Tečaj XXXIII, ospodarske, obrtniške «fp^v m -r s. » • « ^ . \ Cl •A ak ■ , Jzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaii po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 6. januarija 9 Obseg: Bralcem „Novic" ob novem letu 1875. odgovor zarad živinskih potnih listov. Krompirjev žužek, slivni rivČekar in pa krvava uš. Vprašanje in Kdaj so bile peči iznajdene? potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave Pogajanje za slogo Slovencev. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) O Mnogo - vrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Bralcem J5 ITovic a novem letu 1875 Dva- in trideset let je minulo > kar so „Novice" Al storjenega delà ne smemo previsoko ceniti ? ne vprvič povzdignile glas za narod slovenski. Žalostěn je bil tačas položaj Slovencev, t^uiw žalostneji, nego je danes. Ljudstvo ubogo in nevedno, nam se odtegujejo pravice v se veliko smemo se s tem zadovoljiti ; mnogo mnogo caka nas še delà; položili smo komaj temeljni kamen. Se vedno ppp_( i h . mspfi tlačeno in zaničevano, imelo ni branitelja, imelo # ) ni uči- i ki jih smemo m moramo zahtevati, ako hoćemo kot narod obstati in srečni biti. razen duhovnikov. Gospoda se je z zaničevanjem Nemški ustavoverci nas še pri vsaki priliki stisnejo, kjer telja, ločila od naroda; kdor je znal le pet besedi nemških ,---. . Î Jv J^^v ------ ^ ni hotel več biti to, v kar ga je Bog vstvaril — sin slovenskega naroda; izšolani sinovi slovenskih starišev ravno morejo; v srednjih šolah se pridno nemčuje, o v kancelijah. Na glas naših poslancev ne poslu-sajo, za davke pa piačevati m vojake dajati, smo dobri, so se svojega rodu in svojih roditeljev sramovali ; v Med tem, ko se v daljnih Crnovicah čisto po nepo-vsi Sloveniji bilo ni deset mož, ki bi bili uměli pra- trebnem vseučilišče pripravlja, ne privoščijo se nam vilno slovenščino pisati; slovenki rod je životari], kakor najpotrebnejša sredstva za razvitek in izobraženje na-paria med narodi, in po pravici je Preširen tožil iz šega naroda. Zdaj nam hočejo še trgovinsko zbornico globočine domoljubnega srca: „na tleh ležé slovenstva in z njo deželni zbor iz rok izpuliti. Domaće ljudi preganjajo iz dežele, in nas s tujci strahu j ej o. y Pa stebri stari." A1 Bog se je zapusčenega naroda našega usmilil in poslal mu je nekoliko blagih mož, ki so začeli narod buditi iz dolzega spanja, in dramiti ga na delo za lepšo očividno na to, da se ne smemo še v počitek podati saj je naše žalostno stanje dovelj znano, ni nam tedaj treba, še več reci na drobno naštevati, vse kaže příhodnost „Slovencem bode vřeme se 'zjasnilo Jim milši zvezde, kakor zdaj, sijale naj teže delo nas še caka! Vemo in slutimo y da y nas čakaio se hude u skušnje, borba in trpljenje. Laž in sila, ovadba, sumničenje in vse druge peklenske moči bodo še nekaj časa skušale pogaziti .našo pravično in sveto narod naš imel nobenega časnika več. Leta 1843 še stvar. Al mi ne obupamo; pravica mora konečno Ko so leta 1600 zamrle Vodnikove „Novice". ni ? kakor smo večkrat čuli prekah, ki jim jih je in cenzurna uradnij „Novice" , ustanovlje 9 po premaganih mnozih za- zmagati ! leta stavila c. k. viša policijska na Dunaj . „Novice" svojega programa in svoje delavnosti ne rodile so se naše bodo spremenile : kar smo zagovarjali in povdarjali skozi i • O r\ 1 i 1 v t i i • Tnv Iv 1 • I ri 1 y za poduk in povzdig stranski napredek slovenskega naroda y za vse- za i u m 1 vu vi\ Bjuivuoot^a uaiuiia^ et a v^uuj doljubja in za brambo narodnih njegovih pravic bujanje 32 let, hoćemo tudi zanaprej. Podučevali bomo Slovence ro- tudi zanaprej v poljedelstvu in obrtnijstvu, da si mate- Ce pogledamo nazaj na dva- in tridesetletno delo- četku rijalno opomorejo; kajti „Novice" so brž v spoznale, da blagostanje je svojem za- prvi pogoj vi- vanje „ brez vs eno Novic",^ smemo ponosno reci, da nismo delali šega izobraževanja; reven narod se tudi duševno peha. Ce tačas bilo ni toliko rodoljubov, da bi ne more povzdigniti. Slovensko slovstvo bomo kolikor rednjo mizo zasedli y bij za našo domovino ; takrat imeli so Slovenci -----* ~ * -- rv » uviigutvii TV,^^«^ danes tisoč in tisoč src mogoče pospeševali. Branili bomo nadalje sveto vero S0pi8 } danes imamo jih čez 20 in yy družbo sv. Mohora" y 9 ki in imamo še „Matico en ča- naših očakov pred lažnjivim liberalizmom in novimi pogubljivimi teorijami, katere Boga, dušo y in večno živ- vsako leto na tisoče knjig ljenje zanikujejo, in člověka v živino ponižujejo, ter vse med narod pošiJjate. V borni bajti in v salonu, v kme- plemenite čute iz srca iztiravajo; zakaj prepričani smo tiški krčmi in na javnem gledišči se sliši zdaj sloven- da taki uki moraj o naš narod le zbegati in zdivjati, in ščina y y se nekdaj ni smela prikazati med boljše kroge. vsak kulturni napredek nemogoč storiti. In da smo toliko napredovali, pripomogle so mnogo temu ,;Novice In s tem želimo našim bralcem srečno mlado leto ! Gospodarske stvari. Krompirjev žužek rivčekai krvava uš. in pa Tri nove iiadloge, katere iz severne Amerike žugajo kmctijstvu našemu. SI. ministerstvo kmetijstva je z razpisom od 8. decembra u. 1. razposlalo družbám kmetijskim poduk zarad gori imenovanih treh mrčesov , kateri v severní Ameriki neizmerno škod) delajo , pa so se že tudi dalje pomaknili. Ker bi tedaj utegnile tudi dežele na da se razširila ta zato Šega cesarstva nesrećo doživeti nadloga tudi po njihovem polji in njihovih vrtih želí ministerstvo, naj bi naši kmetovalci že zdaj nekoliko poznali omenjene