Dopisi in novice. Iz ptlljske okolice. ll.jumjajeimeloučiteljskodruštvo ptujskega okraja svoj 5. letošnji zbor. Vdeležilo se ga je 20 udov. Predsednik učitelj g. Sernec je začel zborovanje ob % 10. uri. Zapisnik zadnjega zbora se je prebral in potrdil. Potem je prišlo na versto poročilo o druStvenih opravkih od časa aprilovega zborovanja. V tem času so drustvenemu vodstvu dohajale sledeče stvari, o kterih je poročal tajnik g. Eobič: a) ukaz dež. šol. sveta od 27. sušca 1.1. zastran knjižice »Erzahlungen aus der steierm. Geschiehte«, izdane po g. dr. Krones-u v Gradcu, ktero je sl. ministerstvo v rabo na štaj. ljud. šolah dopustilo. b) ukaz ministerstva za uk od 25. sušca 1873. št. 1418, o rabi učnih tekstov in učnih pripomočkov v ljudskih šolah. Ta ukaz (v 24 iztisih) se je vsem šolam piuj. okraja razdelil. c) dopis ravnateljstva zveze Staj. učiteljev od 26. aprila. d) 1 iztis »Deutsche Blatter fflr erziehenden Unterricht« s prospektom; odkazal se je društveni knjižnici. e) Schubertov »Deutsches Lesebuch« 1. 2. 3. 4. del; odkaže se triudnemu komiteju (g. g. Ferk, Eobič, Krajnc) v pretresovanje. f) zapisnik priporočevanja vrednih nemških in slovenskih spisov za mladost; razdelil se je v 24 iztisib vsem šolam ptuj. okraja, tako tudi g) »Die Hebung der Volksschule«, brošura dr. Schwab-a v 24 iztisih. h) Nova pravila zveze štaj. učiteljev so se razdelila vsem društvenim udom. i) 1 katalog o razstavi učnih sredstev v Vratislavi 1874. podaril je g. Robič, kteri se je vratislavskega uč. zborovanja vdeležil, za društveno knjižnico. Poročal bode o tem zborovanji v priliodnjih drnštvenih shodih. — Po tem poročilu se je začel ob pol 11. uri znanstven govor g. grofa Wurmbrand-a, grajščaka na Borl-nu (Ankenstein) in uda okrajnega šolsk. sveta. Zanimival je ta govor tudi mnogo inteligentnih Ptujčanov. Počastili so nas namreč s svojo navzočnostjo gg. okrajni glavar Trautvetter, mestni šyipan dr. Strafella, okr. šolski nadzornih prof. Končnik, udje okrajnega in krajnega šolskega sveta, udje mestnega odbora in še veliko drugih izobraženih mestjanov, katere je zanimival zelo mikaven govor gsp. grofa Wurmbrand-a. Zaderžaj govora pa je bil ta-le: Važnost prirodoslovnega preiskovanja za telesni in dušni razvoj človeka. Preiskovanje o starosti in o načinu človekovega življenja v prahistorični dobi. 1. Nahajališca iz naplavne (diluvialne) dobe. 2. Nahajališca sgrad na kolji (Pfahlbauten) po šotiščili iz kamnene dobe (Steinzeit). 3. Perva raba kovin in začetki omike. Gosp. govornik je navzočnim priobčil tudi najdbe in nahajališča, ktera so za zgodovino človeka v Evropi zelo važna. Na nekterih objektih, ktere je g. grof pokazal, je dokazal izobraževalno stopinjo predzgodovinskih Ijudstev starodavnega časa in v kratkem razložil sedanje mnenje o zvezi pervotnih časov s sedanjimi. Konečno smo vse one objekte, ktere je g. grof pri svojein govoru rabil, na tanko pregledovali. V prihodnjem našem zbovovanji 2. julija bo g. grof Wurmbrand ta govor nadaljeval in dokončal, kajti iz tega, kar je bilo pri pervem predavanji povedanega in primerjaje vse to s tem, kar najdemo pri neev- ropejskih (prirodnih) ljudstvih sklepaino na rod pervega človeka, na njegovo razmerje v naravi in na naj imenitnejša vodila kulturnega razvoja. Ako vse to v 3 točke povzamemo, glasi se tako-le: 1. Narodopisje (etnografija) prirodnih ljudstev. 