Siev. 168
V Trsta, v soboto 21. junija 1919
letnik XLIV
T<haja v<=ak dan. udi ob nedeljah in praznikih, ajutraj. — UredniShro: ulica SV. I a ičiška Aslfkega ?tev. 20, i nadstropje. ~ Dopisi naj se pošiljajo ured-ob. .u. — Nefrankkana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in <$govomi urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorci) Usta Edmoiti, — tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol Iei3 L IS — in celo »eto L 36—. — Telefon nredmštva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotiuk. Oglasi se računajo v žirokostl ene kolone (72 m Tri). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vnbila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L l*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Narofnlna in reklamacije se poSilj »jo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni eddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 20t
Mirovna Konferenco.
Svet četvorice.
PARIZ, 19. Svet Četvorice se ni sestal in
tudi jutri ne sestane, ker se Wiison nahaja » Belgiji, a Lloyd George na bojišču. Lloyd George je odpotoval danes zjutraj z velikim spremstvom in s člani britanske delegacije ter se je podal v Verdun, na stara bojišča. Povrne se jutri zvečer. Zbor petorice ministrov za zunanje stvari se je popoldne bavil s sporom med Volinijo in Ukrajino. Proučeval je sredstva, ki naj bi ustavila sovražnosti.
Jugoslovanski predlog.
PARIZ, 19. »Paysc javlja, da je jugoslovanska delegacija predložila mirovni konfcrenci, naj se imenuje mednarodna komisija, da ugotovi, da je reško prebivalstvo, izvzemši neznatno manjšino, proti italijanski aneksiji, in da večina želi priklopitvc k Jugoslaviji.
Mirovna pogodba delo kapitalistov.
PARIZ, 20. »Humanite« piše o neznatnih prenareditvah mirovnih pogojev, pa pravi, da ie-te ne zadostujejo, da bi se mir mogel sprejeti. Če socijalisti kakor sta Noske in Scheide-mann tudi pridejo v zvezo kapitalističnih držav, kjer se bodo počutili doma, vendar ne pridobi mednaroden socijalizem s tem prav nič, ter zavrača vso odgovornost na pogodbi na delo mednarodne kapitalistične buržoazije.
Mirovna pogodba z Avstrijo in Nemčijo.
PARIZ, 19. Avstrijska nota je Bila včeraj predložena kompetentnima komisijama. Glede odgovora na to noto se bo uporabila ista metoda, kakor proti Nemčiji. Poročila pristojnih komisij se predlože svetu četvorice, a nato izvrševalni komisiji.
Če se pogodba z Nemčijo ne podpiše do torka bodo Angleži zasedli Kruppove tvornice.
V seji, ki je trajala do zore, je svet četvorice razpravljal z maršalom Focliom o načrtu napada na Nemčijo. Fochov načrt je bil odobren.
Ločitev pogodbe za Zvezo narodov od mirovne pogodbe.
LONDON, 19. Iz Nevvyorka poročajo: Knot je predložil v senatu, naj se pogodba za Zvezo narodov loči od mirovne pogodbe. On trdi, da je Zveza narodov ustvarjena več za vojno nego za mir. Njegov govor je žel veliko odobravanje.
Angleške priprave prota Nemčiji.
LONDON, 20. Oddelek angleškega brodovja, se-»ioječ cd dveh križark in nekoliko rušHcev, je zasidral včeraj dopokkie pred kodanjskim pristaniščem. Te ladje so prvi oddelek velikega angleškega brodovja. ki se pripravlja na blokiranje Barskega morja, če bi Nemčija ne podpisala mirovne pogodbe. — Te dni so se storite vse priprave na vetioanstem vodljivem zrakoplovu »R. 34*, ki je zapustil Flrth of Fcrtb, popolnoma nakrcan z bombami in strojnicami. Snočt le časopisje poročajo. da je predvčerajšnjim ob 15 >R. 34« plul nad Beroliuom. Drug vodljiv zrakoplov, »R. 33» je od-pdnl od yorkshirske obali ne 48wno križarenje nad Hdgolandora in Kielskhn prekopom.
Avstrijsko Hi turško vprašanje na mirovni konferenci.
PARIZ, 19. Avstrijski delegati se, vsled odhoda seh	nemških pooblaščencev bojijo da bodo
)Oial>lj^ni in da se pogajanja z Avstrijo zaposta-. i'Tj. — Svet desetorice je sprejel turške delegate. Se:a je rmela Informativen značaj.
Oarnad Fer-a paša je nanašal nedolžnost oto-irenskega naroda, Id da je bil zapeljan v vojno od vlade, katera je tudi odgovorna za zlostavljanje Orkov Ln Armencev in za vzpostavitev terorističnega režima. Cita4 je svetu desetorice tudi »spomenico. -Lrbertč« trdi, da se v ti spomenici si-^er priznavajo zSoČSnt toda da niso bile žrtve samo kristjani, ker da blodite sedaj tudi musliman? brez vsega imetja po ma-Ioaziiskrb ravninah. Spomacca tr<H baje, da je Turčija vstopila v vojno brez znanca turškega naroda in njegovega vladarja. Kdmi krivci da so MladoturkL, ki so podpisali tajno pogodbo s centralnimi državami. Libcrte: pripiMni-nja, da so turške zahteve tele: Ohrana celokupna otomanske države, k? je bistven det svetov-juega reda. Po prečitaniu spomenice so tw$kj delegati odšli. Svet desetorice je razpravljal okoli pni trre. a nato so bili turški delegati zo<pet pokli-uaiu. in de-menceau jim ie Javil, da jim bo v soboto izročen odgovor.
Mirovna pogodba se objavi.
PARIZ, 19. Načelniki vlad velevlasti so skienHi, d? se objavijo ententni mirovnih pogoji no bese-~Hu. Vročenem 16. junna nemškemu odposlanstvu, to je, s popravljenim besedilom od 7. majnika. Temps- poroča, da se mirovni pogoji objavijo istočasno v Parizu ln v Londonu, in sicer jutri zkitraj. Da bodo mogli angleški listi objaviti besedno mirovnih pogojev, je dai:es popoldne iz
PODLISTEK
Čemu t	w
Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—č.
Po mramornem podu salona je stopala pri-po^icno z elastično hojo. vlečoč za seboj vleč-ko iz belih čipk, ki se je razgrinjala za njo v mehkih gubah kot plašč neveste... To ni bila pevka gledališča »Apollo«, ki je prihajala, da napoje ptujemu občinstvu nekoliko arij. Prihajala je med gostimi vrstami knezov in velika-šev povzdignene glave, z nevidnim posmehom na pobledelih duhovitih ustnicah, s pogledom, uprtim naravnost pred-se — kot vladarica, ki je navajena gledati ljudi z višine, aii pa — ne gledati jih.
Irreprochablel---so šepetali stari velikaši, ki so izpod naočnikov motrili začudeno to ponosno gospodsko prikazen.
V O} rodi je ponudila roko, dočim se je drugim poklonila s komaj vidnim poklonom stasa, s tem non plus ultra elegance.
Žal mi je, Eccelenza, da sem zakasnela —
Buca odplul aeroplan v London, ki je ponesel s seboj 43 izvodov mirovne pogodbe. Listina, ki je sestavljena v angleškem in francoskem jeziku, bo štela 426 strani v četverskl, 214 francoskega in 212 angleškega besedila. Prirfejani so zemljevidi.
12 FRANCIJE.
Zbornica raspravila o interpelacijah glede Rušile.