mrcese, in zato je tudi odboru družbe kmeti jake Kranjske naročilo, naj on skrbi za razgias poslanega mu poduka. Vsled želje družbenega odbora, naj cimo >> Novice" razglasile ta poduk, ga priob- v našem listu. krompirju (solatium rostratum) na skalovitih gorah (Rocky Mountxins) v zahodu zedinjenih držav, in osobito poleg reke Kolorado; odtodi imé njegovo. Sca-soma je zlezel ta žužek tudi na ves drug krompir, kjer je obilo paše našel in se zato strašansko pomnožil ter prava nadloga ondašnjim deželam postal. Silovito je dri od zahodnih krajev v reko Mis s i sipi, ter do leta 1870 že přišel celó do vzhodne; 1865. leta je prekoračil Kanade, in zdaj ga imajo že povsod v vzhodnih dr- žavah. Ze skrb razodel y 187* da Je državni entomolog C. V. Riley ne v malo letih že do bregov A t- lantiškega morja přišel, kajti vsako leto se okoli 50 Angleških milj dalje v vzhodne države pomikuje, povsod stanoviten zarod zapustivši. Mogoče je tedaj po takem , da prekorači tudi Atlantiško morje in da bode grozovita nadloga krompirjevemu polju po vsi Evropi. Tega se je že dandanes silno bati, zato je že zdaj , vso pozornost obrniti na to novo šibo krompir- treba jevega polja. Krompirjev žužek je tako velik, kakor naša na-vadna polonica (božja kraljica); njegova krila so ru- menkasto bela; na vsakem krilu ima obeh skupaj 10 sko podolgastih po ) tedaj na crnih lis (prog); zato latin- imé njegovo: „sedmoprogasta doriforia". Lahko One (babice) ležejo po 1000 in ga je tedaj spoznati. še več jajčic, iz katerih se rujavkasto ali rumenkasto-rdeče gosenice (ličinke) s crno glavo in črnimi nogami izvalijo; na vsaki strani života ima gosenica dvojno vr3to crnih inarog. Gosenica se zariie v zemljo in ondi premeni v mešiček (bubo) enake barve. Jajčica so pri - drže se spodnje strani 30 — 40 dnevih postane iz jajčeka žužek (keber) ; v enem poletji se zaplodi po njem čvetero rodov. Gosenice njegove požro krompirju zorna, pomarančne barve, k r o m p i r j e v e g a perja perje, in s tem pokončajo ves krompir. Ker se v s e teh gosenic prikaže na milijone in milijone ogromna. ? zato je škoda več krompir tako kraiih Amerike je ta mrčes pokončal ves ) da ga ne sadijo vec. In n o b e n e po- močí ni zoper to nadlogo, kajti obiranje jajčic in gosenic iz perja krompirjevega, pa tudi potresanje z raz- jedljivimi řečmi itd. nič ni pomagalo; najbolj se je še koristno skazalo potresanje perja s tako imenovanim Scheelo vim ali Parižkim zelencem (Scheelesches Grtin). Pomeša se ta zelenec z moko, živim apnom katerih se vzame 25—30 delo/ več kako AI ta zmes je hud strup, zato ni varno rabiti je mavcem pa zelenca y Tak te kromp polje dežele naše tudi v naše dežele Kolorado Bog obvaruj naše dloge , ki bi se s tem lahko zanesla tudi v ker se večkrat vozi Amerikanski krompir Vprašanje in odgovor zarad živinskih listov. potnih pismo Vredništvo je přejelo iz Golica slede „Na živinskih potnih listih je spodej zapisano, ,,da je zgoraj popisana živina pri odgonji od tod zdrava bila y in da živino, se potrjuj tukaj in ne v okolici kuge med rogato u Ker župan le takrat more potrditi zdrava bila ? zato Tako-le se glasi ministerski poduk : krompirjevem žužeku. Ta žužek (keber) Kolorado ž u ž e k (Doryphoria decemlineata) imenovan, je v severni Ameriki ža znan blizo 45 let. Najprej so ga našli na nekem divjem zdrava y ako jo sam ogled ali pa y da da mu zanes- zivina člověk pové, da je živino ogledal in zdravo jdel do zdaj župan sam živino ogledoval, ali pa, ker nekatera živina čez 2 uri od njega oddalj y zahteval 3lj his. št pričo in potem v eno kolono zapisal ,,N živino ogledal in priča y da je Ž a n d a r m se živina gledovala pa pravi jo: ,,Tega ni potreba y da bi Naj si. „Novice" blagovolijo povedati y kd ima prav Martin Vozel. župan y Odgovor vredništva. Vaša je prava, ne pa žandar- kajti kdor hoče kaj Je.va\ videti, ali pa popolnoma se zaoašati na onega spričevati, mora to ali sam kdor y mu veljá za prieo Nič videti, a vendar pričati, bila bi gola sleparija. Mi bi, Če bi mogoče bilo, od potnih. listov vedeni zdravniki. še vec zahtevali, namrec to, da jih delajo 1Z- Ker pa to ni, in potni listi spÍ3ujejo , prav po žandarjevi misli ker se zdravstveni brez y ogleda ûivmc , /Jćiiv Ui V^uua , »Cija»ui luu/jjg h laij da navadni živinski potni listi nimajo nobene vrednosti živine zato ni čuda da veljavni možje trdijo in da bi celó nič na škodo ne bilo, ako se taki darjevih mislih narejeni listi popolnoma odpravijo. po zan- Podučne stvari. kote » y Kdaj so bile pecí iznajdene ^ Na Božični večer sem sedel pri peči, vesel gor ki iz Krasa ter bile peči iz: iz nje puh tel a « nas pr jdene y in kd tako nam piše rodoljub mu povemo: ,,kdaj so je to dobrotno stvar iz- Našemu radovednem Kdaj , koga pr odgovorimo to ie so ačeli peči staviti v sobe y in bii je mraz v to znajdbo napotil, ne vé se za prví _ gotovo; zgodovina ta zgublja se v starodavne čase; to liko pecí plot pa vemo da Grk in R i m 1 j niso še poznali , VCLUU| ua 1 ft 1 1U xt k UH I j « U I ii'U" Predao so peči stavili v sobe , greli so jih s to y ki blizo enako sedanji Meisnerjevi kurj bila po cevih pe iz podnjih Čumnati v gornj sobe Peči kakor jih imamo danes, so neki najprej OUUO. i , .uiumv «v — stavili v severni Nemčiji, se vé pa, da so današnj ve- liko predru in umnejše napravlj memo prvih Politične stvari. Pokajanje za slogo Slovencev v đveh pisniih. • ki so dogega srca. Glas sv. večera. Dr. Jan. Bleiweis je 3. oktobra preteklega leta přejel iz Stajarskega od odlicnega rodoljuba sledeče pismo : Veleučeni gospod! Iskrena ijubezen do sîovenskeg )7 naroda mi daj povod ) se znem Vam y za narod mnogo rnnog) záslužnému gospodu, naslednje crtice napisati Premišljavajoča z dr mršavi položaj na šega razkosanega in raztrganega naroda ter istega bliža-jočo se ugonobitev v okolnostih, katere sedaj vladajo, sklenola sva dn 31/8 godbo med narodno-konservati poskusiti porazumljenje in po (klerikalno) in na- rodno - liberalno stranko pod geslom: „Blagost na- d m P germanizacij a Pod tem geslom je pa mogoče spet združiti raz-družene moči inteligentnih narodnjakov. Politično živ- bi vravnalo tako da se tema točkama sklada Kji o^ u a r uaii/ ua dc o luiua sataucv j kar se ne vjerna, opusti se, kar je indiferentno, prepušča se svobodni vsak viiib posamnikov. Na svojem polj po vojih posebnih stanovskih ali nai delà jalnih pra y in ima pustiti isto svobodno gibanje tudi sosedu Gledé na volitve in glasovanje * cev bi odločevalo nadzorništvo Ijenih poslan volj od , vzajemno v ta namen upnih mož obeh strank. Pravomočne do- - kar sedanje postave se sprejmejo z vsemi posledicami je kvarnega, odp ) se po postavnem poti imeni zaželene sloge prosim tedaj v porazum-Ijenji svojih politiških prijateljev, da mi blagovolite na-znaniti, jeli ste Vi in Vaši politiški somišljeniki volj spustiti se v pogajanje? na kakih podlogah bi to mo goče bilo, in na leak način se ima razpravlj y V ugodnem slučaj se menda sklicalo vršiti. do 10 narodnih voditeljev obeh strank vanjem itd odličnim spošto tobra Na to pismo je odgovoril dr. Bleiw 14 ok u. tako Prečastiti gospod ! Vsled cenjenega dopis dne t. m. počastujem se Vam odgovoriti sledeče Vas predlog, ki namerava porazumljenj od med slovenskima strankama, pozdravljati s prisrčno radostjo , kajt podira, kar smo zidali z velicim trudom 3 in spravo mora pač vsak rodoljub nesrečni razpor o 1 aj š u j na- in upor germanizaciji") so gole fraze in v tem oziru motijo ljudstvo , ker vsa dejanja slovenskih voditeljev od leta 1848 so merila in merijo na omiko in blagor svobodo v razvitku njegovih pravic, našega naroda, na in mir bodi ljudém, lišče? v napredek v vsem. Ali nismo edini napravljali čital- Sokola", dramatično društvo in slovensko gleda- nice ) y> ali nismo edini osnovali „Matico?" ali nismo edini borili se za obveljavo narodnega jezika v šolah t v pisarnah ? ali nismo poganjali se za napravo sol za poljedelstvo? ali nismo spisaii slovenskih knjig mno-govrstnega obsežka? aii nismo v ta bori h edini raz- vsaj v fotografiji najvećega tabora ovenskega na Vižroarjih leta 1869 se vidimo Bleiweisa in Costo, Razlaga in Zarnika, Vršnjaka in Tonklija. lagali naš program ? Zmirom edini smo skušali „Slovenijo (( snovati, zdaj pa se cepimo Slovenci na dvoje! In zakaj? Mar je delovanje za omiko , napredek , svobodo dve Narod (( ) leti, kar se 9 Je blagor naroda, germanizacija zadnji rodil, kaj druzega, kar je bilo popred ? Tn kaj pa je stvarila stranka, ki se imenuje „mlada", slovenskému narodu na korist? Naj nam drage volje pové: kaj neki? Mi ne vidimo nikjer da Je kaj druzega vstvarila za blagostanje naroda našega, za omiko nje- govo » za napredek njegov treh časnikih res da se to y V • v nic živahno giblje in čedalje veči razpor delà, čemur se giblje „die kleine aber ruhrige Partei", čisto druzega ni nego v slovenski jezik prestavljeni ne naški Bizmarkov liberalize m. Dokler je miroval Bizmark, mirovali so tudi míadoslovenci (glejte Zarnikov navdušeni sestavek za duhovsčino naso še v „Novicah" leta 1871), ko pa je Bismark začel propagando svojo duhovnike, kar brž Je zoper katoliško vero in njegove tudi mladoslovence napihnil njegov duh svobodě in na-predka in zagnali so pri volitvah glas: „farjev ne volite!" stoternih varijacijah in psuj eta cerkev našo in ves duhovski stan, kateri je za narodni naš jezik gotovo naj- In „Narod" in „Soča" obdelujeta to temo v veČ atoril y ki je edini pomoćnik bil, da se je narodu našemu ohranil in da nas ni pogoltnilo žrelo germansko. „Farjev ne volite!" to je klic mladoslovenske svobodě in napredka mladoslovenskega, ne vedé, ko bi narodne naše duhovščine ne bilo na deželi, bi v dežel-nih zborih naših ne sedel skor noben Slovenec. Ziva priča temu so nekatere volitve v deželni in državni zbor na Kranjskem , in še posebno pri vas na Stajarskem, ker je o razporu domačinov zmagal nemškutar dr. Vošnjak sramotna dogodba ! , m je s pomočjo nem- Čurjev bil voljen v državni zbor. Farjev ne volite! — temu klicu so dodali míadoslovenci dalje še tudi „grofo v ne volite!" in tako sprotûikom slovenstva dosego hudobnih njihovih namenov. Z0Pet celj ®tan plemenitnikov žalijo , preziraje , da tudi Po vsem tem tedaj lahko mislite da Vaše razveselilo V3e rodoljube naše domovine je pismo y za blagor mnogo let na straži stoj proti^germanizaciji za blag y ki ze njen in za upor Citai sem čestito pismo Vaše včeraj narodnemu vse rodoljube deželnega zbora y dr Zarnika in klubu naših pos!ancev, ki našega obsega izvzemši dr. Razlag | ||| Obrezo. In sogiasno je bilo odobreno, naj na Vaše cenjeno pismo odgovorim to ' med grofi in baroni imamo najčastitljivŠe, naroda našega goreče može. Zadnji čas je mladoslovenska stranka jela že tudi kričati: „kmetov ne volite!" kajti oni so večidel ,,farski hlapci". ~ " " mla- To tedaj je cvet mladoslovenskega napredka y doslovenske svobodě. da Ali je pač v tacih kllcih sled om i ke?! Bogme 9 ne t Iz te gotovo nepristranske razprave, prečastiti go-Porazum ljenje in popolna sprava med slovenskima sP°d! vidite, da