2. Človeko- in plemeno-slovje. 3. Zgodovina omike. — (Takošna predavanja so pa, res da! silo zanimiva. — Priroda je odperta knjiga stvarjenja; a večini ljudi nerazumljiva. Ueenjaki sicer terdijo, da jo znajo brati, a dostikrat nahajamo, da to, kar pervi terdi, drugi overže, nove opazke, nove znajdbe večkrat vse kaj drngega dokažejo in na beli dan spravijo od tega, kar smo dosihmal za resnico imeli. Kakor pri modroslovji velja tudi pri geognosiji staro vodilo: leviter gustata reducit a Deo, omnino eshausta reducit ad Deum. Vred.) Iz Šetlt - Jerneja 16. junija 1874. Dragi Tovariš! Zmiraj nam kaj veselega in tudi žalostnega poveš. Večkrat, ali bolje rečeno, vselej nam po pravici, ali kakor pravijo, po vseh ustih poveš, posebno kar se tiče naše plače. Mnogokrat so tožili, da nam učiteljem ne privoščiš boljše plače, zagovarjal sem te, .pa vse zastonj; rekli so, klerikalca ne spreoberneš! Eekel sem, da se pa drugi šolski listi tolikanj bolje potegujejo za boljšo plačo, potem se pa bode že pobotalo in denar se bo poprej dobil. — Pa kaj se zgodi! Povsod le jeremiade. Podpisovali so prošnje od Poncija do Pilata; a jaz nisem podpisal ničesa, kajti mislil sem: kedar bodo za nas učitelje denar dobili in ga kaj imeli, potem tudi mene ne izpuste; saj vedo, Ha še bivam. Zares mi pa pošljejo 1. maja nakaznico z opombo, da naj pošljem pobotnico okraj. šl. predsedniku v potrdilo in podpis. Zvedel sem pa od svojih g. tovarišev, da našega visokorodnega predsednika grofa Chorinskega ni doma; bili so šli v Ljubljano, tarnanje je bilo veliko. — Zopet si mislim, g. grof so šli v Ljubljano po denar. — Ko pa zvem, da 1. junija izplačajo, liitim tudi jaz s pobotnico k davkariji, ko sem dobil glas, da brez poterjene (?) pobotnice izplačajo. Še toliko bolje si mislim, gotovo je denarja toliko kot toče, ali glej! ko pridera v Kostanjevico k c. k. davkariji, povejo mi, da je v kasi samo toliko denarja, da morejo vradnike izplačati za ta mesec. Nagovarjal sem gospode, naj za ta mesec počakajo, ker učitelji že 8 mescev čakajo, pa mi reko, da so učitelji že navajeni čakati, naj še nekaj časa, kakih 8 ali 10 dni, poterpe, da iz Ljubljane denar na posodo pride. Šel sem brez denarja. Čez osem dni dobim glas, da je denar že tam, in res precej po šoli jo maham v taki vročini po denar, in g. Eose, davkar me pozdravi, rekoč: Eavno pray ste prišli, jutri bi bil Vam denar že po pošti poslal, tukaj je! in mi všteje za penzijo 12 j^ t. j. 72 gl., zauč. knjižnico po V2 od letne plače intudi to, kar mi je bil župan že na račuu dal, in kar ostane namreč 242 gl. 69 kr. mi izplača. Eekel sem: Hvala in sem šel! Imam še za dva mesca denarja notri, namreč tisto, kar sem do sv. Jurija od g. župana prejel, ker sem si mislil, ko mi je v jesen denar ponujal: bolje je, derži ga, kakor lovi ga! Drugi imajo še tudi po nekaj goldinarjev, po 6 gl. iu tudi več, v krajni šolski blagajnici. Ne pobirajo pa šeničnepridavkih, nitiodotrokv šoli; če ne dobe g. okrajni predsedniki na brado, ne bomo zanaprej nič več dobili, ko se ti viri posuše. — Hvala Bogu za to, kar smo dobili. (Saj ste dvakrat zaslužili. Vr.) Več bi še lahko povedal, pa naj bode! — Povsod denarja manjka. (Dežela nima, vsaj po nekaterih krajih ne; gosposka ne more kmetu vola prodati, ki mu njivo gnoji in orje, kakor