PARIZ, 18. Zbornica še vedno razpravlja o Rusiji. Abrami, državni podtajnik za vojno, je izjavH, da poročilo generala Neunberta izraža neko po-raankljivost, toda nikakega usodnega dejstva. Proti koncu svojega govora je pozdravljal Grčijo, ki te združila svojo usodo z usodo Francije.
Pichon, minister za zunanje zadeve, se je v imenu vlade pridružfl temu pozdravu ter Izjavil, da se sedaj nahaja zelo malo franooskih vojakov v Rusiji. Dogodki v Odesi in Sevastopolu so gotovo posledica boljševiške propagande, je rekel Pichon. pa je nato dokazoval, da je v interesu vseh držav, če izgine boijševištvo, ld je nevarno naleztjivo: zato se mora obrniti ua treznejše elemente v Rusiji. To je zavezniška politi-toa. kakor ie bila določena ob priliki pripoznanja KolČakove vlade. Hočemo močno in silno Rusijo. Pichon je izjavil, da je prepričan o tem, da je boijševištvo povsod izgubljeno. Boljševtki se umikajo, nered je grozovit, in povsod vlada strahovlada. Hvalil je nato Kolčaka, čigar ediua želja 3e ta, da reši svojo zemljo od boljševrštva Trdil je, da imajo zavezniške demokracije samo demokratske cilje, in je protestiral proti zahtevi, da se Rus&a razdeli med vplivne zone Francije in Anglije. Večina ruskega naroda da je proti boijševištvo in namen Nemčije da je kolonizacija razkosane Rusije. Minister ie zaključil, da bo zbornica izbirala -med medzavez-niško demokratsko politiko in politiko sccijalistov, k se hočejo odreči in kapitulirati pred boljševi-štvom, v katerem vidijo svetovno socrjahio revolucijo. To izvajanje so odobravali vsi razum so-cijaJistov.
Stavke na Francoskem.
PARIZ. 19. Rudarji so oprete H vladni sklep in se bodo povrnili na delo. Metalurgični delavci so izdali proglas na organiziran proletarijat, s katerim ga pozivalo na spSošuo stavko.
Izgon soeiJalističnHi voditeljev iz saarske kotline.
PARIZ. 19. Huymans, mternaciionalni taftiSk, br-zojavlja, -ia so francoske oblasti ukazale izgon prvakov socialističnih sindikatov ?n ssar-ke ko-t'ine.	__
IZ NEMČIJE.
Vzhodna Pruslja prod podpisu miru.
-BA^CL, 19. Listu > Frankfurter Zeitung* brzo-iavljajo iz Gdanskega: Javno mnenje v vzhodni Prusiji je zeflo potrto radi enten-tnega odgovora. tc>da obupalo ni. Se vedno ostaja odločna volja, da ostane vzhodna Prusija združena -z Nemčijo. Preti nevarnost prebivanja krvi med Poljaiki in Ncmcl. Prebivalstvo zahteva cd vlade da ne podpiše.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Se ena nota kancelarja Renuerja.
BASEL. 19. Z Dunaja poročajo: Brzojavka iz Saint Germaina pravi, da je avstrijska delegacija izročila mirovni konferenci četrto noto. ki razpravlja o juridičnem mednarodnem položaju Nemške Avstrije. Izjavlja. =da delegacija mora zastopati Je republiko, ustanovljeno dne 12. novembra 1819 na nemškem ozemlju stare monarhije avstro-ogrske! Načrt pogodbe pa govori o Avstriji, proti kateri so bile vlasti v vojni, dočini Avstrija pred razsulom države ni tvorila mednarodnega političnega bistva, ker je le duatistična av-s.tro-ogrska monarhija mogla razvijati mednarodno delovanje. Po razpadu ni bilo ne Avstro-Ogrske, ne avstrijske, ne nemško-avstriiske republike, katera poslednja je bila ustanovljena še le po zaključku sovražnosti, vsfed česar se ne nahaja v vojnem stanju z nikomur. Nota naglasa, da Nemška Avstrija ne more zadostiti obvezi, ki jo ji nalaga pogodba kajti odcepljenih je mnogo ozemeij, ki jih ona nI nikdar posedovala; zato tudi ne more prevzeti obvez bivše monarhije in Nemška Avstrija more biti vezana le na dogovore, ki se dalo uporabiti za to državo.
Delegacija opozarja na dejstvo, <da država "Nemške Avstrije ne more plačevati odškodnin za vse vojne škode storjene zimaj mej. Kajti, vojno so voditi samo glavarji monarhije in cesarske in kraljeve vojske. Zato zadevi je jo obnove vse države, ki nasledujejo staro monarhijo. Države, vsebovane na avstro-ogrskem ozemlju, postavljajo načdo. da so vse dediči monarhije, ne pa samo Nemška Avstrija. Kar se tiče dolgov in obvez proučuje nota razloge, ki morejo tvoriti poiilago za različno postopanje z Nemško Avstrijo in drugimi državami, ki nasleduiejo Avstro-Ogrsko. Njeno ime. ki je bilo izbrano v dokaiz, da nova država vsebuje eno samo devetero narodnosti bivše monarhije, ne more biti vzrok. Dejstvo, da je v novi državi prestolnica. kar še bolj otežuje težave, tudi ne more opravičiti različnega postopanja. Istotako ne bi bilo pravično, ako bi se Nemška Avstrija kaznovala radi vrline, ki so jo pokazali vojaki nemške narodnosti — to tem manje, ker so tudi druge države prispevale z dobra voljo. Vrhu tega so bili Nemci v poslanski zbornici v manjšini in sklepati se ni moglo drugače nego s sodelovanjem katere drugih narodnih strank. Tudi vlada sama je bila deloma -sestavljena od Poljakov, Cehov in Sloven-
je izpregovorila ona prva nekoliko zastrtim glasom, v katerem je zvenelo nekaj ncitalijan-skega. Mala nezgoda na moji toaleti...
Vedno o pravem času za nas! — je odvrnil vojvoda, ponudivii ji roko galantno.
Na vratih bližnje dvorane jo je uzrla vojvodin ja. Vzkliknila je od veselja in pohitela k njej.
Ma chere, kaka srečal — se je oglasila voj-vodinja prijemši jo za roko. 2e!im vas predstaviti moji družbi! — —- — in uvedla jo je v svoje »svetišče«.
Tu je moglo biti veliko teže, da si pridobi naklonjenost tistega zbora velikašic in lepot, ki mu ga gotovo ni para na svetu. Bianca Ri-velli je vrgla izpod na pol zaprtih trepalnic hiter pogled na sijajni drog gospej. Dragulji bajnih o vratnih nakitov, dijademov in zvezd, ki so dičili bele vratove te rse razsipali po črnih in zlalih laseh, vonj cvetja« ki je padalo na vence iz zlatih košaric, pak pojave teh vzrav-nanih kipov, odetih v baržun in damast, ki so s hladnim pogledom kot » prestola svojega visokega položaja motrili to plebejko, to £eno, katere grlo je skrivalo moč« kakor je nI imela niena od njih — vse io kakor da je nekoliko
cev. Za obrambo pravic naroda, ki trpi, je važno, da se poznajo argumenti, na katerih sloni načrt, ki hoče, da bodi edini dedič storjenih krivd najmanjša država, najbolj trboga, najbolj mirna in najifceralnejša med vsemi, da se proglaša odgovorno za posledice grehov, storjenih od čeških, poljskih ln slovenskih državnikov, in za odredbe, ki so jih oni ukrenili. Nota izraža vero v pravičnost mirovne konierence, ki ne dopusti, da bi Nemška Avstrija nosila vso odgovornost, ter zahteva. naj se iz besedila pogodbe odpravijo vsi klavzule, izhajajoče iz identificiranja Nemške Avstrije s staro monarhijo.
Nemški Tirol protestira.
BASEL, 19. Iz Innsbrucka poročajo: Listi pišejo da prihajajo v deželni zbor protesti vseh nemških občan v ladinskemu okraju in v nemškemu južnemu Tirolu, s katerimt izjavljajo tirc4skl Nemci, da nikdar ne pristanejo na prtkloprtev k ItaHTjl. Sever-notirofske ofočine se pridružujejo protestom, ter izjavljajo, da bo 4 vsemi sredstvi preprečevali razkosanje nemškega Tirola.
IZ RUSIJE.
Boj proti boljševikom.
LONOON, 19. Poročevalci ansleškili listov proslavljajo uspehe protiboljševiških čet, pod poveljstvom generala Denikina, ki so opremljene z angleškimi tanki. Petrcgrad je baje ogrožen od ofenzive finskih in angleških čet. H helsingforski luki so usidrane velike ameriške ladje, ki bodo izkrcale hrano za Petrograd, čim leta pade.
Boljševik! izjavljajo, da bodo odbili oienzivo.
IZ PARIZA brzojavljajo ?Lavoratoru* -ene 19.: Buržoazijski listi pišejo, da se okoli Petrograda obroč »trska. Zadostovalo bi, pravijo, da se napadalci preskrbijo s hrano, pa bodo zavzeli mesto v treh tednih.
Boljševiška vlada pa izjavlja, da se Petrograd lahko brani in da smatra višji štab, ki dela skapno s stranko in z organizacijami, da bo odbil napad in da bo sovražnika popolnoma porazil. Boljševiška ofenziva napreduje tudJ proti Kolčaku.
IZ JUGOSLAVIJE.
Vprašanje celovške kotline.
PARIZ, 19. (-Corriere ddhi Sera*.) V komisiii in v svetu petorice ministrov za zunanje stvari se nadaljuje izdelovanje onega dela mirovne pogodbe z Avstrijo, ki ga je še treba urediti, namreč finančnih klavzul za odškodnino, vojaških klavzul in med teritorijalni m i klavzulami politična uredba celovške kotline. Včeraj se je vršila dclga razprava o celovškem vprašanju in italijanski minister za zunanje stvari. Sonnlao, je, kaikor poroča »Temps« podail zelo podrobna pojasnilo. Med drugimi težavami, ki jih je treba premagati, je tudi določitev meja celovške koilirte, ki nima natančnih naravnih meja. Gre namreč enostavno za de! dravske doIriHi. Kakor bi se že pač hotele potegniti tneje, bi celovška kotiina mogla obsegata Beljak navzgor po reki in Gornji Dravograd nizdol (? — Gornji Dravograd leži vendar ob tiroJsko-koroški meji, torej visoko gori naC Beljakom, po Dravi navzgor, ne pa nizdol. Stvar se torej ne sklada. Morda je mišljen Spodnji Dravograd, ob koroško-štajerski meji, ki leži vzhodno Beljaka in Celovca, nizdol po Dravi. Potemtakem naj bi torej »celovška kotlina obsegala skoraj vso isJovensko Koroško. ali pa, čc naj bi se mislil Gornji Dravograd, vso nemško gornjo Koroško in velik del slovenske, kolikor daleč bi pač ta »kottrna« segala od Celovca proti vzhodu, proti Velikovou in Pliberkn. Katera ie potem prava?!) Vprašanje se je izročilo pristojni komisiji, fci je danes podala poročilo o stvari. »Temps« pravi, da je včeraj prevladovalo mnenje, da naj bi se odredil umik avstrijskih čet, ki zasedajo severni in severozapadni del kotline, in ravno tako tudi umik jugoslovanskih čet, ki so zasedle Celovec. »Na ta način,c pravi »Journal des Debatsc, — bi se moglo izvest! pTavično ljudsko glasovanje.
IZ ITALIJE.
Zgodovinska seia v zbornici.
RIM, 19. Med razpravljanjem o Turati je vem predlogu, na} sc nadaljuje zbornična razprava vkljub odstopu ministrstva, ie prišlo do živahnih izgredov.
Predsednik Marcora je cdše3, da prepreči nadaljevanje razprave. Na to je socijaiistična skupina pod Trevescvim vodstvom naskočila predsedniško mes«to; komaj so jo za<irža!t -zenični kvestorii, ki so zagotavljali, da sc Marcora povrne. In res se Je Marcora kmalu povrnil ter prev.zel predsedniško mesto. Vršita se je razprava o Alessijevem predsodku proti Turatijevemu predlogu.
Rzzprava te bMa burna, mrzlična in ped vtk>kcin časa in zgodovinskega dejstva, Sci se ie dovršilo v zbornici v zadnjem času.
Za AJessIJev predlog je glasovalo 2')5 giatsov proti, a 87 za
Zbornica je s pomočjo socijatistov stTesla raz sebe jaran vlade in krone ter ie sklenila da začne diskusijo.
Položaj je zelo nejasen. Edino to Je gotovo, da prevzame socijaiistična stranka v zbornici in v državi obvladujoče stališče. Mogftča bo vladati žnjo, toda nikdar proti nji.
KRIZA V ITALIJI. — PADEC MINISTRSTVA.
Še pred par dnevi je oficijozno glasilo sedanje vlade, »II Giomalc d* Italia« v potu svojega obraza,
zbegalo nje hladno in ponosno vedenje. Poklonila se je globlje, ali ni izustila niti ene besede. Ko se je vzravnala, je lebdel na njenem bledem obrazu izraz naivnega začudenja, dočini je nje črni pogled zaigral vlažno, kot eden onih »solitairov« (žlahtnih kamenov), ki so trepetali na labudjem nje vratu. Niti sledi tistega zanosnega žara« tistega plamena strasti in divjega oduševljenja, s katerim je bila navHahnila svoje vloge in pretresala svet. Kdor je gledal to vestalsko belino nošnje, a Se bolj tisti molčeči obraz, tisti zastrti pogled, izgubljajoč se, nerazumljiv in tajinstven pod črnimi trepalnicami — je bil prisiljen, da je vprašal samega sebe: od kje izvira potem tisto krčevito plakanje Leonore, vzvišeni vrisk Valentine, pohotna razposajenost Carmencite. Iznenadje-nje jeb ilo splošno. Vsakdo je slutil, da se pod deviško belino tega prikaza skriva nenavaden duh; — nehote so vsi čakali na izpremembo, na kak teatralni coop de scene, da bi pripo-znali pevko.
Zastonj so čakali! — Bianca RiveHl je ostala kakor je bila od prvega trenutka, ko se je pokazala na vratih. Zapela je — ali tudi tu se je umaknila gledalčika pevka in odstopila me-
z vso lastno mu zgovornostjo dokazovalo, da Je usoda Italije najbolje zavarovana v rokah Orlanda tn Sorniiua« da bi moglo postati usodno za Italijo, če bi vodstvo nje notranje In vnanje politike prešlo v drnge roke, kajti le ta dva državnika da znata spajati odločnost in neizprosnosti s taktično previdnostjo. Iz te premise je bil dan zaključek: na politiki Italije na mirovni konferenci ni smeti ničesar zipreminjati, pa tudi do osebnih izpretnemb na vodstvu da ne sme priti. Seveda ni »Giornale d'I-.talla« sporočil tega kar na kratko, ampak ta prepoved o neizogibnosti Orlanda za srečo Italije se je vlekla po celih treh kolonah, a na zaključku je izagrmel top težkega kalibra: »Ta pozicija neodvisnosti (na kateri da se ima Italija zahvaliti Orlan-du) nudi sicer v Iripu nepriličnostl, ali zagotovija velike koristi za bodočnost. — Marl pa hočejo tz-premeniti Italijo v vazalko. Potem naj le pošljejo v Pariz tiste, ki priporočajo odrekanje, odjenljive meže, ali pa pristaše kupčijskih kombinaciji Ce pa hoče Italija vkljub vsej opoziciji in vsakemu na-sprotstvu uresničiti svojo usodo, potem naj ukrene, da bode branitelji njenih narodnih interesov v Parizu možje, ki ne cdjeniujejo, kakor hoče tako tudi ljudstvo.«
Kdor je imel ušesa, je sKŠal: sreča Italije je odvisna od tega, da ostane Oriando na oblasti, tudi če njegova politika povzroča sedaij neprijetnosti in če se imajo nje cilji uresničiti šele v bodočnosti! To se pravi: Oriando hoče konservirati — sebe, in čim dalje bodo trajale »nepriličnosti«, ki zahtevajo njegovo navzočnost, tem bolje — zanj.
Tako Je »Giomale d'Italia« 5e pred par dnevi — malo robat izraz, alt primeren — pridušal tudi parlament, na$ ne dela sitnosti ter naj izreče lepo, ubogljivo — zaupanje. Parlament se je sešel 19. t. m. In je z ogromno večino izrekel — nezaupanje. Sodbo torej, da naj se sreča Italije vendar položi v druge roke.
Ni koristilo vse milo in genljivo prepričanje v »Giornale d'Italia«, a tudi apel Orlanda v da!qšem govoru ni koristil, ln prepričal zbornice, da je Or-landova politika najboljša italijanska politika pod božjim solncem. Ubral je isto struno, na katero je brenkal »Giornale«; priznaval Je, da sedanjost ni zadovoljiva, a bodočnost da je negotova, ali njega no vznemirja to in ne vidi v tem vzroka za pesimizem. Po domače povedano bi bilo: slabo je, ali bo že bolje, če... laz ostanem na mestu!
Težave so ogromne — je rekel Oriando — a so se še povečale vsled »mednarodnih dogodkov, ki so se razvili v drugi polovici meseca aprila.« Le površen opazovalec je mogel misliti, da se more n^staio navzkrižje lahko in hitro rešiti!
Škoda, da ni Orlan-fo konkretno povedal, kake naravi so bili tistr me-d-nc-odni dogodki, ki so tafko otežili položaj; in pa: med kom je nastalo tisto navzkrižje, ki se m dalo hitro rešiti?! Kajti začrtal je položaj le tako na splošno: Italija mora neizprosno vztrajati pri bistvenih točkah svojih zahtev, mora pa tudi ostati izvesta svoji zavezniški dolžnosti, in izogibati se mora oblik slepe n-?-spravljivosti, ki bi mogla poostriti odnošaje, ki na] bodo prisrčni v interesu vseh!
Zopet moramo obžalovati, <da ni Oriando povt~ dal, na katero stran da bi se mogli poostriti odno-šaji, ki naj bi bili prisrčni?! Saj je — govoreč o odnošajih — mislil menda na interes Italije!
Potem je sledil mil apel na zbornico: pripravljen je dati pojasnila, kolikor mu je dopuščeno; nadeja se pa obenem, da bo parlament upošteval, zelo težke raz'oge ki zahtevajo največjo previdnost, velikanske so bite in so težave, ki jih je treba premagati, a on, Oriando, zaupa, da jih bo znal parlament prav preceniti, ko bo sodil o delovanju vlade...!
Nadaljevaje Je govoril Oriando o notranjih stvareh, posebno o pomankanju in draginji živil. Ali to vprašanje da ne muči samo Italije, ampak tudi vse druge dežele, četudi v različni meri. Obljubil je razne vla-dne odredbe, da se odpomore temu «zlu.
Toda parlament je imel to pot svojo voljo. Ni hotel upoštevati ogromnih težav, ki da zahteVajo Orlandovo navzočnost — v Parizu, niti ga niso genile obljube glede notranjega položaja v Italiji— Slab omen je bil že v dejstvu, da se je parlament uprl Orlandovemu predlogu, naj razpravlja o stvareh zunanje politike v tajni seji.
Skliceval se je na okolnost, da niso v nobenem drugem parlamentu javno razpravljali o vnanji 'politiki in da bi mogel o gotovih stvareh govoriti le v tajni seji. Poslanici, ki so se oglašali, so zahtevali javno razpravo, nagiašujoč, da mora vse priti na beli -dan. In res je za OrlandQV predlog v poimenskem glasovanju glasovalo le 78, proti pa 262 poslancev.
To je bila iiajsJovesnejša in najjasnejša izjava nezaupanja, katere težo je razumel tudi Oriando: prijavil je deaiisijo kabineta, o kateri se kralj šele odloči.
Na nadaljevanju seje je poslanec Turati (socijalist) utemeljeval svoj predlog za volilno reformo v smislu, da se sistem enotne zbornice pretvori v sistem skrutinija po listi na podlagi proporcionalnega zastopstva strank. Ce hoče ministrski predsednik s svojim predlogom na tajno Tazpravo izvršiti amoumor, pa zbornica ne more izvršiti sa-moumora. Predlaga, naj se takoj po razpravi o proračunskem provizoriju začne razprava o volilni reformi. Po govorih več govornikov je zbornica sprejela predlog, naj se razprava odloži, dokler ne bo imenovano novo odgovorno ministrstvo.
sto dami, ki je izvolila zabaviti svojo družbo. Na tiho prošnjo domačice kneževske se je približala Bianca glasovirjn, odklonivši vsako spremljevanje.
Sedla je, da se spremlja sama. — Snemši hitro dolge rokavice, je pretipala zamišljena in nema nekolikokrat po tipkih Erardovega glasbila. Bela, podolgata, ali fino modelirana roka se je komaj dotikala glasovirja; leno je prebirala po tipkah kakor da išče izgubljenega zvoka. Glava se je malce pripognila, kakor da zasleduje daljen, tajinstven, nepoznan glas.
Nečesa je iskala, al ise je nečesa spominjala. Močneji akord je vzdramil pevko in zapela je v poluglasu neko Rubinsteinovo pesem.
Kakor njena vnanjost, tako tudi nje glas in izraz ia vse je bilo preobraženo. Sedaj pa sedaj je prodel, kot iz nedogledne globine, en glas, ena nota« v kateri je drhtel plamenček strasti. Ta hipni izliv je trajal samo trenutek, poluzaprtih utsnic je sledila skormna, ganljiva pesem kakor izpoved najtajnejih, najnežnejih čutstev. Ko se je zadnji srebrni zvok izgubil v lihem vzduhu — je zamama trajala Se nekoliko časa. Potem pa ni bilo vzklikanja ae konca ne kraja.
Učiteljska stavka končana. RIM, 19. Učiteljska stavka je dokončana. Osrednji odbor učiteljske nacijonalne unije se je po pogovoru z Orlandom podal včeraj zve-, čer k ministru za šolstvo, ki je pritrdil namenom izjavljenim že pred stavko, tudi glede manjših vprašanj, za katere je bila določena ustanovitev komisije, ker gre za predmet, ki nc spada izključno v ministrov delokrog. Odbor je radi popolnoma enakih izjav ministrskega predsednika in Bereninija, ki se je točno držal zagotovil pred stavko, je poklical učitelje sedaj, ko je cilj dosežen, da zopet prevzamejo svoje vzgojevalno delo.
Interpelacija zaradi bivših avstrijskih bank v Trstu.
RIM, 19. Nacionalistični poslanec Medici del Vasullo je vložil v zbornici interpelacijo na zakladnega in finančnega ministra, v kateri vprašuje, kako se je v osvobojenih pokrajinah moglo posrečiti sovražnim bankam, ki bi bile morale biti likvidirane, da so se prelevile v italijanske banke, in kako namerava vlada preprečiti vdiranje sovražnega kapitala. Ta interpelacija je očividno v zvezi z zadnjimi polemikami o tržaški komercijalni banki in njenem povzetju Kreditne in Unionske banke; nanaša se pa tudi na sovražne bančne zavode v Milan-'., Firenci in končno tudi v Rimu. O isti stvari vlože interpelacije tudi še drugi poslanci« v senatu pa jo poda senator Malaspina.
HemčUo no usodnem rnip:tju: ali podpiše, ali ne podpiše?!
Nemčija preživlja težke ure: prišel je Čas, ko se ima odločiti, ali podpi2e, ali no podpiše mirovne pogodbe, kakor so jo predložili zavezniki! Dovolili so kratek rok in pritisnili tako Nemčijo ob zid: ali podpiši, ali bodo nemudoma sledile zagrožene posledice, ki zasc-čejo v živo v militaričnem, političnem in gospodarskem pogledu. Nemčija je postavljena pred odločitev tolike pomembnosti, da mora onim, ki vodijo nje usodo v teh hipih največje preizkušnje, kar sapo jemati. Kajti: na tiste, katerih volja ali sodba bo odločilna, se zvali ogromna odgovornost ne le pred lastnim narodom, marveč tudi za bodoči razvoj stvari v Evropi.
Kdo bi se čudil torej da gredo med njimi sodbe navzkriž. Čuditi bi se morali, če ne bi bilo temu tako, da so eni za neodjenljivost do skrajnosti, drugi pa za to, da se Nemčija u-klone z mislijo na prihodnjo osveto. In kar Še posebno otežuje odločitev, je ravno v tem, da Imajo velike razloge eni in drugi.
Danes so obrnjene v Nemčijo oči vsega sveta, ki pričakuje neposredno bližnje velike odločitve.
Poročila pravijo:
BAZEL, 19. »Frankfurter Zeltung^ je pre jela iz Weimarja, da se je seja ministrskega sveta minule srede začela s prečitanjem poročila mirovne delegacije, ki zaključuje z odklonitvijo pogodbe. Podrobna razprava ,ki je sledila, ni prinesla nikake definitivne odločitve, dasi je bila zelo dolga. Iz tega sklepajo, da obstoje v ministrstvu velika navzkrižja. Sedaj se imajo odločiti stranke, ki tvorijo vladno večino. Govori se, da so te poslednje za podpis mirovnih pogojev. Vsakako pa je položaj v tem trenutku tak, da je težko ugibati, kaka bo odločitev. ICriza v kabinetu pa je skoro neizogibna.
Nadalje javlja iz Weimarja isti list: Seja kabineta je trajala o polnoči dalje. Uvažujoč, da so poslanci skrajne levice in skrajne desnice že označili svoje stališče — eni za podpis, drugi za absolutno odklonitev — vidimo, da so mnenja razcepljena v vseh strankah ter da ni enotnosti v presojanju niti v ministrstvu samem. Položaj je torej popolnoma nejasen in se utegne razbistriti Šele prihodnje dni.
Je pač tako, kakor smo že rekli gori: odgovornost je prevelika in vsakdo hoče poprej izprašati svojo lastno vest. Sedaj razpravljajo posamezne stranke, narodna skupščina pa se je sestala bržkone danes — v zadnji uri, ker rok, dovoljen od zaveznikov, poteka.
Berolinski listi javljajo, da so na zasedenem ozemlju razglašeni manifesti, ki naznanjajo, da bodo v slučaju, da Nemčija ne podpiše, internirani vsi moški od 17.—45. leta, ki 3o sposobni za vojaško službo.
Tudi gospodarski izvedenci pravijo« d« Nemčija ne more podpisatil
BASEL, 18. Iz Berolina javljajo: »Vossi-sche Zeitung« pravi, da je nemška delegacija, povrnivša se iz Versaillesa, izročila vladi poročilo. Posebno poročilo gospodarskih izvedencev pravi, da Nemčija ne more podpisati mirovne pogodbe v sedanji obliki.
Blokada proti NcmčijL LONDON, 19. »Times« poroča, da so mnogo ladij, ki so nosile blago za Nemčijo, zaustavili v pristanišču Falmouth vsled ukaza admi ralitete. Ne bodo plule dalje, če Nemčija ne podpiše miru.
Ententa pripravljena za akcijo. LONDON, 18. Reuterjeva pisarna poroča e pripravah entente za akcijo, oziroma za nadaljevanje sovražnosti. Angleško brodovje je že pripravljeno. Vsi dopusti so razveljavljeni. Brodovje je popolnoma pripravljeno, da more odpluti na morje vsak hip.
Ugibanja.
PARIZ, 19. Francoski vojaški krogi sodijo, da se podpis od strani Nemčije doseže z napredovanjem zavezniških vojska, ker potem bodo mogli Nemci opravičiti podpis, sklicevaje se na posredovanje oborožene sile. Francoska vlada sodi, da Nemci ne bodo hoteli podpisati ter da sprejmejo pogodbo Sele potem, ko bodo vedeli, da so zavezniki edini. Angleška delegacija pa sodi« da sprejmejo, dočim ugibljejo
»EDINOST« iter. iVL
V Trsi«, as« 31. fuijt IHf
ameriški delegatke, da Nemci spfsiinejo lelc po izpremembi vlade. Nemška delegacija je razcepljena, italijanska — brez mnenja. »Po-pulaire sodi, da Nemci sprejmejo edino u: razloga, da je razmerje med zavezniškimi ia nemškimi silami preveliko, pridodaje pa, da bodo narodi, zmagovalci nad svojimi vladami, znali urediti novo Evropo. Drugi listi sodijo, da Nemčija podpiše.
dokfado 7'20 l>r Icsr; ZadnH de* z doklado Ur
kg. Požedvica 10*— Hr kgr. — Mestna občina. Mestna občana.
Dramatično društvo v Trstu €i ie izvolilo na občnem zboru 13. t. m. nov odbor. Ki se >e ken-stituira? tako-le: predsednik dr. Josip AgneJjtto; podpredsednik dr. Srečko Mlkuietrč. tajnik dr. Jo-ahiir. Ražem, »bla-gajnik Josip Bratož. intendant Josip Ribičič, gospodar Franc Ponikvar, odborniki Anton Ekar, dr. Karel Ferlnga in prof. Robert Kenda, namestnika Karel Kovačič in Vitko Modrijan; nadzornika Nicefor Stepančič ter Fran Ven-turin i-
Seja »Dramatičnega društva« se bo vrSfla v torek ob 20 in pol v gleda3šščni dvorani. Radi važnosti in nujnosti dnevnega reda naj se udeleže te seje vsi odborniki.
Pevsko društvo »Adriia« priredi jutri, v nedeljo, v Narodnem domu v Barkovljab veselico d godbo, petjem, igro in prosto zabavo. Natančnejše jutri. Vabimo pa že danes vse prijatelje naiih Barko-vefcj, da se udeleže te veselice ki bo nudAa gotovo kar nuiprijetneišo domačo zabavo.
