... Pogovori: Moks Večko, Stojan Gerdej... Slovesno na Prevaljah, v Radljah in Slovenj Gradcu ... Dvojna nagrada za miss Koroške... Knjiga Matjaža Pikala razburkala Koroško ...
750 LET
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
UGODNO: KASKO ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL
INŽENIRING d.o.o. TRGOVINA d.o.o.
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
Prerado se zgodi, da se kaj pripeti.
V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini se še prerado zgodi, da je treba
poiskati zdravniško pomoč.
Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti.
Zavarujemo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
GLOSA
mu m Mira
Bolj ko se naša miniaturna nadbalkanska državica na sončni (pardon, senčni) strani Alp skuša postaviti na trdne noge, bolj se pogreza v pragozd polomij in brezpravja. Hočemo se sicer čimprej vključiti v velike evropske države in gospodarstvo, pa državljani vse bolj spoznavajo, da nam ta velika rokada še dolgo, dolgo ne bo uspela. Preprosto zato, ker smo znotraj države pošteno skregani z redom, kajti - ni več partijske discipline! Danes so mnogi, tudi tisti, ki nikoli niso bili v avantgardni organizaciji, že spoznali, da komunizem ni bil rdeč, ampak ZLAT. Ni bilo delavskih stavk, ni bilo 125.000 ljudi brez dela, ni bilo stečajev... Tudi v vojski je bila disciplina. Danes pa lahko vojaški voditelji namesto hrane za pse kupujejo cigarete, viski, vojaki lahko zaidejo k sosedom z dragoceno vohunsko opremo... Ni bilo tajnega prekupčevanja z orožjem, ni bilo... itd, itd... Takrat tudi ni bilo prefriganih goljufov, ki farbajo hudo naivne ljudi, kako bojo na hitro obogateli z obrestmi, če posodijo marke in tolarje, kijih ne bojo nikoli več videli. Ni bilo rdečih številk, ker so odgovorni vse to pozlatili. Ni bilo črnih, ki bi težili, ni bilo belih, ker so se poskrili...
Bili so zlati časi, ki pa so minili.
Nostalgijec
—		1
	
Iz vsebine:	
TRO ■ revizija podjetja v stečaju	4
Dravograd: Županov urad se predstavi	10
intervju: Maks Večko	12
Radlje: Nagrada in plakete	/4
Slovenj Gradec: Strasti se ne umirjajo	15
Raketa: Ozimnica	IR
Dravo, Tjaša	22
Ha obisku pri zelvaku	27
Lek- nov obrat na Prevaljah	31
Matjaž Pikalo in njegov Modri l	36
Šport: Viljem Blatnik	00
Na naslovnici: Ravne na Koroškem Posnetek: Foto Ocepek	
PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o.,
Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o.. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999
Na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
TM
a
a
PRETEKLOST LAHKO POJASNI SEDANJOST IN NAKAŽE PRIHODNOST
Danes je že jasno: krepko so se motili tisti, ki so mislili, da bo s stečajem podjetja TRO vso preteklo in prihodnje dogajanje okrog tega podjetja skrito in spravljeno pod preprogo. S preteklostjo podjetja TRO se danes ukvarjajo kriminalisti, podjetje obiskujejo revizorji in povsem realna je možnost, da se bo preteklo dogajanje v družbi TRO - preteklost pa lahko v marsičem pojasni tudi današnji trenutek in nakaže prihodnost - znašlo na tako imenovani Podobnikovi komisiji.
Zajetno dokumentacijo o domnevnem spornem lastninjenju in kasnejšem dogajanju v podjetju TRO Prevale ima vladna komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter zavarovanje javnega interesa, bolj znana kot Podobnikova komisija, že na mizi. Podobnikov svetovalec Edo Ravnikarje nedavno koroškemu dopisniku Večera potrdil, da je primer TRO verjetno eden od tistih, ki bo dobil svoje mesto na dnevnem redu ene od prihodnjih sej komisije. Kot je znano, se je ta komisija že ukvarjala z odmevno afero prodaje orožje, na dnevnem redu pa bodo še sporne zadeve v Elanu, Slovenskih železarnah in drugo. Torej bi se po tej plati TRO Prevalje lahko znašel v ugledni družbi. Pobuda za razpravo o primeru lastninjenja v podjetju TRO pa je bila naslovljena tudi na komisijo za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije pri državnem zboru, ki jo vodi Izidor Rejc.
REVIZIJA PODJETJA V STEČAJU
Agencija republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij je nedavno izdala sklep o začetku postopka revizije in revizorje že ob prvem obisku na Prevaljah in prvem uradnem zaznamku ugotovil nepravilnosti v lastninjenju družbe TRO. Posebnost revizije v družbi TRO pa je tudi v tem, da gre nemara za prvi primer, ko je revizijo zahtevala skupina delničarjev oziroma družbenikov, katerih skupni delež dosega najmanj desetino kapitala družbe. To pa omogoča zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti slovenske razvojne družbe iz letošnjega aprila, ki v petem odstavku 63. člena določa, da zaradi ugotavljanja oškodovanja družbenega premoženja lahko agencija uvede ali obnovi revizijski postopek tudi pri tistih pravnih osebah, ki so že izvedle lastninsko preoblikovanje, če to zahteva delničar, katerega skupni delež dosega najmanj desetino kapitala.
Družba TRO, Tovarna rezalnega orodja Prevalje, je z lastninskim preoblikovanjem pričela leta 1993, ko je bilo v podjetju še 360 zaposlenih, privatizacija pa se je končala februarja leta 1996, ko je podjetje prejelo še drugo soglasje s strani Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Z vloženimi certifikati in razlikami plač do kolektivne pogodbe so delavci postali večinski lastnik podjetja. Skupina delničarjev, ki so lastniki več kot deset odstotkov kapitala družbe TRO (to je večina tistih, kije ob stečaju ostala na cesti), je Agenciji za revidiranje naslovila pobudo za revizijo, saj seje po njihovem prepričanju v procesu lastninjenja in tudi kasneje dogajala vrsta nepravilnosti.
Po mnenju podpisanih delničarjev je bilo podjetje prenizko ovrednoteno, v otvoritveni bilanci ni bilo prikazanih okoli milijona mark terjatev
do železarske družbe, z nemške firmo LEUCO je vodstvo sklenilo posebno pogodbo, ki je po mnenju podpisanih delničarjev razvrednotilo oddelek karbidnih trdin in hkrati prikazalo, kot daje to nemško podjetje dolg podjetja TRO v višini 1,5 milijona mark odpisalo.
Delničarji, ki so zahtevali revizijo, v svojem dopisu omenjeni agenciji in tudi drugim državnim ustanovam trdijo, da gre za skrbno ripravljen scenarij, ki se nezadržno uresničuje, e pred prvo licitacijo o prodaji premičnega in nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika TRO, ki je bilo 30. junija letos, je v podjetju opravil revizijo Vladimir Vodišek, revizor lastninskega preoblikovanja Agencije RS za revidiranje. Z revizijo bodo v družbi TRO v stečaju še nadaljevali, agencijo pa je zanimalo ugotavljanje premoženja pravne osebe, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci na dan 1. 1. 1993 in njegovega povečanja iz poslovanja do 1. maja letošnjega leta. Revizijsko poročilo o rezultatih finančnega, računovodskega in pravnega pregleda ter preverjanja zakonitosti in pravilnosti poslovanja pravne osebe za obdobje od 1. 1. 1990 še ni sestavljeno, znan pa je uradni zaznamek glede nepremičnin, ki so bile predmet razpisane javne dražbe.
Že ob prvem obisku je revizor ugotovil, da v otvoritveni bilanci ni bilo upoštevano stavbno zemljišče, ki skupno meri 4799 kvadratnih metrov. Vrednost teh stavbnih zemljišč je po cenitvi za potrebe določitve izklicne cene za prodajo nepremičnin 28. februarja letos znašala dobrih 14,7 milijonov tolarjev. Po cenah, uporabljenih pri vrednotenju objektov in zemljišč za potrebe otvoritvene bilance iz leta 1993, pa bi bila ta vrednost nekoliko manj kot 16 milijonov tolarjev.
Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje, kakšna bo usoda teh zemljišč: podjetje TRO je v stečaju in ta zemljišča že prodaja, zakon pa določa, da zemljišča, ki niso upoštevana v otvoritveni bilanci, kar se je zgodilo tudi v primeru 4799 kvadratnih metrov površin v družbi TRO, po določbah že omenjenega zakona o zaključku lastninjenja preidejo v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe. V zemljiški knjigi so kot imetnik pravice uporabe omenjenega zemljišča vknjižene Slovenske železarne -Železarna Ravne, šele stečajni upravitelj je Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu vložil predlog za vpis imetnika pravice uporabe na teh nepremičninah in predlog za brezplačni prenos v korist TRO d.d. v stečaju.
Med podjetjema Železarna Ravne in TRO je bila sklenjena pogodba o brezplačnem prenosu osnovnih sredstev in poslovnega sklada (pogodba je brez datuma), s katero sta pogodbeni stranki urejali delitev premoženja, do katerega je prišlo v začetku devetdesetih let ob
odcepitvi podjetja TRO iz sistema takratne Železarne Ravne. V tej pogodbi brez datuma je za dodatno zmedo poskrbelo še dejstvo, daje v prilogi pogodbe razvidno, da so med osnovnimi sredstvi zgradbe, zemljišč, na katerih tovarna stoji, pa v specifikaciji ni.
S PRETEKLOSTJO DRUŽBE TRO SE UKVARAJO TUDI KRIMINALISTI
Dogajanja v tej družbi že nekaj časa spremljajo tudi kriminalisti UNZ Slovenj Gradec, ki so že pred meseci podali kazensko ovadbo zoper M.K., 52 let, iz Maribora, ki je bil v tej družbi nekaj časa direktor, sumijo pa ga, da je storil kaznivi dejanji sklenitve škodljive pogodbe in oškodovanja upnikov.
M.K. je kot odgovorna oseba sklenil pogodbo o odpisu terjatev do podjetja Slovenske železarne Metal Ravne d.o.o. v višini 77.662.069,52 tolarjev, kljub temu, daje vedel, daje sklenitev takšne pogodbe za podjetje, katerega je zastopal, škodljiva. Podjetje Tro d.d. je imelo do podjetja Slovenske železarne Metal Ravne d.o.o. odprto terjatev iz naslova združevanja finančnih sredstev za skupne naložbe, ki je bila v letu 1994 med strankama pogodbeno spremenjena v dolgoročni kredit. Ko je M. K. prišel iz Maribora v prevaljsko družbo Tro za direk-toija, je kot odgovorna oseba sklenil s podjetjem SŽ Metal Ravne d.o.o. pogodbo, s katero je dolžniku odpisal terjatev v omenjenem znesku. In to v času, ko je podjetje Tro imelo resne likvidnostne težave in odprte obveznosti do ostalih upnikov podjetja.
Zgodba o teh 77 milijonih pa je kar dolga in javnosti jo je pojasnil tudi bivši direktor družbe SŽ Metal Ravne Brane Žerdoner. Začenja se z združevanjem sredstev v letu 1975. Takratni tozdi, ki so bili v okviru Železarne Ravne - in del tega je bil tudi tozd Tro Prevalje - so združevali denar v takratno interno banko za investicije. To je trajalo vse do leta 1989 in do tega leta je bil v sistemu Železarne Ravne tudi Tro. Tega leta se je prevaljsko podjetje odcepilo in takrat naj bi Tro zadeve okrog denarja, ki ga je združeval, uredil s sozdom.
S pogodbo o podržavljanju Slovenskih železarn so podjetja polovico denarja takoj izgubila, polovica denarja je bila v koncernu SŽ kapita-lizirana: šlo je za brezplačen prenos, kar z drugimi besedami pomeni, da je takratna Železarna Ravne izgubila polovico svojih terjatev do koncerna SŽ. Za lokacijo Ravne je pomenilo, da so od okoli 40 milijonov mark, kolikor sojih združili, takoj izgubili 21 milijonov mark. Drugo polovico so leta 1993 prenesli kot dolgoročno naložbo v posebno podjetje za financiranje jeklarstva, ki je bilo nekakšni pravni naslednik interne banke v okviru SŽ. To podjetje je mrtvo podjetje vse od
dne, ko je bilo ustanovljeno. Leta 1995 so po sklepu upravnega odbora Slovenskih železarn prenesli ta znesek iz podjetja za financiranje jeklarstva na tri jeseniške družbe. Pogodba med Metalom in Tro Prevalje je nastala leta 1995 in tega leta je takratno vodstvo Metala sprejelo obveznost, da bo Metal denar vrnil družbi Tro. Metal pa se je kasneje pri nadaljnjih pogovorih z družbo Tro držal pogodbe v njenem v četrtem členu, ki pravi, da so določila te pogodb enaka določilom jiogodbe, sklenjene med Metalom in podjetji na lokaciji Železarne Jesenice in če se bodo spremenila določila tiste pogodbe, se bodo spremenila tudi določila te pogodbe.
Na Ravnah so v poslovnih knjigah teh 40 milijonov mark, ki sojih nekoč združevali v interni banki sozda Slovenske železarne, že zbrisali in ko je bilo javno znano, da Tro čaka stečaj, seje Metal skušal dogovoriti z družbo Tro o odpisu zneska, ki so ga železarne dolgovale Prevaljčanom, da se ne bi nekaj, kar je Metal že izgubil, znašlo v stečajni masi. Direktor družbe Tro M. K. je na to pristal in na pogodbo postavil svoj podpis, s katerim je podjetje Tro tudi odstopilo od teh teijatev.
To pa ni vse, na UNZ SLovenj Gradec pravijo, da primer družbe TRO še raziskujejo, pri tem pa sodelujejo tudi s policijo v drugih državah, saj je družba TRO precej sodelovala s tujimi partnerji. Kriminalisti zbirajo obvestila še o treh primerih morebitne poslovne goljufije.
Sicer pa so zoper nekdanjega direktorja M.K. kriminalisti podali kazensko ovadbo tudi zaradi suma kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Kljub temu, da je nekdanji direktor vedel, da je podjetje postalo nezmožno plačila, je iz zadolženega premoženja prednostno poplačal 19 upnikov. Prednostna poplačila so bila izvedena tako, da je z dvema podjetjema sklenil pogodbe o finančnem inženiringu in jima odstopil teijatve do kupcev družbe TRO Prevlaje d.d., s katerimi sta navedeni podjetji po obračunu provizije in dajatev preko cesijskih in kompenzacijskih pogodb poravnali posamezne upnike podjetja TRO Prevalje. Na ta način naj bi M.K. ostalim upnikom povzročil premoženjsko škodo v višini več kot 5,3 milijone tolarjev.
PODJETJE ŽE PRODAJAJO
Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je že bila prva javna dražba za prodajo premoženja stečajnega dolžnika podjetja TRO, tovarna rezalnega orodja Prevalje d. d. v stečaju. Seveda podjetje TRO na prvi dražbi ni bilo prodano in v sodni dvorani se tudi ni pojavil kakšen od potencialnih kupcev, ki čaka(jo) na nižjo ceno.
Vrednost nepremičnin, ki se nahajajo znotraj ograje stečajnega dolžnika TRO, je bila ocenjena na več kot 301,5 milijona tolarjev. Gre za več proizvodnih dvoran, upravno zgradbo, jedilnico, skladišča, zemljišča in drugo. Stroji in oprema, ki se nahajajo v proizvodnih obratih družbe TRO v stečaju, so bili ocenjeni na več kot 196 milijonov tolarjev, tehnična dokumentacija je bila vredna skoraj 6,5 milijonov tolarjev, drobni inventar pa nekaj manj kot osem milijonov tolatjev. Vse to pa seje na javni dražbi prodajalo kot celota in je bila izklicna cena za nakup nepremičnin, strojev in opreme, inventarja ter dokumentacije družbe TRO dobrih 512 milijonov tolarjev. Toliko, kolikor je tudi ocenil uradni cenilec.
Prodanih pa je bilo nekaj stanovanj, od 37 stanovanj v skupni vrednosti 88 milijonov je bilo prodanih 23, katerih cena se je vrtela od milijona do nekaj manj kot tri milijone tolarjev. Upniški odbor in stečajni upravitelj so že na prvi dražbi stanovanja prodajali po 20 odstotkov nižji ceni, kot je bila uradna cenitev, med kupci pa so bili večinoma tisti, ki so že doslej živeli v teh stanovanjih.
Na naslednjih javnih dražbah kot resnega kupca za nepremičnine, stroje, drobni inventar in tehnično dokumentacijo podjetja TRO v stečaju lahko pričakujemo družbo TUS Prevent Slovenj Gradec. Prevent je s stečajnim upraviteljem 5. aprila letos sklenil pogodbo in vzel v najem podjetje TRO, kjer je danes zaposlenih okoli 150 delavcev.
(mp)
Bilje
september ’98...
Piše: Edi Prošt, novinar Radia Slovenija
...ko se je poletje zares poslovilo in je počilo vfabriki. Zaradi običajne portovce, ki jih imajo premalo, morda pa tudi zato, ker so tisti, ki bi igre, še vedno vplivnejši od onih, ki bi kruh.
Ti slednji bodo končno le lahko spet postali lastniki fabrike, ali - bolje povedano, vsaj kakšnega njenega delčka.
Še ena fars, ki spremljajo fabriko od znamenitega štrajka preko nacionalizacije, in sploh ena kosti, ki so jo zlasti sindikati tako radi glodali, medtem ko so mrhovinarji pirovali. Sodi v isto vrsto municije, ki so jo svobodni sindikati uporabljali ob odvračanju ljudi od nakupa poceni (zastonj) stanovanj in je mnogo njih spravila še ob tisto, kar bi lahko imeli. No, vsaj za certifikate niso navijali, da bi jih hranili za fabriko... in je upati, da pa ja kdo le dobiva celo kakšne dividende. Te bo seveda v železarnah sanjal, dokler bodo državne, ki je od lastnih teoretikov razglašena za slabo gospodarico. Kar je zafuzbal OK, ob vseh nenavadnih odločitvah, sprejetih v Ljubljani (pa ne samo od Ljubljančanov), pa zdaj tudi že za odbojko. Da bi le novi predsednik uprave (drugi z Raven!) uspel vztrajati, dokler smo državni prvaki... Ali pa celo pripeljati na Ravne kar celo Upravo SZ, kar ga lahko stane glave. Potem pa adijo fuzbal, pa adijo odbojka... pa menda ja ne še kruh(!)...
Lek je uspel doslej sponzorirati tajno, od zadnjega velikega pompa, ki ga je zrežiral še iz SŽ znani Ocvirk, začiniti pa že bogvekdaj poplačani sam podpredsednik vlade, pa meče po Koroški drobtinice tudi javno. Za žerjavsko “svinjarijo" zagotovo najbolj zahteven ekološki objekt smo namreč dobili Korošci dobesedno skozi zadnja vrata, boter pa mu je bil (tako je sklepati po javnih nastopih na svečanem rompompomu) kar ravensko prevaljski župan. Ta se je pri Brančurniku pohvalil, da je občina Leku (siromaku pa takemu!) podarila komunalni prispevek, ki bi ga Lek mora! plačati, češ da so pomembna delovna mesta. Pa smo kar tam zvedeli še, da novih delovnih mest ne bo, ker bodo prezaposlili tiste iz Ivoleka, ker so Švicarji našli cenejše delavce od Korošcev. Tudi to je menda na svetu še mogoče - menda v Maleziji.
Seveda je z okrogle mize, ki je imela naslov “Lek Koroški", poznavalcem razmer zato bolj ostal v spominu prispevek Marjana Berložnika. Ta je Lek opomnil, da ima na Prezonalah sosede, ki jim je Lek pobral zadnje fižolove rante, in da pričakuje, da bo Lek s krajem, kjer je, sodeloval bolje! Po nastopu se je Berložniku mudilo drugam in Lekovo pirovanje se je lahko nadaljevalo. Pa da ne bo nesporazumov - ekološko zahtevnost presojam po milijonih švicarskih frankov, ki jih je Lek odštel, da zadošča proizvodnja antibiotikov na Prevaljah standardom...
Letošnji september bo ostal znan tudi po tem, da si je Svet mestne občine Slovenj Gradec privoščil odložiti sklepanje o postavitvi spominskega obeležja žrtvam povojnih pobojev in medvojni nedokumentiranih smrtnih izginotij v občini Slovenj Gradec. Se bodo morda uspeli sporazumeti v naslednjem mandatu ? Sicer pa je bilo očitno pomembneje, da so uspeli sprejeti osnutek občinskih prostorskih dolgoročni načrtov. Prvi na Koroškem, osnutek jim je pomagal narediti Urbanistični inštitut (za 16 mio SIT), javna obravnava pa bo očitno trd oreh. Že zdaj se je namreč izkazalo, da o prostoru začnemo razmišljati šele, ko ga rabimo, večina pa misli, da ga je mogoče izkoriščati kar po posvetu z županom. Pa še nekaj - na Koroškem načrtuje izrabo prostora vsaka občina zase. Samo še zapornice manjskajo!
Bilo pa je zanimivo tudi razpravljanje o odlagališču, ki ga bodo razširili za potrebe slovenjgraške in mislinjske občine do leta 2010. Ko se je eden svetnikov lotil nižanja odlagališča za 30 cm, je bil blago opomnjen, da se pa iz letala vidi vse. Tudi črna odlagališča. In je opomnjeni pravočasno utihnil.
Policisti so spet ovadili nekaj preprodajalcev in sploh mamilašev. Pri tem so odkrili novih nekaj deset uživalcev mamil, ki jim ne morejo nič, le število dosjejev se veča. Kar je za policiste uspeh, je za družbo poraz. Tokrat v Mežiški dolini - od Črne do Raven ter v Mislinjski dolini, kjer se spet najdejo najprej sami uživalci in kasneje zaradi pomanjkanja denarja še razpečevalci. In spet opozorilo: začne se običajno s travo! Vam vaš mladostnik včasih neo-bicajno disi...!
Začeli smo odštevati dneve do volitev v tokrat že dvanajstih občinah. Nova je Ribnica na Pohorju, nove so Prevalje. Kot običajno so za vse najbolj zanimiva imena potencialnih novih Županov. Zanimivo je tudi, da sedanji župani, razen poslanca Tomažiča, menijo, da so na minulem delu zaslužili vsaj še en mandat, in da jih pri tem podpirajo še stranke. Te se seveda Želijo prilepiti tudi tistim, ki včasih niso bili njihovi, pa zdaj z njimi želijo uživati opojnost zmagoslavja, mimogrede pa iztrgati še kak mandat v občinskih svetih.
September so si izbrali koroški zadružniki za mesec praznovanja petdesetletnice zadružništva med Peco in Pohorjem. Da je najlepše, če si lahko zadružnik po lastni volji, menijo še sedaj, in da je prisila brez potrebe kar na široko razprla prepade med stroko in neposrednimi proizvajalci (so rekli včasih). Takole od strani pa je res tudi, da bo Evropa pometla z vsemi, ki jih je čas zadružnišrtva še držal nad vodo, podjetja, ki ne bodo zmogla dirke, pa bodo propadla. In da bodo vse ceste in vsi začetki dobrih podjetij, ki so jih podpirali sposobni direktorji zadrug, pa čeprav so bili vsiljeni, ostali v dobrem spominu. Čeprav je bil Pepi rdeč: glavno je, da mačka lovi miši.
Vrsta prireditev je zaznamovala koroški september 1998. Jesenska srečanja na Prevaljah so znova postregla z raznovrstnim programom, od katerega kaže posebej omeniti zanimiv kulturni dogodek - predstavitev Pikalovega romana Modri E.
Slovensko ekološko gibanje in SEG - Koroško ekološko združenje sta organizirali prvo slovensko ekološko romanje s pričetkom pri ekološki kapeli sv. Frančiška v Bistriškem jarku. Sveto mašo je daroval škof dr. Franc Kramberger. Romarje je pot nato vodila na Pernice in dalje po Kozjaku do Ojstrice in planinskega doma na Košenjaku, kjer je bila okrogla miza o ekološki problematiki.
(Foto: arhiv Koroškega tednika)
Posebno slovesno je bilo tudi v Slovenj Gradcu, kjer so občinski praznik med drugim obeležili z odprtjem prenovljene šole na Selah (slika 3 - posnetek Stanko Hovnik), prireditvami v centru mesta (na sliki 4: folklorna skupina iz Šmartna), podelili so tudi občinske priznanja (nagrajenci so na posnetku Stanka Flovnika - sliki 5).
Radeljski sejem je dokazal svojo vitalnost z vrsto spremljajočih prireditev in okroglo mizo o razvoju podeželskega turizma. Ruški štant na posnetku Jasmine Detele.
V Slovenj Gradcu je potekalo srečanje veteranov gasilskih zvez koroške regije, ki se ga je udeležilo prek 200 veterank in veteranov, regijsko gasilsko tekmovanje pa je bilo v Kotljah (na posnetku Stanka Hovnika je zmagovita ekipa veterank PGD Prevalje).
Pester september so imeli seveda tudi gasilci, predvsem ravenski, ki so praznovali 120. obletnico svojega delovanja (Foto Ivko).
Na mednarodni boksarski reviji za pokal miru v Slovenj Gradcu se je zbrala vrsta dobrih domačih in tujih boksarjev. Posebno pozornost med Korošci je vzbudil perspektiven boksar iz Mežice, Matej Kreuh, ki mu je bila to prva resnejša preizkušnja pred koroškim občinstvom.	Posnetek Foto Tabor
Na Ravnah so praznovali 30 let dela domači karateisti, ki so ob tej priložnosti pripravili kar cel spektakel. Po celodnevnih demonstracijah veščin karateja je bil gala koncert z Oliverjem Dragojevičem v glavni vlogi.
Posnetek Foto Ivko
Ob svetovnem dnevu turizma in pričetku jeseni je Turistično olepševalno društvo Dravograd ob centru Tarberg pripravilo turistično prireditev, ki jo je poimenovalo Zlata jesen. Ob tem dogodku so se predstavili kmečki vozovi in v povorki so prikazali nekatera tradicionalna opravila, ki so zaznamovala življenje na kmetijah.
Posnetek Petra Lesjak
Črnjani in Javorčani so se veselili še ene pridobitve nove občine Črna na Koroškem, saj so svečano odprli asfaltno prevleko na cesti Črna-Javorje, na odseku Rezman-Kavšak, v dolžini 2,6 kilometra.
V Slugovem Kotu v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so v organizaciji domačega radiokluba tekmovali slovenski radioamaterji v "Lovu na Lisico".
Posnetek Franc Jurač
Pod geslom Pokojninska reforma - varnost za starše, otroke in vnuke so slovenjgraški sivi panterji na letališču v Turiški vasi organizirali vseslovenski shod panterjev in članov LDS. Gost srečanja je bil minister Tone Rop, ki je zbranim predstavil vsebino predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Posnetek Dušan Petrovič
Komunalno podjetje Log je skupno z železarniško Energetiko pripravilo slovesnost ob 20. obletnici komunalnega podjetja in 25. obletnici daljinskega ogrevanja na Ravnah.
Ravenska telovadnica pri OŠ Prežihovega Voranca je gostila plesne pare iz cele Slovenije na kvalifikacijskem turnirju, na katerem so velike uspehe spet dosegli koroški plesalci.
Posnetek Foto Ivko
Ob Ivarčkem jezeru je AMD Ravne na Koroškem zelo uspešno izpeljalo že šesti zaporedni Avto slalom Ravne 98. Na lepi, pa tudi zahtevni progi so bili tako v moški kot v ženski konkuranci najbolj uspešni tekmovalci in tekmovalke ekipe Modrih dirkačev.
Posnetek Foto Ivko
Koroški Slovenci
Pogovor z Lipejem Kolenikom:
Najaraje bi videli, da nas ne bi bilo...
Lipej Kolenik bo letos dopolnil 73 let, ki jih je zaznamovalo nemalo dogodkov razburkane zgodovine tega stoletja. Nedavno tega so mu pri celovški založbi Drava izdali knjigo spominov "Mali ljudje na veliki poti; spomini na predvojni, vojni in povojni čas na Koroškem". Knjiga je že pošla, dopolnjena izdaja pa bo izšla še letos.
Zmenila sva se za pogovor o stanju med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Sprejel me je na svojem domu, kjer prebiva skupaj s hčerkino družino v idilični vasi Čirkovče pri Pliberku. Ker sem bil tam prvič, mi je bil dobrodošel dvojezični krajevni smerokaz. Nato me je k hiši napotila domačinka v lepi slovenščini, ki jo zelo dobro obvladajo tudi vsi člani Kolenikove družine. Najmlajša, šestletna vnukinja Romina, pa že obvlada oba jezika, saj obiskuje dvojezični otroški vrtec.
Že kot otroku so se Lipeju Koleniku zasidrale podobe beračev ob cerkvah, kot Slovenec v Avstriji pa je preživljal bridke izkušnje pripadnika narodne manjšine pred, med in po drugi svetovni vojni. V času vojne se je pridružil uporu in se v uničevalni nacistični okupaciji tako odločil za življenje. Konec te morije, ko se je lahko vrnil domov z občutkom svobodnega človeka, mu je pomenilo najlepše obdobje v življenju.
Od kdaj dve politični organizaciji Slovencev na Koroškem?
Lipej Kolenik, koroški partizan
Kmalu je spoznal mehanizme trgovanja v politiki: ob umiku jugoslovanske vojske in začasni angleški oblasti so postali Slovenci v Avstriji "izdajalci domovine". Kot člana levice, ki seje štiri leta po vojni borila za priključitev Koroške k matični domovini in jo je tudi "cerkev" preganjala s prižnic ("...levica je hudič!''), ga je oblast večkrat zaprla in vršila hišne preiskave. S tovariši niso imeli miru niti v gostilni, saj je protikomunistična propagada temeljito opravila svoje.
Z "informbirojem", ko so se odločih za Tita, jim je hrbet obrnila še avstrijska KP, za kar seje po triinpetdesetih letih tudi opravičila. V tem času se je Zveza slovenskih organizacij kot naslednica OF prekalila.
Ko je z državno pogodbo 1949 leta usahnilo upanje o priključitvi k Jugoslaviji, je prišlo med Korošci v Avstriji do formalne ločitve z ustanovitvijo Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so ga denarno podprli Angleži. Šlo je tudi za versko pripadnost in vpliv naših emigrantov. Po nekaterih virih bi naj NS od leta 1952 podpirala tudi Slovenija, pravi Kolenik. Danes je stanje umirjeno, avstrijska država pa je
Slovencem v Avstriji nedavno izrekla priznanje za upor proti nacistični okupaciji.
Odrezani so od Slovenije bolj kot kdajkoh.. Novo razočaranje so z odnosom do NOB v osamosvojeni Sloveniji doživele leve organizacije na Koroškem, predvsem Zveza koroških partizanov s sedežem v Celovcu, njen pododbor v Pliberku vodi prav Lipej Kolenik, in Zveza slovenskih organizacij. Razna podtikanja partizanstvu, mešanje povojnih napak takratne oblasti z osvbodilnim bojem ter na ta račun poizkusi pranja krivde kolaboracije, so boleča in po mnenju sogovornika nikakor ne sodijo v ta čas in v današnjo Evropo, ki temelji na proti-fašizmu. Pri njih so se s poštenimi ljudmi spravili že ob koncu vojne.
Čudi ga, da se v Sloveniji "visoki" ljudje na to požvižgajo in da so bivši pošteni politiki tako tiho! Meni, da se zgodovine vendarle ne da izbrisati, da pa bi brez upora proti nacizmu Slovencev ne bilo več.
Politika Slovenije do manjšinskega organiziranja na Koroškem, (češ - naj se politični organizaciji. Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, združita) je Koleniku nerazumljiva. Grobo rečeno, naj bi se pritiski stopnjevali že do te mere, da brez združitve tudi denarne podpore ne bo več! Delitev denarja pa že poteka povsem nepravično v korist Narodnega sveta, pove Kolenik in doda: "Če se nepravično deli, ljudje pravijo, hvala lepa pa taka domovina!”
Meni, da nihče nima pravice prepovedati ljudem, da mishjo s svojo glavo in pristavi:
"Zakaj pa se sami ne spravite pod eno streho?" Primera se nanaša na množico političnih strank v Sloveniji, ki so zamenjale čas enoumja. Razočaran kot pripadnik tistega dela manjšine, ki je mnogo pretrpel med vojno in po njej, tudi z osamosvojitvijo doživlja spoznanje, da bi v matici "najraje videli, da nas ne bi bilo..." V isti sapi dodaja, da se ne dajo in ker nič ni večno,
4WD 4WD 4WD 4WD 4WD
4WD 4WD
Koroška 18 MUTA
tel.: 0602 61 760 61 804
© SUBARU
NOVO NA KOROŠKEM PRODAJA IN SERVIS VOZIL SUBARU
PONUDBA VOZIL SUBARU
SUBARU JUSTY 1.3 4x4 SUBARU IMPREZA 1.6 4x4 SUBARU LEGACY 2.0 4X4 SUBARU FORESTER 2.0 4x4
že od 2.170.000 SIT dalje že od 2.840.000 SIT dalje že od 3.700.000 SIT dalje že od 4.276.000 SIT dalje
V MESECU SEPTEMBRU ZELO UGODNA PONUDBA VOZIL SUZUKI 4X4 in VOZIL NISSAN
NISSAN ALMERA 1.4 IX (2X airbag, imobilizator, servo volan, metal barva, pasivna varnost) že za 2.091.000 SIT (22 100 OEM)
NAŠI NOVI MODELI
SUMI GRAND VITARA 4x4, NISSAN PATROL GR 4x4, SUBARU FORESTER 4x4
POZOR, ZIMA PRIHAJA - ZDAJ JE UGODEN ČAS ZA NAKUP VOZIL 4x4
KREDIT na 5 let	obresti 5% STARO ZA NOVO
PRI NAS JE NAJVECJA IZBIRA VOZIL 4x4 - 4 WD
4WD 4WD 4WD 4WD 4WD 4WD 4WD
Poročilo o štiriletnem delu župana in uprave v Občini Dravograd
Po sklepu 34. seje Občinskega sveta občine Dravograd sta občinska uprava in župan pripravila poročilo o svojem štiri letnem delu. Poročilo je Svet občine na seji 1. oktobra zelo pozitivno ocenil ter s tem dal polno priznanje občinski upravi in županu Dravograda, gospodu Radu Krpaču.