tudi krajaču vatla ali šivanke ne, kako bode pa živel; deržava pa ne dii. —• Slišimo pa, da bo deželni odbor denarja iskal; naj ga dobi, kakor ve in zna j učitelji ne morejo brez plače učiti, in ob besedi živeti; kranjska dežela je že tako preveč davka piačala, to so tudi na Dunaji že spoznali; naj tedaj deželi povernejo s tem, da sa šole kaj dajo. — Upamo, da bodo veljavni gospodje syoj glas zato povzdignili, kakor dr. Bazlag na Dunaji. Vred.) Pri šoli je pa zmirom ajdova setev, — dela brez konca in kraja. Obiskala sta našo šolo visokorodna gospoda, knez Metternich in grof Chorinski ob priliki razdelitve denarne pomoči za revne Dolenjce. Šli smo njima naproti. Majhina šola, se jima zdi. Pa ne, da bi jaz kaj tožil, Bog varuj! učitelj molči in uči otroke! Čez nekaj dni pa pridejo stolni prošt dr. Janez Pogačar, ud dež. šl. sveta, tudi ta gospod šolo ogledajo, — pa noben gospod takrat ne pride, ko so otroci v šoli. Kipovedujejo tudi gospoda deželnega šolskega nadzornika. Dobro došli! Bodo se vsaj prepričali, kaka težava je podučevati v tesni in prenapolnjeni sobi, potiin se vsaki dan notri, kakor mlatič v skednji. Edino dobro je to, otroci hodijo radi v šolo; ne vem ali se boje kazni, akoravno še niso bili nobenkrat naznanjeni, pa bolje strašiti, kot pa toževati jih, mislim si mnogokrat. — Učnih pripomočkov mislim, da bode naša šola že dobila, ker so me svitli knez Metternich popraševali, ali ima šola kaj učnih pripomočkov. Eekel sem, da to, kar se vidi na steni in še nekaj v omari. — Gotovo bomo dobili kaj; taki gospodje ne poprašujejo kar zastonj. Hvaležni bomo za vse, kar prejmemo. — Da si mi zdrav »Tovariš!« — J. Saje. Iz Cernomlja. *) Učiteljski zbor. Dalje. Ko sta bila voljena zapisnikarja gg. Scbiller in Hočevar, začela se je obravnava. Za pervo točko oglasili so se g. g.: Stanonik, Germ in Borštnik. G. Stanonik govori: Dober kup je red in snaga, vsakemu sta ljuba. Tako beremo v slov. Abecedniku. Ako je pa snaga polovico blaga, je red pol storjenega dela. Eed mora biti v šoli naj bo učitelj že kdorkoli, če tudi še iz starega testamenta, ali pa olikan ves, iz novega elementa! Eed glede časa, in red glede učenja. Ker pa red vže vsled razdelenja šolskih učnih ur in postave biti mora, govorim jaz, kako si bo učitelj toliko potrebni mir v šoli ohranil. 1. Učitelj naj spolnuje svoje dolžnosti natanko, in naj jim bo kos v vsakem oziru. Naj podučuje mirno, ljubeznivo in zmožnostmi učencev primerno. 2. Naj uk različno obdeluje, in vmes vselej kaj prav pomenljivega, spodbudnega, koristnega, včasi tudi kratkočasnega vpleta. 3. Podučuje naj občutljivo, to je tako, da je sam ves navzet duha, kterega misli učencem vdihniti. Na taki način oliranil si bo mir v šoli, in tudi prepogosto letanje iz šole bo pojenjalo, ker skušnja uči, da večkrat otroci zavoljo dolgega časa ven prosijo. Ako pa učitelj previdi, da je kteri učencev bolehen, naj se o tej reči posvetuje z roditelji. Pred vsem mora pa biti učitelj v šoli »dobro gor položen«, toraj naj gre zvečer o pravem času počivat, da bo zjutraj brihten in ne čmeren, kakor bi ga »lasje boleli«. In bo dobro gotovo njegovi šoli, njegovemu zdravju in tudi — žepu. G. Gefm nasvetuje v daljšem govoru te-le pripomočke: 1. Učitelj naj si skuša pri učencih ljubezen in spoštovanje pridobiti. 