Knipifi SLaVko t?utL)anaj YINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 234 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1937 LETO XL — VOL. XL, Španska vlada se mora boriti proti ¥idnim sovražnikom na fronti iti proti nevidnim n v svojih lastnih vrstah Valencia, 5. oktobra, španska vlada se mora danes boriti na dveh frontah, in sicer na odprtem polju proti četam generala Franca in proti nevidnim nasprotnikom v svojem lastnem taboru. Nasprotniki španske socialistične vlade se nazivljejo "peta kolona." Borijo se tajno in obupno, da izpadkopljejo tla obstoječi španski vladi, ki je zadnje čase prijela že stotine teh zarotnikov in jih vrgla v ječe ali obsodila v smrt. Toda tisoče teh zarotnikov se Nahaja še vedno na svobodi, in ti so enako nevarni obstoječi spanški vladi kot Francovi vojaki. Trdi se, da je najmanj 25 odstotkov ljudi v pokrajinah, ki so še vedno pod kontrolo madridske vlade, za generala Franca. Iz tega se sklepa, da ima madridska vlada na svojih lastnih tleh skoro 3,000,000 ljudi, na katere se ne more zanesti. Ti nasprotniki madridske vlade se borijo z najbolj različnim, toda tajnim orožjem. Uprizarjajo sabotažo, skrivajo srebro, da povzročajo padec španske valute, skrivajo živila, da nastaja pomanjkanje živeža in ljudska nezadovoljnost, širijo napačne novice iz fronte. Vse to je tajno orožje, proti kateremu obstoječa vlada ne more nastopiti. Hendaye, Francija, 5. oktobra. Vladna fronta v Asturiji je uničena. Nacionalisti so ponovno napredovali na obeh bregovih re*ke Cangas des Onis in se močno približali zadnji španski trdnjavi na severu, mestu Gijon. Pet zrakoplovov generala Franca je včeraj napadlo Va-lencijo, kjer se nahaja sedaj španska socialistična vlada. Ubili so 39 oseb, 20 jih težko ranili in 169 drugih je moralo iskati pomoči v bolnišnicah. -o— Japonci prodirajo globoko v Kitajsko. Kitajske čete so začele omagovatL Hova mesta zavzeta šangaj, 5. oktobra. Pred Šan-gajem in v severni Kitajski so japonske čete včeraj globoko napredovale. Ena linija Kitajcev za drugo se mora umikati. V Tokiu so prepričani, da se kitajska fronta ne more dolgo več vzdržavati. V severni Kitajski se začasno vršijo večji spopadi na treh večjih frontah. Pritisk od strani Japonske je silen. Japonska je poslala tja cvet svoje armade, o ka- teri trdi, da je nepremagljiva. Toda kitajske linije držijo. Kitajci se poslužujejo guerilla napadov, ki so včasih neznosni za Japonce. Bolj močno se Kitajci držijo pred šangaj em. Japonci so spravili nad nesrečno mesto vse vrste najbolj modernega napadalnega orožja, s katerim je pa japonska armada opremljena, toda kitajske lilije držijo. 90 let poročena Belgrad, 5. oktobra. Vel.io Živanovič in njegova soproga Jerina sta pravkar obhajala čvrsta in zdrava 90. obletnico zakonskega življenja. Mož je star 107 let, njegova žena pa 104 leta. Vlada je poslala posebno Nagrado redkemu zakonskemu Paru. Okradena na banki Ko je včeraj Miss Florence Bernstein prišla v Cleveland Trust banko na Literary Rd., ji •le pri vratih neki dobro oblečeni tooški potegnil denarnico iz rok. V denarnici je' bilo $2,250.00 v gotovini, ostalo pa v čekih. Miss Bernstein je bkgajničarka pri Sheinbart Flour Co. in je nameravala denar vložiti na banki. Tat ie tako hitro zginil, da so z£ubili vsako sled za njim. Državljanska šola _ Kdor se misli vpisati v državljansko šolo naj to stori takoj. ki se priglasijo pozneje moti jo pouk in ne morejo slediti Učitelju. Pouk o državljanstvu Se Vrši vsak četrtek ob 7. uri zvečer v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Ciair "A-Ve- Pridite sedaj, ko se je pouk Pravkar začel. V bolnišnicah S Svetkovo ambulanco je bila včeraj odpeljana v Womans bolnišnico Mrs. Mary Sodja, 16319 g rcade Ave. Nahaja se v sobi pj 9 in so obiski dovoljeni. — V Renville bolnišnico je bila odpe- Don:VlSVetkovo ambulanco Miss rothy Jerman, 14405 Thames Rooseveltov govor pretresel svet! Zamorca iščejo V bližini Dover, Ohio, je neki 19-letni zamorski fant sinoči posilil neko belo poročeno ženo in njenega moža nevarno oklal z nožem. Policija je lopova kmalu potem aretirala v Mineral City, Ohio. Ko je množica zvedela za to dejanje, se je zbralo kakih 300 ljudi, ki so hoteli dobiti zamorca v pest. Prišli so v zapore v Cadiz, New Philadelphia in Dover, in dasi so šerifi v omenjenih mestih pokazali množici vse zapore, pa lopova niso mogli dobiti v njih. Policija ga je varno skrila, ker mu sicer preti lin-čanje. Vinska trgatev Dekleta v Maple Heights priredijo v soboto 9. oktobra lepo vinsko trgatev v novem Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. To je prva društvena veselica v novem poslopju, in ker dekleta obljubujejo tudi iz-borno postrežbo, bo udeležba prav gotovo številna. Računi za plin Poglejte na svojo plinsko kartico, na kateri je označen dan, kdaj morate plačati plin. Včasih je bil dan za vse enak, a od l. sep-tembra so dnevi različni. Zadnji mesec je mnogo ljudi pozabilo s plačilom in so morali plačati odstotke. Poglejte na karto in prihranite si denar s tem, da pravočasno plačate. Sterling suknje Benno B. Leustig, 1034 Addison Rd. se priporoča ženskam, da vas pelje naravnost v tovarno, kjer si izberete po vaši volji Sterling suknjo ali kožuhovino. Lahko ga pokličete po telefonu: ENdicott 3426. Chicago, 5. oktobra. Predsednik Roosevelt je silno ožigosal kruto žrtvovanje nedolžnih ljudi v napadalnih vojnah. Njegov govor v Chicagi ni vzbudil samo v Ameriki največjo pozornost, pač pa je odmeval po vsem svetu. Predsednik je v svojem govoru celo namignil, da bo potrebno za Zedinjene države in za druge miroljubne dežele, da karantira-jo one, ki se dane« borijo, da se na ta način miroljubne dežele zavarujejo pred "svetovno nepo-stavnostjo." Včerajšnji govor predsednika je bil najbolj pomemben govor o tujezemskih zadevah, odkar je postal Roosevelt predsednik. Med drugim je dejal predsednik: "Miroljubni narodi morajo skupno nastopiti v opoziciji napram onim, ki ignorirajo človeške pravice, ki danes ustvarjajo položaj mednarodne anarhije in nestalnosti, iz katere ni pobega same potom postav nevtralno- sti." Oni, ki poznajo Roosevelta so mnenja, da namerava Roosevelt dotične narode izključiti iz svetovnega trga. Sprejem Roosevelta v Chicagi je bil ogromen-. Policija smatra ,da je predsednika pozdravljalo po cestah do 800,000 ljudi, ki so kar obsipali njegov vlak s konfetijem in cvetlicami. "Amerika sovraži vojno," je nadaljeval predsednik. "Amerika upa za mir. Največja naloga Amerike je delovati za mir. Volja za svetovni mir se mora tako močno izraziti, da bo vsakega naroda, ki namerava začeti z vojno, strah začeti rožljati z orožjem. Roosevelt v svojem govoru ni omenjal nobenih imen, toda brez dvoma je, da je imel Roosevelt v mislih japonsko-kitajsko vojno in submarinske napade na ne-oborežene trgovske ladje v Sredozemskem morju; Roosevelt je imel zaeno v mislih narode, ki se vtikajo v špan- sko civilno vojno, kot najbrž tudi Italijo, ki si je podjarmila Abe-sinijo. Izjavil je, da vojna med eno desetino svetovnega prebivalstva ogroža varnost drugih devet desetin. "Kadar se začne širiti epidemija telesne bolezni, tedaj oblasti odredijo karanteno za bol / nika, da tako preprečijo razširjenje bolezni na druge strani. In to bi morali narediti z narodi, ki povzročajo napadalne vojne." London, 5. oktobra. Govor predsednika Roosevelta, ki je bil razposlan po vsem svetu, je bil sprejet z največjim zadovoljstvom v tujezemstvu. Vsi so mnenja, da je Rooseveltov govor mnogo pripomogel k miru. Angleški kabinet je bil radi tega govora za danes sklican k izrednemu posvetovanju. Predmet posvetovanja bo Rooseveltov govor. Jasno je, da je Roosevelt moralno podprl Anglijo in Francijo v njuni zahtevi, da po-ženeta Mussolinija iz Španije. Green trdi, da bi John Lewis rad postal delavski diktator in predsednik Zedi-njenih držav. Lewis odgovarja na napade Predsednik pri kardinalu Chicago, 5. oktobra. Ko se je predsednik Roosevelt včeraj okoli 10. ure dopoldne pripeljal v Chicago , je bil od naroda navdušeno sprejet. Bil je navzoč pri otvoritvi novega viadukta na bu-levardu in je ob 12. uri popoldne imel govor, ki je bil oddajan po vsej Ameriki. Po svečanostih pa se je predsednik odpeljal na dom chicaškega kardinala Mundelei-na, katerega gost je bil. Roosevelt je tudi obedoval pri kardinalu in se z njim dve uri pogovarjal. Oba sta stara prijatelja. --o- Plinske cene še lansko leto je mestna vlada začela si tožbo proti The East Ohio Gas Co., da se znižajo cene naravnemu plinu. Tožba je vložena pri državni utilitetni komisiji. Ta komisija je odredila, da se vrši zaslišanje 13. novembra, toda mestna vlada je naznanila, naj se zaslišanje preloži in dovoli mestnim odvetnikom več časa, da se pripravijo. V dveh letih se torej mestna vlada ni mogla pripraviti za obravnavo. Utilitetna komisija je odgovorila, da se 15. novembra vrši zaslišanje, pa naj bo mesto Cleveland pripravljeno ali ne. -o- Stoletnica bolnišnice Dne 18. oktobra bo praznovala elevelandska mestna bonišni-ca stoletnico svojega obstanka. Svoječasno je bila mestna bolnišnica priprosta hiša z enim nadstropjem, kjer je bilo prostora za 14 oseb. Današnja mestna bolnišnica pa ima prostora za 3,000 bolnikov. Veljala ie $12,000,000. Odvetniška zbornica Odvetniška zbornica v Cleve-landu je odobrila sledeče kandidate za izvolitev mestnim sodnikom: Oscar Bell, T. A. Ryan, Joseph Artl in Perry Frey. Omenjeni so dobili največ glasov pri poskusnem glasovanju odvetnikov. Community fond Direktorji, ki vodijo upravo Community fonda, so sklenili, da bodo letos potrebovali $15>0,000 več kot lansko leto. Kampanja za Community fond se bo vršila od 15. do 23. novembra. Vsega skupaj nameravajo nabrati $3,450,000. Imlm V Coltinwoodu, Posledice vojne V pondeljek večer je bila otvorjena velika razstava, katero so priredili naši collinvvood-ski trgovci v Slovenskem domu na Holmes Aye. ;|e takoj prvi večer je prišlo mnogo stotin naših ljudi na razstavo, ki ostane odprta vsak večer do sobote 9. oktobra. Vstopnina k razstavi je prosta, toda vsakdo mora imeti vstopnico, katero dobi zastonj pri tem ali onem trgovcu v Collinwoodu, ki je član Collin-wood Better Business Association. Omenjene vstopnice so tudi veljavne za razne nagrade, ki se delijo vsak večer na razstavi. V pondeljek večer je igrala na razstavi izvrstna godba sv. Jožefa št. 169 KSKJ. župan Burton je kot zastopnik mesta pozdravil navzoče. V torek večer je nastopil Mladinski pevski zbor iz Holmes Ave. pod vodstvom g. Louis šemeta. Kot govornik je bil Mr. Anton Veho-vec, councilman. Nocoj večer, v sredo 6. oktobra, zapoje pevski zbor Ilirija pod vodstvom g. Martina Ra-karja. Častni gost razstave pa bo Mr. John O. McWilliams, okrajni inženir in demokratski kandidat za župana. V četrtek večer nastopi Ilirija High s pe-vovodjem g. Martinom Rakar-jem. Tudi več govornikov boste lahko slišali. V petek večer pa nastopi poznani pevski zbor Jadran pod vodstvom g. Louis Šemeta, ki bo vprizoril nekaj popolnoma novega. Kot častni gost večera bo okrajni sodnik Lee Skeel, predsednik The National Safety Council of America. V soboto večer, ko se razstava zaključi, nastopi priljubljeni Vadnal Trio in znani Freddie Culp igralci. Kot častni gost v soboto večer bo dobro poznani in uspešni ter priljubljeni Common Pleas sodnik Frank L. Lau-sche. Razstavo vodita Messrs. August F. Svetek in Joseph Peru-šelc. Razstava je v resnici vredna, da si jo ogledate. Collin-wood bo še dolgo govoril o njej. čestitati je trgovcem, ki so si omislili to razstavo. Madrid, 5. oktobra. Tekom španske civilne vojne je bilo clo sedaj že nad 1,300,000 oseb v Španiji ubitih ali ranjenih, kot je razvidno iz vladne statistike. Na vladni strani j.e padlo do sedaj 110,000 mož, dočim se računa, da so nacionalisti 'žgubili do 250,000 mož. Od zrakoplovov je bilo ubitih ali ranjenih na vladni strani nad 500,000 civilistov. Cele pokrajine so od vojne opustošene. Kdaj bo konec španske civilne vojne ne more nihče prerokovati. Denver, Colo., 5. oktobra. William Green, predsednik American Federation of Labor, je vče-raj tekom konvencije izjavil, da izrablja John Lewis — C. I. O. organizacijo za svoje osebne politične namene, ker namerava postati predsednik Zed. držav. "Jaz apeliram na ameriški na-red in na organizirane delavce," je dejal Green v svojem govoru, da izberejo med nesebično unij-sko organizacijo kot je American Federation of Labor ali pa med organizacijo, kateri nače-Ijuje Lewis, ki deluje samo za prospeh svojih interesov." Green je včeraj dvakrat govoril na konvenciji in v vsakem govoru je napadal John Lewisa, rekoč, da je prva naloga American Federation of Labor uničiti John Lewisa in njegovo dikta-torstvo nad delavcem. "V Ameriki ni prostora za dve sovražni si delavski organizaciji," je dejal Green." Moč delavstva je samo v edinosti. Postave American Federation of Labor so narejene od postavno iz- voljenih organiziranih delavcev potom večine. American Federation of Labor govori za večino ameriških delavcev. "C. I. O. organizacija nima nobene konvencije, njeni člani nimajo nobene pravice z glasovi odločevati smernice vodstva. C. I. O. je vladan z ukazi, ne pa po volji ameriških delavcev." Govor Greena so navzoči delegati burno odobravali, zlasti kadar je pozival na boj proti C. I. O. Skoro gotovo bo, da bo konvencija odgksovala izkl j učenje Lewisa in njegovih unij iz delavskih vrst. New York, 5. oktobra. John Lewis je govoril na prvi konvenciji transportnih delavcev v tem mestu. Kakih 15,000 delavcev je priredilo Lewisu velik sprejem. Pet minut so mu nepretrgoma ploskali. Lewisu so tudi povedali, kake silno ga je napadal Wm. Green na konvenciji A. F. of L. Lewis je odgovoril ,da je to "navadno ropotanje" Greena, ki bi bil rad ponovno izvoljen predsednika A. ,F. of L. Koledar Ave Maria Za svoj srebrni jubilej je uredništvo "Ave Maria" izdalo letos izredno krasno opremljen koledar za leto 1938. še boli kot oprema pa se odlikuje po svoji bogati vsebini. Mnogo važnih zgodovinskih črtic dobite v tem koledarju, lepe spise slovenskih naseljencev, nadvse zanimive povesti. Tudi angleški del je prišel na vrsto, da ima tudi mladina svoj delež pri koledarju. Knjigo krasi številno jako lepih in pomembnih slik. Koledar obsega 250 strani in velja samo 50 centov, kar je izredno nizka cena za tako lepo knjigo, katero priporočamo vsem čitateljem dostojnega in zanimivega berila. V Clevelan-du lahko dobite koledar pri Jos. Grdina, 6121 St. Clair Ave. -o- Iz Niagara Falls Lepe pozdrave pošiljajo "trije fantje" iz Niagara Falls, Ontario, in sicer so podpisani: Frank, John in Paul. H kateri družini spadajo fantje, niso označili, vseeno pa hvala za pozdrav. še eden ubit Iz Španije prihaja vest, da je bil na madridski fronti ubit Samuel Levinger, sin nekega židovskega rabinca v Columbusu, Ohio. Spomladi je Levinger odšel na fronto v Španiji, kjer se je boril pri mednarodni brigadi. Mestni proračun Mestna zbornica je začasno odobrila proračun mesta Cleve-landia za leto 1938. župan Burton je zahteval $18,235,677 za mestne stroške. Relif ni vštet v tej svoti! O proračunu bo zbornica še debatirala. nika Blacka v boju Washington, 5. oktobra. Vsa znamenja kažejo, da sedanja administracija ne bo zavrgla novo imenovanega sodnika Blacka, pač pa mu bo stala na strani v njegovem boju proti nasprotnikom, ki se ga želijo izne-biti radi njegovega liberalnega naziranja. Sicer pa je Hugo Black sedaj polnomočen član najvišje sodnije, in predsednik Roosevelt ga ne more odstraniti, tudi če bi ga hotel. --o--— Pulaski dan Prihodnji pondeljek 11. oktobra bomo praznovali po vseh Zedinjenih državah Pulaski dan, v spomin v počast poljskemu junaku Pulaskiju, ki je tekom revolucijonarne vojne dospel v Ameriko, da je pomagal George Washingtonu v vojni proti Angležeih. V pondeljek poteče 158 let. odkar je Pulaski umrl. Predsednik Roosevelt je proglasil pondeljek za narodni praznik. Civilna služba , Civilna, komisija v Clevelandu je naročila šerifu O'Donnellu, da mora spraviti vse svoje pomočnike v civilno službo, ali pa civilna komisija v bodoče ne bo odobrila njih plač. Šerif ima 169 pomočnikov, ki so večinoma politični nastavljenci, katere šerif lahko po volji nastavi ali odslovi. V bodoče tega ne bo mogel več narediti, razvert ako pomočniki šerifa kaj zločinskega zakrivijo. Zvišane plače Kakih 400 pekov, ki so zaposleni pri neodvisnih pekarnah bo dobivalo zanaprej $3 več na teden v plačah. Tozadevna pogodba je že podpisana. Zadušnica Za pokojno Mary Osredkar se bo v soboto ob 8. uri brala v cerkvi sv. Kristine sv. maša za-dušnica v spomin desete obletnice smrti ranjke. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. * Mehikanski kmetje so včeraj ubili v Yucatanu devet vladnih vojakov. Ogromno premoženje treh itewyorskih bank New York, 5. oktobra. Tri največje newyorske banke so včeraj podale svojo finančno poročilo in bilanco z dne 30. septembra. The Chase National banka izkazuje $2,128,975,000 premoženja. Na posojilih ima ta banka $818,000,000, v vladnih in drugih bondih pa ostalo svoto. National City banka izkazuje premoženje $1,812,046,913, ali za, $150,000,000 več kot v istem času lansko leto. Guaranty Trust Co. ima skupnih vlog $1,528,-130,338. V vladnih bondih ima $538,000,000, drugo je pa posojeno industrijam in lastnikpm hiš. Suspendiran odvetnik Trije Comomn Pleas sodniki v Clevelandu Frank J. Lausche, Frank J. Merrick in Lee Skeel so suspendirali odvetnika N. D. Davisa, da ne sme opravljati odvetniških poslov za dobo enega leta. N. D. Davis je bil odvetnik za organizacijo Small Home Owners Association, in se je nedostojno obnašal na sodniji, kjer je neprestano povzročal mnogo sitnosti. Odvetnik Davis je v nekem časopisu tudi zapisal sledeče besede: Noben zločin ni izvršiti zločin, toda zločin je, ako vas primejo. Sodniki so priznali, da .je to psovanje pravice in sejafnje nepokorščine napram postavi. Starši čričkov Seja staršev "čričkov" se vrši v petek, 8. oktobra, ob pol osmih zvečer v šoli. Ker je seja važna, se prosi za udeležbo vseh. — Tajnik. Škrjančki Opozarja se star še škr-jančkov, da se vrši jako važna seja v sredo, 6. oktobra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Pismo Pismo ima v našem uradu Mrs. Mary Marinko. * Umrljivost otrok se je letos v Zedinjenih državah znižala za 18 odstotkov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN ROME «117 8J Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 13.50. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto. <£.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.60 for rvič Ker določeno število let po voj-j je strela pred nedavnim časom ni ni bilo nobenega znaka, da j zažgala hišo, da je zgorela do Mulec še živi, je njegova žena Ujdovja. Drugič je strela uda-zaprosila za uvedbo postopa- j riia v svinjak, ki se drži gospo-nja, da se ji moža proglasi za darskega poslopja, in zažgala mrtvega. Res je sodišče izre- r.a njem slamnato streho. Toda lclo, da je Mulec mrtev m žena navzoči zidarji in delavci so z se je vnovič poročila. Dobila vodo ir) gnojnico požar prema. je za moža nekega železničar —Sodišču je bil predan Josip Peršelja, star 20 let, iz Kojske-1 ga, ker je zbežal v Jugoslavijo. —Pred nekaj dnevi so aretirali v Trstu privatnega uradnika Miroslava Stoparja, ki je bil pred nekaj leti konfiniran. Policijski organi so prišli kar v urad, kjer je zaposlen in so ga odpeljali na kvesturo in od tam v zapore. Zakaj so ga aretirali, ni znano. — Približno istočasno so aretirali varnostni organi v Gorici trgovca brata Brešča-ka. Tudi o vzroku te aretacije ni nobenih podatkov. —Reka. Pomanjkanje živil, ki je nastopilo z abesinsko vojno občutno stopnjuje in posledice zavzemajo čim dalje večji obseg. Našega človeka je gotovo najbolj zadelo naraščanje cene moki in kar se v zadnjem času čim dalje češče pojavlja, pomanjkanje vseh vrst moke, zlasti krušne. Zaradi pomanjkanja moke ostajajo ponekod pekarne tudi brez kruha. Trgovci so dobili ukaz, da ne smejo prodajati posameznim družinam več kot 5 kilogramov moke. Po vseh številnih bitkah, ki jih vodi fašizem za zboljšanje tega in onega, bo moral koncem koncev italijanski človek voditi najhujšo, in sicer za kruh,! —Dne 8. avgusta se je zgodila na železniškem prelazu pri št. Petru pri Gorici strašna nesreča. Vlak, ki vozi med obema postajama, med centralno in svetogorsko, je povozil na železniškem prelazu v št. Petru 65-letnega Andreja Mavriča, stanujočega v Vrtojbi. Kako se je zgodila nesreča, še ni ugotovljeno. Truplo, ki je bilo strašno razmesarjeno, so zastražili ka-rabinerji, dokler ni prišla komisija, nakar so pokojnega Mavriča prepeljali na centralno pokopališče. —-Smrtna kosa v Julijski krajini. V Gorici so umrli 47-letni Valentin Furlan, 54-letna Alojzija Komeljeva, dalje Josip Marc v starosti 63 let iz Ajdovščine, 30-letni Avguštin Krašna iz Ajdovščine in 37 let stari France Skočir iz Kobarida, v Trstu pa 72 let stara Ivana Gri-žonova, 78-letni Josip Tram-puš, 64 let stari Josip Kobal in Josipina Kerševanova v starosti 70 let. —Za župnega upravitelja v Hrenovicah na Krasu je bil pred kratkim imenovan g. Ivan Bido-vec, ki je bil svoječasno upravitelj župnije v Dolini pri Trstu. Svoje novo službeno mesto je že nastopil. V Brestovico je šel za upravitelja tamkajšnje župnije g. Bernard Špacapan. —Dva požara. Na Erzelju nad Vipavo je zgorel posestniku Ivanu Miški skedenj s senom in raznim kmetijskim orodjem. Ker je bil skedenj prizidan k domači hiši, je bila nevarnost, da se ogenj razširi. Požrtvovalni gasilci pa so to preprečili. Y Rihemberku se je vžgala streha pekarne Karla čehovina. Sosedom se je posrečilo ogenj udu-šiti. —Josip špacapan, Franc Mervič in Venceslav špacapan, vsi iz Ozeljana, so bili obsojeni vsak na 100 lir "pogojno, ker so kopali staro železo v zasajenem državnem gozdu v Panovcu. —V tržaški prosti luki se je zgodila težka nesreča, ki jo zahtevala smrtno žrtev. 33-letm čermelj Josip iz Rojana, je hotel pred hangarom št. 24 preiti med vagoni na drugo stran tira. V istem hipu pa je potisnila vagone lokomotiva in čermelja so zmastili odbijači vagonov. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. —Iz Rusije se je vrnil po 23 letih ujetništva bivši avstrijski vojak Silvester Godina iz šked-na pri Trstu. Leta 1914 so Rusi ujeli na gališki fronti. —V gorenji soški dolini je silno neurje povzročilo velik0 škodo. V občini žaga je napravila nevihta 8,000 lir škode. te verjamete ai' pa na Rojak iz Colorade je obiskal elevelandsko jezersko razstavo. Domov je hotel prinesti vsaj eno dobro smešnico, da jo bo povedal prijateljem. Ko je stal nekega jutra pred vrati hotela, kjer je stanoval, je vprašal vratarja, če ve kako dobro smešnico. "Tega sicer ne," pravi vratar, "ampak uganko vem, katere Še niste slišali. Moj oče ima sina, ki pa ni moj brat. Kdo je to?" Coloradčan ni znal uganke rešiti, zato mu vratar razloži: "To sem jaz." Ko je prišel Coloradčan domov, je v soboto večer pri ban pravil svojim prijateljem, kaj vse je doživel. Nato jim zastavi čudi uganko: "Moj oče ima sina, ki pa ni moj brat. Kdo je to?" Ker ni mogel nihče uganiti z»' vozlane uganke, se ta odreže: "To je vratar hotela Statier v Clevelandu." Fine STERLING SUKNJE kakor tudi fine FUR COATS za žene in dekleta, direktno iz tovarne, debite pri meni vedno po veliko znižanih cenah kot kje drugje. Za točno in pošteno postrežbo se lahko name za-nesete. Samo pokličite ali mi pošljite vaš naslov, da pridem po vas in vas peljem naravnost v tovarno. Se vam iskreno priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON RD. (vogal St. Clair Ave.) ENdicott 3426 gali in tako ubogo družino obvarovali druge hude nesreče. —Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. V ljubljanski bolnišnici je umrla zaradi poškodb, r.3 iZg'1-1- -ki ji jih je prizadel avtomobil, bila vsa pisma, ki jih je pisal J ko se je zaletel vanjo na cesti domovino. Po končani blizu ja in polagoma je-na svojega prvega soproga pozabila. Pred nekaj leti pa se je Mulec nenadoma zopet pojavil v domovini. Bil je v ujetništvu v daljni Sibiriji, od koder so zem v Kranja, ga. Karla Luz-narjeva, soproga upokojenega nadučitelja in ravnatelja tiskarne "Save" v Kranju." Daniel J. Doherty iz Woburn, Mass, je novo izvoljen poveljnik organizacije ameriških legijonarjev. ill %mmtmmM KRIŽEM PO JUTROVEM Po n«mikm brrirnlka K. Mara Prepričan je pač bil, da nas bodo prignali pred sodišče kot ujetnike. Saj nisem prav nič dvomil, da ima tudi on svoje prste vmes, sovražil je vsaj mene. Zakaj, o tem sem zaman ugibal. Toda mesto da bi prišli peš in zvezani, smo privihrali na konjih in brez policijskega spremstva. In to razočaranje je dalo njegovemu obrazu tako neumno začudenje, da bi se mu bil najrajši smejal. Pa njegove oči so se bleščale hudobno in sovražno, ni mi bilo za smeh. Razjahali smo. Dal sem 'ne motim! Zapomni si to! Očkotu vajeti in stopil h kaw- Strogo in glasno je govoril in "Ponavljam, da laže,! Si videl, kako smo prišli na dvorišče?" "Da. Stal sem pri oknu." "No, ali nisi videl, da smo prijezdili? Kot svoboden človek, prostovoljno sem prišel k tebi. Tvoji kawwasi so prišli šele za nami. Ali smo torej njihovi ujetniki?" "Da! Prispel si sicer nekoliko prej ko kawwasi, pa poslal sem jih po tebe, da te pripeljejo! Moj ujetnik si." "Hudo se motiš!" "Kodža baša sem in nikdar se Wasom "Kje je strumiški kodža basa?" Zapovedovalno sem govoril. Kaw was je res tudi po vojaško Pozdravil in odgovoril: "Tamle v svojem stanovanju, želiš govoriti z njim?" "Da." "Napovedal te bom. Povej mi svoje ime in o čem bi rad govo- z njim, "To mu bom že sam povedal." Porinil sem ga na stran in se obrnil k vratom. Tedaj pa so se vrata odprla in na dvorišče je stopil neskon-^ Čno dolg in suh človek, še mnogo bolj suh ko stari Muebarek. Njegovo koščeno telo je bilo zavito v kuftan, da nog vobče ni bilo videti. Na glavi je nosil turban, ki je bil kedaj pred petdesetimi ali več leti morebiti bel. Njegov vrat je bil tako suh in dolg, da je komaj nosil glavo. In glava se mu je majala in mu omahovala gor in dol, sem in tja, da sem se resnično bal, vsak hip mu utegne pasti z dolgega vratu. Začuden je mežikal v mene s svojimi majhnimi, krmežljavimi in rdeče obrobljenimi očmi. "Kam greš?" "H kodža baši." "Kodža baša sem jaz. Kdo si?" "Tujec." "Kaj bi rad?" "Pritožil se bom." Odgovoriti je mislil, pa ni utegnil. Skozi glavni vhod so pridrveli kawwasi, vsem na čelu poveljnik.' Zagledali so nas. Osupel je zasopihal poveljnik čete: "Allahi wallahi! Tule so!" Za njimi se je vsula na dvorišče gneča radovednih ljudi. Pa nobeden ni rekel besedice. Tiho je bilo na dvorišču kakor v mo-šeji. Kraj, kjer je lesena klop molela svoje štiri noge v nebo, je bil dobrim prebivalcem mesta Strumice svet. Morebiti je že marsikateri ležal privezan k nogam klopi in okušal sladkosti bastonade. In taki spomini so trajni. Kodža baša se je nevoljen obrnil h kawwasom. "No, ali jih še niste pripeljali? Ali naj vam dam bastonado mesto njim?" Narednik je hlastal za sapo in kazal na mene. "Saj je tamle, gospod!" "Kdo? Tale?" "Seveda!" Nenavadno naglo se je obrnil kodža baša k meni in me ogledoval od pete do glave. In glava se mu je majala in zibala na slokem vratu, vsak trenutek bi ge mu bila lahko odtrgala. Temno nas je pogledal in osorno povedal :' "Ti si torej ujetnik?" "Jaz? Ne, ujetnik pa nisem!" "Narednik pravi, da si,!" "Ni povedal resnice!" "Res je! On je!" je trdil po-veljnik pogumnih kawwasow. "Si čul?" me je nahrul kodža basa. "Rekel si, da laže. Moj narednik govori vsikdar resnico!" glava se mu je tako močno zamajala, da sem mislil, v naročje mi jo hoče vreči. Res strah me je bilo. "No, pa ti bom dokazal, da se motiš. Ni ga kodža baše na svetu, ki bi me imel pravico imenovati svojega ujetnika-." S tremi skoki sem bil pri vrancu in že tudi v sedlu. Tudi tovariši so koj zajahali. "Gospod, skozi vrata?" je vprašal Halef. "Ne, ostali bomo. Le dvorišče bomo izpraznili." Bilo je, kot bi vranec razumel moje namene. Zaplesal je po dvorišču, se vzpenjal sedaj na zadnje, pa spet na prednje noge, prhal in skakal, da so radovedni meščani plašno bežali na vse strani in se stiskali k zidu V nekaj trenutkih je bilo dvorišče skoraj prazno. "Zaprite vrata!" je kričal kodža baša. Izdrl sem bič. "Kdor se vrat le samo dotakne, ga pogazim,!" Noben kawwas se ni genil. Zaman je kričal kodža baša svojim podložnikom, nihče ga ni ubogal. Konjska kopita in bič to je bilo le nekoliko prenevarno. Pognal sem vranca tako blizu h kodža baši, da mu je zasopel v obraz. Prestrašen je odskočib iztegnil dolge, mršave roke in vpil: Pragozdi sredi mesta čine; vsaj "mais 0 menos-"Se Brazilija v Južni Ameriki je silno zanimiva država. Prvo, kar opazi vsak novodošlec, je to, da Brazilijanci niso nič kaj prenapeti glede točnosti. Na vsako vprašanje boš dobil mesto točnega odgovora nekako megleno in motno sliko glede položaja ali stvari, po kateri sprašuješ, tudi če čisto dobro razumeš njihovo španščino ali portugalščino. Vsak odgovor se začenja z neizogibnim "mais o menos" (več ali manj, ozir. približno ali kaj podobnega), vsak pregovor je prepleten z "mais o menos." Ce na primer vprašaš, kdaj gre vlak, boš zvedel "mais o menos ob petih"; ali kdaj bodo popravljeni čevlji, ki si jih dal čevljarju, zopet "mais o menos' jutri," v resnici pa šele čez tri ali štiri dni; kdaj vozi avtobus v Sao Bernardo: mais o menos dvakrat na dan, v resnici morda dvakrat na teden itd. Pravo čudo snage je mesni trg v Paraj u. Zaradi velike vročine koljejo samo ponoči in prodajajo meso samo "mais o menos" ob 8. zjutraj, t. j. nekako med osmo in deveto; če to priliko zamudiš, ostaneš brez mesa, ker gre vse, kar je odveč, v mestni zoološki vrt, ki se ponaša z dokaj številno in izbrano divjačino. Posebno čudo za tako vročo deželo je to, da je meso neverjetno snažno in kar celo v zolo civiliziranih državah težko dobiš — v mesnicah ni popolnoma nobenih muh. Dočim je na Vzhodu po mesu toliko' muh, da komaj veš, ali kupuješ meso ali mitš-je cmoke, v Paraj u meso preje zgnije ali ga požro živali v živalskem vrtu, kakor ga samo 211a muha povoha. Mesto Para ima tudi svojo posebno četrt za domačine, da-si Brazilija kot svobodna republika, nima drugega kot doma- veda je precej priseljencev in kolonistov, ki pa so si pripravili ugodna tla za obdelovanje sami, tako da smatrajo Brazilijo bolj za svojo zemljo, kot ono, ki jih je rodila, kar je čisto razumljivo; vsakomur je ljubše to, kar je dosegel s trudom, kot to, kar mi; je bilo dano. Zemlja, ki jo človek iztrga divjini v potu svojega, obraza in krvavih žuljev, mu prav tako priraste k srcu, kakor materam otroci, ki so jih v bolečinah rodile. Vendar imenujejo Travesso 22 četrt domačinov, ker v njej malokdo zna brati in pisati. Tega tudi nič ne potrebujejo. Kdo pa naj piše zamorcem, mulatom, mesticijem, Kitajcem in podobnim babilonskim prebivalcem te četrti, ki zahtevajo samo košček zemlje in pravico do življenja; vse drugo jih pa kaj malo briga, kaj se n. pr. godi po svetu, kako žive njegovi domači in znanci tam kje v daljini. Cemu bi si belil glavo, če se jim dobro godi, gotovo ne mislijo nanj; če pa slabo, je pa bolje, da ne mislijo nanj. sti narodov z neomejenim me- je j o že kaki "naprednejši" Evropejci, ki znajo izkoristiti naravne vrednosti kakor kopališča, ribnike itd., da jim dona-šajo več, kot če bi se sami potili od zore do mraka, uživajo pravice prebivalcev pragozda oziroma pravice divjakov. V tem oziru bi gotovo vsak bil najrajši divjak. Kdo se tudi ne bi navduševal za ugodnost civiliziranca in svobodo divjaka obenem. Najimenitnejše je gotovo mesto Rio de Janeiro novodobno velemesto z 2 milijonoma prebivalcev, številnimi 30 - nadstropnimi nebotičniki, sijajnimi hoteli ob morju, ki sega prav v sredino mesta, v katerih najdeš tako razkošje in udobnost, kakor v kateremkoli najznamenitejšem svetovnem hotelu. Iz morja hiš in nebotičnikov pa štrle osamljeni griči, goli ali obrasli z razstlinstvom pragozda, med katero so si postavili skromna bivališča nesreč-nejši ljudje. Brazilija je morda najlepše rešila vprašanje enakopravno Vsak zase, Bog za vse. Sploh pa je v Braziliji malo pismenih ljudi dasi pravijo, da zna "mais o menos" vsak pisati ali vsaj brati. V resnici je kakih 80 odstotkov nepismenih. Zelo se naseljujejo Japonci, ki so znani po svoji potrpežljivosti in delavnosti. Radi tega jih tudi vabijo; kajti navaden, pristen Brazilijanec se zadovolji s štirimi ali šestimi urami, dela na dan. Japonec pa z veseljem gara 10 do 12 ur, da zasluži 1 milreis, s katerim zna "mais o menos" nasititi vso družino. Zemljo dobi zastonj, hišico sam naredi iz palmovih listov, davki! mu ni treba plačevati, ker uradno stanuje v pragozdu. Tudi lepše, modernejše, iz kamenja in opeke zidane hiše, šanjem vseh raznobarvnih ple men. Samo nesrečni zamorci so še precej zadaj; ne smejo pustiti, da bi jih tujci fotografirali, češ, da je škoda plošče, ker vendar vsak fotografira le 'mais o menos" lepe stvari. Lepoto pa zamorcem odrekajo. -o—- Človek čez tri tisoč let Razni slavni učenjaki ali globoki misleci in pisatelji so že resno razmišljevali, do kolikšne stopnje popolnosti bi človek še prišel v nekaj tisič letih, če bi njegov iznaditeljski um neprestano deloval dalje, kakor doslej. Večinoma se strinjajo s tem, da bo človek ugodneje živel, pa se kljub temu počutil neizmerno bolj nesrečnega in ne-u- zadovoljnega kot danes, kar "Kaj počenjaš? Kako se drzneš? Ali ne veš, kje si in kdc sem jaz?" "Vse to prav dobro vem. Ampak ti ne veš, kdo sem jaz! Pritožil se bom pri tvojem predstojniku, pri solunskem makre-džu. Povedal ti bo, kako je tre ba sprejeti odličnega effendija ki potuje tajno!" Grozeče sem govoril in seveda tudi silno bahavo. Pa razmere so bile take, da sem moral nastopiti kot "odličen elTendi." Besede so zalegle. Vljudno jc vprašal kodža baša: "Tajno potuješ? Nisem vedel. Zakaj pa mi nisi tega prej povedal?" "Ker me nisi vprašal po imenu." "Pa mi povej, kdo si!" "Pozneje ti povem. Naj prvo moram vedeti, ali sem res tvoj ujetnik. Po tvojem odgovoru bom uravnal tudi svoje obnašanje." V zadrego sem ga nagnal. Dejal je prej, da se kodža baša nikdar ne zmoti. In on, zapo-vednik strumiški in neomejeni vladar svojih podanikov, on bi naj preklical svoje besede.' Plašno me je gledal in molčal. Glava se mu je nevarno zazibala. Bal sem se, da mu bo vrat zlomila. "Effendi," je začel, "res je, da nisi zvezan in da te niso prignali kawwasi. Zato recimo zaenkrat, da nisi moj ujetnik." "Dobro! Naj zadostuje! Ampak naj ti ja ne pride na misel, da bi me zaprl! Pritožil bi se pri makredžu!" "Ga poznaš?" (Dalje prihodnjič) Diktatorja Mussolini in Hitler■ v Monakovem. Slika je bila telefoniram v London in potem poslana po radiju v New York. , V Ameriki je vzdignilo veliko prahu dejstvo, da vzgajajo clino v »azijskem duhu. Oni dan se je zbralo v Andover, N J. do imela nemška organizacija "Volkšbund" Ovojo slavnost 7r«| s tero je pozdravil Fritz Kuhn, predsednik organizacije, po načinu btlersVega pozdrava, kot vidite na sliki. nam že sedaj vsi starejši ljudje potrjujejo, ko pravijo, česa vsega včasih ni bilo in sploh niso poznali in ne zahtevali, se oblačili v doma pridelano in izdelano platno, jedli edino to, kar so sami zredili v hlevu in pridelali na polju, pa so živeli neprimerno lepše, prisrčneje, veselo in preprosto zadovoljno. Glede razvoja človeškega telesa pa so misleci dvojnega nasprotnega mnenja, kakršne narave in kakršne značaja pač kdo je. Nekateri gledajo vse v najlepših barvah in vse v svetlobi, drugi pa vidijo povsod le temo, žalostne sence, zapuščenost in nesmiselnost vsega stvarstva. Tak je, na primer, slavni angleški fiziolog Barker, ki se ukvarja s pročevanjem življenjskih pojavov, zlasti pa človeške narave začel premišljevati in ugotavljati s pomočjo svojega ogromnega znanja o razvoju, oziroma razpada človeških popolnosti v preteklosti, kakšen bo človek čez 3000 let, torej leta 4937. Njegove ugotovitve so res kaj malo laskave za tiste, ki gledajo na lepoto, kajti človek iz leta 4937. bo brezzob, popolnoma plešast, brez reber, brez nohtov, z enim samim prstom na nogi in kratkoviden. Kdor bo čez 3000 let imel še dobre oči, ga bodo razkazovali na razstavah in po cirkusih kot dragoceno redkost. Narava je namreč tako usmerjena, da vse organe in zmožnosti, ki ne pridejo več v poštev, polagoma okrne ali celo popolnoma odpravi ter jih nadomesti z drugimi, potrebne j širni in uporabljivejšimi. čez tri tisoč let se bo človek hranil samo še s skrajno zgoščenimi jedili v obliki raznih tablet in kroglic, zato bodo žabje izgubili ves svoj pomen za žvečenje in prebavo, postali bodo "brezposelni," nepotrebni ,odveč ter se bodo umaknili iz pozorišča. Tudi lasje bodo izgubili vsako „ varovalno službo, ki jo še opravljajo proti mrazu in vročini, saj se bodo ljudje znali drugače zavarovati proti takim vremenskim nadlogam. Radi obutve bodo otopeli in polagoma izginili vsi prsti na nogi razen palca, ki pa se bo čez mero razvil in povzročil pri človeku neke posebne vrste hojo podobno slonovi. Anatomi že danes opažajo, da človeška rebra nazadujejo in ni izključno, da bodo čez nekaj tisoč let ostale samo še hrustančaste podpore, ki bodo obdajale gornji del človeškega telesa. Ker so nohti zelo potrebni samo pri ročnem delu, ki bo čez nekaj tisoč let prišlo popolnoma iz navade, bodo tudi nohti izgubili svojo "službo' ter polagoma izginili.—Oči pa bodo tako oslabele, da bo človek brez očal tako nenavaden, kakor bi danes rekel človek' brez glave. Saj je že sedaj po nekaterih šolah skoro polovica učencev cčalarjev. Kdor se boji in sramuje take oblike svojega telesa, naj se tolaži s tem, da bo šele čez tri tisoč let in naj hvali Boga, da mu je dal živeti že sedaj, ko so te "strahote" še v varni razdalji. Rev. Coughlin naplida imenovanje sodnika Blacka Detroit, 5. oktobra. Rev. Charles Coughlin je včeraj napadel predsednika Roosevelta. ker je slednji imenoval Hugona Blacka za člana najvišje sod-nije. Rev. Coughlin se je pravkar vrnil iz počitnic, katere je preživel v Angliji, da si izboljša zdravje. Napram časnikarjem se je včeraj izjavil: "Ako bo kongres sprejel mojo resolucijo, katero sem poslal v Washington, tedaj bo sodnik Black prisiljen nositi belo sodnijsko obleko, kadar bo vršil svoje dolžnosti na sod ni j i. Tako bodo otroci druge generacije vedeli kako daleč se poniža politikar, in obenem bomo dognali, da smo si prihranili mnogo mize-rije, ker Roosevelt ni mogel imenovati še pet nadaljnih sodnikov. Hugo Black je monument novega deala, ki kaže, da želi uničiti neodvisnost najvišje sod-nije. Obenem je monument osebne bedarije, katero je pokazal Mr. Roosevelt, ko je imenoval Blacka za sodnika." Rev. Coughlin je tudi naznanil, da bo začel z rednimi nedeljskimi radio govori dne 31. oktobra. O, politiki ne bo dosti govoril. Vse njegove govore bo cenzuriral novi detroitski nadškof Most Rev. Mooney, predno pridejo v javnost. Delavski unijski vodja ubit v New Yorku New York, 4. oktobra. Sam Gappel, unijski delavski vodja v tem mestu, je bil ubit. Ubili so ga znani delavski raketirji, da bi preprečili njegovo pričevanje na sodniji proti raketir7 jem. Gappel je bil ubit v lastnem stanovanju. Razbojniški submarin je bil uničen Valencia, Španija, 5. oktobra. Angleški torpedni rušilci so potopili včeraj neki nepoznani submarin, ki je napadel angleško torpedovko Basilisk. Takoj po napadu se je podalo sedem angleških torpednih rušil-cev na lov za submarinom, katerega so kmalu dobili in uničili. DNEVNE VESTI V Braziliji je proglašeno obsedno stanje Rio de Janeiro, 5. oktobra. Predsednik Getulio Vargas je proglasil obsedno stanje v bra-ziljski republiki. Obsedno stanje ostane v veljavi tekom prihodnjih 90 dni, dokler ne bodo gotove predsedniške volitve. Obsedno stanje je v prvi vrsti naperjeno proti komunistom. Nasprotniki predsednika trdijo, da namerava postati vojaški diktator, toda kongres Brazilije je z veliko večino potrdil razglas o obsednem stanju. * Brazilska vlada je izdala nove, ostre odredbe proti poslovanju komunistov. -o-- Zahvala Mrs. Jennie Femec, 1125 E. 66th St., se iskreno zahvaljuje prijateljicam za obiske v bolnišnici, posebno pa še Msgr. Rt. Rev. Vitus Hribarju. Naznanjam, da se nahajam sedaj zopet na domu. MALI OGLASI Proda se pivnica (beer parlor) v najboljšem stanju. Proda se za vsako ceno, radi bolezni Lastnika. Vprašajte pri John in Frances Srakar, 4714 St. Clair Ave. (235) Soba se da v najem za enega fanta. Kopališči na razpolago. 5801 Dibble Ave. (235) Hiša naprodaj krasen bungalow, 6 sob, vse novo dekorirano, tla prenovljena, garaža in vse izboljšave pri hiši. Se lahko tako selite notri. Cena jo $4,200, lahka odplačila. Hiša se nahaja na 1249 E. 170th St. Za informacije pokličite: WAsh-ington 3239. (235) Dve sobi se dasti v najem, pripravno za novoporočence. Oglasite se na 6912 Peck Ave. (234) LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo lii vse potrebSSlne za dom. 6613 ST. CLAIR AVE. "'H HKffdnrwnn 2978 fc. NAZNANILO IN ZAHVALA V tužnem jadu in globoko žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je po kratki in mučni bolezni za vedno v ■Bogu preminul naš nadvse liubljeni sinko in bratec FRANK ŽNIDARŠiC JR. Blagopokojni Franky je bil rojen dne 9. julija leta 1928 v Clevelandu, O., ter je v cvetu angelske mladosti nepričakovano v naročju žalostne mamice in ata za vedno preminul dne 15. septembra ob 11:15 uri dopoldne. K večnemu počitku je bil položen iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 18. septembra ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član mladinskega oddelka društva Cleveland št. 126 SNPJ. Poleg močno žalujoče mame, ata in sestrice zapušča tukaj strica John Žnidaršiča, John Tanko in teto Frances poročeno Kotnik. V stari domovini pa več bližnjih sorodnikov. V globoki hvaležnosti se najlepše zahvaljujemo za podarjeno cvetje ob krsti našega nezabnega sin-kota in "bratca. Poklonjeni venci so nam bili globok izraz največjega prijateljskega sožalja. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. John Tanko, krstna botra; družina Kotnik, W.- V., odbor in članstvo Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave., pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave., Mr. Anton Gulic, Mr. Rudolph Gulic in Mr. Frank Cheligoy, družina Hace in družina Zaje, Mr. in Mrs. A. Bokal in Mr. in Mrs. Jos. Vav-tar, družine Frank Zupančič, Frank Gričer in Anton Okicki Jr., družina George Marolt Jr., družina John Hraster Jr., družina John Asseg, družina Jos. Tomšič, Mr. in Mrs. Jack in Frances Malovrh, Mr. in Mrs. Jos. Zavasky, družina Matt Hribar, družina Frank Laurich, družina Matt Mavko, družina Anton Baraga, družina Frank Kovač, družina Jos. Koporc, Mr. in Mrs. Primož Modic, družina Louis Modic, družina Frank Kravos, družina Mrs. Rose Kozar, družina John Copic, družinaMr. in Mrs. Lokar, Mr. in Mrs. John Mlakar in Mr. in Mrs. Znidaršič, družina John Mulec, družina Joe Ogrinc, družina Jack Rotar, družina Zadeli, Mr. in Mrs. Frank Zadeli, družina Frank Kozlevčar, družina Anton Race, Holmes Ave., direktorij Slov. doma na Holmes Ave., Rose Marie in Junior Jerkič, Mr. John Zurga, družina Jack Mavko, društvo Cleveland št. 126 SNPJ. in Employees of The Cyclone Fence Co. Našo na j,lep j šo in iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v blagi pokoj angelske duše. Velikodušni darovi so nam bili v jadnih dnevih izraz globokega sočutja. Naša zahvala naj velja sledečim: Družina Tanko, Mr. Anton Mulec, Mr. John Zurga; Mr. Fr. Fortuna, Mr. Anton Jerman, Mr. Tony Rudman, družina. Frank Hitti, Mrs. Mary Sustaršič, družina Zakrajšek, Mr. Joseph Mestek, Mr. Jerry Strle, Mrs. Rose Kranc, Mrs. Agnes-Turšič, Mr. Joseph Kralj, Mrs. Terezija Bavec, Mrs. Mary Mrhar, Mr. in Mrs. Clyde Berry, Mr. in Mrs. Louis Ogrinc, Mr. in Mrs. John Slapnik, Mr. John Modic, Mr. Frank Jagodnik, Mr. John Asseg, Mr. Louis Intihar, Mr. Joe Cekada, Mrs. Frances Lekan, Mr. Johnny Zurga in Mrs. Mary Bradač. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Heroni Kravos, Mr. John Asseg, Mr. John Hrastar, Mr. Frank Kapel, Mr. Stanley Zupančič, Mr. John Snider, Mr. Louis Modic, Mr. Frank Fortuna, Mr. Anton Bokal, Mr. Joe Kogoy, Mr. Anton Jerman, Mr. Frank Zadeli, Mr. Primož Modic, Mr. Frank Kozlevčar in Mr. Anton Race. Našo najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo Mrs. Frances Gričar, Mrs. Mary Zupančič, Mrs. Jos. Tomšič, Mrs. Alice Hraster in Mrs. Jennie Marolt za prvo pomoč ob času smrti blagopokojnega sinko-ta in bratca kakor tudi za veliko naklonjenost ob času največje tuge in žalosti v družini. Iskrena hvala Msgr. V. Hribarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen jpogreb, najboljšo postrežbo ter vsestransko veliko naklonjenost ob času smrti pokojnega. Najlepša hvala obilnim prijateljem, sosedom in sorodnikom za izkazano naklonjenost in veliko tolažbo. Hvala vsem onim, ki so prišli našega nezabnega Frankya kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala tudi onim, če je pomotoma njih ime v zahvali izpuščeno. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ali našemu sinkotu v življenju dobrega storili. Dragi sinček in po Tvoji sestrici nezabno ljubljeni bratec. Nepričakovano,, skoraj neverjetno hitro se je odprl sveži grob in zahteval Tvoje nedolžno angelsko telesce. Ob težki muki hitre bolezni si za pomoč proseče opiral oko v Tvojo mamo in ata — zaman, krvaveče mamino in atovo srce ni moglo ohraniti najdražjega zaklada — Tvoje življenje. Ob poslednjih sekundah življenja klical si sestrico za zadnji sestrski poljub. Ni je bilo, bila je v šoli — stopila je k Tebi, ko si plaval med angeljskimi kori nem in tih z nasmehom na ustih. Dragi in nezabni Franky. Ob Tvojem grobu stopa strta in žalostna mama, njej sledi od žalosti prebodeno očetovo srce in poleg njega z solzo na očesu išče sestrica svojega bratca, da ga objame in slednjič poljubi. Ni Te več — od vsega nam je ostal le mrzli grob, ob katerem Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v Bogu in v rojstni grudi blagi angelj do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Frank in Mary Žnidaršič, starši; Mary, sestrica. Cleveland, Ohio, 6. oktobra 1937. "Hm, hm," je rekel Holmes, "izgleda kakor prav ponižen in ljudomil človek, dasi moram: priznati, da mu iz oči gleda hudič. Predstavljali sem si ga bolj sirovega in bolj robustnega moža." "O avtentičnosti slike ni nobenega dvoma, kajti letnica, 1,647, in ime osebe je napisano zadaj na platnu." Holmes ni ničesar več rekel, toda slika na steni ga je naravnost fascinirala, kajti ves čas tekom večerje je upiral vanjo svoje oči. Šele pozneje, ko je šel Sir Henry k počitku, sem imel priložnost slediti niti njegovih misli. Holmes je vzel svečo ter me odvedel nazaj v dvorano, kjer je vzdignil svečo proti portretu. "Ali opazite kaj na tej sliki?" Pogledal sem na širok okra j en klobuk z nojevim perjem, na kodrasto lasuljo, na beli čipkasti ovratnik ter na resen obraz, ki je bil kakor v okvirju sredi vsega tega. "Ali je ta portret podoben komu, ki ga vi poznate?" "Čeljusti spominjajo nekoliko na Sira Henryja." "Morda res. Toda počakajte!" Ob teh besedah je stopil Holmes na stol, vzdignil visoko svečo z levico, z desnico pa je zakril ši-rokokrajni kastorec in dolge kodre. "Za božjo voljo!" sem vzkliknil začuden. S platna je zrl name Stapleto-nov obraz. "Ha, zdaj vidite! Moje oči so vešče, da vidijo in spoznavajo obraze, ne pa navlako, ki je okoli njih. To je prva kvaliteta kriminalnega raziskovalca, da zna pogledati naravnost skozi masko." "Ampak saj to je naravnost čudovito! Saj to bi bil lahko njegov portret." "Da. študija rodbinskih portretov je dovolj, da izpreobrne človeka k doktrini reinkarnacije. Ta človek je eden izmed Basker- villeev — o tem ne more biti dvoma." "S pravico nasledstva?" "Tako je. Ta slika nama je izposlovala enega najvažnejših manjkajočih nama členov. Imava ga, Watson, imava ga, in obljubljam vam, da preden se jutri znoči, bo frfotal v najini mreži, kakor so frfotali v njegovi mreži njegovi metulji, in uvrstila ga bova v najino zbirko." Ob teh besedah se je zasmejal, kakor sem ga še malokdaj slišal smejati. Naslednjega jutra sem z goda j vstal, toda Holmes je bil še bolj rano pokonci, zakaj videl sem ga že povsem oblečenega prihajajočega po poti v parku. "Da, danes boste imeli svoj dan," je rekel veselo ter si mel roke. "Mreže so nastavljene in gonja se bo vsak čas začela." "Ali ste bili morda že na barju?" "Iz Grimpena sem poslal v Princetown poročilo s smrti ube-glega kaznjenca Seldena. Dalje sem obvestil tudi svojega dečka Cartwrighta, ki bi prav gotovo še zdaj praskal po vratih moje koče, kakor praska in koplje pes na grobu svojega gospodarja, če ga ne bi obvestil, naj si nikar ne dela skrbi glede moje varnosti." "Kakšna pa je vaša naslednja poteza ?" "Govoriti s Sirom Henr.vjem. Ah, saj je pravkar prišel!" "Dobro jutro, Holmes!" je pozdravil Sir Henry. "Izgledate kakor general, ki se pravkar posvetuje o predstoječi bitki z načelnikom svojega štaba." "Da, prav to je natančen položaj. Watson me je prišel vprašat po ukazih." "In prav po to sem prišel jaz." "Prav! Kakor sem slišal, ste povabljeni za danes večer k našemu prijatelju Stapletonu na večerjo." "Da, in upam, da boste šli tu- r------> i Sledeči račun objavlja North American Mortgage Loan Co. Po tem računu je razvidna likvidacija tekom treh let. Dolga je družba plačala skoro en milijon dolarjev, svoje vknjižbe znižala za nekaj nad pol milijona. Direktorij 3e trudi kolikor mogoče, da čim prej dokonča svoje delo in v denar spravi vso gotovino. DIREKTORIJ STATEMENT OF CONDITION of the NORTH AMERICAN MORTGAGE LOAN COMPANY RESOURCES: (premoženje) Oct. 1, 1934 Sept. 30, 1937 Real Estate Loans...................$1,025,530.85 $ 483,638.22 Collateral Loans.................... 67,181.15 45,453.53 Unsecured Loans .................. 199,704.98 143,705.12 U. S. Bonds............................ 149,575.00 -0-- Municipal Bonds ................... 261,210.70 -0-- Other Stocks and Bonds........ 1,607,667.84 1,406,384.92 Due from Banks.................... 500.00 1,247.19 Due from Closed Banks........ 103,348.52 25,905.37 Real Estate Owned................ 50,825.79 308,791.46 Premium on Other Bonds...... 15,079.44 13,521.72 Delinquent Real Estate Interest .............................. 23,379.02 3,742.66 Foreclosure Insurance and Tax Advance .................... 1,594.79 17,566.35 Totals ........................... $3,505,598.08 $2,449,956.54 LIABILITIES: (obveznosti) Capital ..................................$ 500.00 $ 500.00 Surplus .................................. 232,500.47 222,198.48 Bills Payable ........................ 1,320,162.43 374.584.48 Participation Certificates .... 1,952,435.18 1,846,672.14 Other Liabilities .............. ..........6,001.44 Totals v...........................$3,505,598.08 $2,449,956.54 PRIDITE K C0LUNW00DSKI TRGOVSKI RAZSTAVI NAf*A II ^, „ v , , prostih nagradah — Vsakdo dobrodošelH j |H HUOUJ! Od 8. zvečer do polnoči Dobite vstopnice pri trgovcih, članih®! Zabava — veselje — godba — $500 v Collinwood Better Business Association di vi z nama. Stapletonovi so zelo prijazni ljudje in prepričan sem, da se bodo počutili srečne, če pridete tudi vi." "Ah, bojim se, da nama bo nemogoče, kajti jaz in Watson bova morala najbrž oditi v London." "V London?" "Da, ker se nama zdi, da sva začasno tam bolj potrebna." Plemičev obraz se je podaljšal. "Jaz pa sem menil, da bosta ostala z menoj, dokler ne pridemo tej stvari do dna. Moj dom in barje nista prav preveč prijazna kraja za osamljenega človeka." "Moj dragi prijatelj, zaupati mi morate brezpogojno ter storiti vse, kar vam bom ukazal. Zato povejte svojima prijateljema, Stapletonu in njegovi sestri, da nama je zelo žal, ker ne moreva biti poleg, toda važni opravki naju kličejo nazaj v London. Sicer pa upava, da se v najkrajšem času vrneva v Devonshire. Ali ne boste pozabili tega ter jima povedali to?" "Če na vsak način zahtevate, zakaj ne?" "Da, zahtevava, ker ni druge alternative." Plemičevo čelo se je nagubalo in videl sem, da se počuti zelo užaljenega zaradi najine dezer-tacije. "Kdaj pa mislita oditi?" je vprašal hladno. "Takoj po zajtrku. Odpeljala se bova najprej v Coombe Tracy, toda Watson bo pustil svoje stvari tu, tako daste lahko sigurni, da se bo spet vrnil k vam. Watson, vi pa pošljite Stapletonu obvestilo, da vam je žal, ker se ne morete odzvati povabilu." "Tako mi je, da bi se odpravil kar z vama v London," je dejal Sir Henry, "čemu naj bi ostal sam tukaj?" "Zate, ker je to vaša dolžnost. Zato, ker ste mi dali besedo, da boste storili kakor vam bom naročil, in naročam vam, da ostanete." "All right, torej ostanem!" "Pa še eno željo imam. želim, da se peljete k Stapletonovim, ko pa prispete tja, pošljite voz nazaj domov ter jim povejte, da nameravate peš nazaj proti domu." "Peš naj bi hodil nazaj preko barja?" "Da." "Hm, ampak saj baš to je ono, kar ste mi vedno priporočali, naj ne storim." "Toda to pot storite to lahko v popolni varnosti, če ne bi imel popolnega zaupanja v vaš pogum in vaše živce, bi vam tega ne svetoval, tako pa je potrebno, da storite to." "Torej bom storil." "In če vam je življenje drago, ne hodite preko barja v nobeni drugi smeri kot po poti, ki vodi od Stapletonovih proti Grimpe-nu, kar je tudi vaša naravna pot proti domu." "Storil bom natančno tako kakor mi naročate." ^ "Prav. Torej bom odpotoval čimprej po zajtrku, da pridem tem prej v London." Nad Holmesovimi besedami sem se nemalo začudil, zakaj komaj včeraj je rekel, da bo današnji dan kritičen. Nisem mogel pojmiti, kako to, da hoče biti odsoten v momentu, v katerem se utegne vse odločiti. Toda kazalo ni nič drugega kakor ubogati, zato sva se nekaj ur zatem poslovila od najinega prijatelja na postaji Coombe Tracey, kjer je čakalo nekaj ljudi. "Imate ukaze, gospod?" "S tem vlakom se boš zdaj odpeljal naravnost v London, Cart-wright," je rekel Holmes tam svojemu dečku. "Čim dospeš tja, brzojavi takoj v mojem imenu Siru Henryju ter ga prosi, naj mi takoj pošlje mojo denarnico, ki, sem jo izgubil pri njem." "Da, gospod." "Zdaj pa' vprašaj na uradu postaje, če je prispela zame kaka vest," Dečko se je kmalu vrnil z brzojavko, katero mi je Holmes iz. ročil: "Brzojavko prejel. Pridem z nepodpisanim zapornim poveljem. Prihod ob 5:40 — Le-strade. "To je odgovor na mojo brzo- Eden izmed 5,000 otrok v Toronto, Kanada, kjer je najbolj razsajala paraliza med, otroci. Na sliki vidite, kako zdravnik vbrizgava otroku v nos sredstvo proti napadu paralize. WOLFF HEATIN GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boiler Je in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik 715 East 103rd fitreet GLenville 9218 Vabijo se tudi naročniki izven mesta javko, ki sem jo odposlal davi. Lestrade je eden najboljših profesionalnih detektivov Scotland Yarda in zdi se mi, da bova potrebovala njegove pomoči. Zdaj pa, Watson, menim, da ne moreva bolje izrabiti najinega časa, kakor če obiščeva vašo znanko, Mrs. Lauro Lyons." (Dalje prihodnjič^ -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Zadnji dve "Miss Americas." Levo je bi-unetka Rose Coyle, ki je bila lansko leto kronana za Miss Americo in letošnja je pa Bette Cooper, blondika; desno, sedeča. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & 9 Hfl in stane samo: 9 faivU * Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.