tako imenovana mladoslovenska stranka strankama se mahoma izvrši s tem, da narodniaki, ki AJllUi* i, vu« oi^m« vui»^, so zapustili častitljivo slovensko zastavo z ničnimi prêt- napredek, in po tem za blagostan naroda slovenskega; vezami, se vrneio zopet pod to zastavo nazai. S kar imamo, delo je sloge slovenske; „Narod" da odnjaki ki nima ničesa pokazati, kar je ona stvarila za omiko vezami jo zopet pod to zastavo nazaj kar imamo, delo je sloge slovenske; „Narodť pretvez am i, pravim, kajti gesla narodnih protestantov ki glasijo y yy omiko in svobodo 9 y yy apredek" itd to je edina stvar mladoslovenska, ki je zasejala in seje žalostni razpor med Slo- s „Tednikom" in „Sočo ne zamerite mi: tudi Vaše geslo „Blagost naroda vence. * Po mogočnosti, da-si ni pravilno. Ker tedaj ves svet véin vidi, da je mladoslovenska stranka splav (abortus) slovenskega naroda, ki se ie rodil v 86 po nemškem liberalizmu, zato menda tudi služil se bodem popolno, ker za trdno menim, da se ne bi bilo těžko pošteni in rodoljubni inteligenciji mla- nekatere re3nice veďao ponavljati morajo, dokler se jih doslovenski vrniti se k svoji mateři bloveniji nazaj in biti to, kar smo bili pred 3 leti: složni v vsem, v praktič ? ne prepriča vsakdo , in dokler se dejansko ne vpeljejo kar zahteva domovina od nas Î v 1 j e nj e i Nekaterim rulajšim rodoljubom našim za malo i* delo y Ko je slavni deželni zbor — ne vedoc kaj storiti se je morebiti svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres aim oblastvom in strinjati se zmirom z idejami in načeli izrocil političnim in nepolitičnim okraj starejih. AI vsaj tega ni nihče zahteval, veljal je zmi- nekaterim občinam , že tistikrat sem rekei, da dobili rom le većine glas. To mora biti i kaj ti pline ni nobenega redu na svetu; disciplina tudi slabe brez disci- bodemo mnenja, ki so si popolnoma navskriž In to se tudi god kajt y Če preberemo dotična poročila delà močne. Kam pridemo, če vsak svojo trdi in se ne prav za prav vemo toliko, kakor popřej. Kar se neka ; vda većini ! terim dozdeva In necessariis unitas, in dubiis libertas, tembolj pelje do tega dobro , to drug y da imajo za slabo To me in omnibus caritas! Bložnim biti za geslo naše starodavne cara." javno mnenje popravim pod tem ščitom nam je lahko Le v tem so si mnenja enaka, da tak n e „za vero, dom ) prej in da se politična uprava presukati mora na- To, prečastiti Gospod ! so prijateljev misli. moje in mojih politiških Zavolj tega pa bode vsakemu samo iz doktrinarnega stali y ki reci ne presoja i jasno y riti kaj nam sto Povedati si moramo : namen naš z našim delom Zročujem Vam jih z željo, da jih Vi in Vaši resno je bil dober , toda reci nismo dobro razumeli t • It « • « 1 • 1 * U 1# in s čisto Ijubeznijo do milega našega naroda pre-vdarite. Ako to storite, vverjen sem, da mi ne boste očitali, da zahtevam kaj . ... * se zmotili, napraviti moramo zopet stanj j mi smo kakor bilo poprej kar ni mogoče. Kako neki moglo bi to napačno in krivo biti, kar je od leta 1843 d o 1872 prav in vzajemno bilo! Drago bo meni in mojim prijateljem, ako daste od tili Vprašanj ) in kakoš toraj i bilo y kedaj in kako poprej šn je stanje? smo se zrno Ko smo drugo pot postali konstitucionalni (ustavni), da smo bili bolj neprosti, kakor mo svojih glas, da brez kovanja novih prislovic se najdemo vsi Slovenci pod tištim geslom, v katerem prava omika, prava svoboda, krepki upor germanizacije, pravi na-pređek, in po vsem tem blagostan naroda našega naj- mislili in trdili pravično, in da zlasti občine (soseske) zdihovale so pod hudim jarmom. Dolžila se je tedajšnja vlada, da ona sama vse nadvladati: tožilo se ? seca ) obširnejše polje imajo." Dozdaj dr. J. Bleiweis ni še prejel odgovora na svoje pismo in ker sta pretekla že več kakor dva mega tuđi več ne pričakuje. Sicer vel já prislovica: qui tacet, consentire videtur", ali pa veljá tudi o tem primerljeji, ne upamo vsak pravi rodoljub želeti mora, kajti preživo se kaže potreba, da vsi narodnjaci stojijo na onem stališču, na moral za uradneg vročbe lug y da polit se se njene preskrbeti mora! prišle lepe besede, ki se nahaj Ob v stave od leta 1849/ namreč: ,,Prosta obcina je podlaga prosti državi." Ker je navada bila, državno oblaât proglašati kot hoče župan ponižati gosposke, ker je enem so v spomin obČinske po 7) videtur", ali si trditi kar naravnost, če tudi to da se katerem so stali takrat, ko smo složni delali za blagor in Čast naroda našega. Naj čitatelji naši sami sodijo obe pismi in rekó : ali dr.^Bleiweis resnico govori v svojem pismu ali ne ? samosilno in ljudstvu sovražno, mislilo se je, ljudstvo obgraditi mora zoper to potem, da se vladi oblasti in - břemen ter izroci soseskam. vzame nekaj Ce pa vsaj velika većina vidi le resnico v nje- naj ona v svojih krogih delà na to , da govih besedah zgine nesrečni razpor, ki je bil le na korist protivnikom matere Slovenije po izneverjenih sinovih njenih. Predmet take izročitve bilo je krajno policijstvo, katero je zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala] in sicer do leta 1859 po okrajnih gosposkah, od leta 1850 do 1854 po okrajnih glavarstvih, od leta 18 >4 do 1864 po okrajnih uradih. Politične gosposke so v tem obziru skrbeti morale za javno varnost, za mir in red > za vzdržavanje cesta in mostov in za uboge y j potrebi prestrojenja politične uprave in preiiaredbe obeinske postave. nravstveno, stavbinsko, 08krbovati so morale zdravstveno požarno, sejmsko in poljsko , daj ale JLii (4 » U W T VUU 2 "JVW » UlUU Ilk V ^ ^ V Ci M» i il V ^ KJ ^ j VJ-» U. V A la policijstvo, potem šolske in odgojevalne zadeve so dovoljenja za ljivega blaga, godbo, za prostovoljne dražbe premak-izvrševati so morale dotične postave in uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in poduče-vati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih Iz govora poslanca Hermana v Stajarskem deželncm zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave postavab. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, gledé prenaredbe obeinske postave, bode gotovo zani- deloma po posebnih v ta namen odlocenih organih (zdravstveni, tehnicni in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu pokliču pri- merno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila do- enake Kranjskim, in ker je tudi Kranjski'deželni zbor tični gosposki; ona je bila strah hudobnim in pomoč dobrim ljudém. Vsakdo se je lahko čutil jako varnega mival ta govor poslanca Hermana; kajti razvideli gré tako nap rej bodo naši bralci da tudi drugod ne da politična uprava mora se sploh prestrojiti. Govor je tem bolj zanimiv, ker so okoliščine na Stajarskem jako da naj po nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi se politična uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen odseka za občinske zadeve govoril in Videti je bilo vspešno vladanje, kar je vzročilo obeno zadovoljstvo. Tako je bilo poprejšnje stanje. Toda mislilo se je reč ravno tako dobro ali pa še glasoval bodem za odsekov predlog. Ta predlog sicer bolje narediti in izročila so se V3a navedena od polině prinasa veliko, pa tadi ne malo; vsaj pa po tem, tičnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej pod naslovom „samou prave ^«tiuuuu do zgorej , mi daje priliko, o vseh oddelkih politične akoravno občine niso bile zato niti pripravljene ali ,avtonomij e 9 unrave in o dotičnih razmerah govoriti. Te nrarinp. nn i7.nriAnA m nravnanA vai nn m n 7.a niti fatra, nnravila ria > ostali so pri političnih gosposkah. Občine same bi se bile morale vse potrebščine in pomočke omisliti, a ko tič y to ni šlo, ker ni bilo mogoče, izmislila se je pravlica, boste menda že spustili da občine niso za nič; nekaterekrat bilo je na tem, denar!" ,,No, vidite, da je res, kar kateremu: jame lahkeje sapa prihajati. sem pravil," reče kme- * me y da )7 grem Zdaj strojarju po drug jih kaznovati s tem , da se jim je hotela samostojnost vzeti. „To ne gre tako hitro, juuv^ , uu pričan, da je bil mož res ogoljufan mož a odgovorim jaz pre Pi ^Jil\j koli Znano je, da je žandarmerija podložna okrajnemu kokrat se skriva pod krinko poštenosti najgrša hudobij glavarju. Postavimo na priliko žandar je v Voitsbergu, okrajni glavar pa v Gradcu. Kako naj se ta dva hitro sporazumeta, kedar je sila? Sicer so pa tudi tatovi in drugi enaki Ijudje po postavi za osobno varstvo bolj To se je pokazalo tu vnovic y kajt ko je stroj pripeljal se s kožami domů in smo hišo preiskali, smo dobili pod streho za dimnikom majhno železno škrinj varovaoi kakor popřej in če tat prostovoljno ne gré z žandarjem, mu ta mnogokrat nič ne sme storiti. Rečem toraj, da žaudarmerija skoraj storiti ne more nič in da ni razumeti, kako se z ozirom na sedanje polnj s ponarejenimi bankovci, pri njem pa še tudi par takih de se tako v Ko vse to videi okoliščine zahtevati more pomnožitev žandarjev. vZdaj govornik pretresuje razmere okrajnih zastopov na Štajarskem, kakoršnih pa na Kranjskem dalje obširno bled in se dal brez brambe peljati v ječo Tarnanja ii ga odpeljali, ne ; postal ta pi dokazuje, kako slabo nimamo, in reč se po avtonomičnih ? joka njegove žene in otrok, ko smo bom popisoval, naj si bralcev vsak sam či postavi. Prvo zaslišanje je pri vsakem hudodelniku važna zato se ne sme mu dati časa, da bi mislil na iz- pred organih opravljajo zadeve gledé okrajnih cestá. (Dalje prihodnjič.) Zabavno berilo* govore in si sestavil red, po katerem bi potem lože tajil. Dasiravno je že mračilo se, vendar se podam v pisarno in pokličem Linarja pred-se. Bil je ves bled i*1 x P „Gospod sodnik", mi odgovori na prvo vprašanje, „menda vendar ne boste mislili, paden da sem sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika dajal ponarejene bankovce? „Priznati re3 moram", vas ne bil nikdar kaj tacega se vedé 1Z- pravim djal bi od A1 to mi boste na to, „da Jaz strmim mar Spisuje Jakob Aléšovec. (Daîje.) Kaj tacega bi res ne bil pričakoval. pre- azkleniti kmetu pripoznali sami, da leti velik sum na vas. Opravičite , kako ste prišli do bankovce v, katere ste izdali in se katerih je bilo v vaši hisi še toliko najdenih a Da bi to sam vedel ! Toda sodniku se vse pripeti, zato se nisem dolg mišljeval roke sem naročil bi ukazal žandarj od doma na kupčijo Včeraj ko sem se sem vedé ga pripelj Slug 7 T ^v/ ^ciuuaij u y x a^rviuuiti potem pa poslal po Linarja. Sodnijskemu slug da naj peljal da bo treba mi dro-biža, podal se h krčmarju ter pri njem menjal štiri stotake ; dal mi je samih dese tako v za-nje , naj ga najprej v mojem imenu prosi meni přišel; če bi se pa branil ali obotavljal s silo y y j) yy Ali ste jih pogledali, če so bili pravi ali ne? Pogledal in preštel se ve da. u gre še ni gospoda Linarja se nekam kože kupovat a pride kmalu nazaj s poročilom , da domu, da je včeraj zjutraj peljal „Ce je taka, potem je neverjetno, da bi takrat, ko ste kože kupovali, ne bili zapazili, da so ponarejeni." Kaj tacega preiskavati mi potem ni več na misel 77 prišlo. Pa so tudi dobro ponarejeni a t ir ir rc i a 35 r i < » ) c 1 < < ( ( 11 h ) 1 ] 9) Zelo dobro res! Toda kar pravite, je neverjetno. Kako bi se bili bankovci ste jih od krčmarja přejeli kateri so bili vsi pravi 7 ko Nasi mogli v vašem kar sami pripoznate žepu spremeniti v ponarejene?" Linar na to ne vé odgovora, zato prašam dalje : Od kod ste dobili to škatljico samih ponarejenih Gorici lan tančniše okolščine tistega strašnega Domaći Časniki so přinesli na- > mládenče o katerem sem Vam pisal desetakov, katera se je za dimnikom skrita našla?" ,,Podtekniti se mi je morala", pravi po nekolikem premisliku, ,,drugače ne more biti. Jaz — to zagotovim brata Pahorja, Step iz Renô je bilo zad nj tri j e i m o r a (25. dec. i pot. Slovenskih bratj r v • t Lasic popřej v Miren in Mozetič. Peljali so se bili uro proti jugu od Gorice) in potlej hoteli iti po ovinku skoz Gorico domů Bili pri svojem poštenji — sem za-njo ravno tako malo vedel kakor za tište bankovce, ki sem ; jih za kože izdal." pri „Zvezdi*, so se podali v gos so popře] pa jim ni bila menda družba po volj m Brandt ) a teknil ?" To je zopet těžko verjeti. Kdo bi vam jo bil pod- er je^ po slovenski imel ali ? » j) Le e en Je 9 Imate dokaze?" katerega bi mogel dolžiti." j niži h sta Morda se še naj dej o. Za zdaj ne vem ničesar > biti koncert. Pogovarjali so se in to ni bilo všeč nekim laškim fantom iz nov. Letale so zabavljice že pri Brandt-u na "Slovence Lahi proti kar se je pa ob 11 na ulici godilo, je grozno so za Slovenci in napadli jih z ž vse to me je tako zeló osupnilo in potrlo, da še redno misliti ne morem. Oh žena moja, ubogi otroci ! In kdo kateri m ni — se ve da j pest nič izdala. Ranj Je v zatilnik Step., še močneje so zbodli v glavo in vrat bo z mano še hotel kupčevati bil přijet! Ui ) če se izve zakaj sem Mozetič ? j L je čez malo minut pa Pij prebodli ) da Rad pnpoznam, da se mi je mož smilil; al vse, kar mi je povedal, se mi je zdelo tako neverjetno, tako ne-mogoče, nenaravno, da sem jel dvomiti, ali imam pred sabo nesrečneža ali pa prebrisanega, potuhnjenega hu-dodelnika. Ker pa za zdaj ni bilo nič več spraviti iz njega, ga dam odpeljati zopet v zápor, kamor gré ves pobit in tarnajoč za svojo družino. Drugi dan pokličem krčmarja. Bil je oseba jako neprijazne zunajnosti in plašnih oči; meni se je pokaza! pa Mozetič poslopji v kavarni „Fenice" dušo izdihnil y že ranjen, je ubežal v 3. nadstropj Ostali f 80 bili v ze in umor kaže nekako prej de ušli. poštnega Ta Jepežnj čaj. Cesar pa ne azumemo, je to, kako da so ti poredneži (eden je kočijaž pi Cr.) prišli do d s k trast y saj te baže ljudem ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drug za dni razpor In daj imamo mir a mar hi in Slovenci. Te uganjke ne bom ugibal med Naša pol V se bolj zopernega, ker je skušal priijuden biti in na je o omen dostavkom : „učeni gospod vsako vprašanje odgovarjal z b cesarski doktor", kar sem mu slednjič prepovedal. na višavi svojega pokli priliki zopet pokazala, da stoji prav Ni Po ven t a Isonzo bilo ne blizo ne zra- tako cstro grajal policijo v zvem da je res Linarju menjal štiri stotake in mu svoli stevilki, da so ga v prepoved dejali „ ___premožoeffa umorienca L. fiz tukaianie ? njem dal desetakov za-nje, „toda dobrih, ne ponarejenih' přistavil je hitro. Druzega ni vedel povedati. Po vsem tem pa sem pravico , preiskati tudi njegovo premozaega umorjenca losrčnih bratov) je bil sijajen zadnji Pogreb tukajsnje bolnišnice mi Pop dogodek je naše mesto strašno presuniL Jaz mislim, da bi se imel mogoce hišo, ker se mi Je zdelo da so bankovci, katere je Linarju dal t ) imel gosp. baron Czornig več bati za zarad pomanjkanj o bro tr. N ime svoje t vendar-le bili ponarejeni. Pa preiskava je bila zastonj našlo se ni nič in pri odhodu me je spremil krčmar se ni sam do praga ter z jako ostudnim smehljanjem rekel: „No, zdaj vidijo učeni cesarski gospod doktor, da smo pošteni ljudjé." Meni se je strašno mrzilo do tega člověka, vse svoje premoženje bi bil dal za to, da bi bil imel tega zarad boljem i g a, gledé katerega smo vendar nego na ko marsikatera druga dežela Se 9 da Bii lekaj naj je mora- 9 na Linar je vem mestu. (Dal. prih.) smem pristaviti temu sporocilu, da si vem lizovanje v takih okolšcinah neprilično, ko se ni na prvi božični praznik nihče v Gorici 5 samo nadškoť so se peljali v cerkev. Na kme » ali vola ukleniti in d o m sta bila edina so easi 1 po naši tih pa je bila najveća sramota in se kam peljati. Cerkev 9 konj Mnogovrstne novice, * Po postavi, razglašeni v kraljestvu Italijanskem kraj Bili Ž« v i c zdaj so je pobožni Slovenec p praznik obhaj al dnevi v letu. ko ni nikdo v krčmo šel Velik ; in V s e h Svetih č A 9 tempora! Mi konservativci imamo v tem oziru vsaj čisto est Naš 21. decembra 1873, se je oštro prepovedalo in po okol- Budal imenovan li sodnijski adjunkt d n i k v Tom ščinah izreklo za hudodelstvo in zažugaio z večletno najprej začasno v Pazen. Gorica * t i • i • « • i ^ rv a m # i w l/l ' ječo onim, ki rabijo otroke pod 18 leti pri vlaču- gajočih se obrtnijah (pri vrvoplescih, muzikantih stavljalcib, zvirivi, m 1Z- slepivcih itd.) — Ako se zapazijo v • % m ^ a 1 1 «Al X jboljših juristo priljubljenih uradnikov so našli gubi Leop gre pa ž njim en ega 9 jdelavniših in ljudem naj bolj g v a v d i j tukajšnjih tem kaki prestopki, je uredovati po domaćih predpisih, je mrtud ki zarad tega obstojé, ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. mrtvega v sobici; zadei ga S n e g a imamo za Senozecali pol evlj jan To so Avstrijske deželne uri zjutraj iz navadnega kraj 17 dne pr. m. je bilo ob močnih možnarskih vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. mini- strelov slišati. Ker se do danes še zmiraj ugiblje, komu sterstva za notranje reči od 3. novembra 1874. Penzijonistov v Gradcu je, kakor je razvidno iz vojaškega kalendra za leto 1875, ravno 300, in sicer na čast se je sfcreljalo, vprašamo tistega edaj na Gol renskem bivajočega gospoda, kije pred odhodom rekel: „to i e meni v e 1 j a 1 o!" — kako, da je to njemu ve- 5 feldcajgmajstrov, 3 generali konjištva, 21 feldmaršal-lajtenaniov, 27 generalmajorjev, 71 obristov, 54 obrist-lajtenantov in 120 majorjev. Zanimivo bi bilo ljalo!? še ve- deti, koliko ti vsako leto vlečejo iz državne blagajnice, davno polit ki se nateka po davkib. Gorcnskega 18. decambra. — Dr. Raz la g terega smo Gorenci kot svojega deželnega poslan 9 ka ze pokopali, je tudi od bratov Notranj } « Poprejšnji sodnik Tominski, g. Abram, je přestav v Tržič (Monfalcone), kakor je sam želei kakor iz predzadnjih ,,Novic" razvidirno, nezaupnico do- drugi podobi delà pri nas „fránzelismus" ! Celo rajdo bil s tem, da so peticijo do državnega zbora za vstav- nepostavnosti moremo' dokazati. — 2. dne t. m. soboto) še le so bile v vládni „Laibacherici" okli- ljenje eksekucij za c. k. davke našemu poslanců in nji- hovemu sosedu grofu Hohenwartu izročili. Mi to cane volit ve na 8. dan t. m. za kupčijski od- prikazen z velikern veseljem konstatujemo, in se nad- delek — in na 15. dan t. m. za obrtnijski oddelek, jamo, da so blizo vsi rodoljubni Slovenci iz lastnih šku- a že v s redo in četrtek popřed so pobírali siužab- šinj do dobrega prepričani, da dr. Razlag ni več tisti niki okrajnih glavarstev in drugi pomagači volilne liste moz j kateremu bi Slovenci svoje národně svetinje za- od volilcev upati smeli. na mlin nemčurski. V Kranji je usnjar Kainnika jan za pustni cas.) Dolgo se že vsedám (Recept našim inizi 9 dekletom da bi ,,No- Maily nosil že v sredo dvomljivim volilcem volilne liste okolí in volilce lovil na svoje limanice, in zgodilo seje vicam u naznanil premodri eklep naše purgarmojstrije da namesti bi dobili nemcurji 3 glasove in narodnjak i dan es se moram vsesti in pero vzeti v roke 9 sicer 9 jih imajo ti zdaj menda 9 ml uauuo os uiuiaui * * » *v/*vvy, ČUI*jÍ $ - II* 1 i ik U I U C Stí j « raZtUtíStíl glHS, U» V S it li zamudim pravi čas povedati našim dekletom skrivnost, mora svoj volilni liât izročíti c. kr. o krajném u g lada gotovo dobijo iz Planine se je raznesel glas vse druge pa nein- da vsak tnožá, Lánsko leto so se vsedli nekteri varst vu, in tako se povsod brez konca in kraja po-mestni očetje skupaj in njim na čelo naš purgar- roča o mnogovrstnih zvijačah. Volilni red za kupčijsko mojster Kecelj ; mislili so in mislili ter nazadnje izmis- in obrtnijsko zbornico Kranjsko od 25. septembra 1868 naši lili nekaj, da bode izveličan K a mni k hoeem reci. Naša trgovina hira halt! 99 Stein so potem pi s ali odločno ukazuje v 10, 19 da se imajo legitimacije v in volilni listi po županijah izročati volilcem Ljubljano— naša obrtnija gré rakovo pot, —naša de- tako, da med dnevom izročitve volilnih 1 i-kieta se ne morejo dobro možiti in na dobre službe do- stov in med volitvijo ie kakih 8 dni časa." biti zato ker Kamniška ljudska šola je slovenska, a Al menda nik jer se ni postava spolnovala; o krajna ne nemška in se fantje m dekleta ne naučijo nem- glavar s j; va in briči njih so obdržala vse v svojih Ali so to skrivnost sami izduhtali ali pa da jih rokah ! Župani! ne opustite zarad te nepostavnosti t < i it ^ « ' » • « • • ta • t * ^ I y 1 X v vH scme. je navdihnil duh velikega germanizatorja Pirkerja, tega pritožeb. t 1* è è 1 . « # « » X Sel govrstnih nepostavnosti na Dun a j nismo mogli prav zvedeti, al to vemo, da so naši očetje marsikako laž skovali, rekši, da fantje naše ljudske šole le klic vpijočega v pušéavi ne morejo prestopiti niti v gimnazijo niti v realko, ker obličji c. kr. deželne vlade? • 41 • % r - â # « 1 m • t 1 !i "Jir e sicer že včeraj rekurs zarad mno- 9 9 ko se ali take pa reci ne bode Kar se more ne znajo nemškega jezika. Ko bi ta moj dopis ime! na- oteti žrelu nemčurskemu storite zato svojo dolžnost godijo zdaj v V se men, resno preiresau s^iep« nasm mesmin oceiov, mo- storite zato svojo doižnost, da se gel bi jim zato reci, da so — marsikaj legali; al moj „Novicah" nasvetovani kandidatje, resno pretresati skiepe naših mestnih očetov, mo- naj da se otme: rodoljubi! volijo namreč v poslednjih namen je po 99 Novicah" našim defcietom ki bi se niso moža dobile, brezplačno rade možile, pa dozdaj še razodeti pomoc, kako da, če tudi so sicer neumne ne vedó nič, kar gospodinja vedeti mora za kupčijski oddelek: 9 in ce so da nimajo dobre srajce in ne celega krila, pri- Gospoda Janeza Fabjana, trgovca v Ljubljani 9 uboge , dejo gotovo do moža leta in ta pomoček je, da gredo v nemško solo Kamniško. Tako hoče veliki Ve Bismark, in gospod Kecel je njegov profet! Hrvatice in Srbínje, ve Čehinje in cozinje in Lahinje, ki ne znate nemškega jezika pa Poljakinje, vé Fran- ste VUOAU J V A. ^Jk UUIli j tv.l 11V /JUMVU llVUUOUUgC« J oiv> milovanja vredne, kajti kakor naše Slovenke ne dobodo možá in naši fantje usta bodo hlapci nemških moj- strov ; tako tudi ve ne bole dobile moža, in vašim fan- nasi 99 99 99 99 99 99 99 99 99 Janeza J amšeka Franceta Koimana > 99 99 99 99 99 99 Jožefa Kušarja, Rudolfa Nagi i ča, trgovca v Skofji Loki Vaso Pe trici ča, trgovca v Ljubljani 9 trgovca v Ljubljani > Franceta Regoršeka, Ferd. Saj o vica, trgovca v Kranji Franceta So u vana, trgovca v Ljubljani V. c. Z u p a n a, ,, ,, 9 9 tom žuga ista britka osoda hlapčonstva vvau UVA^U lOlU Ulimw KJOKfKXOi Uia j^tiUUOb V a , kajti uaoi mestni očetjepostavijo da brez nemškega jezika ni izve- iičanja na svetu, in vse drugo (računstvo, pisati, natoro- znanstvo, zemljepis itd.) je liga v ljudskih šolab za- za obrtnijski oddelek: Gospoda Janeza Dol bar ja, ključarji ~ a, čevlja v « v« m v v » ^ ; C.V/ÍJJ jj .1 VV4. J j li-^c* v WUŮIVJÍ1 OV/ICllJ, XV.> £jC\- voljo nemšćine so ljudske sole vstvarjene! In slišali smo tudi, da naš Le viz h nik se prekrsti v „Links- handler", naš Koschir v „Korbflechter" po izgledu madjarskem, ki tudi nemška ali slovanské imena pre- vracajo v madjarska. In tako bode starodavni Kam nik postai ,5Steinu, „Meister*, 99 99 9) 99 99 99 rglarj Franceta Drašlerj Franceta Gi Janeza G o liaš a, krómarj Edvarda Ho h na, bukvoveza Janeza Horák a, rokovičarjř v v Lju bij ar v Ljublj Ljubljani Ljubljani, ; ; Franceta H 9 9 z a ga r i v Cirk 99 99 9 nj i h skeg vsi purgarji njegovi nemci, Kecelj pa in ne bodo veó jedii krompirja kranj- gospoda Avgusta Maršaleka, krojača v Ljubi > in mesá kranjskih volov, ne pokusili vec plečet hrvaških prascev, ne pokusili vec vina dolenska ali hrvaske trte; vse si bodo naročali iz Bizmarkovih de-žel, in ponosni čuvaj bode iiin vedno pel ,,Meine Her-ren und Frauen. lasst euch sagen: der Hammer hat 99 99 99 99 Henrika Nič m an a, bukvoveza Mina Pakiča, lesninarja v Ljublj 99 9 Antona Permet Pavla Skalèta, Ljubljani. 9 pek v Ljublj > kovača in živinozdravnika v * -LictiA^n, íaooi cuu Deutschland geschlagen!' i za rudarski oddelek: Ljubljane. Grozovite reci se o volitvah za gospoda Janeza Přibila, rudarja in nadinženirja 9 barona Miha Z ois-a, rudarskega posestnika. kdor sam ne zna kupčijsko in obrtnijsko zbornico godijo zdaj v Ljubljani in po celi deželi. Nemčurji s pomočjó vlad- nih organov delajo na pretrganje, da dobijo većino v zbornici; Prav tako cega posestva na Českem so dělali ondašnji nemČur- drug napiše imena voljenih v volilni list Kdor sam pisati zna, naj nam podpiše volilni list; naj naredi križ pred svoje ime in da ,/ Jr O J ? y^KJKJijKJ y i u \j v xv uvi oaui jli u zjuca j ua j xic4i ^uajl n i mtvjv/ * ^ ^ *^ — zato jim tudi nobena postava ni sveta! list podpisati še dvema pričama, ki z lastnoročnim pod- kakor^pred dvema letoma pri velitvah veli- pisom potrdite, da je res volilec podkrižal list. 6 kdo katerega ski ustavaki T> f\ A nm l. „ i- V^/ v o cv v. LLI OU UGIttU uuuaouji UCLUUUl- U1 Ug LlitUISC l ILI C 11 gosp. J. S m r e k 3 gold er 3 gold., gosp. K. Heidrih 1 gold 2 gold., gosp. šolski nadzornik Sola y y gosp dr Pokluk 3 gold vas Predgrad pri Poljanah na Dolenskem vas Brezov dol Mala vas, U 1 C&U v ^U vi, --«lie* V c* O , - soseska Ces nj ice na Gorenskem Bruhanja vas y Novièar iz domaćih in ptujih dežel. > Bistrica pri Cr- nomlji jijj, — vas Strmi ce pri Planini —vas Bu kov je, vas na O v senem pri Zlatem polji. Ob enem se je Iz Dunaj a. Ústavo verni časniki se sprehajajo v spominu na preteklo leto in niso ž njim nikakor zado- sklenilo, da vprihodnje morajo take prošnje, zraven tega voljni. Mi smo pa tudi še manj zadovoljni, ko ustavo- zado- verci ; kdo je tedaj v Avstriji s sedanjim stanjem da jih potrdi županija in župnija (fajmošter), potrjene voljen?! Ali ni to'plat zvoná sistemu? biti tudi od predstojnika podružnice kmetijske, in da se napresi deželni odbor, da dovoli da s pripomocjo dr- žavne podpore narejene vodnjake ogleda deželni inže-nir in odbornik kmetijske družbe gosp. Viče!. Cesar bo potoval začetkom marca v Dalmacijo. Ustavoverci tega niso nič kaj veseli. (Cestninska zavora (Kon. prih.) sranga — v Postojni) se 1 • V • hisi ki se zove je konci preteklega leta přestavila po domače „pri Hudičku" ter se je začela pri novi cestninski zapori tudi pobirati Pivska mostnina pondeljek 4. t. m. se je začela sodnijska konečná obravnava zoper glasovitega Ot'enheima zarad to pravdo je zapletenih več u3tavoverskih velikašev, tudi Griskra. gol j ulije. Ceska. Pragi shod Mladočehi so imeli 27. decembra u. v y pri katerem so sklenili delati za splošno politično in vestno svobodo, udeleževati se deželnega zbora, državnega pa le . če bi većina narodnih Čeških januarija letošnjega leta 1875. S tem pa, da se zapre • Reska cesarska cesta, zopet veljavo dobi cestninska poslancev to sklenila, doseči narodno postavo, volilno tarifa, katera je veljala za to cesarsko cesto prej na Spremembo in nekaj druzih reci. Obnašanje mladočehov postaji v Zagorji in pozneje na postaji pri Strusnikarji državnopravni opoziciji ni nič vseč. ter se ima pobirati odsihmal na cestninski dvojnatj^ postaji Postoj na Hudiček januarija 1875 zacensi. Tako dec. SpanjsJea. Izabelin sin Alfons je bil 31. u. oklican za kralja in po vojni pnpoznan isto so se prenaredile tarife na dozdajšnjih postajah v Serrano se je podal na Francosko. Razdrtem in v Postojni, kar se tiče Pržaške ce- sarske ceste ker januarja 1875 začenŠi na postaji v Razdrtem pobiranje mostnine za rabo Pivskega mosta Kurs i na Dunaji 4. januarija odpade ^ uc% tu ^in MUUt postaji „Postojna-Hudiček.^ pa za to prirašča isto na cestninski dvojnati 50/ metaliki 99 fl. 90 kr. Ker se cestninska za- Narodno posojilo 74 fl. 85 kr. Ažijo srebra 106 fl. Napoleondori 8 fl. 91 kr. kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Záložník : Jožef BlaznikoTi dědici v Ljubljani.