Pojdimo v Jamo v Pltskovlco! Prejeli smo: V uedeljo. 22. t. ra, .poo>o5dne proslavijo pli&kovski mladeniči pet-cesetletnico otvoritve prvega rajanja v -prekrasni in romantični podzemeljski jami par minut severno cerkve. T;< podzemeJjska dvorana nudi posebno veselje opazovalcem skrivnostne božje prirode, kot tudi živalmi mladini <&> rajanju nežnih jamskih Vil. Obiskovalec bo presenečen po čudesH;, ki jih ima ta jama. Slični občutki se mu bodo vzbujali kakor za binkožtm ponedeljek v postojnski jami. Veselica se bo vršiila z »epini sporedom v veliki in zračni dvorani, ki jo obsevajo prijazni soli}:-": traki skozi ktn>o!o, in ki bo ob tej priliki tudi čarodejno razsvetljena. Preskrbljeno bo ludi z okusnimi, irrziinii jedili in z dobrini pristnim kraškim teranom.
Prodaja kuriva dne 21. 6. Sladko osi« (10 kg na rdeče izkaznice, po 52 lir. stoiink kg) se bo prodajalo v nasiedrr*h okrajih: Staro mesto. 2651— 3100 (32) Mura 12. — Novo mesto. 1301—2200 (38) MacchfaveHi — Koks (20 ks na rdeče izkaznice. po 40 Jrr. stotink kg): Novo mesto: 2201-2400 (3S) MaccMaveHi 12.
»Njiva*. št 7, je pravkar izšla in una aaskin-io vsebino: Dr. Ivo Sort: Pogovori. Stanko Kienveu-čič: Razpoloženje (pesem). Marija- Kmetova: <k>-Jobovi (nadaiievanje). Jaako Samvc Mesija (pesem?. Milan Skilrinšek: Modci Jia režija hi tr£aš-k' oder. Dr. Rudok" Perhatu: Soifaice. M-irosiav Prti-ner: ŠoJsk; izleti v okrožju Trsta. Progled: ( ževnl, »znanstveni, umetniški, gledališki, ^asbeni, žolski. soct;*!ai. — »Njiva izhaja vsa\ četrtek in znaša četrtletna iiar«jčnina 7 lir, poluJetna in k>iet»£- pa pi -tnemo. Posamezna štev ilka 60 sto-tiiik. Uredništvo en vpravništvo se nahaja v Tratit, ul. MaJotmina št. 15 II.
Glasbam šola podrui. Glasbene Matice v Trst:« priredb v soboto. junija. ob 20 v veliki dvoran: >NarotkP..ga dorna javno produkcijo gojencev. Spored. Prvi del: 1. L. Streabog: Polka. klavir: Volarič Lucija, 1. ietnik. 2. Sladek Janez: Mišji ples. klavir: Ferfofta Bazena, I. ktaik. 3. Hum-perdmek: Ples, klavir: Ferfolja Helena, I. letnik. 4. Karbulka .los.: Berceuse. gcsH: MaJK Stanislav, H. letnik. 5. Bossi: Babilage, fc'avir: Pcgac Stasa, j III. letnik. 0. Frootini Pavei: Eu Songe, kiavi:: Vračko Elizabeta, lil. letnik. 7. LaJii^: Babica, za 2 gotsii ki ksivi-r: Rupelj ho, IV. letnik, iti Karel. IV. letnik, pri klavirju ftdč. Lanipe. 8. a> Grosz: Vaisettc. b) Virieg: Ptičica. klavir: Ulčakar Zdenka, HI. letnik. 9. Dvofak Ant: VaJfcek, klavir: Randić Božica, IV. letnik. 10. a) Schubert Pr.: Sonatina, op. 137. I. s, b) Drdla Fr.: M-sfdrignl, gosli: Svaneij Mara, IH. tetoik. 11. Grieg Bd.: List iz albnma. klavir: Dottjan Božica, IV. letnik. 12. Du-rand: Ponw>onetta. klavir: Vrtovec Mara, 'V. letnik. 13. Kaft: Cavatina, zo<*!: Ru-pe!» Ivo- IV. iet-nik, pri klavirju adč. Lamp-r. Drugi deJ: 14. Ra«h-tnaniaov: Prehidlj. klavir: Slavik P.^ri^, V. letnik. 15. a) Tri-nr! K : op. 18. Vaise silfiuette, zosti: b) Jenkissoii: Vilinski ple«,	Rnpe:i «Kare3, IV.
letnik, a) spremlja gdč. Vrstovec, b) spremlja zdč. Ulčakar Zdenka. 16 a) Schiitte: Tendrc ave au, klavir, S-nietajia 3.: Siejrififca, k-iavir: Lampe Ana. VI. lernik. 17. a) Beriot: Artiagio « 9. kouccT-ta. b) Wcbtsr C- M.: Vaisette 5t. 2, gosli: R»pešj M'rko. VI. letnik, pri kiavkrvu gdč. Vrtov«c M. IS. Orieg: Noctumo, Taraatella, kla\-ir: SUtJar Du^nn, VI. le'-nlk. 19. a) GrunfeM: Romanca, b) Smoiana B.: Cibuiicka, Ceškoi ples: T^gan Zorica, VI. letnik. Vsi izvajalci ki spremljevalci so iz ra^^-dov proi. Topiča. Vstcpnkia: 50 »iot., sedeži z vstopnino vred 1 liro. lože po 5 lic. Člani Glasbene Matice so vstopnine prosti.
Zborovanje kmetovalcev in vrtnarjev bo jutri, v nedeljo. 21. t. m., o-"b lo^oO v veliki dvorani Delavskega doma. iri. Madonnina- 15. Zl»orovan.ie je izredno važnosti. Pripravljeni odbor kmetske ia-dnigc se čuti <i0^žneEa da poda neko važno poročilo pred dnevom ustanovnega občnega zbora. Kmetovalci, poljcdelci in vrtnarji so zato vabljeni, da se uJdcže zborovanja v velikem Stcvjhi.
Nesreča v sreči. Trgovec Armaiido Mizzan »e kuoil od nekega neznanca 36 ikesov blasa za obleke. Plačal je malenkost: lir. Toda :."nel smolo! Prišii so karabinjerii in ga zaprli: biago je bi-lo ukradeno pri »Societa adriatica di Transporti.^
Ponesrečeva tsKvIaa. Ivasi Do<tič in Pt*er Pečenko sta ŠlL nekega vagona na 'južni postaji ukradla za 800 Hc bJasa- za obleke. 2^sačrli so ju in Zi-prii.
i Tatovi v stimovagjtt. V sta:K>van}e Emi^a 4r. Lize j Belgrado, v UL del Toro, so »drli neznani tatovi j ier odnesS: rai4*e dragocenosti, v ^kuptii v reonosu čez 1000 lir. Ko M& se iza^oiiska pov>rnija domov, ni bHo več tatov. Naznanila sta tatvino karabi-»jerietn.
Kradla sta elekttčae žarnice. Neki Angel V. iu
Anton S. s<a Že deTj časa- kradla električne žarnice pri g. Onofriku Oiasnporcaru. Končno je stvar postala rreneusnna. pa ju je dal aretirati.
Tatvina. VCcr-aj so neznani tatovi ud rti v stano-j vanje Josipa Grižo-ua v Sv. M. M. Zg. 118 «ter mu i odnesii vro. ria<o verižico m 150 Ur.
Domače vesti.
Sedeži za ljudsko štetje so se zaprli dne 20. t.
m. Morebitni zaJvasnenci se morajo obrnki na ana-frafcčni urad, ul. Saoiti St. 36. — Mestna občina. Maksimalne cene za prodajo svežega mesa se
določajo s 21. junijem 4afco!e: Sprednji *ieii z
Porotno sodište.
Ubojstvo v Poli.
Včeraj zjutraj je pričela razprava proti Hermanu Fuchu, ki je obdolžen. da }e umoril nrinui&ga septembra, v Puli \xiovo MarSo Peraz. Povod ubojstvu je baje bfi ta, da je vidova, v katero je bil obtoženec zaljubljen, po24b£a arono Bubezen ic _ zopet začela ijubezeosko razmerje z nekim ita-7 Tijanskrni ujetnikoan.
Sodišču je predsedoval dr. Perrsicb. Obtoženca } jc branil odvetnik Zeimaro. V poroti so bih zastopani: Karei dr. Italra, Marcel Ch»erego. Jo^ip Riz-zo. Mario Curto, Josip Miotti. Mario Picciola. Anton Udina, Franc Depace, Oskar CarneHi, David Windspach. Matej Matusa m Karel Rusco.
ObtoŽiiica se ;e glasila: Državno pravdnlštvo v Puli obiožuje, na podiagi §§ 14. 51 in 112 kaz. zak. ter čl. VI. zakoasa o uvedbi kazenskega postopanja, Hermana Fucha, sina pok. Karta in pok. Marije Angeluzzi. rojenega v Trst-u. dne 19. nov. 1883. ter tam pristojnega, a stanujoče^a v Puli, katolika, poročenega, brivca, brez im :ra, že kaznovanega, — da je dne 26. sept. 1 udaril v Puli Marijo vd. Peraz v moril nem u n..mena z no- 1 ženi trikra: z \eliiio siio v desni z^^rnji del jprs.
v dessij de3 ttinfka in v !rvt del fcrbta tako, da ji ie prerezal iik> odvodnico, pa je vsled «tega napaden-ka v nekaj minutah ca to umrla. Zakrivil je torej
z!win ubojstva po zak. § 134 k. z., kažnjiv v -srni-iu § 136 k kodeksa.
Mem čitajijem obtožnice je obtoženec bridko jo-
kai. Ko ga je predsednik poklical, (je ihte izjavil, da je kriv. Pripovedoval je, kako je spoznal po-koi iico. ka'<o so mu bili drugi aienavidni, kako so mu pravili, da ima pokojnica v Zagrebu nekega italijuirskoga ujetnika, s katerim da ima ljubezensko razmerje. Toda oti ni verjel nobenemu, temveč. je obljubi* pokojnici, da io poroči. Pokojnica mu je tu-di vračala ljubezen.
•Dobil sem med tem časom dopust,« je nada-Ijeval obtože<nec, iter ise>m 5el v Trst. Na deseti dan sem dobH od pokojnice pismo, v ikateremu me je prosHa. naj jo čakam v Herpelj-ah, ker >da potice s svojo sestro v Zagreb, da nakupi perilo. Našla sva se v HerpeJjah in hsz sem ju spiremil do Ljubljane, «ktjeT usno se 4oči5i, ker sem se počutil slabo. On.: ste odpotovali profi Zagrebu, a jaz proti Gradcu, odkoder sem se boSan povrnil v Pulo. Vsakda« mi je pokojnica pčssrfa In končno je 'javila. da pride. Na i>ostaji mi je jpokazaia, kaj je princ da, isn videl sem v vrečr tudi riž. TakOtj sem sc spomnil Italijana, pa t&em jo vprašaj, odkod ima ta riž. Odgovorna tni je osorno. Od tega časa te bria k«tkor izpremenjena. Ni me več marala. Ne-kc-ia dne mi ie pripovedovala, da se ie v Zagrebu sestala z Italijanom, 4odai nisem temu pripisoval velike v-a-žnosri. Tfi dni potem, 4to sem ležal dema boJau, mi je rekla, naj odnesem svoije stvari Vl njene l»5e. Pozneje, ko sem "jo botel poljubi:;, se je brasiila...* Obtoženec se je prekinil iu prosfi kozarec vode, ker da mu je slabo.
Obtoženec le ca*o nadaljeval s solzami v očeh, da je v obupu sklenr! da se zastrupi. Pripravil je stru-p, naio 'je napisal prsmo svoji sestri. V tem Času ie pokojnica vs'opUa v sobo. Rotil jo ie, naj mu vendar poija-sni svoje ipočetje, a ona je stopila k niesna ter ga ostro pogledala. Naenkrat se je zasmejala to>' mu rek?a: iPojdi, tooidi, povrni se domov, ia/- ljubim svojega Italijana, a za te m! ni mar!: Ko sem sBiša^ te lK;sode, je rekel obto-ženev, sem izgubi pamet, zgrabil sem ne vem Jkal» in se:n plan« nad njo... Nato 'sein izpid etrup — in drugega se «e spoiTriniam ...«
Predsednik ie stavil na clbtoženca še nekaj vprašanj, ir. nato ie prečkah obtožencev o pismo j>r;.i ujegovira čflKnn, ki je napravio velik vtisk u obtoženca iti ni- občinstvo. V tem pismu se je lavlja! od vseh in izTav^, da hoče umreti.
PrcdsedrtSk 4e n;;<laijv izpraševal <>l)tožejica, ki jc pji po ved oval o svojHi Lnrimnih Taizmerah s po-kojnioo. Na vprašatije. kaj navaja v svojo obrambo. ve pripomnil, tla je njegov oče usnrl sifilitičen, a njegova m?.ti jetična. Naio bSa zaslišana po-kc'"'ličina sestra, ki je .pripovedovala o ljubezenskih razmerah svoje sestre 7. italijanskim ujetnikom v Zagrebu. Rekla je tudi, <ra (ie pokojnica tege- ujetnik:: zaipustUa, ko je slišala.da ii nI zvest. Fucha je iJOZuiiSa kot dobrega diovefoa. tla vprašanje, ali zna kaj o ubojstvu, je odgovorila, da je Ma v usodnem ca>su s pokcjnico m Še noko prijateljico mhno Fucbovega stanovanja. SJe so že mimo, ko se je Fuoh pnkazai na oknu in fcKca5 pokojno Marijo. naj pr4cie k njemu. Pokojnica ie 51a. Malo j)i-:e:n je prk;.^ sKšala pridušen kr«k i« stokanje. Hitela -je tori hi na^.a svojo sestro krvavo na tčeh a Fuch jt ležtl na postefti.
Nervi oroiiuik ji je fpokaza-l cigareto, ki >e iežala na tleh, ter reške'«: i-Všdite, gospodična, ubii je čk eka. a nato je mirno kadil!..« Prtpovedova-la je -^to o potovanju v Zagreb in o tem, kako jc zopet prišlo med po£<-jnico in haifjanskim ujefcm-koni do sprave. Na nadaijna vprafe-nja odvetnika in državnega pravdnitea je priča emedemo odgo-varjala in feiavHa, da se več ne .^ponmiia. Razprava se ie nato zakVučita.
Popoldanska razprava, (ob 17.30)
Priča Ema inboii ie izpovedala, ću ;e nekega dne, ko k mimo Fncltovtrga stanovanja, siišala . krik v prvem nadstropju. Sla »e pogledat, pa je našla pokojuico, ki je ležala na deh z nožem v lu4stu. fveha iti videla iu tudi ne zoa, ali če kadil. M-Kia Opeka je izjavila »to, kar prva, samo je rekla, da je Vfdeia Fucha, kako Je kadil. Amonija Beehaz ne zna ničesar o usodnem činiK Zna samo. da se je Fuch ses<aiai s ipokoimoo pri nfii iu da je bi! dt4>e: in polten člove}-. Ermeneg'iflda ia Marija Fuch, prva sestra druga -svakinja obtožemčeva, ste pripovedovali, da ju ie obtoženec obvestil o svoji ljubezni. Pokafc3*? ste pisma, iz katferih je razvidno, da oe pokojnica Fuciia ljubila m ga hotela poročiti. Rudoli -Deveta^ je govoril o prijateljstvu s Fuchom. NI vkki, da bi Fuoh guši! pokojnico in ji grezii, da jo ubije. Opi-^ai je 'Fucha kot -dobrega, molčečega, toda razburljivega -človeka. Pakojn-'čoia mati je govorila o hčeriiiem r^zmeT^u z Italijanom ki potean s Fiichom. Ona da je bMa nasprotna. Pri-poznava, da ie bH Fucb pošten in prrden delavec. Odpušča- mu m ga obialuie.
Branitelj Zennaro predlaga »aslišanje drusi-h prič, toda državni pravdnfk «e rrotiv«. Nasstane kratka debata, aakar predsednik zaidjuči^azpravo. ki se nadalju-je daces ob 0.
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L I*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
VINO CRNO IN BELO 12Vi stopinj po 2.45 Lir. Za-loga , S. Ofacomo rn Morite 7.	3298
IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. U3. Chiozza 50, levo.	3S02
POHIŠTVO. Ker preskrbujem poškodovane dežele, kupim raznovrstno rabljeno pohištvo v vsaki množini, kakor tudi volno, žimo, kuhinjsko opravo in drugo. Pisati ali vprašati: Modinari Tomaž, ul. Malcanton 7, II.	3803
UČENCA IN UČENKO 14 do 15 let stara sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivan Zelen v Senožečah.
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št 36 aa dvorišču. P 1233
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove Inseratnl oddelek Edinosti pod štev. B 121.	<B 121)
NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vojne In od naročitelja ne plač&a »se proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojasnila (In načrt spomenika) se dobijo pri ins. odd. Edinosti Edinosti (uL S. Francesco 20. pritličje) kakor tudi pri lastnika Ivanu Rendiču, kiparju v v Trstu. uL Rossetti Št. 11, pritličje. B 77.
t
Pniiletlch & C.
M ulita [onrtiale 11 Teleton 832.
V veliki množini:
Italijanski krompir .... po 60 atotink k« Kraujski „ ..... 90 „ . Črno vino ,Sqninzano* po L 3.12 kg, 14 stopinj . „Gallipoli- » . 3.12 „ 14^,1 w , .Pieraonti- „ „ 3.72 „ 12.« „ . „Etna" . „ 2.52 n 13V4 . Belo vipavsko namizno vino L 2.48 kg, 9 /1 » sladko po „ 2.80 .	„
Žganje 51°/0........L 10 80 liter
Maršala I. ITVi...... 5.50 .
Vermouth Cinzano...... 7.— .
Istrska paradižaikova konserT;\ po L 2.5<1 |[g
ZLATARNICA G. PIKO, TRST
se nahaja na Korzu it. 15 (bivSa satarnica <3. Z£NKOViTZ & Flgllo)
Velika iibera srebrnih in slatib m. uhanov, verilic !ld.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je včeraj popoldne, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 47 let, mirno v Gospodu preminula naša nad vse ljubljena mati, soproga in tela gospa
Josipa Pregarc.1
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil j iz hiSe žalosti pri Sv. Mar. Mag ialeni Sp.! št. 885 danes v soboto, 21. t. m., ob 17,30 na pokopališče v Skedenj. TRST, 20. junija 1919.
Žalujoči ostali.
Novo pogrebno podjele Trst. Corso V. C. III. 47.
Dr. FRANZUTTI
1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioactiino Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J čermaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje
v vellk h In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču
RUGSERO GAMBEL - Trst ui. Pier Luigi da Pal^trfna a
rogal ul. Coroaeo. — Telefon 0 t
ZOBOZDRAVNIK IIIIMI III I
		
		
		
Kovaška dulavnica
Andrej PurlUrst.uLMeilia 6
Prevzema vsako delo kovaSke stroke. Ima na prodaj več štedilnikov. Prevzema naročtje po meri. — Pnporoča se slav. občinstvu.
Bcrzna poroflla.
Trst, dne 20. junija 1919. Malo ix.sk)v. deroča odJoćno stetoa.
Tečaji:
tur. -A Dainiiiia u^areor Ge: strmci-Uoyd Lussino Marti notich
Navigazione Wi?rk Tntsttna Oceauia PrenHMia Triocovkfc
Ans&amskmL Oetieraili Riunioae Aidriatica Atn^elea
Cement Debati a Cement Spalato Čistilnica riža (PHatnra riso) Krka
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) Tržaški Tiamway
Tršažka tvornica <*a <Oteifiei Triest) 700—
v mu
sc je preselila iz ul. Seminario 4
v ulico sv. Antona itev. 13, L nadstropje
(
In se priporoča za nadaljno naklonjenost.
DR- M RAČEK TRt f
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
BrazbDl^stno Izdiranje isti, plmabtranle is dim »Me
Eno najboljših
P3V se toči
v hof@!y Balkan
		
i	CALOGA UR IH ZlATAKIHE m na veliko Izbcro se vdobi pri & A, PGVH v Trstu TRG GARIBALDi ,BARRLEHAi 3	
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje, česal nik i. pisemski papir, pipe. radirke, traki za čevlje* vsakovrstni gumbi in drugo blago.
GIACOMC LEVI, Trst UlICO S. NlCOft tt 19.
. UMETNI ZOBJE
z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrcbkl
VILJEM TO$CHER'>o»oVtMN.K
TRST, ul 30. oktobra (ex Casermai 13, Ordinira od 9 predp. do 6 z\cCer.
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
HARDfAKTUSlfEOA BLAGA
tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul.
Vfnceozo Bellini 13 (j«}^ ceAve sy. Ilntwa ntivaga) ■ - Vsak dan novi prihodi.	■-
Velika zaloga
OLJA »turct
670-	690
340-	
1650—	i. :o
1000—	1100
1650— 1700	
500—	530
1700— 1800	
520—	540!
670—	710
600—	6(20
16900—17100	
3100— 1200	
450-	480
260—	280
860—	380
380—	420
960—	375
330—	360
215—	225
700—	730
po konkurenčnib ctaaii
v Trstu, ulica commerciale Jt 5
pri tvrdkl
J. PIPAN * C
.JADRANSKA BANKA
|Deln glav. K 5 », j » Reserve K ' i	<«ntralax TRST
lia im Hi mwm ] - Via l. (Mi §
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, I.juiir liana, Metković, Opatiji Split, Šibenik, Zada Ekspozitura: £ranj.
Obavlja vse v bančno stroko spad.ije?e posle
Spojema vloga
na hranilne knjižice proti	letni.n obre*
Stim v baneogiro-prometu proti 3 o letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se Imajo pogoditi od slučaja do slu&ja.
Daje v najem varatsta* prcdiie (Sata
Blagajna posluje cd 9 do 1J.
9
i i
i
Oskrbništvo Jožef Ridomi Iz Vidma (Udine)
Prva inferaacijonalna tvrdka za direktni uvoz in Izvoz.
Podružnica z b&gato zalogo v Trstu.
Originalne cene.
Vino v sodih, belo In črno, chianti, vermouth, maršala v sodih in v stekle Tiicah, fino asortlrano namizno vino, ša rpanjec itd. — Konjak, žganje in dragi likeri. — Meso, pa adižnjki v konservi, začimbe, sardine slane v olju; kondenzirano mleko. Čokolada, prepeč^nec, milo itd. Itd.
& ZHRIEVICH ln D. PAVftNETTO — Trst, nlitn Voldirivo štev. 30.
i
m
i il

Kdor ima v okolici Trsta na prodaj
HIŠE ali
naj pošlje natančne pismene ponudbe na inseratni odd<^k „Edinosti" pod „Hiše in žemljišča". — V ponudbi se mora natančno naznaniti kraj, kje se hiša ali zemljišče nahaja,
lego9 obsežnost in cena.