2. Naj nazorno podučuje, ker je nazornost temelj vsacega spoznanja. 3. Naj se učitelj vestno za nauk pripravlja, in na tanko učnega čerteža derži. 4. Naj vpelje in ohrani nataDjčni red. 5. Naj učence večkrat opomni, koliko si škoduje z vednim jo letanjem iz šole in koliko to tudi druge moti. G. Borštnik priterdi temu, kar sta gg. predgovornika omenila, in dostavi, da se le pri večjih učencih navada pogostega letanja iz šole lože in hitreje da odpraviti. •) Glej 1. 11. 1. jnnija. G. Hočevar pravi, da je on svoje učence s tem odvadil te razvade, da je vsakega otroka, kteri je ven prosil, pustil zunaj klopi stati, in mu rekel: no! zdaj si vže zunaj. On namreč misli, da se bode otroku vže na obrazu poznalo, ako mujeres sila, in da bo vže šo prosil in mendral, ako mu je resnično potreba. Temu nasvetu se ne priterdi, ampak sklenilo se je, da naj vsaki učitelj ravna tako, kakor sam naj bolje ve in zna. (Te misli smo tudi mi, priderževanje oirok v šoli, ko prosijo na stran, je škodljivo zdravju in nravnosti, nekteri tukaj mislijo: bolje je, da jih deset iz navade ven gre, kakor da bi se enemu na zdravji ali sicer škodovalo. Vred.) Drugo vprašanje obravnavajo: G. g. Stanonik, Kavšek in Germ. G. Stanonik govori tako-le: Dandanes ves svet oliko in omiko zahteva, ker pa ostudna kletev in sirovo psovanje kar nič po oliki ne diši, toraj je dolžnost učiteljeva, da to odpravi, in učence pred tem svari in varuje. Pove naj jim večkrat, kako ostudna je ta hudobija, kako kaže taki človek svojo surovo in popolnoma pokvarjeno serce! Kako se tacega človeka vsaki pošten in dober clovek boji in ogiblje! Koliko hudega, in koliko nesreč iz te hudobije in surovosti izvira! Koliko sovraštva in jeze napravi med sosedi in vaščani itd. Kaže naj jim to tudi v izgledih, kterih se, žali Bog, ne manjka. Naj opominja tudi učence k miroljubnosti, poterpežljivosti in prizanašljivosti, kar je tudi naš naj večji učitelj g. Jezus Kristus tolikokrat priporočal. Posebno pa naj gg. kateheti otroke pred tetni hudobijami svarijo in od njih odvračujejo, posebno vže za to, ker se v katekizmu o tem le malo nahaja. Temu pritrdi gosp. nadzornik. G. Kavšek ponovi že omenjeno in pristavi, da naj učitelj večkrat lepe izglede iz sv. pisma učencem predstavlja. G. Germ meni, da bi se otrokom pri taki priliki o zmirjanji in psovanji povedalo, da taisti ima navadno sam največ napak, kteri take drugim očita. G. Hočevar pravi, da bi se take reči popolnoma gg. kateketom prepustile. G. Jeršinovec pa nasvetuje, da se v takih slučajih tožitelj in zatoženec kaznujeta, da je prej mir. Tretjo točko obdeljuje g. Jeršinovec, drugi pa so pismene izdelke priložili. Gosp. predsednik prebere nekaj došlih dopisov. V odbor za pripravljanjo vprašanj za prihodno zborovanje sta bila voljena Jeršinovec in Stanonik. Da si mi zdrav in čverst, ljubi Tovariš, kakor do zdaj tudi naprej! Bog! Iz Kratija. V nedeljo 14. junija se je veršila pri nas svečanost učiteljstvu in sploh piijateljem šolatva zanimiva. 0 11. uri dopoldne se je zbrala mladina v šolski izbi in gsp. okrajni glavar je slovesno izročil učitelju gsp. ' Matiju Potočniku, ki je pol stoletja učiteljaril, srebcrni križec s krono. Pomen dneva je mladeži razkladal gosp. katebet Špendal. Svečanosti so se vdeleževali profesorji c. k. gimnazije, meščanje, zastopovalci krajnega šolskega sveta, domači in unanji, vzlasti ljubljanski ljudski učitelji. — Popoldne se je v spomin dneva zbralo več Ijudskih učiteljev, slavili so starčka in med drugimi se mu je njegov nekdanji učenec, učitelj Audrej Praprotnik, zahvaljeval; peli so nemške in slovenske pesmi in razšli se z vošilom: Bog daj slavljenemu starčku učakati še mnogo let! (Šolsko. Stvar je resnična.) 