Kar na 57 straneh lahko prebiramo, kaj vse je bilo narejenega v Občini Dravograd, ki je edina na Koroškem ostala tudi po novi lokalni ureditvi v nespremenjenem obsegu in v svojih nekdanjih mejah s 105 km2 površine in 8.600 prebivalci. Kljub temu je bilo to obdobje oranje ledine na mnogih področjih in postavljanje temeljev drugačnega dela zaradi spremenjene zakonodaje in delitve pristojnosti med občino in upravno enoto.
V	prvem letu nove občine so se tudi Dravogradu ukvarjali s številnimi kadrovskimi problemi in iskanjem ustreznih kadrov v občinski upravi in šele konec leta 1996 je prišlo do zadovoljive kadrovske zasedbe občinske uprave, ki sedaj šteje skupaj s profesionalno zaposlenim županom 15 delavcev.
Najprej se je župan skupaj z delavci v upravi moral spoprijeti z obsežnim in zahtevnim področjem normativne dejavnosti, saj je bilo potrebno vsebinsko izdelati in sprejeti kar nad 80 splošnih aktov, odlokov in sklepov. Občinska uprava je pripravljala tako vsebinsko, strokovno kot tehnično-administrativno vsa gradiva za seje občinskega sveta, ki se je doslej sestal na 37. rednih sejah in eni izredni seji in obravnaval problematiko na 397 točkah dnevnega reda; prav tako za vse odbore in komisije občinskega sveta.
Ob vodenju upravnih postopkov, ki so v občinski pristojnosti, je potrebno povedati, da občina izdaja odločbe, potrdila, soglasja, mnenja na devetnajstih področjih na podlagi Zakona o vrtcih, Zakona o cestah. Zakona o trgovini, Zakona o stavbnih zemljiščih. Stanovanjskega zakona, sprejetih občinskih odlokih, itd.
Tudi zaradi znane “dediščine” iz preteklosti je na področju pravdnih in nepravdnih zadev ter stečajnih postopkov, v katerih je občina bila udeležena, bilo potrebno veliko časa in angažiranja strokovnih delavcev, če izmed osemnajstih postopkov omenimo le tožbe Koroškega biroja 88 in pravdno zadevo Polenik.
V	letu 1997 so bile razpisane in izpeljane volitve v svete krajevnih skupnosti, za katere je bilo potrebno predhodno v krajevnih skupnostih izoblikovati volilne enote in na ta način zagotoviti teritorialno zastopanost v svetih krajevnih skupnosti. Prav tako so na nivoju občinske uprave bila izvedena nekatera opravila za volitve v državni svet.
Ob prijavah na javne razpise posameznih ministrstev, evropskih institucij ter javnih naročil
podatek, da jih je bilo izvedenih kar 43, pove veliko. Najpomembnejši pa so zlasti tisti, na podlagi katerih je občina tudi uspela pridobiti dodatna finančna sredstva, tako iz Ljubljane, kot iz tujine: iz naslova demografsko ogroženih, sofinanciranje gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture, sanacije plazov, sofinanciranje športnih objektov in naprav, sofinanciranje kulturnih programov, sofinanciranje PHARE programov, ECOS ouverture in v letu 1998 tudi iz naslova celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.
Na področju obveznih gospodarskih javnih služb, to so oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje komunalnih odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin in katere občina mora zagotavljati, so bili zabeleženi, organizirani in sistemsko naravnani premiki. Najprej je bilo potrebno področje urediti z občinskimi odloki in kršitve sankcionirati, vzpostaviti inšpekcijski nadzor, sprejeti sanacijske programe in programe dela po posameznih področjih in koledarskih letih.
Urejanje prostora je področje, katerega so se po reformi lokalne samouprave intenzivno lotile skoraj vse občine v Sloveniji. V Občini Dravograd je že v letu 1997 bil sprejet program priprave in sprejetja prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, na podlagi katerega je občinska uprava v sodelovanju s strokovnimi službami pripravila predmet in cilj sprememb in dopolnitev, vsebino, obseg, strokovne podlage, izbor nosilcev in izvajalcev nalog ter terminski plan. Rezultat te dejavnosti je dobro viden: na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana, ki bo od 15. oktobra do 15. novembra v sejni sobi Občine Dravograd.
V	skladu z zakonskimi določili, da lokalna skupnost omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, je Občina Dravograd pristopila k izdelavi zazidalnega načrta industrijske cone Otiški vrh ter ureditvenega načrta Špicfelda. Sam postopek izdelave zazidalnega načrta Industrijske cone Otiški vrh je prav tako tik pred javno razgrnitvijo. Vzporedno pa občinska uprava vodi tudi postopke za prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč v industrijski coni, seveda v skladu s temeljnimi “commingi”, opredeljenimi v bodočem zazidalnem načrtu in obstoječimi Prostorskimi ureditvenimi pogoji ureditvenega območja naselja Dravograd, Otiški vrh in Šentjanž.
V	juliju 1998 je bil izveden javni razpis Občine Dravograd za prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč v skupni izmeri ok. 25.000 m2, na katerega seje prijavilo 12 interesentov.
Aktivnosti, nujne pred dokončno prodajo zemljišč, so naravnane v parcelacijo teh zemljišč in ureditve dejanske vrste rabe zemljišč. Občina Dravograd je s pravnimi posli v letih 1977 in 1978 na Kograd prenesla 126.988 m2 zemljišča, za plačilo le teh pa je bilo ugotovljeno, da se opravi ob prenosu na nadaljnje investitorje, čeprav so bila izvedena zemljiškoknjižna dejanja in vpis pravne uporabe na SGP KOGRAD. Zemljišča ležijo v Industrijski coni in po dvajsetih letih ter po lastninskem preoblikovanju Kograda ter tudi uvedenimi stečajnimi postopki nad dvema hčerinskima družbama Kograda, je zemljišč, opredeljenih in odstopljenih z Družbenim dogovorom o izgradnji industrijske cone Otiški vrh, ostalo 33.525 m2, za katere smo ob številnih aktivnostih in zapletenih postopkih uspeli zagotoviti, daje z njimi mogoč pravni promet. S tem je dejansko omogočeno, da potencialni investitorji tudi lahko kupijo zemljišča in pričnejo na Upravni enoti Dravograd pridobivati ustrezna dovoljenja za gradnjo.
V	občini Dravograd oziroma industrijski coni Dravograd deluje Prostocarinska cona, z zakonom o ekonomskih conah, preimenovana v Ekonomsko cono v sklopu Ekonomske cone Maribor in katere ustanovitelj je STTC Maribor. Do uveljavitve že omenjenega zakona in po uveljavitvi novega carinskega zakona s 1.1.1996 so proste carinske cone izgubile na pomenu zaradi izgube določenih davčnih olajšav, z novim Zakonom o ekonomskih conah pa je opravljanje gospodarskih dejavnosti uporabnikom ekonomske cone pod ugodnejšimi pogoji zagotovljeno do 1. januarja 2010. leta.
Ker gre za edino ekonomsko cono na Koroškem in ustanovljeno na 45.000 m2, župan in občinska uprava peljeta vrsto aktivnosti za zagotovitev njene učinkovite vloge tako v občinskem kot tudi regijskem razvoju gospodarstva.
V	fazi pridobivanja in v skladu z osnutkom novega zazidalnega načrta je tudi izdelava projektov za infrastrukturo v industrijski coni in priprave za njihovo izvedbo v začetnih mesecih leta 1999.
Ob upoštevanju vseh teh dejstev je župan s strokovnimi sodelavci zlasti v zadnjem letu uspel zagotoviti ogromen korak naprej pri ustvarjanju ne samo pogojev za gospodarski razvoj občine, temveč je konkretno omogočil vsakemu, ki želi graditi in investirati v industrijski ali ekonomski coni, da to tudi dejansko prične.
Za namene individualne stanovanjske gradnje je potrebno sodelovati pri predlokacijskih ogledih, ogledih v okviru izdaje lokacijskih dovoljenj ali enotnih gradbenih dovoljenj, terenskih ogledih za izdajo potrdila o statusu zemljišča. Izdelana je razširjena lokacijska dokumentacija za spodnjo Mariborsko cesto, v fazi izdelave pa je še za Libeliče in Šentjanž. Sodelovanje z Geodetsko
Župan Rado Krpač je skupaj s svojo ekipo pripravil obsežno poročilo o štiriletnem delu v Občini Dravograd
službo zajema udeležbo pri vseh naslednjih postopkih: vzpostavitev meje naravi, mejni ugotovitveni postopki, parcelacije zemljišč ter ažuriranje geodetskih posnetkov v merilu 1:1000. V področje urejanja prostora sodi še ažuriranje evidence nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter izris kartografskih podatkov, kar je računalniško podprto.
Na področju cestnega gospodarstva je bilo v obdobju 1995 - 1998 preplastenih večino ulic v Dravogradu, cesta skozi Trbonje, Libeliče, nadaljevala seje izgradnja ceste proti Ojstrici, iz Trbonj na Cviterško sedlo, pa iz Otiškega vrha na Cviteško sedlo, asfaltirani so bili posamezni odseki cest v Črnečah, na Viču, itd...
Občina Dravograd na podlagi števila prebivalstva spada med srednje velike občine. Proračun občine, prikazan skozi obdobje, je sledeč:
V letu 1994 je znašal 392.853 mio SIT, v letu 1995 je znašal 557.635 mio SIT, v letu 1996 622.330 mio SIT, v letu 1997 660.007 mio SIT, za leto 1998 pa je planiran v višini 774.856 mio SIT.
Odstotek rasti na podlagi navednih podatkov primerjalno 1994 - 1998 znaša torej 97. Zavidljiv porast občinskega proračuna je rezultat ogromnega angažiranja župana in strokovnih sodelavcev na vseh javnih razpisih kot tudi dvigu zagotovljenega programa iz republiškega proračuna ter seveda dogovorjenega programa.
Aktivnosti, ki sodijo v sklop turizma in podjetništva, lahko strnemo v sklope:
1.	Priprava izhodiščnih razvojnih dokumentov za to področje, ki sledijo viziji razvoja turizma, podjetništva, celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, obmejnemu sodelovanju;
2.	Promocija področja, ki povečuje razpoznavnost Dravograda in njegovih posebnosti (zloženke o naravni in kulturno-zgodovinski dediščini ter Libeliče, brošura o plebiscitnem muzeju v Libeličah, serija devetih razglednic s tipičnimi motivi Dravograda, mape, obeski, predstavitve na internetu, na CD Dobrodošli v Sloveniji, na sejmih po Sloveniji,..);
3.	Trasiranje turističnih tematskih poti s konceptom neprometnega označevanja: mednarodna
kolesarska pot Drava-Mura, naravoslovne gozdne poti (Libeliče, Dravograd, Košenjak), obmejne pohodne poti in rečna pot Drava, ki vključuje Dravograjsko jezero;
4.	Organiziranost informacijske pisarne v okviru Občine Dravograd, organizacija vodniške službe, soorganiziranje različnih prireditev, informiranje o kulturnih in družbenih dogodkih.
Področje družbenih dejavnosti obsega predšolsko vzgojo, šolstvo, socialo, zdravstvo, kulturo in šport, vse tiste dejavnosti torej, ki še posebej vplivajo na življenje občanov. V letu 1995 so na področju osnovnega šolstva uresničili zakonske možnosti in željo krajanov Šentjanža, kjer so dobili svojo samostojno osnovno šolo. Tako v občini delujeta dve samostojni osnovni šoli - v Dravogradu s podružnicami v Libeličah, Črnečah, Trbonjah in na Ojstrici - ki sta v skladu z novo šolsko zakonodajo uredili svoje delovanje in status. V občini zagotavljamo predvsem materialne pogoje za šolski nadstan-dard in za šolski prostor; tako so popolnoma obnovili telovadnico pri šoli v Dravogradu in zgradili igrišča.
V	Šentjanžu je v teku izgradnja telovadnice s prizidkom in ureditev igrišč; zagotovili so prevoze šolskih otrok. Po novi zakonodaji so uredili status Vrtca Dravograd kot Javnega vzgoj-noizobraževalnega zavoda, v katerega je vključenih več kot polovica vseh otrok v občini. Zagotovili so dovolj urejenega in vzdrževanega prostora v vseh enotah vrtca, z adaptacijo šole bodo tudi pridobili sodobnejše prostore v Šentjanžu.
Otroško varstvo se financira iz prispevkov staršev in občinskih sredstev. Pokrivanje deleža staršev je v povprečju iz leta v leto nižje glede na ekonomsko moč staršev.
Na kulturnem področju štejejo za največji uspeh selitev knjižnice v nove in sodobno opremeljene prostore. Knjižnica Dravograd je končno pričela delovati kot sodobna splošno izobraževalna knjižnica in je postala osrednji informacijski center in prostor vse bogatejšega kulturnega dogajanja v občini.
V	skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture je bilo registriranih dvanajst kulturnih društev in Zveza kulturnih društev, ki so v svojih okoljih nosilci vse bogatejšega in kvalitetnejšega kulturnega dogajanja. Vse bolj je v ospredje postavljeno tudi ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter muzejska dejavnost.
V	Dravogradu so uspeli skupaj z Občino Muta ustanoviti Območno izpostavo Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in od tega si obetajo še kakovostnejši razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Socialno področje postaja vse pomembnejše in zahteva vedno več sredstev. Kljub institucijam, kot so Center za socialno delo. Dom starostnikov Črneče ter drugi specializirani domovi in zavodi za občane, je vse pomembnejše delovanje humanitarnih društev in organizacij, za katere so v občini pokrbeli tako za prostorske pogoje kot za financiranje dejavnosti. Vse več je potrebno sredstev za zagotavljanje zavodskega varstva in nege na domu preko javnih del za starejše občane, subvencioniranje stanarin, pokrivanje pogrebnih stroškov, obveznega zdravstvenega zavarovanja občanov, letovanja otrok najbolj socialno šibkih otrok.
Stimulirajo izvajanje programov javnih del, preko katerih se vsako leto zaposli preko 20 delavcev.
Šport v občini predstavlja pomembno dejavnost, saj deluje kar 22 športnih društev in zveza, v dejavnost pa je aktivno vključenih preko 1800 ljudi, od tega kar preko 500 mladih. Najbolje organizirana je Nogometna šola Dravograd, ki vključuje 150 otrok in Odbojkarski klub Dravograd z 80 aktivnimi igralci. Veliko vloženega truda, dela in denarja je bilo v letih 1995 do 1998 v športne objekte in igrišča. Z veseljem ugotavljajo, da so vsi športni objekti in igrišča v občini polno zasedeni in da športniki in občani, ki se aktivno rekreirajo, dosegajo tudi vidne športne rezultate.
Posebno poglavje poročila zajema področje investicij. Daje bila investicijska dejavnost v preteklih štirih letih izredno bogata, dokazuje naslednji pregled:
•	1995: magistralna cesta M 10/8, večnamenska dvorana v centru na Meži, sanacija plazu Zabernik, vodovod Črneče - Dravograd, avtobusna postaja, rekonstrukcija ceste Trbonje -Cviterško sedlo, elektrifikacija na Črneški gori (Ošlak), klorinator za vodovod Dravograd.
•	1996: parkirišča pri centru na Meži, nadaljevanje del na regionalni cesti M 10/8, avtobusna postaja, knjižnica, rekonstrukcija stanovanj Trg 4. julija 14, stanovanjski blok Meža 5a, spominsko obeležje “barikada”, Trim steza, obnavljanje smučarskih vlečnic.
•	1997: cesta Dravograd - Ojstrica, kanalizacija Libeliče, telovadnica Dravograd, sanacija plazu Vič, sofinanciranje primarne kanalizacije Vič, kanalizacija Robindvor - Mariborska cesta, rekonstrukcija stanovanj na Trgu 4. julija 14, kotlovnica Meža, stanovanjski blok Meža 5a, sofinanciranje večnamenskega doma v Trbonjah, rekonstrukcija ceste ob Sušniku, urejanje hudournika “Begantov graben”, sofinanciranje vzdrževanja Zdravstvenega doma Dravograd, ureditev spominske sobe v Libeličah, pločnik Meža.
•	1998: telovadnica in prizidek k Osnovni šoli Šentjanž, kanalizacija Libeliče, ureditev postajališč na avtobusni postaji, sofinanciranje večnamenske dvorane v Trbonjah, sofinanciranje gasilskega doma v Šentjanžu.
V jeseni 1998 po krajevnih skupnostih potekajo investicije oz. rekonstrukcije cest:
KS LIBELIČE Odcep Libeliče 8 b do 40, Odcep Križan do odcep Gorce 20 a. Odcep do Libeliče 15 b. Odcep do Libeliče 41, Odcep Šiman.
KS ŠENTJANŽ: Šentjanž - Kograd, Kograd -Fišer, Bukovska vas (Pirker) - nadaljevanje del. Rek.
KS ČRNEČE: Sušnikovo - nadaljevanje del, Matavunder - Korešnik - nadaljevanje del, Ronet, Podklanc + Plazi - nadaljevanje del.
KS TRBONJE: Trbonje - Cviterško sedlo.
KS DRAVOGRAD: Vič, Vrata, Mariborska cesta - nadaljevanje del. Ograja Podgrad, Ograja Meža.
Gotovo vsega dela župana Rada Krpača in občinske uprave v tem zapisu ni možno predstaviti, upamo pa, da ste bralci in občani vse to videli in spoznavali ob vsakdanjem življenju v Občini Dravograd.
Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje:
VELIKO NAREJENEGA, TAKO NA RAVNAH KOT NA PREVALJAH
V šolske prostore so v treh letih vložili 550 milijonov tolarjev
Občini Ravne na Koroškem in Prevalje bosta po novem letu ločeno krojili svoji usodi, tako so se krajani Prevalj odločili na referendumu. Štiri leta skupnega gospodarjenja s proračunskim denarjem, pod taktirko Župana Maksa Večka, pa je pomenilo izvedbo kar nekaj večjih investicij v obeh okoljih, nekatere, kot na primer gradnja doma starostnikov na Prevaljah, se v tem času začenjajo. Župan skupne občine meni, da so podani solidni temelji za ustvarjalno delo v obeh novih občinah.
Ravne na Koroškem pa v teh dneh praznujejo pomemben jubilej, 750. obletnico prve omembe kraja. Ta jubilej je tudi priložnost za širši razgovor z županom Maksom Večkom.
Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje:
Gospod župan, kako se je kraj Ravne na Koroškem pripravil na praznovanje visokega jubileja in katere prireditve lahko na Ravnah še pričakujemo v naslednjih dneh?
Te prireditve so se pričele aprila in vseskozi tečejo z večjo ali manjšo intenzivnostjo. Zadnja prireditev se bo iztekla decembra, višek pa bo seveda v mesecu oktobru, ko Ravne praznujejo svoj krajevni praznik. Naš koncept je temeljil na prijavah zainteresiranih organizacij, društev, četrtnih skupnosti..., ki bi prispevale k obeležitvi jubileja. Mislim, da smo doslej imeli nekaj zelo posrečenih prireditev, da so se nekatera društva dobro izkazala. V zadnjem obdobju je k praznovanju na primer s kakovostno prireditvijo prispeval ravenski karate klub, ki je hkrati proslavljal 30 let svojega dela. Svojo 20-letnico so praznovali gasilci. Temu praznovanju pa še ni konec, saj bodo naši gasilci oktobra prejeli ključe sodobno opremljenega gasilskega avtomobila, kot prispevek občine.
Potrudila so se tudi ostala društva, na primer lokostrelci, ki so pripravili dobro prireditev, ki pa žal zaradi nerazumevanja državne zveze ni bila realizirana. Kakovosten in v težkih razmerah izpeljan je bil ekstremen vzpon ravenskih planincev po zračni črti Ravne - vrh Uršlje gore, in še bi lahko naštevali. Vse te prireditve so dostojno prispevale k obeležitvi 750 obletnice prve omembe kraja. V oktobru bomo izdali zbornik ob našem jubileju, z bogatim slikovnim materialom. Našim krajanom ga bomo v času praznovanja ponudili po promocijski ceni 1500 tolarjev za izvod. Knjiga bo zagotovo dragocen dokument za vsako domačo knjižnico.
Pravite, da bo praznovanje doseglo vrh v mesecu oktobru. Katere prireditve lahko torej v teh dneh še pričakujemo?
V oktobru bomo imeli nekaj prijetnih prireditev, namenjenih predvsem druženju krajanov. Organizirali bomo gobarski dan, hortikulturne ureditve delov naselij, otroški ringaraja v Doji vasi, šahovski turnir, ulični tek okrog Cečovja, taborniške veščine, če naštejem le nekatere. Osrednja prireditev bo v soboto, 10. oktobra pod šotorom na Čečovju, na katero še posebej vabimo vse krajane. Za njih bomo organizirali tudi ples v šotoru in malico za vse prisotne.
Posebej bi izpostavil še odprtje razstave doku-
mentov ob 750-letnici prve omembe kraja v Likovnem salonu na Ravnah, kjer bo razstavljenih veliko pomembnih dokumentov.
Ob prvi tekmi naših odbojkarjev v novem prvenstvu bomo odprli tudi prenovljeno telovadnico pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca. S tem bomo proslavili vrhunski dosežek naših odbojkarjev, letošnji osvojitvi naslova državnega pokala in državnega prvenstva. V dvorani smo za 280 sedišč povečali tribuno.
Zaključena investicija v prenovo telovadnice je za Ravne gotovo pridobitev. Katere druge pridobitve v občini Ravne-Prevalje pa bi kot aktualni župan še posebej izpostavili?
Če gledamo te pridobitve skozi prizmo potrebnih denarnih sredstev, je bila v tem času največja investicija zagotovo v dokončanje prizidka k Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Če ocenjujem po težavnosti prizadevanj, da smo projekt pripravili do faze, ko se lahko prične gradnja, pa moram izpostaviti dosežek, da smo Z velikimi napori - pri tem je šlo tudi za metanje polen pod noge - uspeli pridobiti lokacijo za dom starostnikov na Prevaljah. Zdaj je bolj ali manj jasno, da se bo gradnja začela.
Tudi drugih dosežkov ni malo, čeprav skušajo nekateri prikazovati, kot da se v občini v štirih letih čisto nič ni naredilo. Izračunali smo, da smo za izboljšanje šolskih prostorov v treh letih namenili 550 milijonov tolarjev, za kar se celo na ministrstvu za šolstvo čudijo, kako smo ta sredstva sploh uspeli zbrati. Letos smo zagotovili 60 miljonov za začetek gradnje telovadnice na Prevaljah, ob tem da smo za nova okna na prevaljski šoli že dali 20 milijonov tolarjev. Očitki, da je šel denar le na Ravne, v nobenem primeru ne držijo.
Veliko denarja je bilo v času vašega mandata vloženega v objetke družbenega standarda, manj v cestno ureditev, komunalno in drugo opremljanje...
Res je, da se vložek v ceste prej in veliko bolj vidi kot učinek sredstev za objekte družbenega standarda. V drugih občinah je slika obrnjena, več poudarka dajejo ureditvi cest in pločnikov, zato je navidezen rezultat morda večji. Ne bom rekel, da kritike, ki letijo na nas na ta račun, niso delno upravičene, a vsega se naenkrat pač ne da delati. Pri gradnji cest pa smo uvedli neke
nove standarde, ki se jih v naši občini dosledno držimo - če gre za ulico, v osnovi uredimo tudi pločnik in razsvetljavo, pri ostalih lokalnih cestah smo uveljavili standard širine ceste 4,5 metra, da so možna normalna srečanja vozil. Zaradi tega je bilo morda asfaltiranih manj kilometrov, a je bilo delo bolj kvalitetno, bolj dolgoročno.
Seveda smo sredstva namenjali tudi za druge namene. Od večjih investicij bi omenil ureditev Malgajeve ulice na Ravnah, pa Kotlje, kjer je velika pridobitev plinovod, končujemo prvo fazo izgradnje vaškega centra, ki je lepa pridobitev. Tam bo dobila prostore tudi hotuljska pošta. Vaščanom že lahko povem poštno številko -2394. V okviru pošte bo v Kotljah začela delovati tudi prva banka, Poštna banka Slovenije. Vsak čas bo na Prevaljah nova digitalna telefonska centrala, kar je tudi lep dosežek. Poleg tega bo nova telefonska centrala še v Dobrijah, kar bo omogočilo priključitev telefonov za prebivalce Koroškega Zdovca in okoliških hribov. Manjših investicij je bilo zelo veliko in vsega se ne da naštevati.
Pri nekaterih investicijah niti nismo porabljali proračunskega denarja. Za obnovitev stadiona smo na primer iskali sredstva po celi Sloveniji in smo z zadovoljstvom ugotovili, da imamo še veliko dobrih prijateljev, ki so nam pripravljeni pomagati. Brez te podpore obnovitve stadiona ne bi bilo.
Boste z deli na stadionu še nadaljevali? Potrebna je ureditev okolice, tribune...
Če bi bilo dovolj denarja, bi to že naredili, iskreno pa upam, da bomo stvar uredili v naslednjih letih. Zdaj so pred nami še nekatere druge prioritete, ki ne morejo čakati. Na področju obnove športnih objektov je gotovo prednostna naloga obnova ravenskega zimskega bazena. Začeli smo s pripravljalnimi deli. Telovadnico nad bazenom financira ministrstvo za šolstvo in šport, na žalost pa v občini za bazen še nimamo zagotovljenih sredstev. Potrebujemo okrog 40 milijonov tolarjev, saj si Ravne brez zimskega bazena težko predstavljamo. Predvsem naši otroci so imeli in imajo zaradi bazena zelo kakovostno plavalno vzgojo.
To bo torej ena prvih novih investici v novi občini Ravne na Koroškem.
Intervju
Katere investicije pa so še v pripravi?
Letos bomo odprli kup novih parkirnih mest v mestu Ravne. Ob vsaki investiciji smo vzporedno poskrbeli tudi za to. Ker to niso bili samostojni posegi, so šli zelo tiho mimo, čeprav ni bilo malo narejenega. Problematika pomanjkanja parkirnih prostorov seveda še zdaleč ni rešena, zato mislim, da bo v naslednjih letih treba nadaljevati, predvsem pa v centru zgraditi večje parkirišče.
Če smo doslej veliko vlagali v šolske in športne objekte, je velika rak rana Raven dostojna kulturna dvorana. Ob otvoritvi novega glasbenega doma ravenske godbe na pihala smo aprila predstavili tudi projekt temeljite obnove in dozidave kulturnega doma. Zdaj smo v fazi zbiranja denarja za to gradnjo. Predstavljam si, da bo delo potekalo v treh fazah. Najprej je na vrsti obnova odra v kulturnem domu, z vsemi spremljajočimi prostori za normalno delo gostujočih skupin - garderobe, sanitarije... V drugi fazi bi obnovili dvorano, ki bo po obnovi tudi ravenska kinodvorana, tretja faza pa predstavlja dograditev dodatnih prostorov, vključno z manjšo dvorano. Pri tem velja povedati, da je sedanja kin-odovrana - Jagrova štala - obsojena na rušenje.
Se bo to zgodilo že kmalu?
Imamo idejni projekt obnove ceste od mosta čez Mežo, bencinske črpalke, križišča v Strojnsko Reko in dela ceste dalje proti Dravogradu. V tem okviru "pade" sedanja kinodvorana, s čemer pa moramo počakti do časa, ko bo v obnovljenem kulturnem domu tudi nova kinodvorana.
Pravite, da je v pripravi obnova ceste med železarno in Votlo pečjo. Kdaj bodo dela stekla?
V državnem proračunu je za začetek del med mostoma čez Mežo in Strojnsko reko zagotovljenih 30 milijonov tolarjev. Avgusta je bil v uradnem listu objavljen razpis, mislim, da je izbran že tudi izvajalec. Z deli bodo pričeli letos v oktobru ali pa spomladi, odvisno od dogovora
Z izvajalcem del. Na ministrstvo za ceste pa bo treba vršiti pritisk, da se dela nadaljujejo tudi naprej, na cesti proti Dravogradu.
Hkrati z gradnjo te ceste se bo gradila tudi nova, sodobna bencinska črpalka. Dosegli smo soglasje s Petrolom, smo tik pred podpisom pogodbe o prodaji zemljišča.
Letos bomo gradili tudi cesto proti Lubasu. Pri tem gre za primer, ko z lastnimi sredstvi sodelujejo tudi krajani, ki jim je cesta namenjena, kar je prvi tak primer pri nas. Lahko bi bil spodbuda za druge, kako se da z lastnim angažiranjem pospešiti potrebna dela.
Ljudi zanima usoda stare šole na Ravnah. Ali je njena obnova načrtovana že v kratkem času?
Že dalj časa si prizadevam, da bi pričeli z obnovo tega poslopja. Doslej ni bilo denarja. Junija smo dali razpis za obnovo, na katerega se je prijavilo le eno podjetje. Razpis smo ponovili in pet podjetij je dvignilo dokumentacijo. Upamo, da bomo z razpisom uspeli. V obnovljenih prostorih bi bilo županstvo. Davčno upravo smo že preselili v stari del mesta, po sedežu županstva pa naj bi v stari del preselili tudi sedež upravne enote. Menim, da je za te službe tam pravo mesto.
Naj povem, da smo našli tudi skupni jezik z ministrstvom za notranje zadeve in da se bo v doglednem času policijska postaja iz trga preselila v obnovljene prostore v Dobjo vas.
Gospod župan, kdor vsaj malo pozna delo na občini, ve, da županovanju ni le z rožicami postlano. Kateri so bili največji problemi, s katerimi ste se srečevali v svojem mandatu?
Moram reči, da je bilo ves čas prisotno "nategovanje" na relaciji Prevalje - Ravne, kar je učinkovalo kontraproduktivno. Zadevo sem ves čas doživljal kot stanje med zakoncema, kjer je eden od zakoncev neskončno ljubosumen, drugi pa mu mora stalno dokazovati zvestobo. Nekateri so vseskozi skrbeli, da tako vzdušje traja, kar se jim je posrečilo. Z referendumom so poželi ta svoja prizadevanja. Ves čas sem menil,
da je bolje, če smo skupaj, seveda, če vlada sloga in harmonija. Spoznavanje tega, kar je bilo Prevaljčanom obljubovano.in tega, kar bo v resnici uresničeno, bo pripeljalo tudi do marsikaterega razočaranja.
Na katerih točkah menite, da bi bilo v prihodnje nujno treba sodelovati oziroma peljati skupne akcije novih občin Ravne na Koroškem in Prevale?
Trdno sem prepičan, da je to najbolj nujno na področju komunale. To je tista osnova, na kateri so se gradile evropske občine, iz potrebe, da se nekatere stvari, kot so oskrba z vodo, redarstvo in varnost enotno uredijo za določeno območje. Na teh osnovah so se gradile evropske občine. Komunala je zdaj seveda dosti bolj široka, poleg vodooskrbe še javna snaga, čiščenje vod, pokopališka služba... Ker sta naša kraja tako blizu skupaj, bosta primorana velik del teh dejavnosti skupaj urejati tudi v prihodnje. Če bo kdo skušal zadeve urejati drugače, bo silil v katastrofo. Poleg tega skupnega imenovalca lahko še več zadev rešujemo skupaj. Če se ne bomo znali uskladiti, bo slabo za ene in za druge.
V tako veliki občini, kot je bila sedanja Ravne-Prevaije, zahteva mesto župana polnega človeka. Kako odgovarjate na kritike, da to delo opravljate neprofesionalno?
Res je, da te kritike večkrat slišim. Moram pa reči, da nimam slabe vesti. Od petih kandidatov za župana smo pred štirimi leti štirje obljubljali, da bomo delo opravljali neprofesionalno. Sodim, da so me volilci, če so me izvolili, tudi resno vzeli, tudi s to obljubo o neprofesionalnem opravljanju funkcije. V začetku sem delal štiri ure v železarni, ostali čas sem posvetil občini. Ostali čas pomeni seveda bistveno več kot štiri ure. Občinski svet me je prisilil, da sem delo v Železarni skrčil na dve uri dnevno. Ta delitev pa se poznala predvsem v moji sposobnosti opravljanja dela v železarni. Kot župan sem zagotovo delal po deset ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah.
Menite, da je prav, da bo v prihodnje župan tudi na čelu občinskega sveta?
5 tem se približujemo normalni ureditvi v evropskih občinah. Tako je tudi pri naših sosedih in tako je prav. Zdajšnje stanje je nadaljevanje prejšnjega sistema, ko smo poznali v občini zakonodajno in izvršilno oblast. Občina je bila mini državica, kar pa zdaj gotovo ni več potrebno.
Na katere uspehe občanov in društev v preteklem obdobju ste kot župan še posebej ponosni?
Ne bi delal vrstnega reda teh dosežkov, saj je vsak dosežek v aktivnostih naših ljudi pomemben. Omenil bi mednarodne dosežke, na katere smo lahko ponosni. Zlata medalja ravenske godbe na pihala, zlato priznanje gasilcev na olimpijadi, na mednarodnem področju sta izredne uspehe dosegala brat in sestra Pavlinič iz Kotelj, na Prevaljah imamo dva vrhunska tekmovalca v triatlonu, Eriha Pečnika in Mitjo Morija. Vse to so vrhunski rezultati, vredni našega ponosa. Odbojkarji Fužinarja so dosegli dosedanji vrhunec z osvojitvijo obeh glavnih naslovov v državi. Imamo kaj pokazati!
Vojko Močnik
Telovadnico na DTK obnavlja država, denar za bazen bo morala zagotoviti občina. Posnetek Petra Lesjak
Sedmi jesenski sejem v Radljah je bil živ
Radlje ob Dravi
Kulturne, zabavne in gospodarstvene prireditve
V Radljah ob Dravi je konec septembra potekal že sedmi tradicionalni jesenski sejem obrti in podjetništva. Pripravila sta ga tamkajšnja občina in Podjetje za gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnost, na okoli štiri tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin pa se je z izdelki predstavilo okoli 150 razstavljalcev iz občine Radlje in okolice, nekaj jih je prišlo tudi iz drugih krajev Slovenije. Župan občine Radlje Herman Tomažič je povedal, da ima sejem zasnovo iz prejšnjih let, saj se je do sedaj dobro izkazala. Omenil je tudi, da finančna konstrukcija ni vprašljiva, saj vsako leto nekaj denarja za sejemsko dejavnost namenijo iz občinskega proračuna, sodelujejo pa tudi pokrovitelji. Letos je bil generalni pokrovitelj spet Zavarovalnica Maribor, med velikimi pokrovitelji pa so Emona obala Koper d.d., podjetje Gašper iz Radelj in BCH d.o.o. iz Maribora.
Med izstopajočimi prireditvami je bila okrogla miza Dravska dolina - kam v turizmu, na kateri so udeleženci v tamkajšnjem hotelu Kozjak spregovorili o turizmu na podeželju in problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Policisti na Radeljskem sejmu Najmlajši so prišli na svoj račun na veselih igrah otrok in staršev in nastopom Romane Kranjčan, gasilci so tekmovali za sejemski pokal, izbrali so najizvirnejši spominek občine, ribiška družina je praznovala 40. let...
Živahno je bilo tudi na tradicionalnem hmeljarskem likofu pri ERA centru. Hmeljarstvo ima v teh krajih bogato tradicijo, člani Tunstičnega društva Radlje pa so letos že tretjič zapored poskrbeli za zanimiv program in obiranje zadnjih štrokov hmelja. Namenjen je bil hmelju, ki ga ljudje uporabljajo tudi v zdravilstvu za zdravljenje ledvic, jeter in žolča, znan pa je tudi kot odličen pomirjevalec živčne napetosti.
Letošnji in lanski hmeljarski starešini in njuni spremljevalki
Pripravili so tekmovanje v teku po gumah, kjer seje najbolje odrezal Danijel Založnik, in v držanju litrskega vrča piva, kjer si je naziv najbolj vzdržnega tekmovalca prislužil dr. Igor Marinček. Hmeljarska starešina treh dolin (Dravske, Mežiške in Mislinjske) je postal Franc Bukovnik iz Radelj, njegova spremljevalka pa Sonja Pušnik iz Remšnika.
J. Detela
V nedeljo, 27. 9., na praznik občine Radlje, na katerega nas je že v soboto zvečer opozoril prekrasen ognjemet, je v Radljah potekala slavnostna seja sveta občine Radlje, na kateri je zbranim najprej spregovoril predsednik sveta občine Alojz Košir in na kratko orisal opravljeno delo z vidika sveta.
Župan občine Radlje Herman Tomažič je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da to okolje potrebuje več sloge za dosego skupnih ciljev in čestital občankam in občanom ob prazniku.
Na seji pa so predsednik komisije za priznanja in odlikovanja ter podpredsednik občinskega sveta Viktor Puhr in predsednik sveta Alojz Košir podelili občinsko nagrado in pet občinskih plaket. Občinsko nagrado za leto 1998 je na predlog župana Hermana Tomažiča prejel akademski slikar Peter Hergold, plakete občine so prejeli Mihaela Erjavc z Remšnika, Zdravko Pisnik iz Vuhreda, dr. med. Igor Marinček, v imenu Krajevnega odbora Društva podeželske mladine Sveti Anton na Pohorju je plaketo prejel predsednik Darko Ričnik ter Zdenko Topler kot predsednik Ribiške družine Radlje, ki ji je bila plaketa podeljena tudi ob 40 letnici delovanja.
TOMAŽ KARAT
Pekarna Radlje dobila novo peč in postrojenje
Podjetje Pekarna, proizvodnja in trgovina, v katerem bo 20 zaposlenih čez leto dni, ko bodo odkupili preostali delež, postalo 60 odstotni lastnik, so se že ob koncu julija lotili ene večjih investicij v pekarni. Po besedah direktorja Leopolda Kunčnika jih bo investicija v novo peč ter ureditev postrojenja vejala kar prek 20 milijonov tolarjev.
Nova peč, ki so jo že vmontirali, bo imela kar 2,5 krat večjo kapaciteto kot dosedanja, to pa bo omogočalo še večjo proizvodnjo. Sicer pa v pekarni Radlje dnevno na trge na območju Dravske doline in Slovenj Gradca plasirajo kar za okoli dve toni svojih izdelkov, predvsem kruha in peciv, bruto letna realizacija podjetja pa znaša kar okoli 115 milijonov tolarjev. V podjetju Pekarna Radlje načrtujejo ob osnovni dejavnosti proizvajati tudi testenine, s čimer bi poleg trgovine še dodatno izpopolnili svojo ponudbo.
T. K.
OKOTOBER
mesec vseživljenjskega učenja v občini Dravograd
KOLEDAR PRIREDITEV
sreda, 7. oktobra 1998, ob 10. in 11.30 uri
OSNOVNA ŠOLA DRAVOGRAD
Gledališka predstava Primorskega dramskega gledališča
iz Nove Gorice "Po kom se je vrgel naš fant"
(za učence višje stopnje osnovne šole Dravograd in Šentjanž)
sreda, 7. oktobra 1998, ob 17.uri
KNJIŽNICA DRAVOGRAD
Lutkovna predstava Kulturnega društva FIČ FAČ iz Radelj ob Dravi Maček Muri (za vse predšolske otroke)
petek, 9. oktobra 1998, ob 10. in 11. uri
OSNOVNA ŠOLA DRAVOGRAD
Lutkovna predstava Jane Stržinar - začarane rožice čarovnice zelene (za otroke od L do 3. razreda osnovne šole Dravograd in Šentjanž)
petek, 9. oktobra 1998, ob 19. uri
CERKEV SV. VIDA DRAVOGRAD
Otvoritev razstave slikarja Mira Hajnca iz Radelj ob Dravi "Vrata"
V kulturnem programu sodelujeta Kremljak Mateja - flavta in Stošič Matjaž - kitara
nedejja, 11. oktobra 1998, ob 19.30 uri
OSNOVNA ŠOLA DRAVOGRAD
Koncert IZTOKA MLAKARJA iz Nove Gorice
(vstopnice lahko zaradi omejenega števila kupite izključno v
predprodaji, v knjižnici Dravograd in Turistični informativni
pisarni).
torek, 13. oktobra, ob 16. uri
OSNOVNA ŠOLA DRAVOGRAD Predstavitev ki\jige "Vzgoja za smisel življenja" avtorice Zdenke Zalokar-Divjak
Od ponedeljka 19. oktobra do 25. oktobra 1998 bodo v Občini Dravograd potekale prireditve v okviru TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 98.
Koledar prireditev je objavljen v občinskem informatorju.
VLJUDNO VABLJENI!
Slovenj Gradec:
STRASTI SE NE UMIRJAJO!
Je Mislinjska dolina res eno samo grobišče? Bi spominsko obeležje z imeni žrtev povojnih pobojev in nedokumentiranih smrtnih izginotij, ki ga želijo njihovi svojci, res spremenilo Slovenj Gradec v mesto sporov? Mnogo je vprašanj, ki v sedanjem času ljudem, ki vojne nismo doživeli, ostajajo brez odgovora. Ali so polovični, ali jih ni. Smo torej civilizacijsko prezeleni za zgodovino, ali zgodovina, ki ima še žive priče, še ni zgodovina?
Res je, da si na ista vprašanja ljudje lahko odgovarjamo različno. Da pač zmoremo tudi lastne presoje, da smo morda preplavljeni z belo in črno podobo preteklosti, da smo tako ali drugače, ne samo časovno, od druge svetovne vojne odmaknjeni, da osebno nismo bili, niti s predniki, vpleteni ali vrinjeni med žrtve ali njihove rablje. Toda v vsakem primeru smo, vsaj tisti dobre volje, pripravljeni pozabljati in odpuščati. Sem sodimo zlasti povojne generacije. Prav zato nam je domala nerazumljivo kakršnokoli strastno zavzemanje za to ali ono stvar, še posebej, če sproža prav tako strastno nasprotovanje in je pri tem poimenovanje strastnega zavzemanja poetično poimenovanje za strastno sovraštvo. Na eni strani dolga leta zatajevano, na drugi dovoljeno - domala uradno. Sovraštvo zmagovalcev in poražencev, ali kakor so se pač vloge skozi vojno spreminjale.
Svet mestne občine v Slovenj Gradcu je v tej sestavi odjenjal v poskusu, da bi plaz sovraštva, ki je bil sprožen s poskusom postavitve spominskega obeležja, ustavil ali preusmeril v nekaj podobnega spravnemu poskusu. Odložil je njegovo postavitev in namenil denar strokovnemu - zgodovinskemu publiciranju vojnih in povojnih časov v Slovenj Gradcu. Kompromis ni bil dosežen, tudi odložitev postavitve so nekateri že imenovali kapitulacijo. Vsakršna ironija je ob iskrenem zavzemanju za “našo” stvar na obeh straneh odveč. Sem sodi tako širokogrudno priporočilo zmagovalcev, da ne želijo pogrevanja zdavnaj minulih dogodkov, kot vztrajno iskanje vsake poti, ki bi pripeljala do cilja na drugi strani. V to zadnjo kategorijo sodi tudi pismo “dvakratnega doktorja iz Gradca”, kot ga je predstavila svetnica Vida Vrhnjak Duler. Dr.Faust Wresounig je namreč že pisal v Slovenj Gradec, da se je skupaj z nekaterimi sorodniki pobitih odločil, da bo seznanil Organizacijo združenih narodov, da Slovenj Gradec ne more več nositi naziva glasnik miru, ker ni našel niti svojega lastnega miru. Dr.Faust Wresounig je vnuk po vojni v Mislinjski dolini usmrčenega Romana Wresouniga.
Doslej so se k besedi priglasili zlasti tisti, ki menijo, da je v tej novi Sloveniji čas, da zvemo za grozodejstva komunistov. Gospa Vrhnjak Duler pravi:
”V zadnjih 80 letih je komunizem na vseh celinah povzročil sto milijonov človeških žrtev, nacizem in fašizem pa 20 milijonov!” Bodo zdaj spregovorili z druge strani? Je bila ta primerjava zadosten izziv?
Župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec, ki mu zavzemanja za Slovenj Gradec pač ne more nihče očitati, je ob koncu minule tozadevne debate na Svetu mestne občine dejal, da prav odločitve o postavitvi spominskega obeležja ne smejo sprejemati s preglasovanjem, ker bo to sprožilo nove težave. Sklep o odložitvi postavitve je bil tako sprejet z veliko večino. To pa so pobudniki postavitve spet razglasili za svoj poraz.
Edi Prošt
Naš pogovor:
Stojan Gerdej, direktor Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem
Stanovanjsko podjetje d.o.o. Ravne, je bilo ustanovljeno leta 1991 kot podjetje za gospodarjenje z nepremičninami in stanovanji v lasti takratne Železarne Ravne in stanovanjskega sklada Občine Ravne. Gospod direktor, kako ste v teh letih prilagodili poslovanje glede na nove razmere?
Že ob prodaji stanovanj v letu 1992 smo morali našo poslovno organiziranost popolnoma prilagoditi novemu lastninskemu razmerju in stanovanjskemu zakonu, ob tem pa tudi iskati novo delo na trgu, ki je bil omejen z mejo takratne občine. Dejavnost našega podjetja danes pretežno temelji na gospodarjenju s stanovanji in poslovnimi prostori, njihovim ogrevanjem in drugih storitvenih dejavnostih, vezanih na nepremičnine.Poleg Stanovanjskega podjetja Rudnik Mežica smo na področju občin Mežiške doline edini ustrezno registriran upravnik večstanovanjskih hiš in objektov.
Koliko stanovanj je lasti vašega podjetja oziroma s kolikimi stanovanji upravljate?
Kljub prodaji stanovanj v letih 1992 do 1996 smo še vedno lastnik preko 900 stanovanj in poslovnih prostorov različnih površin in kakovosti, ter upravljamo s stanovanjskimi hišami, v katerih je preko 3800 stanovanj in poslovnih prostorov.
Veliko stanovanj ste po sprejemu stanovanjskega zakona odprodali. Kaj ste naredili s sredstvi, ki ste jih na ta način pridobili?
Smo eno od redkih podjetij, ki se je ob razprodaji svojega stanovanjskega fonda zavezalo, da bo denarna sredstva, pridobljena od kupnin, namenilo izključno za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj, ter da tega denarja ne bomo porabili za plače ali v druge poslovne namene. Na osnovi takšne odločitve je tudi naša investicijska dejavnost dokaj dinamična. S sredstvi od prodaje stanovanj smo že v letu 1993 v celoti prenovili stari Dijaški dom na Čečovju 24 in pridobili 18 novih stanovanj ter izboljšali pogoje dejavnosti našim najemnikom v osnovni šoli Juričevega Drejčka na Ravnah. Že ob prenovi tega objekta smo poskušali projekt podpreti tudi z ugodnimi krediti, ki jih takrat v državi ni bilo mogoče pridobiti.
Znano je, da veliko vlagate v gradnjo neprofitnih stanovanj.
Resje. Že v letih, ko je bila gradbena operativa na Koroškem popolnoma na tleh, smo pričeli s prvimi gradnjami in nakupi neprofitnih stanovanj, ki so finančno močno podprta z ugodnimi dolgoročnimi krediti Republiškega stanovanjskega sklada in s sovlaganjem posameznih občin.
Tako smo avgusta 1996 odkupili šest stanovanj na Prežihovi 3 na Ravnah, septembra 1997 smo kot investitor dokončali hišo na Dobjem dvoru z devetimi stanovanji. V letu 1998 smo dokončali blok z 12 stanovanji in poslovnimi prostori v Mežici, odkupili smo 10 stanovanj v poslovno stanovanjski stavbi Storitve na Ravnah in v celoti prenovili poslovno stanovanjsko hišo - Puhanovo hišo v Črni. Tik pred dokončanjem pa je tudi poslovno stanovanjski objekt na Prevaljah, kjer smo odkupili sedem stanovanj.
Gre za velika vlaganja. Kaj to pomeni v denarju ?
Samo v letu 1998 smo z lastnimi investicijami in nakupi pridobili 33 stanovanj z dokaj visoko stopnjo opremljenosti.
Poleg novogradnje pa smo precejšnja sredstva vložili tudi v izboljšanje bivalnih pogojev v starejših hišah, saj smo na Prevaljah uspeli zgraditi plinsko etažno ogrevanje na Ugaslih pečeh in v pet-stanovanjski hiši na Fari.
Kakšni pa so vaši načrti v bližnji prihodnosti?
Še v letu 1998 nameravamo pričeti z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Dobjem dvoru, kjer bomo pridobili 16 stanovanj z okoli 1.100 m2 in 390 m2 poslovnih površin. Pripravljamo projektno dokumentacijo za gradnjo podstrešnih stanovanj v Mežici, kjer bomo pridobili okrog 280 m2 novih stanovanjskih površin oziroma zgradili pet stanovanj. Za kadrovske potrebe zdravstva bomo sodelovali pri dokončanju stanovanj nad Reševalno postajo Ravne, z investitorji se pogovarjamo o možnostih našega sodelovanja pri graditvi stanovanj nad bodočim zdravstvenim domom v Črni, sodelujemo pri zagotavljanju sredstev prenove ogrevanja blokov v Kotljah ter toplovodnega ogrevanja v Črni.
Stojan Gerdej, direktor Stanovanjskega podjetja Ravne
Poslovni cilj podjetja v prihodnje?
Naš poslovni cilj je jasno razviden iz razpršenosti naših investicijskih vlaganj, to je ostati prisoten kot upravnik in izvajalec storitev v vseh treh občinah v dolini in glede na naše možnosti ponuditi našo strokovno znanje in vire sredstev pod ugodnimi pogoji tudi etažnim lastnikom v večstanovanjskih hišah, katere upravlja naše podjetje.
Z občinami Mežiške doline dobro sodelujete. Ali pričakujete po volitvah kakšne spremembe v teh odnosih?
Prepričan sem, da bodo tudi v bodoče naši odnosi z lokalnimi skupnostmi na nivoju uspešnega sodelovanja. Brez njih namreč ni mogoče izvesti naših načrtovanih vlaganj, izvesti poslovne dejavnosti ogrevanja in obračuna storitev. Brez obojestranske dobre volje in namena pa ostaja neizvedljiv tudi projekt vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, ki mora biti dokončan do leta 2000.
Pa so v sodelovanju z občinami vendarle kakšne težave?
Pri našem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi se kot večja težava pojavljajo predvsem neurejene razmere na področju prostorskega planiranja in dolgoročnega usklajevanja uporabe prostora, ki poleg neurejenih lastninskih razmerij mnogokrat otežujejo delo in omejujejo možnosti normalnega investicijskega razvoja dejavnosti.
-vk
DVE DESETLETJI PREVAUSKEGA KOMUNALNEGA PODJETJA
Komunalne storitve potrebujemo vsak dan
VEČJI BODOČI PROJEKTI: UTRDITEV LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV, ŠIRITEV DEPONIJE IN ZAGOTOVITEV NOVIH VIROV PITNE VODE
Komunalno podjetje Log (nekdaj KP Prevalje) opravlja komunalne storitve na območju občin Mežiške doline že dvajseto leto zapored. Domet komunalne dejavnosti se je s pospešenim razvojem gospodarstva v minulih letih bistveno razširil, pred prelomom tisočletja pa v ospredje stopajo novi strateški cilji, med katerimi je najpomembnejša skrb za čisto okolje. Nekatere pretekle projekte in bodoče cilje so pred kratkim predstavili na slovesnosti v čast jubileja, ki je povezan tudi s 25. obletnico daljinske oskrbe s toploto in plinom. Svoj minuli razvoj je podjetje skupaj z ravensko Energetiko predstavilo v posebnem biltenu.
in vrtca pa bomo zgradili novo kotlarno. Razen Kotelj je plinovodni sistem napeljan v večjem delu Mežice in Prevalj,” je povedal direktor KP Log Ernest Blatnik in pojasnil, daje naložba za plinifikacijo Kotelj znašala 85 milijonov tolarjev, v zadnjih desetih letih pa so za plinovod v Mežici in na Prevaljah namenih 175 milijonov.
RAZVOJ KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Komunalna dejavnost se je po posameznih predelih Mežiške doline neenakomerno razvijala, za vsa področja pa je veljalo, da so bila osnovna komunalna dela v rokah manjših skupin delavcev. Tem so pomagale delovne skupine upokojencev različnih poklicev, ki so poprijele za najrazličnejša opravila.
Gospodarski napredek je kmalu zahteval drugačno organiziranost, zato sta se s komunalnimi dejavnostmi preiskusili podjetji Stavbenik Prevalje in Storitve Ravne, ki pa sta zaradi neurejenega financiranja opustili to dejavnost. Na podlagi ustanovitvenega akta v tedanji občini Ravne na Koroškem je bilo 1978 ustanovljeno Komunalno podjetje Prevalje, ki je v istem letu zaposlilo 65 delavcev.
OPLINJEVANJE -NAJPOMEMBNEJŠI PROJEKT ZADNJIH LET
Danes zaposluje KP Log 84 delavcev, 10 delavcev pa je v podjetju zaposlenih že od samega začetka. Med najpomebnejšimi nalogami, ki se jih je Komunalno podjetje Log lotevalo v minulih letih, je bila izgradnja plinovodnega omrežja v Mežici in na Prevaljah, letos pa tudi v naselju Kotlje.
“V Kotljah smo v septembru dokončali projekt oplinjevanja. Na plinovodni sistem se je priključilo 160 stanovanjskih hiš, za potrebe šole
Tako je pred dobrim letom direktor Ernest Blatnik prevzel novo vozilo za odvoz smeti
OSKRBA S PITNO VODO IN ODVOD ODPADNE VODE
Za nemoteno dobavo vode, ki polni pipe gospodinjstev v občinah Ravne - Prevalje in Mežica, prodajo industrijske hladilne vode za potrebe železarne in vzdrževanje vodnih zajetij je komunala skušala skrbeti že v minulem obdobju. V nadaljnjih letih bo posebna skrb posvečena aktiviranju novega vodnega potenciala pri Podpečniku na Uršlji gori, s katerim naj bi uspeh začasno rešiti problem zmanjševanja količin pitne vode. Na drugi strani bodo še naprej obnavljali sistem kanalizacije za zbiranje padavinskih in fekalnih vod. Pomembnejše investicije v zadnjih desetih letih so bile vezane na obnovo mežiške in ravensko - prevaljske kanalizacije.
NOVO DEPONIJO
Naraščanje količine odpadkov je eden od perečih problemov, s katerimi se bo treba spopasti v prihajajočem obdobju. Kot je razložil direktor Ernest Blatnik, bo potrebno povečati sedanjo deponijo na Holmcu, ki zadostuje samo še za približno pet mesecev. Zato bodo v Lokovici zgradili novo deponijo, ki bo zadostovala za obdobje petih do desetih let.
“Večjo pozornost bomo morah nameniti ločenemu zbiranju odpadkov, na kar se ljudje še niso povsem navadili. Ločeno zbiranje smeti je namreč v več vidikov zelo pomembno, “ je menil Blatnik in poudaril, da si bodo na vseh področjih prizadevali zadovoljiti občane, njihovo vodilo pri tem pa bodo poceni, hitre in kakovostne storitve.
Petra Lesjak
ni n
PREPIHOVA ANKETA:
OZIMNICA -
LJUDJE POGREŠAJO NABAVO OZIMNICE PREKO SINDIKATA
Jesen je čas, ko je že treba misliti na zimo. Oskrbeti se je treba z ozimnico in pripraviti tudi kurjavo za dolge zimske mesece. Kako so se naši ljudje letos oskrbeli z ozimnico, smo povprašali naključno izbrane anketirance po koroških krajih.
STANKO PIRNAT, delavec:
“Za svojo štiričlansko družino sem se že oskrbel z ozimnico. Krompir in jabolka sem kupil v trgovini, vse ostalo - od čebule do kumaric smo pridelali na domačem vrtu. V trgovini bom kupil še zelje za kisanje. Če bi imeli več zemlje okrog hiše, bi skušali vso ozimnico pridelati doma, tako pa je moramo del kupiti.”
ZOFKA RAMŠAK, upokojenka:
"Lahko se pohvalim, doma sem pridelala vsega po malem za ozimnico. Kumarice, paprika, čebula in ostala zelenjava mi je na domačem vrtu dobro obrodila, v trgovini pa smo kupili le krompir in sadje. Pri kmetu smo kupili prešno sadje, iz katerega smo stisnili okoli 150 litrov sadjevca. V zimskih mesecih pri hiši radi pijemo 'mošt’, pa tudi drugim z njim radi postrežemo.”
JOŽICA SEŠEL, upokojenka:
“Krompir za ozimnico vedno kupimo pri kmetu. Letos smo ga kupili pri Pirtovšekovih v Dovžah in lahko rečem, da je zelo dober, ker je pridelan na domačem hlevskem gnoju. Vse ostalo, kar sodi k ozimnici, smo pridelali doma. Letos so nam izredno dobro obrodile tudi breskve, saj sem jih vložila kar 25 litrov!”
MILAN KREBEL, ing.:
“Za ozimnico, vse kar potrebujemo za dolge zimske dni, smo skoraj v celoti pridelali doma na očetovi kmetiji. Kupili bomo le jabolka. Vsa leta nazaj smo ozimnico kupovali preko sindikata v delovni organizaciji in zdi se mi, daje bila taka nabava ozimnice zelo dobra.
Škoda je, da teh akcij sindikata ni več.”
ROZALIJA KREVH, upokojenka:
“Z možem sva sama in ne rabiva toliko ozimnice kot nekoč, ko smo bili še družina. Krompir skoraj vsako leto kupujemo pri kmetu, vse ostalo pa smo pridelali na domačem vrtu. Nekdaj smo ozimnico nabavljali preko sindikata in mislim, da je bila ta oblika nabave zelo dobra, saj si ozimnico lahko odplačeval tudi na obroke.”
ŠTEFKA KLEMENC, delavka:
“Zadnja leta bolj malo kupujemo ozimnico. Zemljo smo vzeli v najem in ozimnico pridelamo kar doma. Kljub muhastemu vremenu lahko rečem, da je bil letošnji pridelek zadovoljiv in tako z nabavo ozimnice nimamo nobenih skrbi. Ker rada delam na polju ali v vrtu, mi je tako delo po 'šihtu' nadvse zanimivo.”
BOJAN AVBERŠEK, delavec:
“Nabava ozimnice je zagotovo naša vsakoletna skrb. Ker nimam zemlje, da bi na njej pridelal najnujnejše, sem primoran vse kupiti v trgovini. Nekaj ozimnice kupim pri kmetih, nekaj je dobim pri svoji materi. Tu mislim na krompir in sadje. Če pa čez zimo ozimnice zmanjka, jo dokupujem.”
ZINKA LORBER, upokojenka:
“Odkar sem se upokojila, imam več časa za delo na vrtu in veliko ozimnice pridelam kar doma. Kupim le krompir in zelje, sadje mi vsako leto dobro obrodi v domačem sadovnjaku. Ko sem še hodila v službo, smo ozimnico nabavljali kar preko sindikata in se mi je ta oblika nabave zdela zelo dobra.”
F. JURAČ

OB KRAJEVNEM PRAZNIKU IN 750 LETNICI
PRVE OMEMBE RAVEN NA KOROŠKEM ČESTITKE KRAJANOM, Z ŽELJO PO SODELOVANJU V PRIHODNJE!
Župan, občinski svet in predsedstva četrtnih skupnosti
VABLJENI NA PRIREDITVE OB PRAZNIKU!
PROGRAM PRIREDITEV:
SREDA, 7. 10. 1998
•	od 8. ure dalje
•	ob 14. uri •ob 15. uri
•	ob 16. uri
SEJMNI DAN NA RAVNAH
DRISK IN OBDARITEV NAJSTAREJŠE KRAJANKE
AKCIJA ZASADITEV DREVES NA ČEČOVJU
ob 50. letnici naselja Čečovje
nogometna tekma MNK FUŽINAR : NK KOZJAK
ČETRTEK, 8. 10. 1998
•	ob 15. uri	HORTIKULTURNA UREDITEV PARKA JAVORNIK
•	ob 18. uri	DART TURNIR (POP bar)
PETEK, 9. 10. 1998
•	ob 10. uri	OTROŠKI ŽIV - ŽAV z DAMJANOM ZIHOM
v šotoru na Čečovju
•	ob 15. uri	OTVORITEV TENIS TURNIRJA RAVNE 98 na tenis igrišču
(balon)
•	ob 18. uri	NOČNI ORIENTACIJSKI POHOD ZA OTROKE IN STARŠE
(Naverški vrh) - TR KOROŠKI JEKLARJI
•	ob 18. uri	SLAVNOSTNA SEJA SVETOV ČETRTNIH SKUPNOSTI
MESTA RAVEN - Magistrat Ravne
•	ob 20.uri	ZABAVA V ŠOTORU
SOBOTA, 10.10. 1998
OSREDNJA PRIREDITEV
•	ob 9. uri	OTVORITEV PRENOVLJENEGA STOPNIŠČA IN
PARKIRIŠČ V GRAMOZNICI
•	ob 10. uri	ZASČITNOREŠEVALNA VAJA RAVNE 98 na Čečovju -
Gasilska zveza Mežiške doline in Občina Ravne - Prevalje
•	ob 12. uri	OSREDNJA PRIREDITEV NA ČEČOVJU POD ŠOTOROM
-	slavnostni govor
-	kulturni program
-	odhod delegacije na Naverški vrh in položitev venca
•	ob 14. uri	MALICA IN ZABAVAV ŠOTORU Z ANSAMBLOM ŠIBOVNIKI
•	ob 15.30 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA
MNK FUŽINAR : LIMBUŠ PEKRE
NEDELJA 11. 10. 1998
•	ob 7. uri	POTEPANJE PO STROJNI (PD RAVNE)
•	ob 10. uri	TURNIR V MALEM NOGOMETU NA JAVORNIKU in
zabava na prostem (gost ADI SMOLAR)

iiiifmfe imi JloroSkean
Moda

Piše: Stanka Blatnik
AVKCIJA OBLIKOVALSKIH
IZDELKOV
romantika
naprodaj
Č A
j; '
L #
utrinek s predstavitvene revije sester Bronič
ezona mladih oblikovalcev se je nadaljevala skozi ves september, z v prostorih nekdanje vojašnice na Metelkovi uprizorjeno modno revijo z avkcijo oblikovalskih »ustvarkov«. Navdušeno in sploh predvsem radovedno občinstvo si je zadevo ogledalo z velikim navdušenjem, tisti redki ekonomisti po duši, srcu ali pameti pa so se za smešno nizke cene oskrbeli z designerskimi deli zvenečih in prihajajočih imen slovenske in yugo alternativne modne scene. Takšne modne revije naj bi se v prihodnje dogajale vsaj vsake dva meseca, na njih pa naj bi se prodajala predvsem uporabna in ne predraga oblačila, ki so svojo prvo promocijo že preživela.
Poleg oblačil so bili tokrat naprodaj različni modni dodatki, torbice, čevlji in okrasne blazine najbolj norih oblik. Avkcijo je popestrila nevsakdanja modna revija dvojčic, Josipe in Marijane Bronič, študentk oblikovanja v Zagrebu. Predstavili sta svojo kolekcijo slojevito vezenih modelov, ki jo ročno obdelujeta in dopolnjujeta že dve leti. Njuna inspiracija sta etno in punk ter emotivnost in agresija duha časa, prilagojena ljudem, materialu, nasledstvu, dediščini in podnebju. Modele sestavljajo poleg uporabnih oblačil kostumi z ogromnimi motivnimi maskami, spominjajočimi na maskiranje primitivnih ljudstev.
uporabnost vedno prav pride
okrasna blazina kot inspiracija za preurejanje stanovanja...
RAZSTAVA
TORBIC
\ J povsem drugačnem duhu se je zgodila \ / otvoritev razstave oblikovalke Aleksandre V Šaronjič z naslovom »Torbica me poganja«. Gradine damske torbice, primerne kot dodatek večerni toaleti so naselile prostor galerije IDCO v Ljubljani. Svila, bleščice in drobni cofki pripovedujejo zgodbice, skomine iz otroštva, spoznanja prenekaterih skrivnosti ženske narave, prezrcaljenih v podobo tega trenutka. Prodajna razstava je namenjena zahtevnim in prefinjenim okusom, torbice pa redkim, posebnim priložnostim...
OBLEKA ZA MISS
Naglo se približuje že tradicionalna gala modna revija pod naslovom »Ona in slovenski modni oblikovalci za miss Slovenije». Po izvolitvi miss '98 se oblikovalke z vso vnemo pripravljajo na njihov veliki tinaie, ki se bo zgodil nekje v sredini meseca oktobra. Organizatorji iz Londona so šele pred kratkim sporočili spremembo dosedanjega načina tekmovanja za najlepšo spektakularno obleko na svetu. Ta se je namreč spremenil v tekmovanje za najbolj izvirno dnevno oblačilo, obenem pa bodo za častni naziv tekmovale tudi vse večerne obleke, s katerimi bodo lepotice predstavile imena svojih držav. Sprememba se zdi nekaterim zanimiva, osemnajstim oblikovalkam pa nekoliko manj. saj bodo morale še bolj pretehtati odločitve za svoje osnutke dnevnih oblek in pri njih uporabiti kar največ svoje domišljije, obenem pa izdelati tudi primerno veličastno večerno obleko za novoizvoljeno miss Slovenije. Mišo Novak. Več o vidnejših rezultatih v novemberski številki Prepiha...
MAJ 'MA MLADE
ni
M
I
Domačinka Petra Grmek z značilno strukturo vzorca
k A ladi oblikovalski rod /\/l je pričel novo jesen-I ▼ 1 sko sezono nekoliko drugače. V prvih septembrskih dneh se je zbral na Krasu, natančneje v Postojni, v samem središču mesta in pod milim nebom uprizoril modni dogodek, o keterem se je še daleč slišalo. Zmaj naj bi ravno takrat mlade dobil, so rekli domačini in raznih novot željni prišli gledat, kaj se 'ma zgoditi. Zmaj je res povrgel nekaj divjih in norih idej v glave oblikovalcev, poskrbel za plodno izvedbo in odprl usta v začudenje in občudovanje najmanjšim, a najbolj pozornim gledalčkom, pa tudi generaciji dedkov in babic. Kaj takega, da se dogaja?
Seveda, pa še kako se dogaja. Zmajčki so žurali še pozno v noč.
JrPt*
Tit
7mw
' .
k »
Zgodba Saše Gornik o starem in novem
Deborah Mezgec in njen raversko razpoloženi zmajev mladič
Mojca Celin se je predstavila z uporabno, obenem pa tudi večerno eleganco in idrijsko čipko.
Prefinjena eleganca Vesne Suhadolc
Ljubezenska zgodba vode in apnenca pod kraškim površjem, Stanka Blatnik
DVOJNA NAGRADA ZA MISS KOROŠKE
BRAVO, TJAŠA!
Nekoč Prepihova, nato koroška, zdaj pa slovenska medijska zvezda, druga spremljevalka miss Slovenije '98 Tjaša Ciganovič iz Mežice je s svojo pojavnostjo, videzom in nastopom navdušila žirijo, še pred njo pa številne režiserje in fotografe, ki so jo razglasili za slovensko miss fotogeničnosti '98.
Dvojna nagrada za našo favoritko
»Vesela sem«, je Tjaša ponovila svoj odgovor na sprejemu po razglasitvi treh najlepših Slovenk ob spominu na zastavljeno vprašanje žirije v odločilnem superfinalnem izboru šestih kandidatk, ali bi bila vesela ali žalostna, če bi pristala na drugem mestu. Kot bi bilo vprašanje predvideno, je Tjaša res zasedla zavidljivo mesto druge spremljevalke miss Slovenije, mesto, katerega so ji prisodili že tv gledalci s telefonskim glasovanjem med prenosom iz Cankarjevega doma. Desetčlanska žirija je po težki odločitvi in nujni pomoči enajstega člana komisije - gledalcev, na lepotni prestol povzdignila Ptujčanko Mišo Novak, na mesto prve spremljevalke pa simpatično Dolenjko Viktorijo Strajnar, ki je medem postala tudi zmagovalka izbora Ona '98.
Stroge, delovne in odrekanj polne priprave na finalni izbor so se tako končale za nekatere nasmejane obraze lepotic dobro, za druge manj, vse pa je, kot je dejala koroška spremljevalka Nataša Keve, ves čas družilo veliko medsebojno prijateljstvo. To je že samo
Koliko lepote na enem mestu: novoizbrane lepotice v družbi miss Slovenije '97 Maje Šimec (levo) in častne gostje prireditve, še vedno aktualne miss Sejšelov '97 Michelle Lane (skrajno desno)
Pozdravček naljepših: Tjaša Ciganovič, Miša Kovač in Viktorija Strajnar
po sebi nekako odtehtalo zaposlenost in trud kandidatk ob pripravah in pričakovanju velikega dogodka, ki je bil za razliko od prejšnjih let tudi na presenetljivo visokem nivoju. Da pa smo imeli Korošci med šestimi superfina-listkami za uradno najlepšo Slovenko kar dve svoji predstavnici, pa potrjuje že staro, očitno pa še vedno aktualno trditev, da so na Koroškem najlepša dekleta.
Tjašine večletne manekenske izkušnje so bogato obrodile, temu pa so nedvomno pripomogle tudi priprave z nego telesa v sponzorsko
razpoloženem kozmetičnem studiu Ten iz Slovenj Gradca. V bližnji prihodnosti čaka mlado Korošico poleg šolskih obveznosti ogromno snemanj, fotografiranj, gostovanj, modnih in še kakšnih prireditev, zatorej se bo njeno življenje precej spremenilo. Prepih ji želi vse najboljše skozi odprta vrata v svet, njej in bralcem pa obljublja, da jo bo tudi v bodoče budno spremljal.
Tekst & foto: Stanka Blatnik
Pestra ponudba vozil Audi A4 z zelo ugodnimi pogoji nakupa! Primer: V Audiju A4 se boste lahko vozili tudi za 28.565 SIT/mesec
(polog 2.370.000 SIT)
Avtocenter Meh gWi
Velenje, Koroška 7 d	m *
tel.: 063-852-955	AWOI
KO-MO d.o.o., Trgovsko storitveno
in proizvodno podjetje
Na Šancah 2, 2390 Ravne na Koroškem
Tel.: 0602 22 368
Ob Šumcu 9, Mežica
Tel.: 0602 35 472
VELIKA IZBIRA VSEH VRST OBUTVE
Moški, ženski in otroški čevlji v prodajalnah MOJCA na Ravnah in v Mežici.
Športna obutev in tekstil vrhunskih svetovnih in domačih proizvajalcev.
PREPRIČAJTE SE!
PRODAJALNA
HERMAN KOKOL s.p.
Dolane 8, Cirkulane 2282, Pod gradom Bori Telefon: 062 761-200, 761-201, 761-009 Fax: 062 761-002
HIŠA USNJA HERMAN
MODNO KROJAŠTVO USNJENIH KONFEKCIJSKIH IZDELKOV
Pričakujemo vas
vsak dan
od 7.3o do 19.oo ure v soboto
od 7.3o do 13.oo ure
Ponudba:
športna, modna in klasična oblačila iz raznobarvnega usnja za vsakogar.
Tudi bogato vezeni vzorci.
POSEBNOST PONUDBE SO LOVSKA IN ŠTAJERSKA OBLAČILA IN TUDI NARODNE NOŠE. OBLAČILA IZDELAMO PO VAŠI MERI IN IZBIRI USNJA.
Naše geslo:
KVALITETA - MODNI DESIGN IN UGODNE CENE!
ZA DOM IN POKOJNINE
BULVARIZACIJA IN TELEVILLAGE
Mag. Tone Rop je na shodu v Turiški vasi sivim panterjem (kot vidite na sliki) neumorno razlagal predlog nove pokojninske zakonodaje. "Zame je čas upokojitve še daleč," si je ob tem mislil (kot vidite nas liki) gospod Sašo Camlek, profesor Franc Juričan pa je (kot vidite na sliki) modroval: "Le kdo mi lahko razloži, zakaj letos še ne bomo položili temeljev za dom starostnikov na Prevaljah!"

NATROSIL JIH JE...
Nesmiselno je reklamirati preteklost.
Ni boga, ki bi lahko spametoval svoje najbolj vnete privržence.
Volja najde čas.
^ Droga je denar, denar je droga. Svet ni svet.
NIKO
Železarski alkimisti ali iz dreka zlato
Direktor Peter Prikeržnik z vso uglajenostjo uglajenega gospoda skuša narediti red v Metalu Ravne. Po skoraj pol leta je namreč ugotovil, da pomembna mesta v nabavi in kadrovske službo vodijo - ne boste verjeli - kemiki.
Očitneje Brane Žerdoner, ki je na vodilna mesta postavljal svojo generacijo, po tihem upal, da bo uspeli rešiti železarno z - alkimijo. Čeprav v ravenski železarni že pregovorno znajo vse narediti, pa jim iz dreka ustvariti zlato doslej še ni uspelo.
Iz neznanih razlogov v Svetu mestne občine Slovenj Gradec niso z ustreznim navdušenjem sprejeli bulvarizacije nekaterih mestnih ulic in reševanja zaraščanja celkov z uvajanjem televillagev.
“To je vendar samo po sebi umevno, v slovenščini pa tudi ni ustreznega izraza za široko, z drevjem posajeno ulico, da o poimenovanju irskih rešitev sploh ne govorimo.”
Tako si je ugledni gospod Stanič iz Urbanističnega inštituta iz Ljubljane skušal rešiti čast pred čelnimi (in frontalnimi) napadi svetnikov, ki jih je skrbelo za jezik. In mirno sedel na svoje sedalo, ne da bi kdo sploh utegnil pomisliti, da nekaterim sploh ni nerodno govoriti bedarij. Da so le mastno plačane.
Skupaj s tem in še nekaterimi nastopi ter predlogami prostorkih načrtov bo bulavrizacija in podobno stala slovenjgraško občino 16 milijonov tolarjev. Mar bi si Komljanec, še rajši pa Kolar, kupila po dva dobra avtomobila!
SKD ZMAGALA NA PREVALJAH
V okviru Jesenskih srečanj je na Prevaljah potekal predvolilni košarkaški boj politikov. Sodelovale so ekipe: LDS, nestrankarska lista Danila Vuteja in dve ekipi mladincev SKD, prekaljenih košarkaških mačkov, sicer političnih anonimusov. Po pričakovanjih so zmagali rdeči krščanski demokrati, medtem ko so aktivni politiki SKD zaradi zdravstvenih razlogov opravičili svojo abstinenco.
Asfalta le za plomblco
V Mežici so minule mesece opazovali, kako tovornjaki z
Lekadol in Lekagor
asfaltom vozijo skozi Mežico proti Črni. Medtem ko v Mežici ponekod sredi mesta nimajo asfalta, so v Črni asfaltirali proti Javorju, kjer živi peščica kmetov, in proti Topli, kjer je natanko - reci, piši in se čudi, pet kmetij.
V Mežici je Itilo letos na voljo le toliko asfalta, da so lahko naredili kakšno plomhico, seveda takrat, ko so imeli pri roki kakšnega zobozdravnika.
Na otvoritvi Leka so se nekateri ugledni Korošci in Korošice sila slabo počutili in so komaj čakali, da je bilo konec ceremonij in so jo lahko ubrali na domačo zabavo:	obletnico
Komunalnega podjetja Log.
Na Prevaljah so ta dan namreč vsi govorili ljubljansko, kar ljubljanskim srajcam ne gfe zameriti. Zameriti pa velja tistnt Korošcem, ki so se na silo trudili z "ljubljanščino". Ti so Ibili nadvse smešni.
PREPIH
in prepihane čveke
ŽELELI STE, OBUPAJTE!
Človeštvo res doseglo bo zasuk, če v šolo spet sprejet bo verouk.
Za reveže molitev bo in delo, za debeluhe pijača bo in jelo.
© © ©
Heimatdienst zahteva raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Le kdaj se bo našel kdo, ki bo zahteval raziskavo o tem, j zakaj in kako ta manjšina izginja?
© © ®
1 Nogomet v Grajskem parku na Ravnah ni več sporen. Sporno je le še ' to, če temu lahko pravimo - nogomet.
© © ©
Pastirsko pismo slovenskih škofov nam je izdalo veliko skrivnost. Še vedno sicer ne vemo, na čem slovenska Cerkev gradi, smo pa zvedeli, na čem ruši.
© © ©
Menda so opazili govejo blaznost tudi pri ovcah. Zakaj pa ne, saj jo je opaziti tudi pri ljudeh?
© © ©
Čakalne dobe v koroškem zdravstvu so že bistveno krajše. Ali lahko v kratkem pričakujemo tudi krajše čakalne dobe "na trugo"?
© © ®
Clintongate? V Sloveniji ni niti najmanjše možnosti za kaj podobnega. Tisti, ki imajo za to jajca, nimajo gat - tisti, ki imajo gate, pa nimajo jajc.
© © ©
Gospod Marjan Podobnik, ki toži tednik Mladino za 25 milijončkov, očitno smatra, daje za duševne bolečine denar najboljše zdravilo. Menim, da bi bila marsikdaj prava palica boljša od vsega drugega.
© © ©
Prihodnost je najlažje pokopati z izkopavanjem preteklosti.
KRST NA LETALIŠČU
Na letališču Koroškega aerokluba so 19. septembra krstili novo akrobatsko letalo ZLIN 242 L. Krst letala je s šampanjcem opravil predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago JELINČIČ (na sliki). Pri tem si je Zmago morda mislil: "Če popelješ partizana, leti, leti po prelepem nam slovenskem nebu! Če popelješ domobranca, leti, leti, leti, leti..."
NOČNA MORA GORAZDA PALETA
I
I
NAGRADNA IGRA:
puišOm m v jxjtépmv
Tudi jeseni in pozimi bo potekala naša nagradna igra. Poiščite se na tej strani in nagrada bo vaša. Nagrado v znesku 3.000 tolarjev bo tokrat dobil gospod na naši sliki, če se bo seveda prepoznal. V trgovini kmetijsko - gozdarske zadruge v Mislinji ga že čaka prijazen poslovodja Marjan Sušeč, ki mu bo nagrado osebno izročil. Povedati bo moral le to, kje gaje naš fotograf ujel v objektiv.
V mislinjski trgovini kmetijsko - gozdarske zadruge Ledina pa lahko za jesen kupite prav vse.
Gorazd Fale, finančnik v Preventu in ljubitelj nakupa Troja v stečaju za denar, ki ga Tro v stečaju prinaša, muči muke z nočno moro o tem, kam bi razširil matično firmo. To je izjavil na okrogli mizi, na kateri so izračunavali kvadraturo kroga, ozko povezano z mnenjem slovenjgraških direktorjev, daje mogoče razširiti vsakršno industrijo tja, kamor ti srce zaželi in kane oko.
S tem se v vesoljnem Slovenj Gradcu ne strinja samo njegov župan Janez Komljanec. Temu pa so zato nekateri poliure-tandirektorji že plačali spominsko obeležje z epitafom: "Tu leži županska mona, ki gaje pokopala - industrijska cona!”
PREDSTAVLJAMO
VAM
Vilko Černovšek, direktor območne enote ZPIZ, predsednik OO LDS Ravne-Prevalje, predsednik smu-čarskega kluba Fužinar in županski kandidat je (ni čudno!) za trenutek položil glavo v dlan, da si odpočije od skrbi, kako razporediti čas in moči v predvolilni mrzlici, ki se tudi na Koroškem nezadržno bliža.
\
PONUDBA ZAVAROVANJ NA EVROPSKI RAVNI
OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC tel.: 0602 505 611, fax: 0602 41-840
PREDSTAVNIŠTVI:
Radlje ob Dravi, tel.: 0602 73-024 Ravne na Koroškem, tel.: 0602 23-658
ZASTOPSTVA
Črna na Koroškem, tel.: 0602 38-488 Dravograd, tel.: 0602 84-506 Mežica, tel.: 0602 37 026
novost v ponudbi. ST
Študent
Pravočasno štipendijsko zavarovanje je naložba v prihodnost naših otrok, vnukov, nečakinj in nečakov, krščenk in krščencev...
Zagotavlja jim svobodnejšo izbiro poklica in dokončanje šolanja brez gmotnih stisk.
Ne sprašujmo se, kaj bo iz njih, ko zrastejo.
Zagotovimo jim štipendijo že danes. Naj sami uresničijo svoje sanje.
zavarovalnica triglav, d.d.
Piše: Lucija Bošnik
NA OBISKU PRI ŽELVAKU (1)
NOBENIH KUR, NOBENE ZAJČJE KRME
Stal je tam in mislil popolnoma resno.
"Kako nimate petdesetkilske vreče zajčjih briketov? Saj ste trgovina za male živali! Zajci so male živali! Če imate vrečice in škatle s kilogramsko hrano za kunce, boste imeli še ta velike vreče!"
Prijazna prodajalka Mateja mu je komaj razložila, da so to mini kunci, okrasni zajčki, ki jih ne zakoljemo, ko postanejo debeli in okrogli, ampak jih imamo preprosto za crk-Ijanje. Ne, nikakor in nikoli niso za golaž. Mož je še malo pogledal po trgovini, nekaj zamrmral v brke in nato nejeverno odšel. No, lepa reč, zdaj bo moral pa še v mesto, ko bi lahko že tukaj na Legnu kupil vse, če ne bi bila to nekakšna trgovina za male živali. Saj zajci so majhni. Ne, ni mogel verjeti. Še enkrat je pogledal na tablo pred trgovino: TRGOVINA ŽELVAK. Obrnil se je in pogledal na desno. Sto metrov nazaj je videl restavracijo Bellevue. Bil je na pravi poti, toda zakaj... zajci... mini kunci... Ne, zdaj ni razumel ničesar več. Odpravil se je.
Želvice - večni ljubljenčki otrok
Mateja si je vidno oddahnila:
"Skoraj vsak dan pride kakšen podoben kupec in zahteva pšenično krmilno moko in podobne reči za domače živali. Vsakemu posebej je treba razložiti, da prodajamo hrano za male živali, za pse, mačke, hrčke, ribice, zajčke, morske prašičke, ptice in da je ta trgovina specializirana za akvarijsko opremo, pasjo in mačjo drogerijo, vitamine in dodatne
hrane, sredstva proti bolham in čekom in zajedalcem, povodce in krtače, in ... "
V poplavi besed iz njenih ust sem vedela, da ni tako enostavno tisočkrat in enkrat vse to razložiti. Posebej pa ne takim, ki še niso nikoli videli povodca za hrčke ali pa slišali za mačji parfum.
Ljudje še niso seznanjeni z vsem blagom, ki prihaja na slovenski trg. Navajeni so na trgovine, ki prodajajo oblačila, obleko, plošče, knjige, posodo, rože, časopise, kozmetiko, računalnike. Za Anito Laure, diplomirano inžinerko agronomije, je bil velik izziv odpreti trgovino za hišne ljubljence. Najbolj bala se je, da ne bi ničesar prodala. Bala se je odziva ljudi na njeno ponudbo. Vsega tega se danes ne boji več. "Ljudje radi kupujejo pri meni. Živali, ki jih imajo doma, jim zelo veliko pomenijo, zato jim ni težko žrtvovati kakšen tolar za šampone, hrano in različne pripomočke zanje. Zdaj se srečujem z drugimi problemi, namreč, kako spraviti pod streho ogromno različnih vrst hrane in seveda živali, ki jih imam trenutno kar veliko. "
Ptice je morala poleti prestaviti iz trgovine na poseben prostor pred hišo, kajti ogromne kletke soji vzele preveč prostora	v
trgovini. Anita z nasmehom prizna, da ob gneči, ki včasih nastane in ko se kupci tlačijo kot sardele v škatli, razmišlja, da bi trgovino razširila. Vendar pa nisem prišla v trgovino z namenom, da bi reševala stanovanjski problem Anilinih hrčkov, ptic, ribic in prašičkov. Če vprašate mene, imata najboljši prostor pod soncem in v trgovini zeleni legvan in papagaj, sivi žako Gogo. Zelenec prebiva v visokem in zelo svetlem terariju. Tja so ga namestili, da bi imel življenjske pogoje čim bolj podobne tistim v naravi.
Gogo ima svojo kletko. V sedmih letih, kar je
Gogo se najlepše počuti, kadar je zunaj
Gogo prebivalec Želvaka, je to edina kletka, ki je še ni odprl. Na glavnih vratcih je sicer majhna ključavnica, ki je ne more odpreti nihče. Ključek je namreč skrivnostno izginil. Sumijo, da v Gogov želodec...
Ob toplih dnevih lahko kletko zapelješ pred trgovino in Gogo je tega zelo vesel. Takrat pokaže, da sloves sivih žakojev kot najbolj klepetavih papig ni izmišljen. Pozdravi vsakogar, ki pride mimo. Poslavlja se od kupcev, daje poklone gospem, javlja se na telefonske klice, hupa mimo vozečim se avtomobilom, postavlja se na glavo. Če je dobre volje, se pusti popraskati za vratom, za nameček pa zažvižga Na planincah ali Po jezeru bliz' Triglava. Da, to je maskota trgovine in zaradi njega se trgovina skoraj ne bi smela imenovati Zelvak. Mimo njega ne more nihče, vsak se ustavi pri njegovi kletki in Gogo z njim prijazno poklepeta.
No, pa tudi zaradi Goga nisem bila v trgovini. Mateja in Anita sta hoteli v kratkem na dopust. Potrebovali sta nekoga, ki bi mesec dni vsak dan čistil živali in pomagal pri prodaji. Želvak je družinska last, dedek Silvo je odličen prodajalec, vendar potrebuje pomoč, posebej ko v trgovini nastane gneča. Pa še z računalnikom se preveč ne razumeta. Pomislila sem, da utegne biti zelo zanimivo, posebej če bom imela srečo in mi bo kakšen puščavski skakač zopet pobegnil iz steklenjaka, kot se mi je to zgodilo dve leti nazaj, ko sem prvič delala v Zelvaku. Zverinica seje dolgo sprehajala pod prodajnimi policami, natrpanimi s stvarmi, med velikimi vrečami hrane in kar mislim si, kako je uživala ob pogledu in vohu na okusno hrano. Prevrtala mi je dve vreči s hrano, se nažrla do nezavesti in se zvrnila po tleh. Malega požeruha sem samo vzela v roko in ga položila nazaj v steklenjak. Njegovo popotovanje se je srečno končalo, če izvzamemo "želodčnega mačka", ki gaje mali imel dva dni po požrtiji. Toda nekako je moral obvestiti vse druge o lepotah sveta in o čudoviti svobodi, kajti povzročil je verigo pobegov drugih gledalcev. Toda vse sem ujela na podoben način kot prvega ubežnika, le enega nesrečnega skakača je zgrabil Ginterjev maček in sem ga komaj rešila iz njegovih krempljev.
Da, zanimivo bo. Dali sta mi še nekaj osnovnih napotkov in nasvetov o čiščenju in negovanju akvarijev in začela se je enomesečna pustolovščina.
(se nadaljuje)
Avtomobilizem
PREPIH
Tokrat bomo razkrili nekaj podatkov o znamki, poznani po geslu "Freude am fahren" - veselje do vožnje. To geslo pripada znamki BMW.
BMW-jev znak najbrž poznamo vsi, pomen, ki ga skriva, pa verjetno ne. Današnja znamka BMW seje v začetku svoje dejavnosti ukvarjala predvsem s konstrukcijo letalskih motorjev, zato modro-beli znak pomeni vrteči se letalski propeler na modrem nebu. Uspešna zgodovina te znamke seje pričela pisati 16. aprila leta 1916, ko sta se združili Rapp Motorenwerke GmbH in Gustav Otto Flugmotorenfabrik, nastalo pa je podjetje Bayerische Motoren Werke, torej BMW. Že leta 1919 so postavili nov svetovni višin-
ski rekord s 9760 metrov, z dvokrilcem, ki je imel vgrajen BMW-jev motor. Slavni konstruktor motorja Max Friz ni miroval in že 1923 leta so pri BMW-ju izdelali prvi motocikel, imenovan R 32, s 500 kubičnim motorjem boxer konstrukcije in s kardanskim pogonom. Podobno zasnovo imajo še današnji BMW-jevi motocikli, ki vseskozi veljajo za vrhunec tehnike, varnosti in kvalitete na dveh ali celo treh kolesih. Motocikli iz plemenite bavarske tovarne so postavili preko 200 svetovnih rekordov. Zelo zanimiv je rekord, ki gaje leta 1937 postavil Ernest Henne, ko je z motociklom znamke BMW prekoračil hitrost 279 km/h. Ker vsi poznamo to bavarsko tovarno predvsem po športno navdihnjenih avtomobilih višjega cenovnega razreda, se bomo omejili predvsem na njihovo zgodovino.
Prvi avtomobilistični izdelek iz BMW-ja je bil Dixi, ki pa je v osnovi bil rahlo modificiran licenčni proizvod Austina seven. Na cestah seje pojavil leta 1929 in kmalu osvojil rallye Monte Carlo. Temu modelu so sledili elegantnejši in tudi športnejši modeli. 303 s prvim BMW-jevim vrstnim šestvaljnikom, ki je kot prvi nemški avtomobil imel tudi delno sinhroniziran menjalnik, je bil le uvod pred predstavitvijo superavtomobila tiste dobe, modela 328, ki je osvojil zmago že na prvi dirki na Nurburgringu. 1936. leta predstavljeni 326 je imel že hidravlične zavore, bogato osvetlitev kokpita in v primeru trčenja mehko udajajoč volan. Druga svetovna vojna je BMW skoraj pokopala, saj je bilo podjetje zelo povezano z delovanjem Tretjega rajha. Športni uspehi legendarne 328-tice, ki je zmagala na dirkah Mille Miglia, Brescia, 24 ur Le
Mansa in Francochamps, pa niso mogli kar tako zamreti. Trajalo je sicer do leta 1952, preden se je BMW ponovno pobral in pričel z izdelavo novih modelov. Leta 1954 je luč sveta ugledal model 502 z V8 motorjem, ki so mu zaradi napredne oblike in nedvomne elegance nadeli vzdevek: Barockengel. Leto za tem je sledila Iseta, ki je nekako povezovala motocikle in avtomobile, opremljena je bila z motorjem iz motocikla, odvisno od izpeljanke pa je ponujala prostor dvema ali štirim potnikom. Naj omenim, daje bil tudi to licenčen proizvod, in sicer italianske tovarne Iso.
Temu grdemu račku je sledil lepi labod z imenom BMW 507, katerega večne linije so bile še pred kratkim vzgled pri oblikovanju prototipa Z 07. Dobro ohranjeni primerki tega 40 let starega lepotca dosegajo ceno okoli pol milijona mark. Ta zverinica je s pomočjo V8 motorja dosegla hitrost preko 220 km/h. Morda so tudi zavore v obliki diskov spredaj, ki so bile kot prvič vgrajene na nemški avtomobil, pripomogle k številnim zmagam na dirkah. Konec petdesetih je sledil grd, a uspešen model 700 z bokser motorjem v zadku, pri katerem se še ni dalo slutiti, da prihajajo časi kvalitete in vrhunskih izdelkov, ki fo proslavili ime BMW. Sledili so modeli 1600 GT, 3200 CS, 1600 ti, ter legendarni 2002 tii. Pomembneje, daje oznaka Ti pomenila športnost v relativno majhnem vozilu, kot na primer v trojkini izvedenki compact, pri
kateri so po več letih ponovno uporabili to oznako v povezavi z 1,8 oziroma 1,9 literskim šestnajstventilskim štirivaljnikom.
Ko se je BMW 1959. leta znašel v krizi, je večinski delež podjetja odkupil Herbert Quant, član ene najbogatejših nemških rodbin, ki je večinski delež obdržala vse do danes. 1972 so predstavili spremljevalno vozilo za olimpijske igre z električnim pogonom. Isto leto so pričeli z izdelavo modelov 520, ki jih je mogoče še danes videti na naših cestah. Pred 23 leti so ponudili majhne limuzine in coupeje z oznako serija 3, s katero so tudi uvedli značilen proti vozniku obrjen kokpit in s tem povzročili pojav, ki se mu lahko reče "zaljubljenost" v BMW-jev kokpit. Kasnejša zgodovina bavarskih plemenitih vozil je že precej dobro poznana, pa vendar je vredno omeniti model Ml, ki so ga predstavili leta 1978 in je v dirkaški izvedenki iz 3,2 litrskega šestvaljnika iztisnil
850 KM. Že leta 1972 so ustanovili BMW Motorsport GmbH. BMW je bil leta 1978 prvi nemški proizvajalec, ki je vgradil v svoja vozila uravnavani tristezni katalizator. Le leto za tem so pričeli preizkušati možnosti pogona z vodo, še isto leto so v serijo sedem vgradili tako imenovano DME oziroma digitalno motorno elektroniko, ki jo nenehno izboljšujejo. Leto 1983 je prineslo celo zmago v formuli 1, kjer je Nelson Piquet z BMW-jevim turbo motorjem, vgrajenim v Brabhamov dirkalnik, osvojil prvenstvo. V tem obdobju je BMW-jev enduro motocikel že četrtič zmagal rally Pariz - Dakar. Predzadnja generacija sedmice je po petdesetih letih ponovno pripeljala nemški dvanajstvaljnik. Z modelom Z 1 seje pred enajstimi leti rodil moderen roadster z originalno obliko in zanimivimi tehniškimi rešitvami, kot so pogrezljiva vrata, novo vzmetenje ter dno avtomobila v sendvič izvedbi. Prvi so v motocikel vgradili ABS. 1988. so v modelu M635 CSI predstavili prvo elektronsko uravnavano podvozje v nemških avtomobilih.
O zanimivih dosežkih BMW-jev je možno še veliko govoriti, a pomembno je, da BMW iz leta v leto utrjuje svoj ugled, v sodelovanju z Rolls Rojcem že od leta 1990 izdelujejo letalske motorje, Rollse opremljajo z elektroniko, ABS-i in motorji. Letos so postali, po dolgotrajnih bojih s Volkswagnom, srečni lastniki te znamke, medtem ko je VW dobil športni del znamke Rolls Royse - Bentley.
Oblikovanje
BMW-ji nas mnoge privlačijo zaradi njihove klasične, a športne oblike, osebno mi je še posebej všeč oblikovanje notranjosti, kjer BMW-ju ne najdem paralele. Vrhunsko je dodelana ergonomija, materiali so kvalitetni, izgled takoimenovanega "bogen designa” je zelo originalen, urejen, povrhu pa so BMW-ji tudi barvno lepo rešeni. Za BMW-jev zunanji design zadnjega obdobja je tipična klinasta in agresivna, a še precej elegantna oblika, ki jo na sprednjem delu vozila zaznamujejo štiri okrogle luči in maska v obliki ledvičk, ki iz nekoč ozkih in visokih bolj in bolj prehajajo v širino. BMW ima precej tipične zadnje luči in je lepo prepoznaven od spredaj in od zadaj tudi ponoči. Značilna je oblika C strešnega stebrička - zadnjega opornika strehe, ki se proti koncu padajoče linije zalomi proti prednjemu delu vozila. Zelo všečna je tudi nizka bočna linija, zaradi katere prednji blatniki nad polkrogom, v katerega so skrita kolesa, nimajo veliko pločevine, se hitro zakrivijo v pokrov motorja, zato avtomobil od spredaj dobi nekako mišičast - nasajen izgled. Serija 8, ki je na tržišču že devet let, bo gotovo eden najlepših coupejev v zgodovini avtomobilizma. Naj omenim, da so že pri snovanju tega coupeja obstajali predlogi s podobnimi lučmi, kot jih ima nova trojka.
Trenutno pa nam je najbrž najzanimivejše oblikovanje nove serije 3. Vodstvo BMW-ja hoče evolucijo, ne revolucijo avtomobila, oziroma avtomobil, ki je popolnoma nov, ki pa zelo močno spominja na prejšnjo trojko. Novi model so razvijali pod šifro E46. Najopaznejši oblikovni elementi so na prednjem delu avtomobila
Vrhunsko dodelana ergonomija
iz gube motornega pokrova tekoče prehajajoči ledvički, luči, ki so oblikovane tako, da še bolj poudarijo tipične štiri okrogle reflek-torčke, ki še bolj poudarijo značilno BMW-jevo podobo. Zanimiv efekt razširjenosti vozila so želeli doseči z širokimi ozkimi zračnimi režami. Pri pogledu od strani avto deluje zelo čvrsto tudi po zaslugi ktatkih previsov preko koles, nova je podoba obrobe blatnikov, ki se nadaljuje v pragove in skoraj coupejevsko položena streha. Na zadnjem delu vozila vas na BMW opomnijo že znane luči L oblike.
V naslednjem Prepihu bo napisanega nekaj o plemeniti angleški znamki zvenečega imena: Jaguar.
Sedaj tudi na
KOROŠKEM!
Novi BMW - serija 3
bogatejša serijska oprema
ugodni krediti.leasing,staro za novo krediti na položnice
Uradni prodajalec:	Pohorska 21
2380 Slovenj Gradec
Balmico	tel:(0602)45-192
http:/www.balmico.si
Trg 1, Prevalje GASTERING d.o.o. tel/fax: 0602 31 380 žr: 51830- 601-56437
MOTORNA OLJA
CASTROL GTX 3	1/11 1000 SIT
-	VALVOLINE TURBO V. 1/11 640 SIT
-MOBIL
-	ELF
-ARAI	SUPERTRONIC 1/11 2050 SIT
-	MAPETROL
-	PROTON
ANTIFRIZ,
ČISTILA ZA VETROBRANSKA STEKLA
THULE
-	Prtljažniki za vse tipe vozil
-	potovalni kovčki
ZIMSKE PNEVMATIKE
-	SAVA ESKIMO -SEMPERIT
-	GOODYEAR -MICHELIN
-	BARUM
SNEŽNE VERIGE
TEFLONSKA ZAŠČITA MOTORJA QMI
KER VAŠ AVTO POTREBUJE VEČ KOT LE OUEI
GSM telefoni MOTOROLA
M MOTOROLA
VAŠ SVETOVALEC MED VOŽNJO
/ \
STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM
Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu
Ob Suhi 19, 6390 Ravne na Koroškem
Pokličete nas lahko na naslednje
telefonske številke:
centrala	0602 21 051
23 951 23 586
številke mobitelov:
direktor	0609 623 795
vzdrževalec za območje Črne in Mežice 651 406 vzdrževalec za območje Prevalj	651 409
vzdrževalec za območje Raven	651 407
vzdrževalec toplovodnega omrežja	651 408
V
a «a
Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem
J
Slovesno na Prevaljah
20 let Leka in novi proizvodni prostori
Lekovo tovarno farmacevtskih izdelkov na Prevaljah je ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov za izdelavo penicilinov amoksiklav obiskalo veliko uglednih gostov in drugih prijateljev Leka. Prenovljeni obrat sta svečano odprla predsednik uprave Leka dr. Andro Ocvirk in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik.
Amoksiklav, ki je paradni konj Lekove proizvodnje zdravil, izdelujejo na Prevaljah že dve leti, otvoritev prostorov pa so združili s praznovanjem 20. obletnice prisotnosti tega farmacevtskega podjetja na Prevaljah. Od skromnih začetkov z okoli 30 zaposlenimi je v teh letih prevaljski obrat nenehno rasel, skupno s številom zaposlenih pa tudi zahtevnost dela in kakovost njihovih izdelkov. Tako danes Lek na Prevaljah zaposluje že blizu 160 ljudi, skoraj polovica jih ima najmanj srednjo izobrazbo. Odgovorni v podjetju zagotavljajo, da ta sodoben obrat za proizvodnjo amoksiklava odgovarja vsem strogim evropskim in svetovnim standardom s področja varnosti in varovanja okolja. Investicije v takšne proizvodne prostore so ravno zaradi tega zelo drage, vrednost naložbe na Prevaljah je dosegla kar 50 milijonov švicarskih frankov.
Na tiskovni konferenci pred slovesno otvoritvijo prenovljene tovarne so
Prenovljen obrat Leka na Prevaljah
PUAMARJi
Lekova prizadevanja in načrte predstavili predsednik uprave dr. Andro Ocvirk, član uprave Igor Kušar in direktor Lekovega obrata na Prevaljah Zlatko Ajd. Pri tem so posebej poudarili strateški pomen proizvodnje amoksiklava za njihovo podjetje in realne ambicije, da bodo s tem zdravilom osvojili vse pomembnejše svetovne trge, vključno z zahtevnim trgom Združenih držav Amerike.
-vik
Prevalje:
OPOZORILI NA POMEN VODE
V okviru septembrskih jesenskih srečanj na Prevaljah so v tamkajšnjem družbenem domu pripravili okroglo mizo z naslovom ‘Naj bo zopet zelena moja dolina’. Okroglo mizo sta organizirala Koroško ekološko združenje in izobraževalni center Smeri z Raven, obravnavala pa je probleme oskrbe z vodo.
Vodja sekcije za vodo pri Slovenskem ekološkem gibanju, mag. Edvard Šefer, je predstavil nekatere težave z vodooskrbo, s katerimi se ljudje srečujejo povsod po svetu. Šefer je izpostavil problem zmanjševanja zalog pitne vode in se dotaknil pereče situacije v Mežiški dolini. Na slednjo je opozorila tudi predsednica Koroškega ekološkega združenja Alenka Gorjanc, ki je spregovorila o pomenu vode za človekovo življenje.
Okrogla miza je izpostavila nekatera ključna vprašanja vodooskrbe, s katerimi se bodo morale v prihodnosti spoprijemati koroške občine. Med najpomembnejšimi je vprašanje vodnega zajetja Šume nad Mežico, ki s pitno vodo oskrbuje Mežico, večji del Prevalj in Raven. Iz zajetja Šume namreč z leti priteka čedalje manj vode, zato bo potrebno poskrbeti za dodatne vodne vire. Ena od možnosti je pridobivanje vode iz mežiškega rudnika, ki jo je po mnenju sodelujočih ob okrogli mizi zaradi bojazni pred onesnaževanjem potrebno še pretehtati.
Glavni namen razprave je bil opozoriti strokovne službe, podjetja in posameznike, naj se zavejo vrednosti vode kot najpomembnejše živ-Ijenske tekočine. Razprava je bila sestavni del programa okoljskega ozaveščanja občanov, ki ga ekološko združenje in izobraževalni center Smeri na Koroškem izvajata že tretje leto.
(pl)
Bor Zupančič
Zrelost politikov
se kctžt ^ teto,..
Koliko Sf fruZjo,,
otroške
Terezija Kašman iz Dravograda je pri 92-ih prvič letela
am ■ w B	■
Korajže ji nikoli ne zmanjka
Terezija Kašman iz Spodnje Kaple na Kozjaku je v svojem življenju doživela že marsikatero zanimivo stvar. Kljub letom, avgusta letos je v knjigi življenja obrnila svoj 91. list, kuha in pleje na vrtu, plete in bere brez očal. Vnukova žena Nada Kašman, bila je med glavnimi pobudniki za njen polet nad oblake, pravi, da ji korajže in volje nikoli ne zmanjka. Ko je Terezija pred dnevi na libeliškem vzletišču skupaj s pilotom Damjanom Cehnerjem prvič sedla v ultralahko letalo in se z njim za pol ure odpeljala nad oblake, je ni bilo prav nič strah.
“Verjetno je bilo pilota bolj strah kot mene,” je dejala ob vrnitvi na trda tla in dodala: “Če me ne bi skrbelo, da bo vas tam spodaj strah, bi se skupaj z Damjanom peljala kar do Maribora!” Povedala je tudi, da je vožnja z letalom prijetnejša od cestne in omenila nepozaben pogled iz zraka, (jd)
VVIUJdMtUV Udii
na Prevaljah
Ob 70. obletnici rojstva pisatelja Leopolda Suhodolčana so na osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah v okviru letošnjih Jesenskih srečanj poskrbeli za vrsto prireditev, ki so jih združili pod imenom Krojačkov dan. Na ta dan so potekale likovne in druge ustvarjalne delavnice (na sliki), v katere so bile vključene osnovne šole Mežiške doline, najizvirnejšim izdelkom pa so podelili Krojačkove plakete. Delovno vzdušje v delavnicah so popestrili z glasbenimi točkami in zabavnimi igrami, med katerimi je bilo najzanimivejše iskanje Suhodolčanovega skritega dnevnika ob obnovljenem vhodu v rovu Franciscus na Lesah.
Krojačkov dan so na šoli sklenili s predstavitvijo knjig Leopolda Suhodolčana Koroške pripovedke in Primoža Suhodolčana Živalske novice.
Petra Lesjak
50. let zadružništva na Koroškem
“Koroške zadruge so trd temelj slovenskega zadružništva!”
TAKO JE NA SLOVESNOSTI OB 50-LETNICI ZADRUŽNIŠTVA NA KOROŠKEM V ŠENTJANŽU PRI DRAVOGRADU DEJAL PREDSEDNIK ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE PETER VRISK.
“Pred desetimi leti je bil naš cilj napeljati vodo, elektriko, ceste in telefon do vsake kmetije, danes je ta usmerjen v večje in sposobnejše kmetije, ki se bodo v stanju boriti v konkurenci v združeni Evropi,” je na sobotni osrednji slovesnosti ob SO.letnici zadružništva na Koroškem dejala predsednica organizacijskega odbora proslave Magdalena Korent, ki meni, da bodo po pridružitvi Slovenije Evropski uniji preživele le velike družinske kmetije, usmerjene v več vrst proizvodnje.
Na Koroškem danes delujejo štiri kmetijsko-gozdarske zadruge: Prevalje, Dravograd, Ožbalt in Ledina Slovenj Gradec; kmetijska zadruga Vuzenica, gozdarska zadruga Slovenj Gradec in kmetijsko predelovalna zadruga Mesnina Otiški vrh. V njih je včlanjenih okoli 1300 članov (večinoma kmetov), od katerih so koroške kmetijske zadruge v lanskem letu odkupile dobrih 22 milijonov litrov mleka (Koroška je pri proizvodnji mleka v samem slovenskem vrhu) in več kot tisoč ton govedi.
Koroške zadruge omogočajo svojim članom razne ugodnosti in popuste pri nakupu repromateriala. Kmetje preko njih prodajajo les, živino, poljedelske izdelke, udeleženi pa so tudi pri delitvi ristorna (predhodna delitev dobička). Koroške kmetije so v zadnjih letih usmerjeno v govedorejo, kar je poleg gozdarstva dejavnost, ki jim predstavlja pretežni vir dohodka.
Koroški kmetje so na področju zadružništva v petih desetletjih doživeli kopico reform, od katerih so bile nekatere dobre, druge slabe.
"Koroške zadruge so trd temelj našega slovenskega zadružništva in sodobna
Krojačkov dan na Prevaljah
družba bi se iz zadružne zgodovine lahko veliko naučila. Smo člani kapitalsko najmočnejšega sistema, ki je hkrati tudi gonilna sila v Sloveniji. Zadružno premoženje je nedeljivo in na dolgi rok zagotavlja preživetje in socialno varstvo svojih članov. Dovolj je bilo revolucij v naši zgodovini. S premišljenimi koraki bomo pri nas gradili zadružni sistem, pisan na kožo našim kmetom,” je dejal predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
Prvak slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je na slovesnosti čestital vsem, ki so v minulih letih pripomogli k delovanju in obstoju koroških zadrug. “Prehojena pot je temelj, ki vam bo na poti Slovenije v Evropsko unijo v veliko pomoč,” je dejal Podobnik in ob tem poudaril, da je zadružništvo danes, kot v časih J. E. Kreka, pomembno, da vzgaja male kmete, obrtnike in podjetnike.
Na dan slovesnosti je bila na ogled razstava govedi, kjer so bile na ogled tri v Sloveniji najbolj razširjenje pasme krav in plemenskih telic. Izbrali so tudi šampijonko razstave, rjavko, last rejca Jožeta Lihnika iz Zgornje Jamnice nad Prevaljami.
Jasmina Detela
JERČIČA ZA MUTO
VRTOVE OODO ZAZIDALI
Ludvik Jerčič se je s kovanjem zapisal v kraj
Nemalokdaj tudi male stvari polepšajo kraj in mu dajo nekdanji sijaj. Pred občinsko stavbo na Muti, ki je zaščitena kot zgodovinski objekt, so spet zasijale luči v stari lepoti, kot jo pomnijo najstarejši Mučani.
Luči je umetniško skoval Ludvik Jerčič, katerega kovaška dela lahko zasledimo večkje po Koroški. So tako značilna, da jih ne moremo zamenjati za dela drugih.
Z Japonske se je pod okrilje domačih zvonikov vrnil tudi priznan umetnik Alojz Jerčič. Pridno ustvarja in se pripravlja na razstavo sredi leta v zamejski koroški metropoli Celovcu.
Kristl Vaiti
PSC PRAPROTNIK
Šaleška 15, Velenje, tel.: 063/861 570
VMÉ VJ uvpjjfJJJ
OCTAVIO COMBI
Da Od j id ©IMdGdq
od9. do 17. ure
matLJSEEia
V soseski S8 v Slovenj Gradcu so na nezazidani občinski zemlji nastali številni vrtovi. Nekaterim pomeni vrt sprostitev, mnogim pa tudi dodatno možnost preživetja.
Vendar bo v prihodnjih letih ta zemlja zazidana. Na Upravi za urejanje prostora in varstva okolja pri občini Slovenj Gradec so naredili osnutek predloga načrta, po katerem naj bi tu nastalo šolsko območje Polje. Zgradili naj bi srednjo in glasbeno šolo. Kdaj bodo začeli z gradnjo, na upravi ne vedo. Odvisno je od finančnih sredstev in od tega, kdaj bo načrt potrdil svet občine Slovenj Gradec.
Ker je to šele osnutek, bo od oktobra dalje na ogled občanom in potekla bo javna razprava, na kateri bodo lahko ljudje podali svoje pripombe in drugačne rešitve. Vrtičkarji naj bi našli svoj prostor ob južni obvoznici. Ko bo zgrajena, naj bi bil ozek pas ob njej namenjen vrtovom. Toda tam bodo žal prisotni izpušni plini avtomobilov, zelenjava pa bo zato manj vabljiva.
(ss)
GOBJA DRUŽINA
Koroški gozdovi so jeseni bogati z gobami. O tem priča tudi nenavadna gobja družina, ki jo je našel Marjan Sušeč iz Slovenj Gradca v gozdovih v okolici koroške turistične vasi Šentanel.
NA ULCIJEVI DOMAČIJI NA ZELEN BREGU
Največja želja kmetov na Zelenem Bregu, Strojni je, da bi dobili lepo asfaltirano cestno povezavo z dolino.
Življenje ljudi, ki so se odločili za kmetovanje, za delo pod milim in vedrim nebom, je vse prej kot lahko - tudi danes. Ljudje so že na njivah, senožetih, v gozdovih..., ko tovarniški delavci in pisarniški molji še sanjajo lepe sanje ali se v poletnem času namakajo kje ob morju. Resnica je, da morajo mnogi naši kmetje pridno delati zlasti v poletnem času, od ranega jutra do trde teme, pa tudi ob praznikih, nedeljah, ker jih čas, vreme in delo sama priganjata. Odločili smo se, da brez predhodne najave obiščemo kakšnega kmeta v Strojni. Žal smo bili kar malce razočarani, ker je večina kmetov odklonila pogovor o njihovem delu, napredku, pa tudi težavah.
Pot nas je peljala že v obratni smeri proti Ravnam, ko smo se ustavili na Ulcijevi domačiji na Zelen Bregu, od koder je prelep razgled in pogled na Uršljo goro, Peco ter po okoliških gričih in dolinah. Na njih so bolj redko posejane kmetije, okrog njih pa njive, travniki, gozdovi in še enkrat gozdovi, ki v tem času že spreminjajo svojo barvno paleto v prečudovite odtenke, od temno zelene, rjavo rdeče, rumene. Ravno v tem jesenskem času so najlepši sprehodi po gozdovih, v dolgih sencah dreves, ko se narava že pripravlja na zimsko spanje in vegetacijski počitek.
Pa se povrnimo na naš namen obiska na Ulcijevi kmetiji, kjer nas je sprejela Marjeta KLAVŽ, sicer vdova po možu Radu,
ki je leta 1992 nenadoma po nesrečnem naključju umrl v slovenjgraški bolnišnici. Marjeta je na kmetiji, kjer so gradili novo domačijo, ostala sama s sinom Janezom.
Temelje so bili postavili 22. julija leta 1987. Ker ni bilo dovolj denarja, so gradili bolj “po etapah”. Danes je hiša znotraj v glavnem končana, ni pa še urejena od zunaj, kjer je potrebno opraviti še vsa fasadna in še kakšna druga dela.
Kot nam je povedala naša sogovornica, je bila Ulcijeva domačija že povsem odpisana, kajti hiše ni bilo več. Tudi gospo-
Tega poslopja ni več kajti novi gospodarji so zgradili novo. Staro se pač mora umakniti novemu, boljšemu.
Marjeta Klavž - Ulcijeva
darsko poslopje je vzel zob časa. Vse je bilo treba skorajda do tal podreti, zgraditi na novo. Pa vendarle volje ni zmanjkalo nikoli.
Danes je pri Ulciju ponovno življenje. V hlevu polno živine, ne manjka tudi kmetijska mehanizacija. Imajo pa v načrtu, da kupijo še kombajn za siliranje koruze. Ulcijevi si tako kot drugi višje ležeči kmetje najbolj želijo, da bi mimo kmetije dobili asfaltno podlago glavne prometne žile. Upati je, da se jim bo tudi ta želja prej ali slej uresničila.
Današnji lastniki Ulcijeve kmetije so se leta 1958 preselili iz Jazbine pod Uršljo goro. Lahko bi zapisali, da so za 180 stopinj zaokrožili Uršljo goro. Za ta korak so se odločili, ker so spoznali, da na bivši Pistotnikovi domačiji ne vidijo pravega napredka. Zato so s kmetijsko zadrugo na Prevaljah naredili nekakšno zamenjavo. Zadrugi so odstopili 34 hektarjev gozdov, ostala pa jim je domačija, ki danes žal vidno propada. Sicer pa še zdaleč ni edina kmetija, ne samo pri nas na Koroškem, ampak še marsikje na sončni strani Alp, ki propada. Mladi so raje odšli v dolino in širni svet, kjer se reže lepši kos kruha.
Ob koncu sproščenega pogovora nam je Marjeta zaupala, da njo še vedno vežejo lepi spomini na ljudi ob Magdalenski cerkvi v Javorju, kjer je s svojo družino, možem, hčerkama Anico in Štefko in sinom Janezom, ob sicer trdem delu, preživela najlepši del svojega življenja. Zato jih ob vsaki priložnosti še rada obišče.
Franjo Hovnik
REFORMA
POKOJNINSKEGA SISTEMA
Po kar nekaj letih napovedi in pričakovanj zainteresirane javnosti je vlada Republike Slovenije (za nekatere prehitro, za nekatere pa prepozno) v državni zbor v prvo obravnavo poslala predlog novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub nekaterim različnim mnenjem iz nekaterih objektivnih dejstev izhaja, daje čimprejšnja pokojninska reforma slejkoprej nujna. Neugodna demografska gibanja prebivalstva Slovenije padanje natalitete, upadanja deleža mladih ljudi v strukturi prebivalstva, vedno daljša pričakovana dolžina življenja, naraščanje števila upokojencev, upadanje števila zavarovancev zavezancev za plačilo prispevkov v pokojninsko blagajno in s tem povezane finančne težave pokojninskega zavarovanja, so gotovo temeljni vzroki za izvedbo reforme pokojninskega sistema v Sloveniji.
Za sedanje zavarovance Zavoda za pokojnisko in invalidsko zavarovanje je pomembno, da predlog zakona temelji na tistih načelih, ki so bila posebej določena e v Beli knjigi o reformi pokojninskega sistema. Načela bodočega sistema so zlasti naslednja:
♦	Načelo varovanja pridobljenih pravic, katero zavarovancem, ki bodo uveljavili pravico do pokojnine še pred uveljavitvijo novega zakona, zagotavlja uživanje pravic na tisti ravni in pod tistimi pogoji, ki so bili določeni s prej veljavnimi predpisi.
♦	Načelo varstva pridobljenih pravic, ki omogoča zavarovancem, kateri so dopolnili v sistemu, veljavnem do novega zakona, določeno zavarovalno dobo in starost, da pridobijo pravico do sorazmernega dela pokojnine ter drugih dajatev iz pokojninskega zavarovanja, po predpisih, ki so veljali do uveljavitve novega zakona.
♦	Načelo proste izbire, ki omogoča zavarovancem, da po izpolnitvi niinimalnih pogojev za pridobitev Pravic (zavarovalna doba in starost) sami odločajo o tem ali se bodo
upokojili ali pa bodo odložili upokojitev, ter si s tem zagotovili višje pokojnine.
♦ Načelo postopnega uveljavljanja sprememb predvsem omogoča zavarovancem, ki so blizu upokojitvi, da jih predvideni učinki novega zakona ne bodo v celoti prizadeli.
Predlog novega pokojninskega zakona prinaša seveda v primerjavi s sedanjim veliko sprememb, ki jih v tem prispevku zaradi omejenosti prostora v celoti ne morem predstaviti. Nekatere najpomembnejše pa so naslednje:
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Večino ljudi vsekakor najbolj zanimajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine. Prav v tem delu pokojninske reforme se v javnosti najbolj krešejo nasprotujoča si mnenja. Predlog zakona predvideva dve starostni meji za pridobitev pravice do starostne pokojnine, in sicer "minimalno starost", ki pomeni minimalne pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, ter "polno starost".
Minimalna upokojitvena starost naj bi bila po novem enaka za moške in ženske in bi znašala 58 let pri različni pokojninski dobi 38 let za ženske in 40 let za moške. Pri dopolnjeni pokojninski dobi 20 let bi bila starost po spolih različna in bi znašala 63 let za moške, ter 61 let za ženske. Pri zavarovalni doni 15 let pa bi morale ženske dopolniti starost 63 let, moški pa 65 let.
Ob nekaterih izpolnjenih pogojih predlog zakona predvideva znižanje upokojitvene starosti. Za vsakega otroka bi se enemu izmed roditeljev znižala starostna meja za 8 mesecev za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega pa še dodatno za 4 mesece. Za zavarovance, ki so bili obvezno zavarovani pred 18 letom starosti, se upokojitvena starost zniža za ves čas zavarovanja pred dopolnjenim 18 letom starosti. Zniževanje starostne meje pa ni absolutno, saj zniževanje preko starosti 58 let za moške in 56 let za ženske ni možno.
Zakon določa tudi t.i. polno starost, ki ne določa pogojev za upokojitev, temveč je le merilo za višino pokojnine, ki bi naj spodbujalo zavarovance, da še naprej delajo tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev. Polna starost za moške znaša 65 let, za ženske pa 63 let.
Zakon predvideva t. i. sistem bonusov in malusov za primer upokojitve pred ali po izpolnitvi starosti 65 oz. 63 let. Malusi oz. odbitki bodo odvisni od števila mesecev, ki bodo zavarovancu manjkali do polne starosti, ter od dopolnjene pokojniske dobe. Preprosto povedano pomeni navedeni institut, da se vsak dodatni mesec nagradi z 0.3 %, vsak manjkajoči mesec pa se kaznuje z 0.3 % manjšo pokojnino.
Ob povedanem je potrebno poudariti, da se bosta minimalna in polna starost poviševali postopno, in sicer po pol leta vsako leto od uveljavitve zakona.
Odmera starostne pokojnine
Predlog pokojninskega zakona predvideva, da bi odstotek za odmero pokojnine znašal za 15 let zavarovalne dobe 32. 5 % pokojninske osnove, ki se bi za vsako dodano leto pokojninske dobe povečala za 1, 5 %. Navedeno pomeni, da bi pokojninska osnova za moške in za ženske ob pokojninski dobi 40 let znašala 70%. Pokojnisko osnovo naj bi določale plače iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 25 letih zavarovanja po 1. 1. 1970. Tudi ta prehod bi v skladu z načelom postopnega uveljavljanja pravic potekal postopno, tako da bi se obračunska obdobja za izračun pokojninske osnove poviševala za eno leto do leta 2014.
Usklajevanje pokojnin
Zakon predlaga dva načina usklajevanja pokojnin. Po prvi varianti naj bi se pokojnine usklajevale tako kot plače zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe. Po drugi varianti pa naj bi se pokojnine usklajevale tako, kot to velja v trenutno veljavnem zakonu, torej usklajevanje pokojnin z rastjo plač.
Piše: Vilko Černovšek, direktor ZPIZ OE Ravne na Koroškem
Invalidsko zavarovanje
Predlog zakona v nasprotju z veljavnim zakonom loči le dve vrsti invalidnosti:
-	splošno invalidnost, ki je podana, če zavarovanec izgubi delovno zmožnost zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče popraviti niti z zdravljenjem niti z rehabilitacijo, ali pa če je njegova delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50%.
-	poklicna invalidnost je podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost v svojem poklicu zmanjšana za več kot 50 % zmožnosti.
Ena izmed bistvenih novosti je definicija "svojega poklica", glede na katerega se presoja invalidnost. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec razporejen in vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo.
Osnovo za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja bo v bodoče predstavljala le invalidska pokojnina, ne pa osnova za odmero invalidske pokojnine.
Predstavljene novosti v tem prispevku so le del izmed vrste novih rešitev v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kijih prinaša predog zakona. Zaradi omejenega prostora tudi opisani novi instituti v pokojninskem sistemu niso predstavljeni v vseh podrobnostih, kot bi si to zaradi svojih učinkov zaslužili. Predstaviti sem poskušal le nekaj bistvenih predlogov novega pokojninskega sistema, ki najbolj zanimajo tako aktivne zavarovance kot tudi upokojence. Dejstvo pa je, da bo dokončna predstavitev nove zakonodaje na pokojninskem področju mo na šele tedaj, ko bo državni zbor predlagani zakon tudi sprejel.
JEZNI MLADENIČI IN MLADENKE
Letos poleti sem skupaj z več sto slovenskimi maturanti preživel teden dni v Kataloniji, v najbolj razvitem delu Španije. Bilo je lepo in razburljivo. Zgrozil pa sem nad dejstvom, da so bili naši mladinci izjemno objestni, destruktivni in agresivni. Podobno je bilo po pripovedovanju in časopisnih vesteh tudi na počitnikovanju v Grčiji.
Pa kaj je to, se sprašujem, v sedanji mladi generaciji, da so tako polni gneva in nezadovoljstva? Že leta namreč po službeni dolžnosti letujem skupaj z njimi, toda generacije zadnjih nekaj let, kar se tiče "divjega žuriranja" z elementi nasilja, nedvomno prednjačijo!
Seveda pa moram v bran mladim Korošcem tukaj zapisati, da so v večini le še bolj kultivirani in relativno bolj mirni kot nekateri iz drugih okolij, čeprav se mi vsakršno posploševanje po krajevnih in
Piše: Franc Juričan
drugih načelih upira. Kajti, ko smo Slovenci v tujini - smo pač Slovenci, eno, in tako tudi predstavljamo svoj narod in domovino. Predstavimo pa se lahko na različne načine: afirmativno z lepim vedenjem - "Domovina se ne brani z orožjem, temveč z znanjem in lepim vedenjem", kot je zapisal D. Radovič. Ali pa, bognedaj tako, kot
sem nekajkrat doživel v zadnjem času - s pijančevanjem, razbijanjem, primitivizmom itd.
Prav grozno smo se letos počutili Slovenci v Lloret de Maru, ko so neki "naši" ljubljanski obritoglavci v tretjem nadstropju s hotela razvili ogromno nacistično zastavo s kljukastim križem. Le kako so jo lahko in da se jim je to sploh dalo, prešvercali do Katalonije? Ali pa drugič, ko so spet "naši" na promenadi na obali skandirali: "Slovenija, Heil Hitler, Slovenija,..." Tudi turisti iz drugih držav so se ob tem zgražah.
Mladost je resda od nekdaj sinonim (soznačnica) za družbeno neprilagojenost. Tako je bilo v preteklosti in tako verjetno bo! Ampak, ko se soočam z raznimi oblikami sodobne agresivnosti, meje prihodnosti res krepko strah. Ne gre le za fizično napadalnost, ki je dokaj prisotna (glej medije), gre tudi za vandalizem, za verbalne atake in izzivanja, ki delujejo včasih povsem nedolžno, so pa večkrat predigra bodočim usodnejšim atakam. Npr.
besedni šovinizem (Švedi so idioti!), rasizem (Smrdljivi zamorci!), podcenjevanje (Stari, crkni!) nesramnost do drugačnih oblik družbenega življenja (Pedre je treba pobiti!) itd.
Veliko bi lahko še zapisal. Kot oče, profesor, politik, kot človek ne morem kar mimo teh besed, pojavov. Če se kot družba ne zanimamo niti za našo prihodnost! Ne morem zato pristati na Murphyjev cinizem: "Nobene panike, jutri bo še slabše!" Dovolj mi je tudi filozofije distance.
Post-industrijska družba, kapitalizem, država v tranziciji, marginalne skupine, socialne bolezni, punk in rave - gor ali dol, treba se je soočiti s problemi mladih in s posledično agresivnostjo, in ne le s tem, temveč s celotno družbeno stvarnostjo. Ljudem, in še posebej mladim, je treba pokazati pot do pravega življenja (do pravega veselja - kot je zapisal V. Ošlak). Trdno verjamem namreč v modrečev nasvet: "Uidi, če bo jutri konec sveta, posadi drevo!"
NOVI TISKI:
Letos je pri Cankarjevi založbi v zbirki Najst izšel prozni prvenec do mature na Prevaljah živečega Matjaža Pikala Modri e.
Snov tega dela je sodobno življenje v Kanalu v 80-ih letih. Tema je svet oziroma doživljanje osemnajstletnika z ravno opravljeno maturo, motivov pa je več in so v glavnem zelo vsakdanji: motiv bratske ljubezni (in izkoriščanja), navdušenja nad nogometom, smrti, ljubezni, bega od doma, hrepenenja po drugem kraju itd. Vodilni motiv je najbrž motiv drugačnosti v množici; drugačen je pripovedovalec in drugačni so ljudje, ki jih srečuje v lokalu Modri e (nam znanem kot Plavi espresso) in sploh v Kanalu. Zgodba romana je sintetična z nekaj retrospektivami in z mnogimi dogodki: kako junaka Alfreda Pačnika nadleguje fotografka, kako pade v pretepaško skupino, kako popravlja Francozinji defekt, kako je trobentača Sačma kap, kako seje {»škodoval Best...
Kot je ugotovil že Aleš Debeljak, ki je napisal priporočilo za branje tega besedila, je pripovedovalec prvoosebni. Praviloma ge ne smemo istovetiti z realno avtorjevo osebo, v tem primeru pa lahko z gotovostjo trdimo, da sta pripovedovalec Alfred Pačnik in avtor Matjaž Pikalo eno. Poleg glavne osebe Alfreda spoznamo v delu še mnogo stranskih oseb: mamo, brata Besta in Benčija, dottoreja, dr. Navado, Tonyja Maniro, profesorja Franza, klošarja Dajše Vlada, policaja Petardo, sošolca Puškina itd. Pri večini uspe avtorju odlična notranja karakterizacija v prevladujočem aktivnem označevanju, za Korošce pa so te osebe še posebej zanimive, ker lahko v njih prepoznavamo
prevaljske originale. Tako Korošci tudi takoj prepoznamo Kanal za Prevalje in kar vidmo pilarniški blok, kino dvorano, vrtec, nogometno igrišče ..., kjer se zgodba romana odvije v zelo kratkem času, v treh dneh, od petka zjutraj, ko Alfred opravi maturo, do nedelje popoldan, ko "plavi" premagajo "viole".
Medtem ko analiza notranje forme pokaže, daje roman tradicionalen, pa je po zunanji formi delo moderno. Zunanja zgradba je sicer še klasična, saj je Modri e razdeljen na 23 poglavij (z izvirnimi poimenovanji ena, dva, tri; ne prvo, drugo, tretje); zadnje je v bistvu že epilog, v katerem izvemo, kako je bilo z avtorjem in še nekaterimi potem), zunanji stil oziroma oblikovanost vsebine z jezikovnimi sredstvi pa je nestandarden. Modri e najbolj subjektivno obarva uporaba slenga na vseh jezikovnih ravneh - na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski, besedni in besedilni - prej pravilo kot izjema. To seveda postane največja posebnost romana, velik mik; zagotovo tudi od tod izid v zbirki za najstnike Najst in nenazadnje mnenje, naj takšna literatura postane šolsko domače branje, o čemer je seveda še treba razmisliti. Svoje dodajo tekstu še nekateri vulgarizmi in dialektizmi, zelo pogosto ponavljanje stavkov "res" in "da te ubije" ter dialogi v francoščini.
Vzemimo si nekaj slengovsko obarvanega za pokušino: "Po vsem tem sem postal žejen kot krota. Moj graben je bil izsušen, da sem špukal iskre in pijača bi mi legla kot ata na mamo."
Če že na vsak način hočemo v Modrem e poiskati tudi idejo, gre za dva pola. Najprej je to ljubezen, ki je ni mogoče premagati in je je poln
Naslovnica Pikalovega romana
Alfred Pačnik (možne so celo primerjave z Ljubeznijo Marjana Rožanca) in ki je na koncu rahlo zbanalizirana v stilu Desetega brata Ivana Roba, a je čisto v stilu v celoti z ironijo in razbijanjem vrednot nabitega Pikalovega dela. Drugi idejni pol je seveda smrt, ki avtorju tudi ni prizanašala. Ves čas je visela v zraku, vedno se namreč "lahko prehladiš in umreš". Zato je Alfred nosil jopo - in: ali so lahko fantje z jopo slabi in slabi pisatelji?
Preberite Pikalov Modri e!
Helena Merkač
/’. S. Predstavitev romana je le de! obsežnejše interpretacije, ki bo izšla v jesenski številki prenovljenih Odsevanj, koroške revije za leposlovje in kulturo.
PESTRA LITERARNA JESEN NA PREVALJAH
Prevalje so dolga vas, razdeljena na več "celkov". Zanimivo je, da kmetov v vasi pravzaprav ni več, naselje nima niti tržnih niti mestnih pravic. Z ustanovitvijo samostojne občine pa so odprte vse možnosti, da se vaščani prelevijo v meščane.
V preteklem stoletju so bile Prevalje znane po vsej Evropi po svojih tračnicah. Morda bo prihodnje leto, ob stoletnici propada slavne prevaljske železarne, kdo zavzdihnil, da nimamo ohranjenega vidnega kulturnega ali tehničnega spomenika, ki bi nas spominjal na pretekli gospodarski razcvet.
Nekoliko bolj spoštujemo kulturne dosežke domačih in drugih posameznikov, ki so v preteklosti ali še sedaj prispevajo k razvoju kulturne ravni kraja.
Bibliografija prevaljskih umetnikov na različnih kulturnih področjih bi obsegala zajeten sveženj in bo morda nekoč tudi sestavljena. Ob posameznih kulturnih dogodkih ali obletnicah se delčki kulturnega mozaika sicer sestavljajo, celote pa še ni. Letošnjo jesen je v pripravi ustrezna obeležitev stoletnice rojstva dr. Franca Sušnika. Mnogi ga poznajo kot ustanovitelja prve koroške gimnazije, knjižnice in muzeja ter pedagoškega vodje številnih generacij mladih Korošcev. Njegovo celovito ustvarjalno zapuščino pa poznajo redki in jo skušajo oteti pozabi.
Za sedemdesetletnico rojstva Leopolda Suhodolčana, dolgoletnega ravnatelja prevaljske osnovne šole in priznanega slovenskega mladinskega pisatelja, je šolski kolektiv v okviru letošnjih Jesenskih srečanj organiziral sklop prireditev z naslovom KROJAČKOV DAN in primerno promoviral njegovo delo.
Prevaljčani pa so imeli to jesen tudi edinstveno možnost spoznavanja sodobne literarne ustvarjalnosti ob predstavitvi romana Modri E. Njegov avtor, petintridesetletni Lešanar, živeč v Ljubljani, Matjaž Pikalo, je bil doslej bolj znan kot pesnik in vsestranski svobodni umetnik. Ob izidu njegova prvega romana, ki ga je izdala Cankarjeva založba v zbirki Najst, obstaja upanje, da bo sledilo izpod avtorjevega peresa še več tehtnih tekstov. Predstavitev prvenca je bila v sklopu Jesenskih srečanj pred gostiščem PACAT - v neposredni bližini je iz knjige opisani Plavi espresso. Avtor je predstavil del vsebine ob glasbeni spremljavi in
Matjaž Pikalo je razgibal Prevalje in Koroško
številnim poslušalcem med drugim pojasnil, da se ukvarja tudi s pisanjem proze za najmlajše.
Prebrala sem radoživi tekst romana, ki me je z duhovito in tekočo pripovedjo pritegnil, motilo pa meje obilje najstnijških izrazov. Ob drugem branju sem ugibala, če ni prav tovrstno izrazoslovje pripomoglu k dejstvu, daje roman Modri E letošnje poletje med petimi najbolje prodajanimi romani Cankarjeve založbe.
Dogajanje romana naj bi se odvijalo na Prevaljah, čeprav je avtor dodal, da bi se njegovo domišljijsko delo lahko dogajalo povsod po svetu. Pripombe bralcev, ki se bodo želeli najti v osebah iz romana, bodo seveda različne, kot je pač vsestransko razvito življenje na Prevaljah. Kresale se bodo duhovite opazke in dobronamerne kritike, morda tudi pritlehne pripombe. Trajno vrednost romana pa bodo vsekakor ugotavljali literarni kritiki, ki bodo iz krajevne in časovne oddaljenosti z objektivnimi merili podali oceno prvenca. Sama sem se ob branju hahljala in upam, da bodo tudi ostali bralci zadovoljni z delom našega sokrajana.
Ob predstavitvi romana smo izvedeli, da je avtor izdal že štiri pesniške zbirke, da išče navdih v premagovanju minljivosti življenja in da je njegovo poslanstvo pesnika iskanja večnega življenja. Kot svobodni umetnik sicer "služi cekine na nenavaden način", kot se je izrazil v svoji pesmi, s pisanjem proze pa se bo verjetno še večkrat predstavil med svojimi prijatelji na Prevaljah.
Ob zaključku prijetnega literarnega večera smo odhajali z občutki, da se bomo z našimi ustvarjalci iz preteklosti in sedanjosti lahko ponašali pred svetom kot visoko razvita kulturna vas.
Branje romana toplo priporočam.
Ivanka Komprej
V začetku septembra je pri Bokšetovih v Spodnjih Kosezah pri Moravčah potekala proslava ob občinskem prazniku občine Lukovica, na katero so bili povabljeni tudi člani skupine, ki v Mežici pripravlja literarne “VEČERE OB TRESKI".
Kamenčke v kulturni mozaik so na proslavi prispevali pevci zbora Šentviški zvon ter Kamniški koledniki. Članice mežiške literarne skupine Erika, Mojca, Nina in Ajda so pod vodstvom Marijana Mauka predstavile del literarnega večera o Janezu Veselu Koseskem, ki je bil pred leti v Mežici.
Občinski praznik občine Lukovica je sicer znan po rojstnem dnevu Janka Kersnika (4.9.1852) iz Brda pri Lukovici, vendar so se s tokratno proslavo spomnili nekoliko manj znanega rojaka Janeza (Jovana) Vesela Koseskega, slovenskega pesnika, prevajalca, avtorja prvega slovenskega soneta (Potažva, 1818), narodnega buditelja v času Bleiweìsovih Kmetijskih in rokodelskih novic...
Koseskega se drži sporna slava: literarni strokovnjaki mu očitajo jezikovne nepravilnosti in samovoljo, hkrati pa mu vendarle priznavajo, da je storil precej v smislu ozaveščanja pri Slovencih v 19. stoletju. Sedaj že star jezikovno-literarno-poli-tični spor med zagovorniki Koseskega in Prešerna je rodil črno-belo slikanje obeh avtorjev, ki je močno prisotno v slovenskem prostoru. Ampak vsaka črnobela podoba ima tudi sive lase.
Ajda Vasle
ODNOS DO ŽIVALI - ZRCALO TVOJEGA ZNAČAJA
Poznamo več vrst živali. Domače živali imamo v stanovanjih in v hlevih. Imamo tudi živali, ki po bioloških zakonih sicer niso domače, vendar jih ljudje žive ujamejo ter določen čas redijo v zaprtih prostorih. Nato jih pobijejo in iz njihovih kožuhov delajo krznena oblačila...
Vsak kulturno vzgojen človek pa bi moral imeti globoko v svoji zavesti občutek, da je treba z vsako živaljo, tudi tisto, ki je namenjena za zakol, delati humano. Žal se še vedno dogaja, da trgovci kupujejo živali, jih nato naložijo eno ob drugo v živinske vagone, na tovornjake ter jih prevažajo na stotine kilometrov daleč, običajno brez hrane, vode. Zato mnogo živali v hudih mukah pogine med transportom.
"ČE SE Tl SMILI. JEJ FIŽOLI"
Tako mi je pred mnogimi leti dejal mesar v Šoštanju, ko sem ga opozoril, da naj ne udarja vsevprek z debelo gorjačo po svinjah. Tisto, ki
je padla, je potem odvlekel v klavnico. Opozoril sem ga, da to ni humano, pa sem dobil odgovor, kot je zapisan zgoraj. V jezi sem mu dejal, da naj tudi njega tako ubijajo ter se hitro umaknil. Dogodek pa mi je ostal v globokem spominu. JANA je nedolgo tega pisala, kako so štirje barbarsko vzgojeni dečki v bližini Ljubljane zverinsko mučili črnobelega mucka, da je v hudih mukah poginil. Potem so mrtvega razkazovali, se hvalili pred žensko, za katero so vedeli, da je ljubiteljica malih živali.
KOT ČLOVEK. TUDI ŽIVAL ČUTI BOLEČINO
Druga nečloveška resnica je, da dandanes znanstveniki delajo vsemogoče poskuse na živalih. Te živali umirajo v hudih mukah! In kar je najhuje, ne morejo se braniti. Tudi ni odveč, če zapišemo, koliko trpljenja doživljajo cirkuške živali, predno jim dreserji vcepijo v glave določene akrobacije - vse za zabavo ljudi v cirkuških arenah.
Mu£et%]e Hvali Mavrica
nevredna dejanje!
Poleg znanih bikoborb v koridah v Španiji, Franciji, Portugalskem in drugod, prirejajo še pasje borbe, pa borbe petelinov, ki jim na žalost pred boji oskubijo vratove, da žival od ostrga kljuna hudo trpi. Verjeli ali ne, samo v Španiji in Franciji na leto pobijejo do 60 tisoč bikov. Mrtve odvlečejo iz aren v klavnice...
Vsaka žival pa ima svoje življenje, ki ne bi smelo biti odvisno od koristi, ki jo žival predstavlja človeku. Zato je vse, kar se z njimi zgodi, za njih pomembno. Vsak argument, ki verodostojno pojasnjuje pravico in dolžnost ljudi do spoštljivega odnosa, pomeni, da imajo takšno in tolikšno pravico tudi druge živali. Zato je dejavno sočutje do živali veličastno in humano dejanje človeka.
Morda ni odveč, če zapišemo, da imamo v svetu in pri nas tudi
Piše: Franjo Hovnik
mnogo ljudi, ki imajo doma kar prave živalske azile. Posebej je znana nekdanja filmska igralka Brigita Bardot, pri nas pa gospa Marija Močilnik. Nedavno tega sem nekje zasledil, da si tudi pevka Hajdi Korošec želi azil za zapuščene živali, ki so njene najboljše prijateljice, kot pravi.
Ob zaključku naj zapišemo velike besede Lincolna, ameriškega predsednika, ki je dejal:
"Podpiram tako pravice živali kot pravice ljudi. To je bistvo celovitega človeškega življenja." Lincoln je v ZDA leta 1862 odpravil suženjstvo.
Trgovsko podjetje d. d.
Žila
Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426, Fax: 0602 43 756
Vas vabi v svoje poslovalnice v Mislinji, Šmartnem in Slovenj Gradcu
BLAGOVNICA MARKET Mislinja
Najpopolnejša ponudba živil, neživil, mesa in mesnih izdelkov, sadja in zelenjave ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Vse za ozimnico!
KONKURENČNE CENE!
Blagovnica Železninar Mislinja:
-	vijaki
-	orodje, okovje
-	elektromaterial
-	kemija
-	steklo, porcelan
-	akustika
MOŽNOST NAKUPA NA ODLOŽENO PLAČILO
ŽILA DANES ZA T/lS BOLJŠI JUTRI
Predstavljamo:
DUO VANAGO BAND
Duo Vanago Band prihaja iz mesta Mežica na Koroškem. Sestavljata ga brata Peter in Metod Vuk. Duo Vanago Band je slovenskemu občinstvu neznano ime, čeprav sta dve njegovi pesmi izšli že leta 1989 na kaseti Pop coctail. Na tej kaseti je takrat začenjalo svojo kariero tudi več danes znanih imen slovenske glasbe.
Vanago Band je začela delovati leta 1988 in so jo sestavljali trije najstniki, dva fanta in eno dekle. Po izidu kasete sta skupino zapustila dva člana, in Peter Vuk, ustanovitelj banda, je k sodelovanju povabil kar brata Metoda, s katerim igrata zdaj v duetu že osem let. Eno leto sta potrebovala, da sta zvadila program, sedem let pa aktivno nastopata skoraj vsak konec tedna. Vanago Band igra več zvrsti glasbe, zato je tudi njuno občinstvo raznoliko. Igrata po restavraci-
jah, gostilnah, raznih obletnicah, zaključkih in občnih zborih. Tudi na rock koncertih sta že nastopila, letos pa sta med drugim igrala predsedniku države, ko se je mudil na Koroškem.
Z avtorsko glasbo sta se ukvarjala ves čas svojega delovanja, le za lastne posnetke doslej ni bilo nikoli časa. Doma imata majhen demo studio in tako sta v teh letih pomagala mnogim koroškim muzikantom do prvih demo posnetkov. Nekaterim sta dala tudi svoje pesmi. Ena od njih je bila tugi med vodilnimi na Pop delavnici leta 1989 (Day - nocoj v mestu).
Prve pesmi: Večer za moje sanje in Tisoč spominov sta brata posnela v studiu Royal. Pesmi sta napisala, uglasbila, aranžirala, odigrala in zapela sama. Spremljevalne vokale sta
zapeli Maja Pur in Betka Burdzi, snemanje in miksanje pa je opravil lastnik studia Rudi Jeseničnik (zlati petelin - Bosa dama 97). Ker je snemanje potekalo v profesionalnem in hkrati v domačem vzdušju, sta se odločila, da bosta kaseto dokončala kar tu, in tako bosta spet odšla v studio še pred zimo. Upata da bosta CD in kaseta ugledala luč sveta še v tem tisočletju, še prej pa bi se rada predstavila celotni Sloveniji. Trenutno pospešeno delata prav na tem.
V SPOMIN KONRADU DOLERJU
Septembra smo se na vuzeniškem pokopališču poslovili od znanega koroškega glasbenika, ustanovitelja in vodje narodnozabavnega ansambla Fantje treh dolin. Konrad je bil glasbenik, na katerega smo Korošci upravičeno lahko ponosni, saj je bil njegov ansambel eden vidnejših in uspešnejših v narodnozabavnih vodah. Bilje poznan po svojevrstnem zvenu, po katerem smo ga takoj prepoznali - to je bil zven Konradove glasbe. Ta glasba mu je bila položena 17. septembra 1934 na Pernicah nad Muto že v zibelko, saj je bil tudi njegov oče glasbenik, ki je glasbo ter ljubezen do nje prenesel na sina. Konrad se je že pri sedmih letih naučil igrati na harmoniko, vendar pa je bil njegov življenjski instrument klarinet. Znanje in izkušnje si je nabiral v raznih orkestrih, saj je igral v Trbonjski godbi, šest let v Elektrarniškem orkestru v Dravogradu, kar 20 let je bil član Pihalne godbe na Muti, pet let je vodil radeljsko godbo in imel tudi svoj dixiland ansambel.
Raznovrstna glasba je bila skozi vse življenje Konradova sopotnica, njegovo življenjsko delo na tem področju pa je bil ansambel Fantje treh dolin, za katerega je, razen nekaj instrumentalnih, napisal tudi vse skladbe. Leta 1964 sta ga ustanovila skupaj z Adijem Smolarjem st., in kar hitro se je enakovredno postavil ob bok ansamblom, kot so Štirje kovači, ansambel Lojzeta slaka...
Vedno znova so se izpod njegovega peresa rojevale uspešnice, kot: Pesem treh dolin. Stari klarinet, V podstrešni kamrici, Marička, Zala, Rej pod lipo, Reka življenja, Ljudje v belem... in še mnogo jih je bilo. Konrad je napisal okrog 200 skladb, veliko tudi zabavnih, bil pa ni le avtor glasbe, ampak tudi avtor preko 40 besedil.
Na Veseli jeseni je bil kar trikrat nagrajen, najbolj odmevni pa je bil Stari tango z Edvinom Fliserjem.
Ravno zaradi Konradove vsestrankosti in modernejšega pristopa k narodnozabavni glasbi so Fantje treh dolin znali najti vmesni prostor med domačo in zabavno glasbo, njihov razpoznavni znak pa sta bila Konradov klarinet in saksofon.
Oba sta utihnila - za vedno. Konrad je odšel, njegova glasba, ki ga je spremljala od začetka in ga tudi pospremila k zadnjemu počitku, pa ostaja. Pogrešali ga bomo, tega izjemnega koroškega trubadurja.
Darja Vrhovnik
Predstavljamo:
PETER JAMER - 70 LET
Res je. Naš hotuljski Peter Jamer je avgusta praznoval 70 let svojega, po vsebini bogatega, pestrega, z dobroto, smehom in njegovo neločljivo harmoniko zaznamovanega življenja.
Praznoval je zdrav, vesel in mladosten.
Njegova leta se mu ob visokem življenjskem prazniku sploh ne poznajo. Deset let zanj, vsaj po zunanjem videzu sodeč, ne pomeni nič. In če na kratko preletimo življenje našega slavljenca, bomo našli tudi pravi vzrok za to.
Rojen je bil, kot šesti otrok po vrsti med dvanajstimi, 24. julija 1928 pri kmetu Nacesniku na Libeliški gori. Že po vrstnem redu rojstva obsojen in določen za pot s trebuhom za kruhom, za delom in zaslužkom za preživetje. Poprej pa se je moral navaditi vseh kmečkih del in opravil, sekanja lesa in del v gozdu ter pri živini.
Ni še bil star 15 let, ko je spoznal in vzljubil diatonično harmoniko. Ostala sta si zvesta skozi vse življenje.
Petra si brez njegove harmonike sploh ni mogoče zamisliti. Glas harmonike je ponesel našo "hotuljsko polko" po domovini in daleč v svet, v Francijo in drugam. Peter je član harmonikarskega orkestra KUD-Ravne na Koroškem, ki bo v kratkem praznovalo 15 letnico svojega delovanja.
Ker so Petru rojenice ob rojstvu določile, da bo moral kmalu od doma, seje to tudi zares zgodilo. Iskal je delo in ga našel v železarni na Ravnah na Koroškem. Šest mesecev je hodil na delo v železarno peš od Nacesnika.
V letih 1953-54 je zbolel za nevarno, hudo nalezljivo boleznijo, značilno po tem, da napade zmeraj dva skupaj, moškega in žensko. Bolezen je tako težka, da v najkrajšem času spravi oba bolnika skupaj v posteljo. To bolezen olajša samo poroka. Zato sta se Peter in mlada učiteljica na Strojni, Jožica, po tem, ko sta zbolela za to hudo boleznijo, tudi poročila. Po poroki sta se preselila v Kotlje, kjer sta zgradila hišo in se stalno naselila.
Peter je s Kotljami povezan s trajnimi, najtesnejšimi vezmi. Vživel seje v kraj in domače ljudi. Našel je stik z domačini in tudi oni so ga sprejeli za svojega. Kot nekoč, Peter tudi še zdaj rad raztegne svoj "meh", kajti brez njega in njegove harmonike ni dobre volje. Ni prvomajskih pohodov, godov, praznovanj rojstnih dni. Nikoli ni odrekel, kadar so ga Hotuljci prosili, da bi zaigral, če so si zaželeli plesa in veselje. Pozno ponoči je prišel in jih razveselil. Z njim je ponavadi prišla tudi njegova žena Jožica, ki je zelo rada plesala. Čas, ura, dan in noč pri tem nikoli niso igrali vloge.
"Kolkor kapljic, tolko let," Dragi Peter!
Rok Gorenšek
PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE
VILIJEM BLATNIK
Biti na obisku pri gostoljubni družini Blatnik v Mežici in si ne ogledati preštevilnih pokalov, medalj, praktičnih nagrad in drugih prelepih priznanj, ki sta jih Vilijem in Hedvika Blatnik osvojila na številnih tekih doma in v tujini, potem ste zagotovo ostali za nekaj prikrajšani. Dobrih 15 let je, odkar sta se "zastrupila" z rekreacijskim tekom in v tem času se je zares nabralo toliko odličij, da sta dve sobi premalo za vse prečudovite trofeje.
"Ponosna sva na vse najine dosežke. Vsaka trofeja, vsak pokal, predstavlja nekakšno zgodovino. Ko si oglejujem priznanja, se spomnim na čase, ko sva jih z ženo Hedviko prebila na tekaških progah, spomnim se naporov, na odrekanja, pa tudi na številne lepe trenutke ob zmagoslavjih, ob odličnih uvrstitvah," pravi Vilijem Blatnik.
"Od netekmovalnih odličij sta mi najljubši priznanji, ki sva jih z ženo prejela lani. Prva s strani Atletske zveze Avstrije, ko so nama atletski delavci iz Celovca poklonili izjemno lep pokal za zasluge pri krepitvi odnosov med tekači iz Avstrije in Slovenije. Bila sva namreč nekakšna pobudnika oz. začetnika sodelovanja med tekači z obeh strani državne meje. Stiki so danes pristni, prijateljski in želja mi je, da bi eno izmed tekem za avstrijski pokal organizirali tudi tukaj v Sloveniji, in to na Koroškem. Ponujata se dve možnosti: gorski tek za pokale Edi vaj sa ali pa Keršbaumeijev tek. Drugo priznanje je prišlo na moj naslov s strani Atletske zveze Slovenije. To pa je priznanje za vzorno izvedbo slovenskega pokala v gorskih tekih v Mežici. Seveda to ni priznanje samo meni, kot predsedniku organizacijskega odbora, temveč celotni ekipi tekaške sekcije Mežica. Takih pohval s strani odbora za gorske teke pri AZS je zelo malo, zato je ta toliko več vredna," povdarja Vilijem Blatnik. Težave s hrbtenico so bile tisti razlog, da se je Vili pričel ukvarjati s tekom. Vse za zdravje, si je dejal in leta 1983 pričel najprej z rekreativnim tekom na smučeh, kasneje pa "presedlal" na normalni tek v copatih. Spominja se, daje prvič tekel na smučeh na Koroškem maratonu v Kotljah in na 12 km pritekel zadnji v cilj. Toda to mu ni vzelo volje.
V svojo vsakodnevno dejavnostjo kmalu pritegnil tudi ženo Hedviko, ki je kmalu postala izvrstna tekačica in je več kot polovica prej omenjenih lovorik pravzaprav njenih. Dobrih 15 let sta družno tekala skupaj, si vsakodnevno vzela dobro uro časa za trening in se tudi skupaj udeleževala tekaških prireditev. Vse do letos, ko je morala žena Hedvika s tekom prekiniti zaradi težav z zdravjem.
Za šport sta seveda navdušila tudi svoje tri sinove Tadeja, Ambroža in Janžeta, ki so danes staršema tudi v oporo pri organizaciji tekaških prireditev v Mežici.
Pa Vilijem Blatnik ni zgolj tekač. V mladosti seje do 14 leta ukvarjal z orodno telovadbo, nato pričel igrati odbojko pri domačem klubu. Bil je kar 17 let aktiven igralec OK Mežice, ekipe, ki je nastopala tudi v takratni II. jugoslovanski zvezni ligi. Kasneje je bil osem let trener mlajših selek-
cij kluba in pozneje dobro desetletje tudi predsednik komisije za odbojko pri Športni zvezi Ravne. Zagotovo ni Mežičana, ki Vilija Blatnika ne bi poznal tudi kot vsestranskega športnega delavca, človeka, ki je s svojim prizadevnim delom prisoten pri sleherni organizaciji kakšne tekaške ali druge prireditve v kraju. Doslej je bil kar trinjstkrat organizacijski predsednik Keršbaumerjevega teka, pa sedemkrat predsednik organizacijskega odbora za izvedbo tekov za pokale Gostišča Edlvajs. Je tudi pobudnik in glavni organizator zimskega pohoda na Peco, katerega se običajno udeleži okoli tisoč pohodnikov.
Seveda je Vili že 20 let član upravnega odbora planinskega društva Mežica in sedaj predsednik društva. Pred leti so ustanovili v Mežici tudi tekaško sekcijo, kjer je seveda "glavni."
Za vso to svojo dejavnostjo prejel številna priznanja. Poleg že prej omenjenih še zlato, srebrno in bronasto plaketo Športne zveze Ravne, pa bronasto in srebrno odličje Planinske zveze Slovenije in priznanje Odbojkarske zveze Slovenije.
Ko zavzeto pripoveduje o svoji pestri športni dejavnosti v vseh teh letih, vselej povdarja razumevanje in podporo s strani žene Hedvike. S ponosom ugotavlja, da sta s skupnimi močmi storila nekaj zase, za svoje zdravje in razvedrilo, nekaj pa tudi za kraj.
Vili Blatnik je še vedno aktiven na vseh področjih. Še vedno tudi teče, skoraj vsak teden je prisoten na kakšnem tekmovanju, bodisi doma v Sloveniji ali pa zadnja leta največ v Avstriji. Kot sam pravi, na mesec preteče najmanj 200 km, to pa ni mačji kašelj, mar ne. Z ženo in sinovi tudi kolesarijo, nasploh pa so prisotni na raznih rekreacijskih prireditvah.
Vilijem Blatnik je bil rojen 22. 6. 1941, stanuje v Mežici, Knapovska 10.
Ivo Mlakar
«M
Krajevna skupnost in Turistično olepševalno društvo Prevalje sta v okviru Jesenskih srečanj pripravila odmeven šahovski turnir za posameznike, prvi tovrsten na Prevaljah. Turniija so se udeležili vsi najboljši igralci s Koroške. 32 igralcev seje pomerilo v dveh polfinalnih skupinah po sistemu vsak z vsakim, v finalu pa še najboljših dvanajst.
Zmagal je mojster Fide Danilo Peruš (10,5 točke), drugi je bil Špalir (7,5), tretji Koletnik (7), nato Ivič in Vrečič (6,5) itd. Vsi ti so člani ravenskega Fužinarja.
Glede na to, da Prevalje še nimajo posebne šahovske tradicije, je bil turnir vzorno organiziran, za kar imata nedvomno največ zaslug Drago Golob in Franc Juričan.
MV
_________________________________^
PESTRO NA PLESNEM TURNIRJU
FUŽINAR Z UKRAJINCI ORAKRAT NA RAVNAH
Vodstvo ukrajinskega državnega prvaka Dorožnika iz Odese, ki je prvi nasprotnik odbojkarjev Fužinarja v evropskem pokalu, je ugodilo ponudbi Ravenčanov, svoj pristanek pa sta dali tudi Evropska odbojkarska federacija (CEV) in Odbojkarska zveza Slovenije. Tako bodo odbojkarji našega državnega in pokalnega prvaka Fužinarja obe kvalifikacijski tekmi v pokalu državnih prvakov z Dorožnikom odigrali na Ravnah. Prva tekma bo v četrtek, 15. oktobra, druga pa v soboto, 17. oktobra, obakrat v dvorani OŠ Prežihovega Voranca.
Sicer pa se odbojkarji Fužinarja pod vodstvom novega trenerja Franja Ježa marljivo pripravljajo za skorajšnji pričetek novega državnega prvenstva. Prvo tekmo v okviru 1. slovenske lige bodo odigrali 10. oktobra v Žužemberku. Ravenčani so se okrepili s petimi novimi igralci. Prišli so: reprezentanta Jasmin Čuturič (Salonit), Mišo Pušnik (IGM Gradis), Kanadčan Andrew Sulaty-cki, v svoj nekdanji klub pa sta se vrnila tudi domačina Bojan Mlakar in Rok Iglar.
V pripravljalnem obdobju so ravenski odbojkarji odigrali nekaj tekem. Na turnirju v spomin na Bazoviške žrtve v Trstu so zmagali pred Dobom iz Avstrije ter italijanskima kluboma Vidmom in Slogo, v Murski Soboti pa so bili drugi, za ljubljansko Olimpijo in pred domačim Pomgradom. V prijateljski tekmi na Ravnah so naši odbojkarji premagali tudi Šoštanj Topolšico.
I. M.
Telovadnica pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah je septembra gostila plesne pare iz cele Slovenije na kvalifikacijskem turnirju, na katerem so velike uspehe spet dosegli koroški plesalci.
Fotografije: Foto Ivko
Koroška cesta 2 2360 RADLJE OB DRAVI Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 Studio: 0602 73 557
i	^
VAL RADIA RADLIE
mm____________

Obleganje
župnišča
Od časa do časa se primeri, da tudi v črni kroniki naletiš na primer, ki je resnično drugačen od drugih, če lahko sicer rečemo, da je "pokrajina" tega dela našega življenja običajno polna podobnih si dogodkov. No, v minulem mesecu dni seje na Koroškem vendarle pripetil takšen, neobičajen dogodek.
Koze na progi
4. septembra ob 16.15 je po železniški progi Dravograd -Maribor vozil železniški delovni stroj, last Slovenskih železnic, sekcije za vzdrževanje prog Celje. Na odseku proge med Vuzenico in Vuhredom, v kraju Sveti Vid, je na železniške tire nenadoma pritekla čreda - koz. Vozniku železniškega delovnega stroja je uspelo ustaviti po 150 metrih. Med zaviranjem je povozil sedem živali, ki so poginile. Na stroju je nastalo za okoli 900.000 tolarjev škode. Vrednost poginulih koz pa je dobrih 300.000 tolarjev.
Živali so bile last I.S. s SV. Vida, nadzoru pa so pobegnile, ko je hčerka lastnice čistila hlev.
Med policisti
Po svoje dokaj neobičajna je tudi prometna nezgoda, ki se je pripetila 4. 9. 98 okoli 14.15 na glavni cesti I. reda številka 1, zunaj naselja Javnik v občini Podvelka-Ribnica na Pohorju. Lahko bi rekli, da so jo "opravili" kar policisti med seboj. Policisti A.S je namreč s službenim osebnim avtomobilom znamke Golf (vozilo je bilo opremljeno z radarjem za kontrolo hitrosti vozil v cestnem prometu), vozil iz Radelj ob Dravi proti Mariboru. Zunaj naseljenega kraja Javnik je dohitel intervencijsko službeno vozilo policije, s katerim je policist Š.N. zavijal v levo z glavne ceste. A.S. je s sprednjim delom svojega vozila trčil v zadnji del policijskega intervencijskega vozila.
Nihče od voznikov in sopotnikov pri tem ni bil poškodovan. Na vozilih je nastalo za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode, poškodovan pa je bil tudi radar. Povzročitelja nesreče so kolegi preizkusili z elektronskim alkotestom, ki ni zaznal prisotnosti alkohola v njegovem izdihanem zraku.
Jesenske
poškodbe
Kot sem že večkrat zapisal, se tudi v črni kroniki neke krajine kaže prihod določenega letnega časa. Zdaj prihaja (med tem je tudi že prišla - op. pisca) jesen in z njo poljska opravila in "kmetijske" nezgode. Upam, da jih bo čim manj.
Okoli 11.30 dne 12. 9. seje tako v Libeličah pri spravilu koruze huje telesno poškodoval M.K. iz tega kraja. S traktorjem, h kateremu je imel pripet trosilni stroj, je v gospodarsko poslopje pripeljal zmleto koruzo in na stroju vklopil trak za samodejno razkladanje. Da bi obratovanje pospešil, je pristopil do nezaščitenih pogonskih zobnikov in z vilami metal koruzo v silos. Z levo nogo se je preveč približal nezaščitenim zobnikom in mednje so se mu je zapele delovni plašč in hlače, ki jih je navilo na pogonsko gred nosilca. Pri tem ga je močno stisnilo in mu zlomilo levo golen ter mu hudo poškodovalo mišično tkivo na levi nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju.
Nič novega
Delovna nezgoda - na srečo brez telesno poškodovanih, ki se je pripetila 27. 8. 98. ob 21.40 v podjetju Metal, upravičeno nosi gornji naslov. Če namreč, tokrat pač v obratu jeklarna I, pride do izlitja jeklene litine, to prav zares ni nič več novega. Seveda če pustimo ob strani podatek, da stane to podjetje okoli 1.500.000 tolarjev, kot na primer tokrat. Najbrž z denarjem pač nimajo težav. Torej, prej omenjenega dne je po končanem postopku degazacije v zajemalki vakum-ske peči prišlo do prodora taline na dnu vakumske zajemalke.
Okoli 17.600 kilogramov taline je izteklo v lovilni kanal. Ob nezgodi so posredovali gasilci Poklicnega gasilskega zavoda Ravne na Koroškem, ki so talino, s polivanjem s hladno vodo, ohladili.
Sesuta peč
V podjetju Noži d.o.o. na Ravnah na Koroškem pa so imeli dne 5. 9. 98 nezgodo, ki se je pripetila okoli 10. ure. V skoraj novi eletrični, vakoumsko kalilni peči - obratovala je slaba dva meseca - izdelani v Nemčiji, je prišlo do popolnega sesutja grafitnih grelcev in nosilnih plošč.
Posebna strokovna komisija, ki so jo vodili strokovnjaki UNZ Slovenj Gradec, je že tri dni kasneje ugotovila, da je do ses-tuja prišlo zaradi konstrukcijske napake v fazi hlajenja, ki poteka samodejno (vodeno in računalniško programirano). Gmotna škoda znaša okoli
2.400.000	tolarjev, zaradi izpada proizvodnje pa bo skupna škoda znašala dobrih 4,7 milijona tolarjev.
Avto brez elektrike
Svojevrstno doživetje je 27 .8. 98 okoli 19. ure imel A.V. iz Črne na Koroškem. Tedaj je namreč parkiral svoj avtomobili pred novogradnjo v Dolgih Brdih in čez nekaj časa opazil, da se izpod pokrova njegovega avtomobila kadi. Odprl je pokrov in opazil, da gori električna napeljava. Ogenj je pogasil sam, vendar je napeljava zgorela v celoti. Gmotna škoda na vozilu znaša okoli
200.000	tolarjev.
Policist gasilec
Iz podobne težave pa je 21. 9. vozniku osebnega avtomobila, avstrijskemu državljanu J.S., pomagal slovenski obmejni policist. J.S. je namreč okoli 18.45. ure prepeljal na mejni prehod Vič pri Dravogradu in nameraval vstopiti v Slovenijo. Med pregledom dokumentov je policist opazil, da se izpod pokrova vozila močno kadi, na spodnjem delu vozila pa je takoj zatem tudi izbruhnil ogenj. Policist je z gasilnim aparatom na prah ogenj prisebno takoj pogasil, tako da gmonta škoda znaša le okoli
20.000	tolarjev. Do požara je prišlo zaradi napake na električni napeljavi avtomobila.
Naj dodam, da imajo naši severni sosedi za tak primer izraz:
(--------------------------------------------^
Eksplozija
V	nedeljo, 13. 9. 98 je prebivalce spodnje Mežiške doline okoli pol osme jutranje ure prebudila močna eksplozija. Kot se je pokazalo, je do nje prišlo v podjetju Metal d.o.o. Po ogledu kraja dogodka so policisti PP Ravne na Koroškem ugotovili, da naj bi bil žerjavovodja F.Š. z žerjavom neprevidno dvignil 10 tonsko posodo z delno ohlajeno žlindro in jo nameraval izprazniti. Pri tem je zadel v polno posodo žlindre, ki je stala na tleh in jo prevrnil. Okoli 3.5 tone se je zato izlilo v pet centimetrov globoko vodo stoječe luže. Pri stiku žlindre in vode je nastala silovita eksplozija, ki je na proizvodni dvorani jekloli-varne in 30 metrov oddaljeni stavbi razbila okoli 400 stekel različnih velikosti ter povzročila še drugo škodo.
V	času ekplozije so bili v bližini trije delavci, ki pa na srečo niso bili poškodovani. Skupna gmotna škoda znaša po prvih ocenitvah okoli tri milijone tolarjev.
S___________________________________________/
s
Warai to
"Z veseljem ugotavljamo, da je 1. 9.98 med 7. in 14. uro pot učencev v šolo in nazaj domov na območju UNZ Slovenj Gradec potekala varno, da se ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil poškodovan kakšen otrok, niti ni bil noben otrok v prometu ogrožen."
Ta razveseljivi podatek je zapisan v sporočilu, ki so ga javnosti posredovali iz UNZ Slovenj Gradec. Kljub temu pa je treba zapisati še, da so koroški policisti ob doslednem nadzoru prometa v neposredni bližini šol in na šolskih poteh tega dne ugotovili 40 kršitev cestno prometnih predpisov. Enega voznika so zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja predlagali v postopek k sodniku za prekrške, 39 pa sojih mandatno kaznovali.Za varnost otrok je na Koroškem 1. septembra skrbelo 43 policistov.
V____________________________________________________/
"Polizei, dein Freund und Helfer," kar v slovenskem poljubnem prevodu pomeni "Policija, tvoj prijatelj in pomočnik." Tudi tako se da propagirati slovenski turizem!
Nagajivi veter
Še vedno smo na meji in še govorimo o avstrijskih državljanih. Tudi ta dogodek spada med bolj neobičajne, a na srečo prav tako s srečnim koncem. Astrijski državljan R.B. je namreč 20.8. okoli pol devete jutranje ure v Svetem Andražu na avstrijskem Koroškem vzletel s toplozračnim balonom in nameraval pristati v Labotu. V košari je imel še tri potnike, prav tako državljane Avstrije. Zaradi močnih sunkov vetra z zahoda mu na športnem igrišču v Labotu ni uspelo pristati. Balon je zaneslo preko reke Drave, kjer je preletel državno mejo in uspešno pristal na polju pri Libeličah. Ob pristanku nihče izmed potnikov ni bil poškodovan, na balonu pa prav tako ni bilo nobene gmotne škode. Takoj po pristanku so se pilot in potniki javili na mejnem prehodu Libeliče, kjer so policisti in cariniki opravili pregled potnih listin in se vrnili v Avstrijo. Pilot je poskrbel še za prevoz balona v Avstrijo.
Nabojniki
Na meji carinikom in policistom tudi drugače ne zmanjka dela. V minulem obdobju dobrega meseca dni so imeli spet precej dela s tihotapci orožja. Tako so na primer 25. 8. °b 21.15 na mejnem prehodu
Vič pri Dravogradu pri pregledu vozila hrvaškega državljana F.H. iz Čakovca, našli in zasegli 100 nabojev za pištolo kalibra 38 special.
Na istem mejnem prehodu so 7. 9. cariniki okoli 14.30 v prtljažniku osebnega avtomobila avstrijskega državljana S.F. našli plinsko pištolo Miami Rock 92 F, kalibra 9 milimetrov, 10 plinskih nabojev, 51 potisnih startnih nabojev in 69 različnih startnih raket.
Cariniki na Viču so zares imeli polne roke dela. Dne 10. 9. so namreč okoli 17. ure v vozilu M.N. iz Radelj ob Dravi, skupaj s policisti, odkrili 100 nabojev kalibra 22 milimetrov in 20 nabojev kalibra 7x57 milimetrov. Že 21. 9. pa so, prav tako na mejnem prehodu Vič, cariniki pri pregledu osebnega avtomobila nemškega državljana W.S. našli in zasegli samokres Walter, kalibra 6.35 milimetrov in štiri naboje istega kalibra.
Konec avgusta - prav na zadnji dan - so carininiki, tokrat za spremembo na mejnem prehodu Holmec, med pregledom osebnega avtomobila K.B. iz Avstrije našli skrito plinsko pištolo znamke ROHM, model RG 89, PTB 451, kalibra 9 milimetrov in 6 nabojev. Vsem so seveda orožje in naboje zaplenili, plačati pa so morali tudi kazen, ki jo je določil sodnik za prekrške.
Mine
Eksplozivna sredstva pa pogosto - kot nekakšni spomini na stare čase - ležijo kar prosto v naravi. Tako je na primer P.K.
iz Otiškega vrha pri Dravogradu med urejanjem okolice stanovanjske hiše izkopal mino za minomet, kalibra 80 milimetrov, iz časov druge svetovne vojne. Za mino je poskrbel pirotehnik.
Prvega oktobra pa so v dopoldanskem času delavci podjetja Drava iz Maribora med izkopavanjem proda v strugi reke Meže, na Poljani nad Prevaljami (na prostoru, kjer so potekali zadnji boji druge svetovne vojne), našli topovsko granato, kalibra 100 mili-metrov. Tudi za to eksplozivno telo je poskrbel pirotehnik.
Drobno, ki to ni
Zdaj pa k tako imenovanemu "drobnemu kriminalu", ki to pravzprav ni, saj pravimo, da iz malega raste veliko. In nekdo, ki danes odtuji ali ukrade predmet manjše vrednosti, bo morda že jutri...
Tako se je v noči na 24. 8. 98 nekdo (NN) v skladiščnih prostorih zasebne trgovine na Koroški cesti na Ravnah na Koroškem oskrbel s šestimi zaboji vina, sedmimi kartoni piva, šestimi zaboji brezalkoholnih pijač Fanta in Coca Cola ter 21. kilogrami kave.
"Tip se pripravlja na piknik ali pa bo odprl lastno trgovino," bi pokomentiral Rene, prijatelj mojega prijatela Mirana, "bife-džije" z Raven na Koroškem, in se takoj odpravil na svoje znamenito značilno francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfri-
jem in fižolovo solato z oljem.
Spoved
K spovedi, a ne k tisti pri župniku, bo verjetno moral NN, ki je v noči na 4. 9. 98 vlomil v kuhinjsko shrambo župnišča v Vuhredu. Iz hladilne skrinje je odnesel okoli 10 kilogramov zamrznjega mesa, iz shrambe je vzel večjo količino sadja, mesnih izdelkov in nekaj litrov alkoholnih pijač. Neznani tat bo že še prišel v posvetne in božje mline, v župnišču pa so se, kot kaže plen, pripravljali kar na nekaj dnevno "obleganje", ne le na kratek nočni obisk - vsaj po zalogah hrane sodeč!
Sreča na meji
Veliko srečo je pravzaprav imel na mejnem prehodu Vič pri Dravogradu A.G. iz občine Dravograd. Ko se je z osebnim avotomobilom pripeljal z namenom, da bi prestopil mejo, je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Policisti so odredili preizkus alkoholiziranosti in alkotest je pokazal kar 3.01 grama na kilogram aloko-hola v izdihanem zraku. In kje je sreča, se (me) boste vprašali. Sreča je, da ni prišel čez mejo. Pomislite, kaj bi se mu lahko primerilo, ko bi ga avstrijski obmejni organ vprašal tisto značilno: "Schnaps, Cigaret-
/-----------------------------------------------'N
Žrtvi cest
Žal so koroške ceste tudi v minulem obdobju terjale človeški življenji. 23. 8. 98 je v slovenjgraški bolnišnici za posledicami prometne nezgode umrla 60 letna kolesarka iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Poškodovala se je že 7. 8., ko je s kolesom, zunaj naselja Mislinjska Dobrava, nesrečno padla.
V drugi prometni nezgodi pa je umrla sopotnica v osebnem avtomobilu, M.W., državljanka Nove Zelandije. Nezgoda seje pripetila 18.9.98. ob 13.10, zunaj naseljenega kraja Javnik, na cesti Dravograd - Maribor. Nezgodo naj bil zakrivil voznik osebnega avtomobila N. K. iz Podvelke, ki naj bi bil na nepreglednem delu ceste prehiteval kombinirano vozilo in čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. V nezgodi so se hudo poškodovali še trije ljudje.
V_______________________________________________/
DOLGOROČNI DRUŽBENI PLAN RAVNE - PREVALJE
in sidrom "županovih njih"
Želim osvetliti nekatera dejstva in dogajanje v zvezi s planiranjem prometnih povezav na Ravnah. Seznanil sem se z dopisom g. Mihaela Juraka, ki je s podpisi nekaterih občanov v okvirih DS (Demokratske stranke) izrazil dvom o načrtovanih razbremenilnih cestah mesta Ravne na Koroškem in južno rešitev označil kot popolnoma zgrešeno varianto.
Moram priznati, da je dvomiti znak inteligence, vendar tega ne gre grobo poenostavljati. Temeljna ugotovitev v našem okolju pa je, da smo si enotni le v različnosti in da ne govorimo istega jezika. Analizirane so bile številne oziroma preklično vse možne alternative oz. variantne reširve razbremenjevanja lokalnega in tranzitnega motornega prometa, ki poteka skozi mestno jedro Ravne na Koroškem. Izdelane so bile ocene ekonomskih, ekoloških, socioloških in drugih posledic posameznih variant. Na osnovi teh kriterijev je južna varianta razbremenilne ceste z izvedbo predora ob severnem bregu naselja Čečovje, z odprtim načinom gradnje, najprimernejša rešitev. Od g. M. Juraka predlagana rešitev je trikrat oziroma petkrat dražja in samo plačilo spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dolini Kotulke bi nas stala več 100 mio. SIT. Zato menim, da bi svoje nasprotne trditve g. M. Jurak moral tudi dokazati.
Poleg tega je iz predloženih - razgrnjenih planskih dokumentov razvidno, da je v dolini Kotulke pred izlivom potoka v reko Mežo planirana čistilna naprava s kapaciteto 10000 - 100000 EE, v Dobri-jah pa še ena s kapaciteto do 10000 EE. Menim, da ta predlog ni racionalen, rešitev je slabo preštudirana in slabša od variante v prejšnjem planu, ko je bila načrtovana centralna čistilna naprava za vsa naselja na območju občine Ravne - Prevalje v Dobrijah. G. Mihaela Juraka pa to sploh ne moti, kljub temu, da gradnja ČN v Kotulki izključuje gradnjo obvoznice v dolini Kotulke. Ali mu lahko očitam malomarnost pri pregledu planskega dokumenta ali pozabljivost pri sestavi dopisa na občino.
Prosim, da predlagatelji tega dokumenta razložijo alokacijo CČN. Sprašujem to tudi v kontekstu prostorskih rešitev na Gorenjskem, ko za zgornjesavsko dolino gradijo kanalizacijski kolektor od Rateč do Jesenic, za območje vdolžini 60 km. Ali ne bi bilo smiseln ta koncept uporabiti tudi za Mežiško, Mislinjsko in del Dravske doline in zgraditi skupno ČN v Dravogradu?
Obstajajo še drugi problemi, ki bi jih bilo smiselno regionalno reševati. Pitna voda, ki nam jo ponuja pogorje Pece oziroma rudnik Mežica, je že tak primer. Sicer pa menim, da moramo priti na Koroškem na regionalno planiranje, saj se vendar trudimo, da ohranimo koroško regijo.
Povrnil se bom nazaj na cestno problematiko. Tudi na Prevaljah so obravnavali DDP občine, krajani so večinsko nasprotovali gradnji obvoznice, kot je prikazano. Prijavil sem se k razpravi in povedal, da v našem okolju o pravih obvoznicah ne moremo govoriti (PLDP 20000 še ni dosežen), gre le za razbremenilne ceste. Govoril sem tudi o sindromu "županovih njiv". Razbremenilna ceste v Prevaljah je najprej potekala po levem bregu reke Meže (ok. 40 m od hiše g. Berložnika), tako je dokumentirano v veljavnih planskih dokumentih, sedaj pa se je tako "čez noč" trasa prestavila na desni breg z enakimi motnjami za tam stanujoče.
Vse kaže, da tudi na Ravnah na Koroškem nastaja enak sindrom (več znakov - skupek znakov za isto bolezen) županovih njiv, da bi lahko tudi na Ravnah na Koroškem prišlo do izrabe položaja v politiki, kot je to primer za obvoznico na Prevaljah v času, ko je bil predsednik sveta občine Ravne-Prevalje g. M. Berložnik. Protizakonito je bil sprejet sklep o zaščiti koridorja obvoznice Prevalje.
Prišel je čas, da poimensko pričnemo imenovati tiste, ki ščitijo le lastne interese, manipulirajo z ljudmi in so odgovorni, da v občini problema cestnih povezav ne premaknemo z mrtve točke. Z varianto predora stroka ponuja tudi reševanje statističnega prometa: parkiranje, garaže, torej več z manj, varianta g. M. Juraka oziroma Demokratske stranke pa le manj z več.
Peter Črtomir Gorjanc Ravne na Koroškem
POVEJ, KAJ BEREŠ....
Običajno se na objave, sugestije, kako bi naj izgledal denimo dnevnik, tednik, mesečnik... ne oglašam, zavedajoč se, da ima vsak svoje mnenje. In v svetu je danes dovoljeno v medijih objavljati marsikaj. Ni nujno, da se urednik in bralci strinjajo. Zato pa lahko podamo svoje poglede, mišljenja.
Moram priznati, da je gospod Marko Košan zapisal globoko misleče vizije, kako bi naj glede prostorske stiske izgledal naš PREPIH, ki mu sicer glede kvalitete res ni kaj očitati. Njegova vsebina je pestra, aktualna, da o kvaliteti papirja, na katerem je tiskan, že ne izgubljam besed. V njem je dovolj aktualnega branja, vse od Vuzenice, Pogoija, Koprivne, Šentanela, pa celo Graške gore, kjer so pred več kot pol stoletja bili naši borci za svobodo težke boje z okupatorjevo soldatesko. Na Graško goro se je potrudila celo popularna TV voditeljica Miša Molk.
Škoda, da na PREPIH ni naročena vsaka družina v zgornji Dravski, Mislinjski in Mežiški dolini, kajti v Prepihu lahko preberejo zanimive prispevke o našem gospodarstvu, športu, kulturi, prireditvah in ne nazadnje tudi o (če smem tako zapisati) Prepihanih čvekah, s čemer se g. Košan ne strinja. Moje mnenje je, da mora vsak napreden časopis imeti tudi svoje "zbadljive", humorne strani. Škoda le, da kaj dosti ne zaležejo pri naših gospodarstvenikih, politikih, ki imajo gluha ušesa in so oblečeni v slonovo kožo... Ali ni morda nad vse zanimivo prebrati prispevkov pod naslovom "Želeli ste, obupajte", in še kaj?
No, pod naslovom Črnjanske težave je Prepih zapisal: "In tu se začenjajo črnjanske težave - kako bojo pa županske volitve z enim samim kandidatom sploh izvedli?" Takšen sistem smo poznali že za časa soc realizma, ko so se politični veljaki za "rdečo" mizo dogovorili, kdo naj bi bil izvoljen v kakšen političen organ. Običajno je bil na kandidatni listi EN SAM kandidat. Razumljivo, daje MORAL biti izvoljen - žal res volitve niso bile potrebne, nastali so le ogromni stroški. No, tudi danes imamo volilni zakon, ki je prirejen tako, da je vedno lahko izvoljen v parlament pač človek, ki ga politična oligarhija že v naprej izbere. Zato volitve praktično nimajo nobene legitimne veljave. So le farsa - kot nekoč!
Zato nikoli ne grem na volišče!
Naj se torej povrnem na mnenje g. Košana, da naj v Prepihu ne bi bilo več humorno navdahnjene sredice. Menim, da vsak bralec in v vsakem časopisu tudi še kako rad prebere nekaj humornega. Večer na primer izdaja enkrat tedensko svoj Toti list pa Rečev (brano nazaj). Menim celo, da bi naj PREPIH namenil svoji ediciji kotiček za enigmatike. Ni nujno, da so križanke nagradne.
Franjo Hovnik iz Ptuja
DRUŠTVO ZA POMOČ LJUDEM V STISKI
ZAUPNI TELEFON "ZA - TE"
lOOO LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 16
ZAUPNI TELEFON -POMOČ V STISKI
Osem let, od kar obstaja zaupni telefon "ZA - TE", tel. številka 061 97-83, od 30 - 37 prostovoljcev vsak dan od 16 - 22 ure sprejema klice otrok, žena in mož, ki so se po čudnih poteh usode znašli v stiskah, ki jih prinaša življenje oziroma postali žrtve nasilnih dejanj. Pomoč, ki jo iščejo preko telefona, kot enega najbolj dostopnih medijev, dobijo ne glede na sobote, nedelje in praznike, vsak delavni četrtek pa tudi pravne nasvete med 10. in 14. uro.
Svetovalno delo opravlja 30 do 37 prostovoljcev, ki brezplačno v svojem prostem času nesebično posredujejo svoje znanje in nudijo strokovno pomoč ljudem, ki so se znašli v stiskah.
Takšni krizni telefoni obstojajo po vsem svetu, nekaj jih je tudi v Sloveniji združenih v slovensko združenje, ki je vključeno v mednarodno zvezo svetovalcev po telefonu v stiski "IFOTES".
TELEFON "ZA - TE" - ZAUPNI TELEFON številka 061 97- 83 ZA OTROKE, ŽENSKE, MOŠKE, VSAK DAN OD 16 DO 22 URE IN PRAVNO SVETOVANJE OB ČETRTKIH OD 10. DO 14. URE.
KRITERIJI ZA OBJAVO VOLILNIH PROPAGANDNIH SPOROČIL MED PREDVOLILNO KAMPANJO V ČASOPISU PREPIH
V skladu z Zakonom o volilni kampanji objavljamo kriterije, ki jih bomo v uredništvu Prepiha upoštevali v času predvolilne kampanje za občinske volitve 98:
Stranke in posamezniki, ki bodo nastopali na volitvah, lahko v časopisu Prepih objavljajo svoja propagandna sporočila pod enakimi pogoji in po enakih cenah oglaševalnega prostora:
-	celostransko propagandno sporočilo - 60.000,oo SIT
-	polstransko propagandno sporočilo - 35.000,oo SIT
-	četrtstransko propagandno sporočilo - 20.000,oo SIT
Naročnikom omogočamo tudi objavo dvobarvnega propagandnega sporočila, ki je za 15 % dražje od zgornjih cen, in barvnega propagandnega sporočila, ki je za 30 % dražje. Črnobele fotografije so zajete v osnovni ceni oglaševalnega prostora.
Naročila za objavo propagandnih sporočil sprejemamo do zaključka redakcije, štiri dni pred izidom časopisa. Vsebini propagandnega sporočila mora biti v skladu z zakonskimi določili obvezno priložena naročilnica s točnim naslovom naročnika.
ČZP VORANC d.o.o.
HOROSKOP OKTOBER 1998
OVEN: Občutljivejšim Ovnom se najbrž to dogaja vsako jesen: ko se 'y začnejo dnevi krajšati in hladiti, prehodno usahne tudi njihov notranji ogenj. Zato izkoristite vsako sončo minuto za sprostitev v naravi, v stanovanju pa prižgite kakšno luč več, da bodo puščobni dnevi vedrejši, vaš nastop odločnejši, številni kontakti pa uspešnejši - čas je za uresničevanje zasebnih ciljev in povezovanje razbite druščine.
———i BIK: Nič vam ni bilo podarjeno, zato si ne prizadevajte za vsako ceno ustreči prav vsem, ki so vas kdaj podpirali. Poskrbite tudi zase -X najprej v domačem okolju: če boste odločno postavili stvari na svoje mesto, bo najprej sicer nekaj presenečenja, a se bo kmalu poleglo -vaši najbližji bodo ugotovili, da se lahko zabavnejši del življenja začne šele, ko je navlaka vseh vrst pometena, torej, ko so odnosi jasni.
DVOJČEK: Naklonjeni zvezdni pogledi, zlasti na začetku oktobra, («■ vas bodo podpirali. Kam boste usmerili svoj pustolovski duh, ustvar------- jalnost in ljubezenske puščice, bo seveda odvisno od vas samih, skoraj zanesljivo pa bodo, vsaj slednje, zadele izbrani cilj. Nadzirajte se z "varnostne razdalje", saj se vam lahko prav kmalu zahoče stopiti znova -korak nazaj.
RAK: Zvezde kažejo, da se boste na začetku oktobra verjetno še ukvarjali s premoženjskimi zadevami, pri tem pa bo pomembno in naklonjeno vlogo odigral vaš družinski krog. Tudi v čustvenem pogledu boste še posebej navezani na dom in prav tu boste tudi najučinkoviteje poslovali, študirali ali "samo” nabirali energijo. Živahno obdobje, ki vas bo obvarovalo tudi pred pogostim odpiranjem hladilnika ...
LEV: Vaša borbenost se bo te dni okitila s prijaznostjo in lahktono SmZ zgovornostjo in vse kaže, da boste lahko k dosedanjim izkupičkom
------ dodali še kak finančni zalogaj. Predvsem pa si boste utrdili sloves
zanesljivega in spretnega zagovornika, čeprav - resnici na ljubo, vas ta čas bolj zanimajo vaše osebno zadeve kot pa zastopanje širših interesov.
—j—i DEVICA: Vaš sicer miroljubni značaj se bo nekoliko ogrel v soju Vp bojevitega Marsa, še bolj pa ga bodo podžigali minuli uspehi, zlasti, ^ če gre za kakšno uradno priznanje. Naj vas le-to ne zapelje k pretirani vsevednosti in morda celo ukazovalnosti, saj boste na drugi strani hitro doživeli obrambni molk in možnost uspešnega dialoga ali celo boljšega zaslužka bo občutno zmanjšana.
TEHTNICA: Zvezde vam obetajo uspešno jesen in dobro zdravje, zlasti prve dni oktobra. Seveda pa ni nujno, da se bo vse to tudi uresničilo v polni meri. Brez večjih zunanjih izzivov boste namreč prepuščeni samozadovoljstu in drobnim vsakodnevnim užitkom, za uresničevanje večjih ambicij pa se bo najbolje čim prej ozreti k zanesljivim in vplivnim prijateljem.
ŠKORPION: Zajadrali boste v nekoliko mirnejše vode, borbenost za vsako ceno se bo morda celo sprevrgla v svoje nasprotje - v umik iz živahne arene v skrivno zatočišče, kjer bi si radi napolnili akumulatorje. Kmalu pa se lahko pokaže, da gre le za navidezni mir in da pod površino še vedno vre. Najpomembnejša vez s svetom bodo vaši prijatelji ali pa vaš partner, nikakor pa ne oboje.
STRELEC: Komaj boste še našli čas zase, pa tudi zanimala vas ne bodo več tiha samoraziskovanja. Prijetno domače vzdušje in utečeno
------ osnovno sporazumevanje vam zagotavljata notranje ravnotežje, vso
pozornost zato še toliko laže usmerjate navzven. Občutek lastne pomembnosti boste intenzivno prevarjali v prijateljski družbi in pri tem največ stavili na svoj družbeni vzpon.
TSSH KOZOROG: Nadaljuje se vaše živahno javno udejstvovanje, ne ^ glede na to, ali se vam že malo toži po zasebni "neodvisnosti" ali ne.
------ Prav dobro pa slutite, da gre za koristna sodelovanja, da so možnosti
za razcvet kariere velike in da so vaše zaloge znanja in modrosti prav zdaj najbolj uporabne. Kakšne večje čustvene otoplitve še ni na obzorju.
VODNAR: Večjih skrbi z vašo osebno prihodnostjo ta čas najbrž nimate, pač pa ste se takoj pripravljeni vključiti v širše debate o tem "kam gre svet". Bodite izbirčni, ko gre za poslovno ali družabno sodelovanje: le tam, kjer boste lahko svoje znanje pokazali in še obogatili, si lahko obetate vsaj zadovoljstvo, če že ne kaj bolj oprijemljivega.
] RIBI: Vse kaže, da se vam obeta vznemirljiv mesec, ko se bo doga-jalo več kot običajno, spremembe pa bodo segle globoko pod površje. ------ Pozorno opazujte in prisluhnite intuiciji, da se boste izognili
neprimernim okoliščinam in ljudem. Prav s tem boste speljali tok dogodkov v prijetnejšo smer. Srečni planet Jupiter je še vedno na vaši strani.
PROTIVNIK. ROVAR, KDOR SE UPIRA
EKVATOR
ANTIČNO IME ITALIJANSKE REKE ANIENE
MARIBOR
TOVARNA
SLOV, SKLAD. PRIMOŽ
POKLON,
DARILO
DIJAK NA REALKI
GL MESTO BEOCIJE
VELIK
KOS
POHIŠTVA
VELIKO
MESTO
NOETOVA
BARKA
LUKA NA MINDANAU
DANSKA
FILMSKA
IGRALKA
(ASTA)
JOŽE
CIUHA
BIBLIJSKA
OSEBA
EMIL
ADAMIČ
IME
ILUSTRA-
TORKE
POTOKAR
JAPONSKI
ALPSKI
SMUČAR
(TAKANOBU)
RIBJA
JAJČECA
PRISTAŠ ELE-ATSKEŠOLE
PEVKA
PRODNIK
GR.
PESNICA
PROGA DLAK NA STRANEH OBRAZA
VRSTA
METULJA
SIMBOLIČNO
ZNAMENJE,
ZNAČKA
ZAKON
MOLKA
NEM. ZNAM, AVTA
PRIPADNIK JUŽNOAMERIŠKIH INDIJANCEV
PEVSKI
ZBOR
VZDEVEK
GOETHEJEVE
MATERE
NIZOZEMSKA
REKA
OBLIKOVALEC NOVAK
RAZISKOVANJE IONOV
VERA
ALBREHT
IGNAC
KAMENIK
MESTO V SRBIJI
SLOVENSKI
SKLADATEU
RISTO
RUMEN IZLOČEK INFICIRANEGA TKIVA
JEZERO V ETIOPIJI
IME ODLIČNE SLOVENSKE ALPSKE SMUČARKE HROVAT
GLAVNO
MESTO
GANE
Zanimivosti od tu in tam in o tem in onem
Zmote
Ljudje precej življenja preživino v zmotah. Takšnih ali drugačnih. Na srečo večina naših zmot ne zadeva reči, ki bi bile življenjsko pomembne. Vendar: za učenje v življenju nikoli ni prepozno. Pa se dajmo v tokratni rubriki podučiti o nekaterih zmotah. Naj dodam le še, da za nekatere med vami morda ne bom zapisal nič novega, a bolje je izvedeti dvakrat, kot nikoli.
Treblenje uši
Opice si z medsebojnim preiskovanjem trebijo uši. Zmota!
V nasportju s tistim, v kar so prepričani mnogi obiskovalci živalskih vrtov, si opice, ko druga drugi brskajo po kožuhih, ne trebijo uši. To pogosto trebljenje ali "razuše-vanje" služi v glavnem odstranjevanju odmrlih kožnih delcev in ostankov solne skorje, ki nastane zaradi potenja. Vrhu vsega gre v tem primeru tudi za neke vrste socializacijo: na tak način se namreč člani opičje združbe navajajo drug na drugega. Opice so običajno, če ne živijo v resnično
umazanih kletkah, praktično brez telesnih kožnih zajedavcev.
Večerna zarja
Večerna zarja napoveduje lepo vreme. Zmota!
Kot je zapisano celo v knjigi vseh knjig Bibliji, naj bil že Jezus napovedoval, da bo prihodnjega dne vreme lepo, če se bo nebo zvečer obarvalo rdeče. Vendar drži to - kot mnoge druge stvari - le pogojno. V resnici slabotna vijolična (pink) barva večerne zarje nastane zaradi suhega zraka in tako je verjetnost, da bo dan na vrh deževalo, manjša.
Kravordeča večerna zarja, pa nasprotno nastane najpogosteje zaradi vlažnih prašnih delcev v atmosferi; to pa napoveduje prej dež kot lepo vreme.
Akropola
Akropola je samo v Atenah. Zmota!
Akropolis pomeni v grškem jeziku najvišje mesto. S tem so nekoč označili najvišjo utrdbo za mestnimi zidovi. V mestih stare Grčije
jih je bilo kar nekaj ducatov. Akropola v Atenah je pač ena izmed najbolj znanih med njimi.
Oltar
Oltar je iznajdba kristijanov. Zmota!
Prvi kristijani niso poznali posebnega prostora za svoja zbiranja, kot so to na primer v sodobnih cerkvah oltarji. Drugače verujoči sojih zato - ker svojih oltarjev niso poznali -imeli celo za barbare. Oltar, kot posebno mesto, kjer darujemo bogovom, je obstajal že veliko pred Kristusom v večini religij sveta.
Alkohol
Alkohol ogreje. Zelo nevarna zmota!
To je prav zares ena izmed najbolj nevarnih zmot, povezanih z alkoholom. Kajti, četudi nas sredi mrzle zime ogreje že samo pomisel na topli grog ali kakšno drugo alkoholno pijačo, je v praksi povsem drugače: alkohol telesa ne ogreje. Kje tiči nevarnost? Po kozarčku groga ali kakšne druge alkoholne (zlasti žgane) pijače,
subjektivno sicer občutimo toploto, ki se od želodca širi po vsem telesu, v resnici pa se zgodi naslednje: alkohol razširi zlasti kapilare na povrhnjici kože, kri hitreje priteče vanje in postaja hladnejša -telesna temperatura pade. Na tak način lahko alkohol, zlasti pri zelo nizkih temperaturah, privede do tega, da človek zmrzne.
Alkohol II
In še ena kardinalna zmota v zvezi z alkoholom:
Alkohol lahko preženemo s pitjem kofeina. Nasprotno: prav nič nam ne pomaga, če po nekaj kozarčkih piva, tik pred vožnjo domov z avtomobilom, izpijemo kakšno skodelico kave. Kofein nam niti ne zniža alkoholne ravni v krvi, še manj pa poveča naše sposobnosti hitrega regairanja. Morda nam sicer prežene trenutno utrujenost, ki je nastala zaradi alkohola in se počutimo bolj sveži. Prav to pa je lahko toliko bolj usodno, saj se naša sposobnost reagiranja ni povečala niti za malenkost.
Pripravil in priredil Tl.
UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD Tel.: 0602 83 641,83 652
VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Ridiceva 8, Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551,42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33,2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157,41267; Fax: 0602 42 404
MALOPRODAJA:
Samopostrežba i diskontom Dravograd, tel.: 0602 83 060 Samopostrežba Mariborska 35 Dravograd, tel.: 0602 83 550 Prodajalna Slovenj Gradec, tel.: 0602 41 048 Market "Topilca" Topolšica, tel.: 063 892 033 Rile Dravograd
ŽELITE TUDI VI TAKO ZALOŽENO PRODAJALNO?
OSKRBITE SE PRI OSKRBI 0602 - 42 - 591
OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD
NIEROS
ISO 9001
g
NIEROS Metal d.o.o.
2380 Slovenj Gradec, Gmajna 55, Slovenija Telefon: 0602/507-100 Tekefax: 0602 / 44-078
OBLAZINJENO POHIŠTVO
IZDELANO V SLOVENIJI
Studijska knjižnica
DZ 05
PREPIH
1998
070 C 497.12)
33

3003331,10
KAJA
g
COBI SS i
CIRUS
PLATANA
Prodajni salon
SLOVENJ GRADEC
Pod gradom 4, telefon: 0602 44 IBS, 0602 50 500
izipn:
CENTER ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM
11. Š®LA
3. GLASILO POČITNIŠKEGA PROGRAMA JULIJ - AVGUST 1998
■/$'1
Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem dobil nikjer in nikoli...
Ivan Cankar
KAN?
V ODKRIVANJE DOGODIVŠČIN Vil. ŠOLI N A CSD RAVNE
KDAJ?
NED POČITNICANI, VSAK TOREK IN ČETRTEK
KDO?
Tl, JAZ, NI, VSI. KAJ BOND POČELI?
•	spoznali bomo nove prijatelje
•	šli bomo na pohod, v bazen
■ ustvarjali v različnih delavnicah • pomerili se bomo v športnih in družabnih igrah • ogledali si bomo kulturne znamenitosti
TO NE BO NOBENA ŠOLA, AMPAK ŠALA. SAMO “ŠTOS",
KI PRINAŠA NOVO ZNANJE, SPRETNOSTI,
DOBRO VOUO IN ODPRTO SRCE.

POZDRAVLJENI !
-/$y
\ erjamcle ali ne. Inda s |>oriniiškim progianinin II. ŠALA smo med unni Irelje leto.
Lani. ko smo se od vas, počitnic in počitniškega programa poslavljali, smo Lili polni želja in idej. kako Li program popestrili, razširili ter se tako prihližali vsem otrokom v naši dolini.
I speli smo I
Počitniški program II. ŠALA je v najširšem smislu vaiai vse osnovnošolske otroke v Mežiški dolini.
Je program poletnih mesecev, ko nas neustavljivo vabi ju presenečenja, naključna srečanja, želje po dogi tdivščinalt...
Skupina mladih strokovnjakov, iskalcev zaposlitve, se je preko javnih del vključila v aktivnosti Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in izdelala bogat počitniški program II. ŠALA in nas v svet skrivnosti in dogodivščin zares popeljala.
\ 11. ŠALI so Itila organizirana in skrbno vodena številna medsebojna srečanja, v katerih smo skozi igro. delavnice in izlete spoznavali skrivnosti in lettole domačega kraja. Mežiške doline, se družili, zal tavali, vmes pa se tako mimogrede kaj naučili.
Delovali smo v Črni. Mežici in na llavnah za Prevalje in Ravne skupaj. Pri izvedbi programa so nas podprli številni donatorji s cele Koroške. Za njihovo naklonjenost in podporo se jim zahvaljujemo.
Prav tako ne Iti šlo brez v as, dragi otroci. spoštovani starši in mladi strokovnjaki.
Zahvaljujemo se vsem. ki ste vložili svoj trud in morda sedaj že uživate, ko pripovedujete svoja doživetja in izkušnje nekomu drugemu. \ se to je vam v veselje, a nam za nagrado.
Do prihodnjega letti vtis lepo pozdravljam in vas vabim, da se sprehodite po našem glasilu.
I 'oditeljiru počitniškvgu programu Irciid /'litigar, soc. delavka
POČITNIŠKI PROGRAM 11. ŠALA
V OBČNI ČRNA NA KOROŠKEM:
JULIJA:
Spoznavni dan in ustvarjalna delavnica - oblikovanje iz g/inaniola. Pohod in likovna delavnica - ogled Zelene poti na 'rebru.
Gorsko kolesarjenje - ogled ribnika.
Ogled znamenitosti v ('ini - Rudarski muzej . pekarna in ostale male zanimivosti.
AVGUSTA:
Pohod - Nojevska lipa.
Srečanje s skupino starostnikov in poslikava mape.
Pisanje utrinkov.
V OBČINI MEŽICA:
JULIJA:
Spoznavni dan in ustvarjalna delavnica - oblikovanje iz glinamola. Pohod na štalekarco - ogled ribogojnice.
Ogled Rudnika z muzejem in ogled občinske knjižnice.
Dan na kmetiji Jakopič.
A VGUSTA:
Pohod na lovsko kočo.
Risanje na majice.
Pisanje utrinkov.
V OBČINI RAVNE-PREVAUE:
JULIJA:
Spoznavni dan in ustvarjalna delavnica - oblikovan/e iz glinamola. Pohod na llrinjcvo goro - borovničev piknik.
Pohod s 'Romom Jeseničnikom - fotograjiranje narave.
Ogled Koroške osrednje knjižnice.
AVGUSTA:
Ogled pekarne Prevalje in poslikava majic.
Dan na kmetiji Jakopič v Mežici.
Likovna delavnica v knjižnici Leopolda Suhodolčana.
SKUPNA SREČANJA V OBEH MESECIH :
Kopanje v bazenu Ravne.
Pohod na Rimski vrelec - PH A.
Ogled diapozitivov v Ovni - Tomo Jeseničnik. Zaključni piknik na Dravi - čolnarjenje po Dravi. Ogled kino predstave T/TANIK - kinodvorana Ravne.
NA KOPANJU JE BILO LEPO...
Nekoga ilne smo se kopali na Ravnali. Ko sem prvič skočil v vodo. sem se skoraj utopil, ker sem šel pregloboko. A bazenu sem se potapljal in potem smo šli v Mežico. Bil sem zelo “zmatran . Bilo je zelo lepo.
Miha
Hodil sem na program, ker se mi je zdelo super. Velikokrat smo šli na plavanje, bilo je lepo.
Jošt
Ncyboy lepo j e bilo na plavanju.
Boris
Lepo je bilo na kopanju in ko smo poslikavali majčke.
Milan
Bila sem samo na plavanju, bilo mi je super.
Ana
Bilo je še kar lepo. Najboljše je bilo kopanje, pohod na Poseko, kje je bil z nami Tomo Jeseničnik in smo lahko fotografirali z njegovim aparatom.
Ivo
SailM ■! mi Je bile vse« , k« sta se Urša in Hai lin Tabulala. Hartin Je Urši Tima ai tei naiil. Ce bi h« «lila. kc sme imeli malice. Je zmeraj h« «lil tia. kjer m Urša se<l<‘la. Uetem sme se šli nazai kenat. U« sva z Urše šli skakat s stai Inetta kamna. m«t Je eden «d tantev p« Usnil in sem se (Mlatila v nette. Ut sme ki ih ali. sme se šli ebleč in pesušit lase. Uc sme šli na avlebus. se ie Hartin « dl«čil. da be Urše pustil Pii mini.
M livna
Bil sem zelo vesel kopanja v bazenu. Lahko smo prosto plavali in skakali v votlo. Plaval sem gor in dol po celem bazenu. Nekoč je nekdo prinesel žogo in igrali smo odbojko. \ mes smo imeli počitek in malico, ki se je zelo prilegla. Kadar smo šli na bazen, smo se imeli vedno dobro.
Matej
Zbirali smo se na avtobusni postaji na Prevaljah. Z avtobusom smo se odpeljali na Ravne. Ko smo prišli na bazen, smo sc preoblekli in se pogovorili o pravilih, ki veljajo v bazenu. Nato smo se tunkali. plavali, igrali z žogo. Ob 12. uri smo imeli malico. Potem pa smo se šli zopet kopat.
Petra
Veliko smo se hodili kopat Na začetku smo tekmovali. Ni bilo lepo, ker smo izgubili. Nato smo bili malo prosti. Počivali smo, imeli malico ter potem zopet tekmovali in zmagali. Bilo je res super!
IIO
MIJ)MIJI VŠEČ. KER SMO ŠLI V RAZEX V BAZESl JEM PL 111/. POD VODO l\ .SL IK I/.. BILO Ml JE VŠEČ, KER SMO DOBIVALI M \LICO /\ KER SEM SE Tl Dl SO \ČI E OB BAZESl .
BI HUM
Zdi se mi v redu. \ šeč mi je bilo kopanje.
Rotti
Ko smo prišli v bazen, nam je Suzana povedala pravila. Odšli smo se tuširat in nato skočili v bazen. Skakal sem s štartnega in z roba bazena. Katarina se je jezila name, ker sem jo pošprlcal. Malicali smo zunaj. Ko smo se najedli, smo šli nazaj v bazen. Ko je bil čas za domov, smo šli iz bazena in se stuširali. Na koncu smo se vsedli na klop in se zmenili za naslednje srečanje.
NENAD
Na plavanju mi je bilo všeč. l am smo se potapljale in špri-eale. Všeč mi je bilo Indi čolnarjenje in ko smo pekli hrenovke. Ker je jaz nisem znala speči, mi jo je pomagal neki gospod.
ANA
Kaj mr "ledati? Ne boš mi vzel bleje.
BILI SMO NA KMETIJI
■■■
■/$y
Zbrali smo so ob 950 |>re<l OŠ v Možici. Na žalost smo se /lutili samo šlirjo in / l i liom sva morala iti po Saro in Tino. Ko smo prišli vsi štirje pred šolo. smo šli v najbližjo Irgovino po sladoled. Nevenka je še kupila malico in odpravili smo se pioti kmetiji Jakopič. Do kmetije smo potrebovali 15 miniti. Ko smo prišli na kmetijo, nas je lam veselo pričakal pes Muli. Posedli smo se okrog mize pod kostanjem. K nam so prisedli tudi Helena, Petra in Tonček. Nekaj časa smo lam sedeli, potem pa smo si šli ogledat kmetijo.
Sli smo v hlev. kjer smo videli bike, krave, pujse, osla... Ogledali smo si tudi sobo, kjer molzejo krave. Gledati smo šli. kako se peče krnit in o njem veliko izvedeli.
Ko smo hodili nazaj proti mizi, nas je tam pričakal narezek, domač sok in kruh. Ko smo to pojedli in popili, smo dobili vsak še en kozarec mošta. Poslovili smo sc in se zahvalili, potem pa odšli.
Mario
i\ti/)r<j ali nazaj, odiar Ur sr zr.
mrt/sMosEsèomMM/qm/zzoqo.MPM/CES/tiDS/MTA/c/m mma,MmspE/a/. eaw mo m pdjedu. beeso dospe, jedu SMOTUD/mEME
C/IM
Zjutraj ob 10. uri siti me prišla zbudit Marko in Urh. ( )dhod je bil ob 1030. \ trgovini smo si kupili sladoled. Po najkrajši poti smo odšli do kmeta Jakopiča. Na poti smo videli konja. Na kmetiji so nas prijazno sprejeli.
Sara
Mufi je skakal po meni/ in sva se igrala.
Sabrina
\ torek smo šli v Mežico. Od avtobusne postaje smo šli peš na kmetijo. \ ideli smo, kako se peče kruh. Imajo veliko krav. pujskov in tudi konje. Najbolj nam je bil všeč osel Miško. Lahko smo ga božali in tudi jahali.
MM A
ČOLNARJENJE NA DRAVI !
\j UXxtM 'ic	tJjXetrrAwS.	PctjAii. -iz it
{.jcLSc, lijiA	atvT v j, GOč-. iGpčv -j mr	^ cciTc m
jžv/Vttv. JT/c m v j j dr. rdtč. iCo. ime	v. Herice., iz tv lil
Miha
Na Dravi je bilo zelo lepo čolnariti. Šli smo do pomola zaljubljencev. Tam smo si morali zaželeti nekaj ljubezenskega. Nazaj je bilo super čolnariti, ker je skoraj samo šlo. V rešilnem jopiču je bilo zelo toplo, zato sem komaj čakala, da pridemo do konca, da ga dam dol.
Ko smo končno prispeli, smo si šli peč hrenovke. Moja prva hrenovka je bila čisto zasmojena. Pojedla sem jo in se odpravila igrat odbojko. Bilo je super. Sestavili so še dve igri, ki sta bili še kar težki. Tp je minilo zelo hitro in prišel je čas, da se odpravimo domov. Ko smo se poslovili, smo hitro odšli do avtobusa. PA PA - smo že bili doma.
Uobrrta
V četrtek smo se dobili na avtobusni postaji na Ravnah. Z avtobusom smo se odpeljali v Libeliče.Ustavili smo se pri neki kmetiji. Šli smo mimo nje ter prišli do čolnarne Ajda. Prišel je vodič in nam povedal pravila. Ko smo bili v čolnu in že veslali, me je Martin šprical.
Potem smo pekli hrenovke in igrali odbojko. Zraven je bila tudi novinarkami nas je snemala in smo bili na televiziji. Igrali smo se štafetne igre. Najboljša je bila Suza. Potem smo se odpeljali domov.
SANJA
riiiiiiiiiir/cti !
V četrtek smo se šli na Dravo vozit s kanujem. Lepo so nas sprejeli. Vodja nam je povedal vse o kanujih in o opremi. Kato smo nekateri šli izbirat jopiče in vesla. Ostali so igrali nogomet in odbojko.
Ko je prva skupina prišla nazaj, so drugi odves-lali. iti smo si med tem časom pekli hrenovke. Ko smo se vsi najedli, smo odšli na poligon,
«S
kjer smo tekmovali. Poligon je bil zelo težak, ampak smo ga vsi končali.
Kato smo se šli še eno igro, ki pa je bila bolj težka. Ka koncu je bila podelitev nagrad. Po podelitvi smo pomagali pospraviti kanuje in se poslovili. Pilo je zelo lepo.
110
Ko smo se pripeljali na Dravo, smo se pogovorili o pravilih. I mariši so pripeljali čolne in počasi smo se \ sedli vanje ter se peljali po Dravi. Nato smo se šli iprat še igre. Ililo je zelo lepo. Zal mi je. da ni bilo Daliborke.
SABINA
NAJBOLJ SE Ml JE ZDELO PRIJETNO U ČETRTEK. KO SEM SE LAHKO PEUALA U PRUEM KROGU. KO SMO SE ORNILI. SO NAS ČAKALI PRIJATELJI. BILO Ml JE PRIJETNO.
7ALA
HURA POHODI...
Pohod mi je bil zelo všeč. Najboljše je bilo, ko nam je Tomo rekel, da lahko sami slikamo z njegovim fotoaparatom. Tudi sama sem naredila fotografijo. Slikala sem Anito on Mišija ob spomeniku na Navrškem vrhu.
D \UBORKA
V torek ob 900 smo se zbrali, da bomo šli na bližnnji hrib, ki se imenuje Štalekarca. Na Štalekarco smo hodili okrog eno uro, ko smo prispeli na vrh hriba, smo se pogovarjali in malicali.
Potem smo se odpravili proti dolini in se ustavili pri ribniku. Tam smo izbrali ime skupine: TITANIK. Čas je bil, da gremo nazaj v Mežico, kjer smo šli vsak na svoj konec. In zgodbice je konec.
Urh
Po dogi poti na Rimski vrelec smo si zaslužili pizzo. Po pizzi smo šli v restavracijo in si kupili lučke, če smo hoteli, smo lahko poskusili vodo, ki tam izvira.
Mario
Najbolj lepo se mi je zdelo štrajkanje. ko smo šli k Nojevski lipi. Andreji smo strajkali tako. da smo nabirali borovnice in jih jedli.
Jaši
Xaš<i Marinila
Ko smo sli na Beinjevo goro, so po mene, AAišija in "Petno pnišli Suzana, Jernej in Puško. Šli smo peš proti vrhu. Ala križišču smo se srečali s skupino, ki je prišla z Raven. AJa vrhu smo šli v gozd in nabrali borovnice. /Nato smo stepli sladko smetano in jo skupaj z borovnicami pojedli. Pilo mi je zelo všeč.
S, {MANTA
POSLUŠALI, PLESALI, BARVALI. USTVARJALI SMO IN SE IMELI LEPO ...
V počitniškem programu sem bil vsak torek in četrtek. Vsakokrat je bilo super. Najboljše je bilo v Črni, ko smo si skupaj s Tomom Jeseničnikom ogledali njegove diapozitive. Potem pa smo odšli še v diskoteko Sina, kjer smo plesali.
MARTIN
V četrtek smo se zbrali na glavni avtobusni postaji na Ravnah. Z Nenadom sva se usedla in se celo pot do Srne pogovarjala. Ko smo prispeli, nas je v hotelu Krnes že čakal Tomo Jeseničnik. Ogledali smo si njegove diapozitive. Nato smo pojedli malico in odšli plesat v diskoteko Sina. Imeli smo se zelo lepo.
AMBROŽ
Bilo jc super, ker smo sli v (imo. na Prevalje ter se veliko kopali.
Sabina
NAJBOLJ V REDU JE BILO V DISKOTEKI ŠIMA.
Urša
Se na mojo majico daj svoj avtogram!
Najbolj lepo mi je bilo v Črni, ko smo si ogledali diapozitive in nato obiskali diskoteko Sina.
Martin
IMELI SMO SE LEPO NA STADIONU V MEŽICI.
Jernej
Danes smo bili na nogometnem igrišču. Tam smo se igrali in delali okraske iz gline.
Sara
Pisal/in risalismo po iriajioah.Bilo jezelo lepo.
Anže
NA TIM SKKČANJl SIM SK IMI ! /I 1.0 TOOL. NAJBOLJT SK Ml .11./DI TO PISATI NA MAJICI..
Urh
Na današnjem počitniškem programu smo se imeli zelo lepo. ker smo Pisali in risali po majicah.
tloris
»a	s«	1«$® ia
sa*Ya'j	»ali®© a
Ila riin
Lepo mi je bilo, ko smo si šli v Pekarno na Prevalje.
Ožini
Šli smo v pekarno na Prevaljah. V pekarni so nam pokazali, kako sc izdeluje kruli. Za malico smo dobili krede. Ko smo jih pojedli, smo sli na Ravne. Na CSD smo si poslikali majice. Ko so se majice posušile, smo se drug drugemu podpisali na majice in odšli domov.
ŠKURIA
Kor it et; r prijetni senci
D. U.IBOIÌK, I
■iS'i
Najboljše so borovnice s smelano, ée jih poješ bar v "ozda.
Lepo je bilo, ko smo dobili pice na Rimskem vrelcu.
Marinka
Zdelo se mi je super, počeli smo veliko zanimivega.
Ud
Zadnji cetriek v mesecu avguslu smo sli v TRavue na ogled Urno predstave Titanik. Ko smo čakali ua vstop v dvorano, smo se igrali. Končno se je film eačel in trajal je kar tri ure. PVikazoval je veliko in lepo ladjo s 1230 potniki, ki je potonila v yktlanskem oceani*. Ko se je fiIm končal, smo se napotili proti paA<u na malico. Silo je lepo.
anži:
Počitniški program je super, dobila sem veliko novih prijateljev.
Haberla
/\) n j prej smo na eni strani pobarvali majice, nato smo sli na igrišče igrat odbojko. Silo je zelo lepo. Ko smo se vrnili, smo naprej barvali majice. 3a2 sem si pobarvala rumeno majico. Silo je KfA-L !
D. \l.m<)HK I
Danes smo delali iz gline, smo se sladkali, smo se igrali, zvezde melali.....
Ines

V torek smo se zbrali pred pionirsko knjižnico na Ravnah. Knjižničarka nam je povedala nekaj stvari o knjižnici, knjigah in izposoji. Nato smo iz barvnega kartona in kolaž papirja izdelovali ribice. Ko smo končali, sem si izposodila še knjigo. Bilo je lepo.
DAUUORKA
W
Ob desetih smo se zbrali pred knjižnico. Knjižničarka nam je povedala nekaj stvari o gradu in knjigah. Bilo je lepo. Ko smo končali z obiskom, smo šli še v bazen. Voda je bila topla.
\/ četrtek, 16. julija, smo se ob IO. uri zbrali pred šolo. Odšli smo proti rudniku v Mežici. Imeli smo namen pogledati samo muzej, vendar se je Roman nekako zmenil, da smo si ogledali tudi rudnik. Seveda smo bili vsi zato. Vsak je dobil svoj jopič, čelado in svetilko in kot bi trenil smo se znašli v vagonih, ki so nas odpeljali v rudnik.
V jami smo izstopili in vodnik nas je vodil po rovih in nam pripovedoval, kako so včasih kopali rudo in kako jo danes. Ko smo se iz pod zemlje vrnili na sonce, smo si ogledali še muzej, v katerem je razstavljeno rudarsko orodje.
Po ogledu rudnika in muzeja smo imeli malico. Potem smo se odpravili proti občinski knjižnici, kjer nam je gospa Alenka povedala značilnosti knjižnice. Po končanem zanimivem predavanju je bilo našega srečanja za ta dan konec. Poslovili smo se in odšli vsak svojo pot.
Mi izd
KAKO SEM PREŽIVEL POČITNICE ?
Komaj srni preživel /xièilniee. ker smo imeli na morju loko smotuno tovarišico. I llosni sem se imel zelo super, ker sva z bratrancem streljala s paško. Prvi dan mi je pokazal bombe in paško. Ttim sem se hali zaljubil, bue ji je Natalija, je stara 12 let.

Klemen
■Ili\
KAJ NAM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ ?
Najbolj všeč mi je bilo. ko sem spoznala nove pi'ijatclj(! in pri-jateljke. Posebno \ bazenu je bilo super.
SABINA
Bilo mi je všeč. ko smo čolnarili po Dravi ter plavali, čofotali in skakali v bazenu.
ANDRFJ
Program mi je zelo všeč. Ob sebi imam brata in sestro ter prijateljice in prijatelje. Tovarišice so zelo prijazne.
SAM ANT A
\s v
VSEC
MIJE,
MIRZET:
...KADAR V IGRI SODELUJE,
...NJEGOVA VERIŽICA,
...KER MIGA Z UŠESI, ...NJEGOVA ZGOVORNOST.
MARUA :
...KER JE DOBRA PRIJATELJICA. ...NJENI LASJE,,
...NJENA PRIJAZNOST,
...JE l MIRJENA IN POTERPEŽL.TIVA.
SARA:
...KER JE KLEPETAVA,
...NJENA OČALA,
...KER JE, DOBRA PRIJATELJICA. ...DA JE V REDIT
MIRA:
...NJENA RAZIGRANOST, ...NJENI ČRNI LASJE.
...NJEN NASMEH INVIDEZ.
...JE DOBRA DO VSEH.
Še 1'u.sil.sliu zn konce, in ndijo!
MARKO:
...NJEGOV NEDOLŽEN NASME11.
...KER JE VELIK.
...KER UBOGA.
...NJEGOV NASMEH.
KATARINA:
...NJENE KITE,
...LEPE OBLEKE,
...VŠEČ Ml JE GELA. ...KER UBOGA MAMO.
ROMAN:
...NJEGOV UHAN.
LEPO POJE,
...NJEGOV NASMEH.
...JE SKRBEN IN VESEL.
KLEMEN:
...NJEGOVA KRIZI RA. ...JI . \ K.SEL IN SMEŠEN. ...JE SKRBEN, ...NJEGOVE OČI.
URH:
...JE DOBER ŠPORTNIK. ...POZNAVANJE PTIC,
...DA SE RAD SMEJI. ...NJEGOVA RAZIGRANOST.
SABRINA:
...NJENI DOLGI
lasje:.
...LEPO POJE. ...LEPE ORLI.KIT ...KER SE RADA IGRA.
NEVENKA:
...KER SE VEDNO SMEJI. ...TOPLINA, PRIJAZNOST, VIDEZ.
...KER JE DO VSEH PRAVIČNA.
...JE V REDI MAMA.
11. ŠALE SO SE UDELEŽILI:
JOŠT PIMMAKA. UD Pii il)!KAK A. URŠA PIMMAKA, ROBERTA BAJRAMOi SKL ROB! BAJRAMOISKI. URŠKA EKAR/'. MILENA KNJE/.ir. SAM ANT A UROfČ, KLE-,11LATIN A l IROIČ, AII LAN STE! fČ, KLEMEV ABRAHAM. MARTIN I DRAIEC. MIRZLT'TOPALOIIČ. INES LAPANJA. JERNEJ ZUPANC. MIHA ZUPANC. SARA ŠMIOOI ( \ I Ril LEDNIK. MIRA STROPNIK. ANŽE GRL BELAI K. JOŽ! STRMČNIK. SABRINA KOREN. MARINKA DRUG. BORIS DRUG. MARKO STAN-
iMiRonr. aiiiia krop. marjan
I El 101 EC. ROZALIJA PAI ŠE SABINA ROGINA. DALIBORKA PETRO! 1Č, NENAD RIKIČ. AMBROŽ lil PREILL. DRAGAN SULTANO! iČ. SANJA STJEPANOI IČ. IIO H ANOI IČ. DOMINIKA PRAZNIK. ANITA TRATNIK. ANDREI ARE MATEJ ARI,. MARKO ARE ANEMARIJA ČIBEI. MATK ' MERK IČ. MAJA PARADIŽ. DENIS IN ANDREI MIKLAI ( ’.
KDO IN KAKO Vil. SALI:
Andreja Stopar iz Črne na Koroškem
Diplomirala sem na V isoki šoli za socialno delo v Ljubljani in si tako pridobila višješolsko izobrazbo. Kot brezposelna sem se prijavila na zavodu za zaposlovanje oktobra 1997. \ program javnih del sem se vključila kar takoj in začela delati na CSD Ravne v programu "Pomoč družinam . Delo z mladimi me veseli že ves čas. Na začetku mojega dela na CSD sem sodelovala v Dnevnem centru Krtek, delala pa sem tudi individualno s petimi otroki. Rada sem delala z njimi, se nekako navezala naje in tudi oni name. Na OŠ Črna sem za sedmošolce skupaj s Sonjo Gaber vodila mladinske delavnice. Z delavničarji sem preživela zelo zanimivo in lepo leto, polno doživ etij in novih izkušenj.
Med počitnicami pa sem sodelovala v počitniškem programu 11 ŠALA v ( irni. S Sonjo nama je uspelo pridobiti osem otrok.
Skupaj smo uspeli doživeti marsikaj lepega iu zabavnega. Mladim sva poskušali počitnice obogatili z lepimi stvarmi in nepozabnimi dogodki in srčno upam, da nama je
to tudi uspelo.
vključen kot udeleženec javnih del v program Pomoč družinam. Delam z otroki. Program poteka čez celo leto in je razdeljen na dva tlela: šolski in počitniški.
1 I. SAI. \ je počitniški program, v katerega so vključeni otroci iz Mežiške dolini. Da smo lahko uresničili program, smo morali pridobiti tudi del sredstev' za izvedbo le tega. Pri tem smo pogosto naleteli tudi na težave. Želim si. da bi v programu Pomoč družinam bila možnost redne zaposlitve.
Roman
Suzana Ajd s Prevalj
Od marca 1998 sem v ključena v program Pomoč družinam
Andreja
.Marija Vršič iz Mežice
Na Ravnah sem končala gimnazijo. nato nadaljevala študij na V isoki agronomski šoli v Mariboru, ki je še nisem končala. Kljub iskanju službe nisem našla redne zaposlitve, zato sem se po predlogu zavoda za zaposlovanje novembra |99() odločila za vključitev v javna dela na CSD Ravne.
\ šolskem letu 1997/98 sem se srečevala z osmimi otroki, ki so bili različnih starosti, od 7 do 13 let. Na srečanjih smo se učili, igrali, fistili in hodili na sprehode. Za julij in avgust smo pri|travili |trogram. ki se imenuje I 1. ŠALA. Vanj so sc lahko vključili vsi otroci, ki so si želeli z. nami preživeti počitnice. Skratka, želeli smo si. da bi se otroci v naši družbi prijetno počutili in upam, da smo to tudi uspeli.
Marija
Roman Pečovnik s Prevalj, stanujoč v Mežici
Po prvem poklicu sem kuhar, po drugem ekonomski tehnik. Zaposlen seni bil pri Hudniku Mežica. Po stečaju I OM-a sem pristal uti zavodu za zaposlovanje, preko tega sem na CSD
'/. terc spredaj: Nevenka l.ednik. Katarina Orešnik, Dominika llobek.
Na sredi z terc: Sabina Osojnik. Suzana Ajd, Andreja Stopar /.mlaj z terc: Marija Vršič, Homan 1‘ečornik. Sonja Gaber
na CSD. Končujem študij v Mariboru- vzgojitelj predšolskih otrok.
\ času šolskega leta sem sr srečevala s štirimi otroki na individualnih srečanjih, dvakrat tedensko pa sem sodelovala v Dnevnem centru Krtek. Med šolskimi počitnicami sem sodelovala v programu I I. ŠALA. S Katarino in Sabino smo sktt|laj vodile skupino otrok z Haven in Prevalj. Program je bil zelo pester in zanimiv. Z otroki smo se srečevali ob torkih in četrtkih. Bili smo na pohodih, kopanju v zimskem bazenu na Ravnali, ogledali smo si Osrednjo koroško knjižnico, pekarno na Prevaljah, bili smo v ( Ani. kjer smo si ogledali diapozitive in obiskali diskoteko Šiita, ogledali smo si kinoprcdslav o, imeli smo likovno delavnico ter piknik s čolnarjenjem po Dravi. Mislim, da nam je program lepo uspel, trudila sem se. da sem otroke razumela in jih imela rada takšne, kakršni so.
Suzana
Katarina Orešnik, diplomirana socialna delavka iz
Mežice
Ze v času študija sem kot prostovoljka sodelovala s SCO. od maja 1998 pa sem vključena v program Pomoč družinam. \ času šolskega pouka sem skrbela za program v Dnevnem centru Krtek.
Skupaj s Suzano in Sabino smo sestavile počitniški program za skupino Prevalje- Ravne, ter z veseljem, navdušenjem, nestrpnostjo in malo tudi s strahom pričakovale prvo srečanje. Ko so pričeli otroci prihajati, smo se spogledovale in usta nam je vleklo na smeh. kajti prišlo je 16 otrok, več kot smo pričakovale. Število otrok se je iz srečanja v srečanje povečevalo, tako da je bilo v našo skupino vključenih kar 30 otrok. Zavedale smo se, da bo naše delo z vsakim otrokom, ki se bo na novo vključil, težje, bolj zahtevno. Hkrati pa je bila to potrditev našega dela.
Počitnice so se končale, moram priznati, da še nikoli nisem preživela tako aktivnih in zanimivih počitnic, kot letos. Hvala vsem. ki ste jih preživeli z menoj, bile so lepe.
Katarina
Sonja Gaber iz Črne
V programu Pomoč družinam, ki ga organizira (iSl) Ravne, sem preko javnih del pričela sodelovati julija 1997. Preden sem bila v program uradno sprejeta, so bile na veliki preizkušnji moje sposobnosti dela z otroki, kakor tudi resnična predanost temu delu. Skozi leto, ko sem sr srečevala s svojimi novimi, mladimi prijatelji sem spoznala, da je takšna strogost GSD pri izbiri kandidatov res potrebna. Delo z otroki poleg lepili stvari prinaša tudi manj lepe, ki jih brez prave predanosti temu delu in
resnične želje pomagati otroku ne bi opravljal.
Počitniški program pa je bil namenjen bolj lepim stvarem, žaltavi za nas brezposelne v tem programu in zabavi za naše otroke, ki so si po zahtevnem in napornem šolskem letu zaslužili lepe in malo drugačne počitnice.
Sonja
Nevenka Lednik iz Mežice
V Ljubljani na SSTP sem končala grafično smer in nato želela študij nadaljevati na pedagoški fakulteti. Toda sprejemni izpiti so mi to pot preprečili. Zelja za delom z otroki ni mirovala. Ko sem na uradu za delo zvedela za to pomoč, sem si rekla, vredno je poiskusiti. In res, zaposlila sem se kot izvajalka javnih del pri CSD Ravne na Koroškem v program Pomoč otrokom in družini za domu. \ letu 1997/98 sem individualno sodelovala z osmimi otroki iz Mežice. Moj cilj je bil stati jim ob strani, jim biti v oporo, pomagati jim, da se bodo lažje znašli, da bodo [tostali samostojnejši in bolj zadovoljni s svojimi uspehi. \ sa srečanja z otroki, včasih polna stisk in bolečih spoznanj. drugič spet osrečujočih doživetij, mi dajejo nekakšen smisel, zagon.
Na OŠ Mežica skupaj z Marijo vodiva mladinske delavnice. Med počitnicami pa smo imeli počitniški program l I. ŠALA, v katerega so bili vključeni otroci iz Orne, Mežice, Prevalj in Raven. \ programu sodelujem že drugo leto in upam, da nam je tudi letos odlično uspel. Vesela sem, da lahko opravljam to delo, ki pa je le moja začasna zaposlitev. Ko Ito ta čas minil, bom zagotovo še naprej - otrokova prostovoljka.
Nevenka
Sabina Osojnik iz Mežice
V program Pomoč družinam na LSI) sem vključena od marca 1998 kot izvajalka javnih del. V času šolskega pouka sem se individualno srečevala s tremi otroki z Raven ter dvema iz ( irne. Naša druženja so vsebovala pogovor, igre. delavnice, kakor tudi mojo pomoč pri učenju. Verino so se lahko obrnili name. saj so vedeli, da jim bom stala ob strani. Postali smo dobri prijatelji. Dvakrat na teden sem bila prisotna tudi v Dnevnem centru Krtek.
Med počitnicami sem skupaj s Katarino in Suzano vodila počitnišlki prigram 11. ŠALA na Ravnah. Pridružilo se nam je veliko otrok in čas, ki smo ga preživeli skupaj, je bil pester in zabaven.
Sabina
11. ŠALO so vodili :
IZVAJALCI JAVNIH DEL: Katarina Orešnik. Sabina Osojnik. Suzana Ajd. Roman Pečovnik, Nevenka Lednik. .Marija Vršič. Andreja Stopar in Sonja Gaber
VODITELJICA POČITNIŠKEGA PHOGRAiVIA:
Irena Pudgar, socialna delavka
LREDNICE GLASILA:
Nevenka Lednik.
Katarina Orešnik in Marija Pavše
GRAFIČNA PRIPRAVA:
Grafični studio IVKO Ravne na Koroškem
IISK :
Tiskarna ODTIS Ravne na Koroškem
NAKLADA:
.100 izvodov
Glasilo je izšlo kol priloga časopisa Prepih. Izdaja ( Z.P f 'OUANC d.o.o. Hame na Koroškem. Odgororni urednik Vojko Močnik. Na osnori mnenja republiškega sekretariata za informirat je. št. 23/105-92. šteje časopis med proizrode. za katere se plačuje 5% darek od prometa proizrodor.
NI BILA NOBENA ŠOLA ...
Bilo je tako, kot smo vas k šali povabili. Spoznali smo nove prijatelje, hodili po pohodih, ustvarjali, spoznavali znamenitosti, tudi tekmovali.
Vsem nam je bilo lepo ob takih počitnicah in zato iskrena hvala vsem, ki ste z nami v tej naši “11. šali” sodelovali in pomagali.
Dobimo se seveda spet - pod mostom, prihodnje leto...
Zmaga PROŠT, dipl. psih. DIREKTORICA
DENARNA IN DRUGA MATERIALNA SREDSTVA SO PRISPEVALI:
CENTER ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM, DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KOROŠKA, ENERGETIKA d.o.o., RAVNE NA KOROŠKEM, GUKO d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM, KMETIJA JAKOPIČ, PRATNEKAR ANTON MEŽICA, KORMETAL d.d., ČRNA NA KOROŠKEM, KOROŠKA BANKA SLOVENJ GRADEC, KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM, KOROŠKE PEKARNE d.d., PEKARNA ČRNA, KOROŠKE PEKARNE d.d. PEKARNA PREVALJE, OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM. OBČINA MEŽICA, OBČINA RAVNE-PREVALJE, RUDNIK MEŽICA d.o.o., RUDNIK MEŽICA-FINANCE d.o.o., SIRD d.o.o. -SVETOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST - RAVNE NA KOROŠKEM. SLOVENSKE ŽELEZARNE - NOŽI RAVNE d.o.o., SLOVENSKE ŽELEZARNE - METAL RAVNE d.o.o., TOMO JESENIČNIK, TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN-RAVNE NA KOROŠKEM. TRGOVSKO PODJETJE NAMA-VELEBLAGOV-NICA RAVNE NA KOROŠKEM, VZMETI RAVNE, ZIP CENTER d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM