Slov. jezik in c. kr. uradi. MTrkajte, inodprlose vam bode!" sem vzklikuil ter aem ob enem priobčil v 8. štv. ,,81ov. Goap." z dne 21. febr. zaaimivo razsodbo c. kr. juatičnega ministeratva, da ae ima pri naši c. kr. okrajni aodniji napraviti alovenaki napis, priskrbeti alovenski pečat in potrebne uradne tiskovine v alovenskem jeziku. Na toti moj poziv, da bi narodnjaki tudi po drugod zahtevali enakih pravic, oglasil ae je neki goapod s avojim jjodzivom"* ter imenuje stvari, za katere amo se bili potegnili v Šmarji, malenkoatne; pravi, da amo prijeli bika za rep, namesto za roge. Groapod dopianik, kateri v avojem ,,odzivu" našteva prav zanimivo reči, kako je med trdimi Nemci naael alovenskib. uradnikov, ne pa, da bi bili iati pri naa nameščeni, vendar mojega •poziva ni popolnoma razumel. Malenkoatno bi bilo morebiti res, ako bi bili mi v Šmarji prosili aamo za vunanje slovenske napiae, na znotranje uradovanje pa bi se ne bili nič ozirali; malenkoatno bi bilo mialiti na slovenske table, če se znotraj v uradu uraduje vae po nemško. Piaeo teh vrst pa v6 iz avoje izkušnje, da se pri naši aodniji uraduje s alovenakimi strankami slovenako, ako stranke govorč z uradniki samo slovenaki (čeprav morebiti znajo nemški).Bil je enkrat sam za pričo, in ker je 8 aodnijskim adjunktom govoril aamo slovenaki, govoril je tudi g. adjunkt aamo alovenaki, in narekoval je svojemu pisarju tudi slovenski zapianik, čeprav on po avojem mišljenji ni naa. Iz tega aledi, da se pri nas uraduje slovensko, ako mi sami hočemo in slovenaki napia na aodnijakem poslopji, alov. pečat in dr. potem že ni več ,,malenkost"? ampak aamo naravna atvar in posledica znotranjega alovenakega uradovanja. Ali čeprav ao slovenaki napisi na naai c. kr. aodniji čiato naturni, vendar nam tudi toti napiai v naši prošnji niso bili glavna atvar, naj nam g. dopianik verjame, da ne! Zunanji napiai ao nam bili aamo uzrok, da viaoko c. kr. juatično miniaterstvo opozorimo na dve čisto notranji in nikakor ne malenkoatni atvari. Mislil sem, da bodo vsi čitatelji ,,G-o8podarjevi" tudi med vratami umeli brati, gospod dopianik ,,odziva" pa tega ni hotel. Zato zdaj povem, kateri sta bili tisti dve notranji, nikakor ne malenkostni zadevi. Prva je bila, da naznanimo viaokemu c. kr. juatičnemu miniateratvu, da hooemo popolnem, alovenako uradovanje, ustno ia pismeno. Zato treba potrebnih tiskovin, katerih dozdaj menda ni bilo pri nas. Take tiskovine ao razne pozivnice, aprejemnioe itd. ter tudi uradni pečat spada k takim atvarem. Drugič pa smo bili mi prošnjo avojo uložili ravno takrat, ko je bilo pri naa razpisano mesto c. kr. okrajnega aodnika. Ker je naša prosnja za slovenako uradovanje prišla naravnost k justičnemu ministeratvu, izvedeli ao tam želje šmarskega okraja. S te osebne strani doaegli smo morebiti tudi to, da je zdaj tudi novi goapod adjuukt, ki je meaeca februvarija prišel k nam, popolnoma zmožen alovenakega uradovanja. Moj goap. kolega bo zdaj umel, da naša atvar ni čisto malenkoatna. (Konec prih.)