0 č e. Dobev dan, gospod učitelj! Ne zamerite, da vas ogovorim; sram me je, pa tudi — žal mi je ! Učitelj. Kaj pa je, oče, kaj! Oče. Žal mi je, da vas lani nisem poslušal. Svetovali ste mi, naj svojega Janezka, ki se je v IV. razredu bil obnesel prav slabo, nikar ne dajem še v latinske šole, da ne bo opravil nič, ker ni še dosti podučen, ker ima trojko; pa — nisem maral, in tega, verjemite mi, kriv je sosedov Tine. Učitelj. Kako to, in kdo je to — sosedov Tine? Oče. I — študent je, v VII. ali že v VIII. šoli latinski, in — ta mi je pravil, da zdaj stare postave ne veljajo več, da za spričevala iz ljudskih šol ne prašajo več, da se zanje celo zmeniti ne smejo. Kaj to, če ima Janezek trojko! 0 šolskih prazricih, pravi, ga bom jaz nekoliko poučil, deček je precej prebrisan, potem napravi tisto preskušnjo za latinske šole, pa učitelju kašo upihamo, kar s trojko njegovo pojde v gimnazijo; to se bo glavnemu učitelju pod nos kadilo, bote videli! Tako in še več druzega mi je pravil sosedov Tine. Moni se je to čudno zdelo, skor nemogoče; ali — ker je le tako ongavil, in je materi, ki ima Janezka nekoliko prerada, dobro delo, češ, tudi leto ne bo zgubljeno, ga res o počitnicah nekaj uči. V začetku šolskega leta gre k skušnji. Le številariti je nekaj znal, sicer se mu je pa neki prav terda godila, pa vendar so ga sprejeli, da sem se sam čudil. Zdaj pa, pomislite, kaj se zgodi? Ko undan sklenejo pervo polovico šolskega leta, pa prinese domu spričalo, in — kaj ima? Trojko, kaj še; trikrat trojko; slab je — skozi in skozi v vseb naukih, še celo v keršanskem nauku. Vidite, g. učitelj! zato sem dejal, da — sram me je, pa žal mi je. Učitelj. Milujem vas, in Janezka; povem pa, ker že o tem govoriva, da je speklo takrat tudi mene, ker so razun vašcga še enega s trojko vzeli v srednje Sole. Doslej tega ni bilo. Kaj si more pač svet misliti ? Da smo ali mi krivični, ali pa da uni niso pravični. Lepo ni na nobeno stran, da se med seboj ne vjemamo. Stvar je žalostna, vendar mi je v nekako zadostovanje, ker tudi uni, ki so ga sprejeli s slabim spričalom v latinsko šolo, je staknil trojko,kakor sem slišal pripovedovati. Da učence mi, ki jih celo leto, ali še po več let imamo v glavnih šolah, bolje poznamo, je gotovo; gotovo pa tudi, da profesorji — da-si učeni — naglo, po nekterih prašanjih koj ne morejo spoznati, kteri, prej jim popolnoma tuji učenoi, so dosti podučeni, kteri pa niso. Eazun tega nekteri, vzlasti kmečki, o šolskih praznikih mnogo pozabijo, nekteri mestni si pa nagloma kaj priučijo; časih še nevednež ktero dobro pove, kakor slepa kura kterikrat tudi najde zerno; precej jih je pri sprejemovanjski skušnji skupaj, nekaj se profesorjem mudi, nekaj si pa mislijo, ker jih sedaj za srednje šole latinske ne oglaša se ravno preveč, hočemo jih pozneje podreti in potrebiti, in — tako vzamejo marsikterega v gimnazijo, kakor vašega Janezka itd. (Konec prih.) Iz seje c. k. šolskega sveta dne 28. maja 1874. — Eešitev opravilnih spisov od zadnje seje se jemlje na priznanje: bere se ministerialni ukaz dne 7. maja 1874., v katerem se sporočilo ravnateljstva ljubj. višje realke zastran učnili knjig v t. šl. letu jemlje v vednost, oziraje so na ministerialni ukaz dne 7. marca 1. 1874. št. 2775, priporočajo se te učne knjige tudi v prihodnjem šl. letu, le ako je nujna sila naj se nasvetujejo druge. 2. Posvetovalo se je o novem vstrahovalnem redu za višjo realko, kateri je nasvetovalo ravnateljstvo realke. Stavlja se nasvet za vmestenje učiteljske službe za kemijo. 3. Prestavljavcu Močnikovega geometričnega nazornega poduka za spodnje gimnazije izreka se priznanje in odkazuje plačilo. 4. V vednost se jemlje, da se bode na deržavni gimnaziji v Kočevji podučevalo v telovaji od meseca maja do julija, izreka se, da zoper izdajo letnega programa ni premislikov. 5. Predlog ljubl. višje gimnazije za dovoljenje porabe avstrijanske zgodovine od K. H. L. Politz-a predlaga se slav. ministerstvu. 6. Sporočilo c. k. šolskega nadzornika za ljudske šole o nazorovanji možkega in ženskega učiteljišča se predlaga slav. ministerstvu, in stavijo se nasveti a) na stalno vmestenje nekega učitelja; b) s početkom leta 1874/75. naj se napravi pripravljalni tečaj na c. k. možkem učite- ljišču, naj se dovoli potreben denar za štipendije in oziroma najemnina za eno šolsko sobo; c) da se privoli potreben donesok za učila na možkem iii ženskem učiteljišču; d) da se postavi novo poslopje na deržavne stroške za c. k. možko in žensko učiteljišče. 7. Dalje se zaključi, da se razpiše služba glavnega učitelja za risanje in matematiko na ženskem učiteljišču in dvoje učiteljičnih služeb na ženski vadnici. 8. Slavnemu ministerstvu se predlaga odpoved c. k. šl. nadzornika Hitija in stavlja se nasvet za vmestenje drugega. 9. Soseske v Postonji, Velkem, in Malem otoku, v Zagorji, Zalogu, Stari vasi in Hrašah prosijo, da bi bil na ljudski šoli v Postonji učni jezik oziroma nemški. V tej stvari, se je zaslišal pomnoženi krajni šolski svet in deželni odbor kranjski in ukazuje se, da bode s pričetkom prihodnjega šolskega leta 1874/75 nemški jezik kot obligaten del občnega podučevanja. 10. Ker je izstopil pripravnikov eden, oddajo se zapadli obroki štipcndije drugemu. 11. Prošnja izstopivše učit. pripravnice, za odpuščenjo povernitve deržavne štipendije, predlaga se ministerstvu. 12. Vprašanje nekega c. k. okraj. Sl. sveta, ali nepogojno velja pravilo v všolanji in izšolanji slehernega kraja v kako šolo, zavrača se na določbe §§. 9., 10. in 49. dež. postave 29. aprila 1873., št. 21. dež. zak. 13. C. k. okraj. šl. svetu v Kočevji se naroča, da odpravi zapreke zoper vstanovljenje krajnega šolskega sveta v Stalicab, dovoljuje se porabljenje šole v Stalicah za medčasno podučevanje, dokler ne pride in službe ne nastopi začasno imenovani učitelj in šola se vversti v IV. plačilni razred po 10 kr. šolnine na mesec od otrok. 14. Po nasvetu okraj. šols. sveta v Kočevji se privoli za klet in dervnico pri šoli v Stalicah 550 gl. iz "VVirtrajhove šolske vstanove. Vloga provincijala frančiskanskega reda v Kostanjevici, kar se tiče učne sposobnosti redovnikov kot učenikov na kamniški Ijudski šoli, zavrača se na ukaz c. k. deželnega sveta dne 22. februarja št. 233., ki je v tej stvari došel c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku.