Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.500 Letna naročnina ................L 3.000 Letna inozemstvo................L 4.000 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 i Leto XXII. - Štev. 19 (1099) Gorica - četrtek, 7. maja 1970 - Trst Posamezna številka L 70 Pomen junijskih volitev Prvo nedeljo junija, to je 7. junija, bomo imeli v naši deželi občinske in pokrajinske volitve. Obnoviti bo treba občinske svete v vseh naših občinah, enako mestnih kot v podeželskih, ter tudi pokrajinske svete. Vsem tem upravnim organom je namreč potekla petletna mandatna doba. Priprave na volitve so že v polnem teku; povsod so že pobirali podpise za kandidatne liste kot predpisuje zakon. Predložiti je treba tudi kandidatne liste. Vodstva političnih strank so sedaj zaposlena s tem delom. Pregledujejo, koga bi znova kandidirali in koga bi izpustili iz enega ali drugega vzroka ter ga nadomestili z novimi imeni. Pri tem seveda ne gre brez trenj in sporov osebnega ali krajevnega značaja. To so neizbežne stvari pri vsakih volitvah. Potrebno je le, da take spore znamo demokratsko rešiti. To se pravi, da znajo ljudje sesti k mizi in se porazgovoriti, tako da iznese vsak svoje misli, vsak svoje zahteve in poglede. Potem pa je treba trezno presoditi položaj in najti skupno rešitev tako, da ne bo trpela sloga med nami. Gorje, če se pri teh razgovorih kdo utrmi in hoče vsiliti svoje stališče za vsako ceno, tudi na škodo složnega dela pri volitvah in po njih. To bi bilo diktatorsko postopanje, žal, smo Slovenci k takemu načinu pogajanj precej nagnjeni. Naj gre pa vse skupaj k vragu, če nočejo sprejeti mojih zahtev! Takšno postopanje je v demokraciji najbolj pogubno, za nas bi bilo dvakrat pogubno, ker bi se še bolj skrčilo število naših slovenskih glasov. Pri razgovorih je zato potrebno najti pametno enotnost in slogo zaradi skupnih koristi. Seveda mora pri takem postopanju vsaka stran nekaj popustiti. NI CAS ZA OČITKE V petih letih od zadnjih občinskih volitev se je nabralo marsikaj, kar bi si sedaj lahko med seboj očitali. Saj nihče ni nezmotljiv in nihče ne zadene zmeraj pravega. Toda sedaj pred volitvami ni čas za take očitke, temveč je potrebno, da med ljudmi utrdimo zavest, da samo kdor voli slovensko listo, voli slovensko, izpriča, da je Slovenec. Še vsi, ki so pripravljali kake statistike, so se ozirali predvsem na glasove, ki so jih dobile slovenske liste pri volitvah. Zaradi tega je nujno, da se sestavijo kandidatne liste s čim širšo podlago med volivci. Ti naj s preferenčnimi glasovi odločijo, kdo naj bo izvoljen, ko ne morejo biti izvoljeni vsi kandidati, čeprav vemo, da bi lahko imeli še enkrat toliko izvoljenih kandidatov, če bi vsi Slovenci volili slovenske liste. TUDI V POKRAJINSKE SVETE SLOVENSKE ZASTOPNIKE Prihodnje volitve so za nas posebno važne, ker moremo mimo postaviti svoje slovenske liste in jih voliti z gotovostjo, da bodo naši kandidati izvoljeni. Cim več bo glasov, tem več bo izvoljenih kandidatov. Kolike važnosti so samostojne slovenske liste in slovenski izvoljeni zastopniki na njih, nam priča primer slovenske Koroške. Tam pri državnih volitvah niso postavili svojih lastnih slovenskih kandidatnih list. Zato je bilo od milosti nemških socialistov odvisno, ali bo prišel v deželni zbor tudi slovenski socialist Ogris. Drugače je, če je tak kandidat izvoljen na samo slovenski listi. V takem primeru nima nikogar nad seboj, ki bi mu ukazoval, ukazuje mu le njegova vest in pa volivci, ki so ga izbrali. Le tako izvoljen slovenski kandidat more reči: Hlapec nikomur! Slovenski socialist in komunist, če bo morda izvoljen, ne bo mogel tega reči nikdar, ker bo nad njim partijsko vodstvo, ki je italijansko. Tako na Tržaškem kot na Goriškem imamo veliko možnost, da izvolimo svoje slovenske in demokratične kandidate v pokrajinske svete. Tako izvoljeni kandidati bodo naši in samo naši, od nikogar odvisni. Seveda bomo morali vsi slovenski volivci zanje glasovati. Naša in samo naša bo torej krivda, če bi nobenega kandidata ne izvolili v oba omenjena sveta. Uverjeni smo, da se to ne bo zgodilo. Slovenski demokratični kandidati morajo zato priti tudi v pokrajinske svete! Občinske volitve na Koroškem 2e itretjič v tem letu so Korošci -volili svoje predstavnike: najprej — 22. februarja — iv deželni zbor, teden nato v državni zbor in 26. aprila še v občinske odbore. Pri vseh 'volitvah v Avstriji je v zadnjem času socialistična stranka (SPO) bolj ali manj močno napredovala, medtem ko je avstrijska Ljudska stranka (OVP) beležila precejšnje izgube, pri državnozborskih volitvah celo tako izdatne, da je iz absolutne večine padla na drugo mesto ir, s tem bila prisiljena — (koalicijska pogajanja so se razbila — iti v opozicijo. Pri občinskih volitvah sta obe večinski stranki malenkostno napredovali (za 1,9 oziroma 1,3 %), medtem 'ko so liberalci in komunisti nekoliko nazadovali. Nazadovale pa so .tudi imenske in 'slovenske liste. Slovenci so nastopili s samostojnimi listami v 17 občinah v okirajih Celovec-po-deželje, Beljak-podeželje ter Velikovec. V dvanajstih občinah so dobili manj glasov kot pred šestimi leti in tam zgubili skupaj osem občinskih svetovalcev. Ponekod je 'bila zguba nepričakovano rvisolka kot npr. v St. Jakobu v Rožu, kjer je od doslej treh slovenskih odbornikov ohranil svoj sedež samo še eden. Najbolj so Slovenci obdržali svojo pozicijo še v Podjuni, v okraju Velikovec, kjer so v 7 od 18 občin nastopili s samostojnimi listami. Tu so sicer zgubili tri mandate, toda v treh občinah so pridobili glasove in s tem tudi občinske svetovalce. Posebno lep je bil prirastek v 2i-tari vesi in v Pliberku. V Globasnici, ikjer so bili Slovenci is štirimi odborniki 'izredno močno zastopani v občinslceim svetu, je »tik pred volitvami prišlo do cepitve, nakar so postavili 'kar dve slovenski listi — iin izgubili enega odbornika. Sindikati - nova politična sila Delavski sindikati so bili ustanovljeni z namenom, da pomagajo delavcem pri izboljšanju njih gospodarskega položaja. Zato smo od zadnje vojne sem videli, kako so se potegovali in borili za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev: za višje plače, za večjo varnost na delu, za zmanjšan delovni urnik, za boljše higienske pogoje v tovarnah in podobno. Pri teh svojih zahtevah so se sindikati naslonili na razne politične stranke. S tem se je pa tudi porušila sindikalna enotnost, ki je zavladala takoj po končam vojni. Nastale so tri samostojne sindikalne organizacije: CGIL (Confe-derazione Generale Italiana del Lavoro), ki se je povezala s socialistično in komunistično stranko; UIL (Unione Italiana del Lavoro), ki se je povezala s socialnimi demokrati; CISL (Confederazione Italiana Sindacati del Lavoro), ki se je naslonila na Krščansko demokracijo. S tem so sindikati postali tudi nosilci neke določene politične in svetovnonazorske ideologije. Takšno stanje je trajalo do zadnjih let, ko so delavci, oziroma njih sindikalna vodstva začela uvi-devati, da je takšna razcepljenost in politizacija sindikalnega dela pravzaprav v veliko škodo delavcem. Zato so začeli vstajati glasovi, da je treba sindikate rešiti pred varuštvom političnih strank in jim znova vrniti njih nekdanji obraz in namen. Takšno gledanje se je začelo javljati tudi v CGIL, to je med komunističnimi in socialističnimi sindikalisti. Izmotavanje iz političnih vezi se je pri sindikatih začelo s tem, da so vse tri organizacije delavcev sprejele sklep, da sindikalni voditelji ne smejo biti istočasno tudi politični voditelji : izbrati morajo med sindikatom in stranko. Tako se je vrsta poslancev in senatorjev morala odločiti za stranko ali za sindikat. NOVA DELAVSKA ENOTNOST S takšno depolitizacijo sindikatov je bil postavljen pogoj za enotno nastopanje sindikatov pri pogajanjih za obnovo delovnih pogodb. Uspeh tega novega zadržanja sin- Polemičen Titov govor V Bekštajnu in Svetni vasi pa so Slovenci šli drugo pot, 'kot jo v nekaterih krajih že dalj časa vršijo: postavili so svoje ljudi na liste večinskih strank. Posebno Svetna vas je v tem oziru zanimiva. V zadnji dobi so tu imeli Slovenci še dva ^sedeža v občini, 'kljub temu pa so prišli z obema strankama do sporazuma, tako da so zdaj štirje zavedni Slovenci v občinskem odboru. Seveda pa je ta možnost odprta samo v takih občinah, ikjer narodno ozračje 'to dopušča. Vsekakor bodo koroški Slovenci marali to možnost — vsaj v nekaterih občinah — resno premisliti. Na vsem dvojezičnem ozemlju so Slovenci imeli dosedaj enega zavednega župana. izvoljenega na listi socialistične stranke. Vse kaže, da jih bo v prihodnji poslovni dobi več. Značilno je, da so vsi ti nosilci socialističnih list, medtem ko z Ljudsko stranko do takega zbiližanja še nikjer ni prišlo. Med resnimi kandidati je tudi Janko Ogris iz Bilčovsa, ki 'je bil pri zadnjih deželnazborskih volitvah kot zastopnik Slovencev izvoljen v deželni zbor. Letos se je Tito za prvi maj mudil na Reki. Tam je tudi imel govor, ki je zlasti v inozemstvu vzbudil zaradi polemičnega tena splošno pozornost. Titov govor je bil zelo razborit, na nekaterih mestih kar napadalen. Najprej je dejal, da je prebivalstvo Reke pred 25 leti hrepeneče čakalo, da bi ga partizanske enote osvobodile izpod fašistične pete. Toda Titove čete so mesto obšle, ker je Tito vedel, kaj se pripravlja in kaij bi se bilo zgodilo, če bi Jugoslovani ne bili prišli pravočasno na Sočo. Le na ta način je uspelo dobiti Jugoslaviji nazaj Istro, Reko, Pulj in Slovensko Primorje. Te besede so imele močan odjek zlasti v 'italijanskih nacionalističnih krogih. Chi-no Alessi, glavni urednik tržaškega dnevnika »II Piccolo« je smatral celo za potrebno, da v zvezi s tem napiše uvodnik »Komu zvonijo zvonovi?« Tito se je spravil tudi na Ameriikance. »Poglejte — je vzkliknil —, kaj počenjajo militaristične, reakcionarne klike v daljni Aziji in na Srednjem Vzhodu: pred nekaj dnevi so v odkriti agresiji udarili na Kambodžo, nam prijateljsko neuvrščeno deželo. Ameriške čete so skupaj z reakcionarnimi fašističnimi četami Saigona napadle to deželo in odprle talko tretjo fronto. Glasno protestiram in najostreje obsojam take napadalne bojne pohode, na kakršne so šli v Kambodži, v Vietnamu in na Srednjem Vzhodu.« Seveda je moral vzeti Tito v zaščito tudi Arabce in udariti po Judih. »Izrael je samo orodje v rokah tistih, ki imajo svoje interese na Sredozemskem morju. Ce ne bi imel tako velikih pokroviteljev, se ne bi drznil vzdigniti proti arabskemu morju, saj je Arabcev več kot 110 milijonov, Izraelcev pa komaj pet (dejansko komaj tri, op. ur.). Toda Izraelci imajo v rokah ameriško orožje in to najmodernejše, s katerim uničujejo življenja in tisto, kar je ustvarila človeška roka z največjim trudom. Smo na strani arabskega sveta, proti tistim, ki hočejo osvajati tuje dežele, proti novim netilcem vojne, proti vsem tistim, ki mislijo, da mora svetu vladati sila ne pa vest in poštenje.« Kar pa pri vsem tem najbolj vzbuja pozornost, 'je to, da Tito ni v ničemer omenil Sovjetske zveze. Pa je prav ta tista, ki vzdržuje napetost na Bližnjem Vzhodu in hujska Arabce zoper Jude; ona je s svojo mornarico na Sredozemlju tudi stalna grožnja za Jugoslavijo, zlasti odkar je bila proglašena Brežnjeva doktrina o omejeni suverenosti socialističnih držav. Tito dobro ve, da Amerikanci Jugoslavije ne bodo nikdar napadli; ve tudi, da so Sovjeti -tisti, ki pošiljajo tanke in letala nad države, ki se jim ne uklonijo; ve tudi, koliko je Jugoslavija v zadnjih 25 letih že prejela pomoči od Sev. Amerike. Le zakaj potem to sramotenje ZDA in zavzemanje za njene nasprotnike? Dvomimo, če je tako ravnanje najbolj državniško modro. Ce bo končno Tito zaradi takih in podobnih izpadov ostal na tleh med dvema stoloma, bo tega prav sam kriv. Skupaj s pravoslavnimi Katoličani v Egiptu niso praznovali ve likonočnega praznika 29. marca, ampak so ga praznovali skupaj s pravoslavnimi v nedeljo, 26. aprila. Prvi podobni poskus je bil že lani. V Egiptu je sicer malo katoličanov, a še ti pripadajo različnim obredom, kakor latinskemu, koptskemu, kal-dejskemu, melkitskemu in 'sirijskemu. Vsak obred ima svoj liturgični koledair in zato itudi različen datum za praznovanje velike noči. Sklep za enotno praznovanje velike noči je zato velikega pomena. dikalnih zvez se je pokazal lani jeseni, ko je bilo treba obnoviti vrsto vsedržavnih delovnih pogodb. Sindikati so nastopili enotno in podprli svoje zahteve z vrsto stavk, ki so zadobile vsedržavni obseg in zajele vse delavce. To je bila velika preizkušnja nove sindikalne enotnosti, ki je odlično prestala preizkus. Ta uspeh je dal novega zagona sindikalistom, ki so uvideli, da je enotnost delavcev izredno močna sila, ki more veliko doseči, če ostane nepolitična in v okviru delavskih zahtev. Ob tem spoznanju je dozorela nova ideja: sindikati morejo uporabiti svojo moč tudi za socialno preosnovo celotne italijanske družbe in njenih socialnih struktur. Splošno se namreč opaža, da so italijanske stranke, takšne kot so danes, nezmožne uspešno reševati pereče probleme italijanske družbe. Preveč so med seboj sprte, preveč je osebnih interesov in ambicij, povezanih s strankarskim življenjem. Parlament se izgublja v praznih debatah in ob ne posebno nujnih zakonih, vlada pa nima moči, da resnično vlada, ker ji manjka podpora v parlamentu in v strankah. Od tod številne in težke vladne krize, ki hromijo in zavirajo potrebne preosnove v Italiji. Zato so spoznali sindikati, da oni lahko postanejo druga odločujoča sila v državi, ki utegne prisiliti parlament in vlado, da bolj pospešeno rešuje probleme s potrebnimi zakoni. Uvideli so, da so v sedanjem političnem in parlamentarnem položaju sindikati tisti, ki morejo s stavkami prisiliti vlado in parlament k hitrejšemu reševanju problemov in k uspešnejšemu delu. Sindikati morejo tudi vsiliti vladi in parlamentu probleme, katerim naj se da prednost pri zakonodaji. Tako torej prizadevanja sindikatov niso več usmerjena v izključno gospodarsko izboljšanje položaja delavcev, temveč postaja njih prizadevanje širše; tiče se zahteve po širokih socialnih preosno-vah. Tako so bile in so še v teku stavke za pospešeno gradnjo ljudskih stanovanj, za izboljšanje zdravstvenega skrbstva in prevozov. Gre torej za zadeve, ki niso izključno ekonomskega značaja in ki se ne tičejo delodajalcev kot takih, marveč celotne državne skupnosti, predvsem pa vladne politike in parlamenta. Oba ta dva organa hočejo prisiliti k bolj pospešenemu reševanju socialnih problemov. V takšni luči moramo torej gledati na stavke zadnjih tednov, ko si ne stojita nasproti kapitalistični in delavski razred, temveč vlada in parlament na eni strani, delavski sindikati na drugi. Takšno stanje je sicer nekoliko čudno, rekli bi paradoksno, toda dejstva so dejstva. In sindikati računajo z dejstvi. MIKLAVŽ BOŽIC Razširitev vojnega spopada v jugovzhodni Aziji že več let se je dogajalo, da so viet-konške komunistične čete napadale Južni Vietnam z ozemlja sosednje države Kambodže. Tam ob meji so se uredile na tujem svetu sivo je izhodiščne postojanke, svoja zatočišča in svoj (glavni stan. Princ Sihanuk, šef Kambodže, je to dobro vedel, pa previdno molčal. Le če so Amerikanci prileteli na to od komunistov zasedeno ozemlje, 'je povzdignil svoj glas in zarohnel proti ameriškim »agresorjem«. Nikdar nismo zasledili, da bi bila Sovjetska zveza ali njeni sopotniki ali Tito, drugače tako občutljivi za zasedbo po tujih četah, protestirali, da se v nevtralni Kambodži nahajajo čete, ki kamboško nevtralnost zlorabljajo v svoje bojne namene. Sedaj pa je nenadoma nastal velik vik in krik, ko je 29. aprila (predsednik Nixon odločil, naj saigonske čete z ameriško pomočjo očistijo kamboško ozemlje tujih osvajalcev. Pregnati osvajalce in državi vrniti nevtralnost, to sedaj komunisti po vsem svetu označujejo za »novo kriminalno pustolovščino ameriškega imperializma«. Čeprav vsi dobro vedo, da Amerikanci ne mislijo ostati v Kambodži kot sc Sovjeti ostali na Madžarskem ali na Češkoslovaškem, pa kot papige ponavljajo obtožbo o ameriški invaziji. Predsednik N.ixon je svoj sklep očistiti kamboško ozemlje vietkonških gverilcev pogumno in takoj javil po televiziji ameriškemu prebivalstvu. Povedali je, da se je za to odločil, da bi zaščitil življenje ame- riških vojakov v Vietnamu in pospešil konec vietnamske vojne. Vojaška operacija se je pričela 30. aprila in še traja. Pri njej sodeluje 30.000 južno-vietnamskih vojakov ter številni ameriški oddelki. Namen te operacije je uničiti vse postojanke vietkonških gverilcev ter ozemlje očistiti komunističnih utrdb. Vse to je bilo mogoče, kor ima Kambodža po zru-šenju princa Sihanuka protikomunistično usmerjeno vlado, ki dobrohotno spremlja ameriške akcije na njenem ozemlju. Naš bližnji in mi Prvomaisko slavie v BazOTid V Argentini je učakal šestdeset pomladi dr. Vinko Brumen, neutrudni pisatelj ipsi: holoških študij, esejist, predavatelj in avtor dveh knjig, ki sta izšli v Buenos Airesu: »Iskanja« ter »Srce v sredini« (ikmjiga o dr. Janezu Ev. Kraku). Dr. Brumna se spominjamo tudi tu na Primorskem, saj je po zadnji vojni nekaj časa učil na naših šalah. Ko mu voščimo vso srečo pri njegovem -tako plodnem delu za ohranjanje in rast najvišjih vrednot slovenstva, želimo istočasno našim bralcem posredovati nekaj njegovih misli, ki jih je strnil v spisu »Naš bližnji« ter izžarevajo nepokvarjen koncilski duh. Evangelij nam zapoveduje, da naj bližnjega ljubimo kakor sami sebe. Katekizem nas uči, da je naš bližnji vsak človek, bodisi prijatelj ali sovražnik. Kako pa izpolnjujemo evangeljsko zapoved mi? Kako ravnamo tedaj, ko nam na bližnjem ni kaj všeč, ko, recimo, živi v zmoti, jo zagovarja in oznanja, ali vsaj mi mislimo, da je tako? Ga ljubimo, kakor bi sebe, če bi bili v istem položaju? Ravnamo, kakor bi želeli, da bi ravnali z nami? NOBEN ČLOVEK NI POOSEBLJENA ZMOTA Zmota je zmota, torej neko zlo. Zlo moramo poskušati odpraviti ali premagati. Toda dobro moramo vselej razlikovati med zmoto in pa med tistim, ki se moti. Z njun ne moremo ravnati, kakor da bi bil poosebljena zmota, kakor da je on sam zmota, torej neko zlo. Ne smemo pozabiti, da kdor se moti, tudi ne živi zmote kemično čiste, take kakor se kaže v svoji logični formulaciji. Za posameznega človeka to velja še mnogo bolj kakor pa za gibanja, ki so se razvila iz nekega zmotnega nauka in ga skušajo ostvariti. A že o njih pravi papež Janez XXIII. v okrožnici »Mir na zemlji«, da »ne smemo enačiti napačnih filozofskih nazorov o naravi, izviru in namenu sveta in človeka z zgodovinskimi gibanji, ustanovljenimi z gospodarskim, socialnim, kulturnim ali političnim namenom, niti tedaj, če ta gibanja izvirajo in se še zmeraj navdihujejo iz teh teorij; res se formula nauka, ko je enkrat natančno določena, ne spreminja več, gibanja pa žive v spremenljivih konkretnih razmerah, ki nujno globoko vplivajo na razvoj nauka...« (Janez XXIII., »Mir na zemlji«, Rim 1964, odst. 157, str. 40). Še bolj kakor za gibanja, velja to za ljudi, za človeške osebe. Tudi kadar te prevzamejo kake napačne nazore ali nauke, se ti nazori v njih prilagajajo njihovi osebni sestavi in spreminjajo vzporedno z njihovim razvojem in razvojem njihovih skušenj v svetu. Marsikdaj za formulami nauka iščejo in vidijo resnice, ki jih iščemo in vidimo tudi mi, čeprav v drugačnih formulacijah. Marsikdaj smo si v resničnih, živih nazorih mnogo bliže, kakor pa v naukih, ki jih eni in drugi nekako uradno zastopamo. Tudi pri drugih, čeprav so na zunaj zapadli zmoti, moramo dopuščati in iskati tako voljo do resnice, kakor jo imamo mi. Razglasitve novih svetnikov V prihodnjih mesecih je predvidenih več razglasitev novih svetnikov. 3. maja je siv. oče razglasil za svetnika Leonarda Murialdo, 10. maja sledi Viktorija Cou-derc, 31. maja Juan de Avila in 21. junija hrvaški mučenec Nikolaj Tavelič. V septembru in oktobru pa bosta razglašeni za cerkveni učiteljici sv. Terezija Aviilska in sv. Katarina Sienska. To bo prvi primer v zgodovini Cerkve, da bosta dve svetnici odlikovani s tem naslovom. Doslej je ta naslov pri stojal le moškim. Bo Videm sedež italijanskega evharističnega kongresa? Za leto 1972 je predviden v Vidmu italijanski evharistični kongres. Dokončna odločitev pa ni še padla. Vse župnije v videmski nadškofiji so morale do 15. aprila sporočiti, ali so za to, da bo ta kongres v Vidmu, in kaiko si zamišljajo izvedbo tega kongresa; to še posebno, kar ji priprava kongresa združena s precejšnjimi stroški. Odklonili so amnestijo Španski državni poglavar general Franco je pomilostil trinajst duhovnikov, ki so bili obsojeni na zapor od 10 do 12 let, ker so podpirali prizadevanje Baskov za A četudi je bližnjikov nazor res zmoten, »pravičnost terja«, pravi isti papež, »da zmeraj ločimo zmote od tistih, ki jih za-greše, celo tedaj, kadar gre za ljudi, ki s svojimi napačnimi nazori ali nejasnimi pojmi nasprotujejo veri in nravnosti. Zakaj človek, ki je zašel v zmoto, s tem ne preneha biti ud človeštva in ne izgubi svojega dostojanstva človeške osebe, ki jo je treba zmeraj spoštovati. Vrhu tega v človeški naravi nikoli ne ugasne možnost, da se zmotam odpove in poišče pot do resnice. V tej zadevi človeku tudi nikoli ne manjka pomoči neskončne božje Previdnosti. Tako se torej lahko zgodi, da se kdo, ki mu danes manjka jasnost vere ali je zašel v zmoto, jutri lahko razsvetljen po božji luči spet oprime resnice, če se torej katoličani zaradi zunanjih stvari družijo z ljudmi, ki v Kristusa sploh ne verujejo ali pa verujejo napačno, ker so pač v zmoti, so jim lahko priložnost ali spodbuda, da pridejo do resnice.« (Tam, odst. 156, str. 40). SPOŠTOVATI DOSTOJANSTVO ČLOVEKA To se pravi: četudi je naš bližnji zapadel kaki zmoti, moramo ne le še zmeraj v njem spoštovati njegovo človeško dostojanstvo, temveč moramo svoj boj proti zmoti voditi vedno tako, da ne pomagamo le abstraktno vzeti resnici do zmage, temveč da zlasti njemu, bližnjemu, ki se moti, pomagamo, da se dokoplje do resnice, katero najčešče že išče, čeprav v zmoti. Ne prezrimo, da papež govori o verskih in nravnih zmotah, torej najtežjih! Koliko bolj bo to veljalo, kadar gre le za kake znanstvene, politične ali podobne zmote. Bližnjemu pa moremo pomagati, da se izmota iz zmote, če ne le skrbno razločimo v njegovih nazorih vsako zrno resnice od gotove zmote, temveč tudi iščemo in priznavamo njegovo pošteno prizadevanje, da najde resnico, ki jo trenutno morda napak vidi v zmoti. Kolikor pa je res v zmoti, moramo čutiti usmiljenje z njim, ne pa ga obsojati! Naj vedno vidi, da nam v našem naporu in boju gre zmeraj res le za resnico in ne morda za to, da pokažemo svoj prav in se izkažemo kot pravičniki. Zato pa »ne polemika, ampak dialog«. Saj polemika »razdvaja in razkraja in je karakteristika preteklosti«. Dialog nam je potreben z vsemi ljudmi, zlasti pa še s tistimi, ki so zapadli zmoti. »Za dialog pa je treba notranje zrelosti, iskrenosti, plemenitosti, širine duha, zmožnosti poslušanja in — ne ustrašimo se govoriti krščansko — treba je veliko potrpežljive ljubezni.« Le »farizeji so preveč zakopani v svoj prav in so zožili okoli sebe krog tako tesno, da nikdar ne morejo biti vidci« (Glas SKA XIII/10, s 15-6-1966). Zato pa farizeji ne preganjajo le tistih, ki se motijo, ampak prav tako tiste, ki odkrivajo in oznanjajo nove ali globlje resnice, kakor pa jih farizeji posedujejo. Na križ so spravili Kristusa in skozi vso zgodovino ubijajo preroke. Farizeji zaradi svoje zaprtosti v lastni avtonomijo dežele in razkrivali nasilnosti policije. Pomiloščeni so s posebnim pismom sporočili generalu Francu 'in v Vatikan, da pomilostitve ne morejo sprejeti, ker je niso bili deležni 'tudi drugi politični jetniki. Zborovanje teoloških profesorjev v Padovi V Padovi so se zbrali na svoje zasedanje profesorji, ki poučujejo moralno teologijo v 'italijanskih bogoslovnih semeniščih. Udeležencev je bilo nad dvesto in razprava je potekala urejeno ter živahno, kar je razveseljivo znamenje, saj dokazuje, da se tudi italijanski teologi vedno bolj zavedajo svoje odgovornosti v poglobitvi in osamosvojitvi bogoslovnih študijev. Predavanja o dobroti V Parizu so imeli 22. teden katoliških izobražencev. Vsak večer so skozi šest dni razpravljali o dobroti. Tri večere so govorili o najrazličnejših oblikah, v katerih se javlja dobrota človeka. Janzenistična doba je bila dobroti nenaklonjena. Današnji časi pa jo kar zahtevajo. Kristjan mora biti dober človek. Zadnji večer je udeležencem govoril kardinal Marty. Povedal je nekaj vzvišenih misli o božji Dobroti, ki jo bomo v popolnosti deležni v večni sreči po naši smrti. prav ne morejo biti vidci; ne morejo videti resnice kot take, vidijo le lastni prav. Seveda morejo še manj jasno videti in presoditi položaj, v katerem je bližnji, ne morejo bližnjega umeti, ne morejo mu pomagati, da se izkoplje iz težave. Zato ga raje pobijejo. Da ne bomo mi taki in da bomo v prizadevanju za zmago resnice našli pravo pot in prave načine, da bomo znali za resnico res pridobivati skrbimo najprej, da iz sebe spravimo vsako farizejstvo, vsako zaprtost v lastni prav, vsak napuh posestnikov resnice, vsako vzvišenost sodnikov. Bližnjega moramo ljubiti kakor sami sebe. če smemo naobmiti katekizem, bi dodali: Naš bližnji pa je vsak človek, naj misli tako kakor mi ali ne, naj ima prav ali napak, naj služi resnici ali trpi zmoto. Vsak človek! Dr. VINKO BRUMEN Redovniki in redovnice na Češkoslovaškem Ustanova Ackermanngemeinide je postregla nemški javnosti ob koncu 'lanskega leta s točnimi podatki glede redovnikov in redovnic na češkoslovaškem. Na češkem in Moravskem je 28 moških in 37 ženskih redovnih Skupnosti, na Slovaškem pa 12 moških in 18- ženskih. Moški redovi imajo 1221 članov, ženski pa 4982. Te številke lahko primerjamo s podatki iz leta 1950: tedaj je bilo 1910 redovnikov in 10.660 redovnic na češkoslovaškem. V pokoju živi danes 281 redovnikov in 2702 redovnici. Z GORIŠKEGA Jurjevanje slovenskih goriških skavtov Prijazna vasica Peč je kraj, ki smo si ga letos izbrali za skavtske obljube; in to prav zaradi tega, ker se je v preteklem letu v vaseh Rupa in Peč najbolj razširila naša organizacija. Kakor po navadi je bilo jurjevanje združeno z enodnevnim taborjenjem: itako iso mogli mnogi novinci 'poskusiti, da je življenje pod šotorom res edinstveno doživetje, ki nam da čisto nov odnos do narave. Zlasti večer ob tabornem ognju ima nekaj prijazno skrivnostnega v sebi, ker nas vsaj za nekaj časa ponese iz vrveža vsakdanjega življenja v pristno naravno območje. V nedeljo 3. maja pa se je že zgodaj začela zbirati mladina iz vseh vasi, v 'katerih ima naša organizacija svoje 'predstavnike. Po zanimivi igri, pri kateri so se vsi navdušeno potegovali za bogate nagrade, se je prostor pred cerkvijo na Peči napolnil s skavti, volčiči in novinci. Poudariti maramo besede iz nagovora mašnika g. Jericija: da pri skavtih in volčičih ni bistvena zunanjost: obleka, izleti, taborjenje. Važno je, da imamo vedno pred očmi, kar obljubimo, tako da obljuba in 'zakoni ne ostanejo samo lepo in slovesno izgovorjeno besedilo, temveč da prepojijo vse naše življenje. Po sv. maši je podalo obljubo 15 novih skavtov in 12 novih volčičev. Ko smo nato vsi skupaj obnavljali svoje obljube, smo se zavedali, da -tako številen naraščaj zagotavlja še nadaljnjo rast naše skupine. Sledilo je kosilo, ki je moralo bita kar dobro, saj ga za nekatere zamudnike ni nič ostalo. še velika igra in še zaključni 'taborni ogenj, pa smo se začeli počasi odpravljati domov. Spet nas je dan skavtskih obljub združil in še enkrat nam je pogled na tako številno skupimo potrdil, da nismo sami in da se splača nadaljevati pot idealov, ki jih predstavlja besedilo obljube. P. š. S TRŽAŠKEGA Zadnja seja repentabrskega občinskega sveta Pred kratkim je bila zadnja seja repen-tabrskega občinskega sveta pred bližnjimi -upravnimi valitvama. Župan Mihael Guštin je podal 'podrobno 'poročilo o delovanju občinske uprave od 11. novembra 1964 dalje. Pri tem je omenil javna dela in razne pobude za -razvoj turizma in kmetijstva, za šolstvo in socialno skrbstvo. Iz županovega poročila je razvidno, da je sedanja občinska uprava, 'ki jo sestavljajo svetovalci Slovenske skupnosti, vestno izpolnila svoje dolžnosti do vseh občanov. Na seji je občinski svet odobril -tudi program javnih del v okviru gospodarskega načrta za leto 1970. V prejšnji številki našega lista smo 'poročali o obisku na Tržaškem pevskega zbora »Stanko Premrl«, ki ga sestavljajo ljubljanski bogoslovci in ki -ga vodi prof. Rafko Valenčič. Nad 50 bogoslovcev je zaključilo -svoje nastope v Bazovici z bogatim koncertom cerkvenih in narodno-umet-nih pes-mi v kino dvorani ter v Slomškovem domu. Žal pa moramo -ugotoviti, da so vaščani pokazali premalo zanimanja za nastop tako odličnih -pevcev. Kaj je vzrok, da nekaterih naših vaščanov ne pritegne nobena prireditev? Več zadoščenja kljub mrzlemu in deževnemu vremenu pa smo imeli prvega maja, ko je bila -naša kino -dvorana nabito polna. »Slomškov dom« je namreč priredil že tradicionalni prvomajski praznik z bogatim in pestrim kulturnim sporedom. Dr. Teofil Simčič je v svojem priložnostnem govoru 'poudaril, da je rešitev perečih socialnih problemov, ki tarejo današnji svet, v krščanski ljubezni in ne v sovraštvu in -sili. Ko je govoril o naših razmerah, je obsodil 'tiste starše, ki ne -pošiljajo svojih otrok v slovenske šole. Miro Opelt, ki je spored povezoval, se je med drugim spomnil 25. obletnice osvoboditve in zloma nacifašizma -ter je odločno obsodil nedavno oskrumbo spomenika bazoviških junakov. V kulturnem -sporedu so nastopili razni mladi ansambli z modernimi in narodnimi motivi. Naj-prej so nastopili mladi 'harmonikarji ansambla »Miramar j-u-nior«, ki jih vodi prof. Elijana Zajc in 'ki so prejeli prvo nagrado na nedavnem tekmovanju v Recanatiju. Prav tako so navdušili mladi kitaristi, saksofonisti in orglarji ansambla »Slomšek«, ki jih prav tako vodi prof. Zajčeva ter solistka na orgle ,’14etna Ksenija Brass iz -Bazovice, ki je prejela absolutno prvo nagrado na omenjenem -tekmovanju. Nato so -nastopili z vrsto -umetnih in narodnih pesmi cerkveni mešani pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini, Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, cerkveni pevski zbor iz Bazovice -pod vodstvom -prof. Zajčeve in svetoivan-ski cerkveni pevski -zbor pod vodstvom Nade Žerjal. Najbolj pa je navdušil poslušalce mladinski pevski zbor »Slomšek«, ki ga prav tako vodi prof. Zajčeva. -Nadvse zabaven je bil S-vetoivančan Josip Kravos, ki je pripovedoval svoje medvojne -dogo- Smrt ugledne žene na Vrhu V ponedeljek, 20. aprila je zatisnila svoje blage oči 76-datna Terezija Devetak, po domače Žuta Cotova, spoštovana in ugledna gostilničarka na Vrhu svetega Mihaela. Pogreb je bil naslednjega dne, 21. aprila. Kljub slabemu vremenu -se ga je udeležilo veliko število domačinov in tudi raznih prijateljev ter znancev iz drugih krajev. To priča, da je bila pokojnica zalo priljubljena, njena družina pa dobro znana. Pokojnica se je -rodila na Vrhu kot hči čevljarja s številno družino, kjer je bila katoliška vera spoštovana in narodni demokratični čut močno razvit. Prav zaradi številne družine je -pokojna gospa Terezija -poznala že v zgodnj-i mladosti 'trdo delo, saj je še kot šolska učenka morala pred poukom vsak dan nositi mleko peš z Vrha v Štandrež. Med prvo svetovno vojno je morala z družino v begunstvo v nemške kra-je Avstrije, kjer je zopet pomagala staršem. Po povratku iz begunstva se je poročila z Avguštinom Devetakom, sinom gostilničarja Ivana. Od štovil-nih otrok, ki jih je rodila, so -nekateri umrli še majhni, -sin Avguštin pa v nemškem taborišču. Sest je še živih: tri hčere in -trije -sinovi, med terni Renato, -ki nadaljuje gostolničairski -poklic, in Remo, tovarniški delavec ter občinski svetovalec. divščine iz korone j sikih zaporov. V okviru prvomajskega praznika je bila v S-lamškavem domu odprta tudi razstava šestih mladih slovenskih umetnikov in sicer: Zore Koren, Roberta Kozmana, Franka Vekjeta, Franka Vodka, Edvarda Žerjala in Borisa Žu-ljana. Slednji je -pred kratkim -razstavljal v pasaža Rossoni. V prostorih Slomškovega doma je bila zvečer prosta zabava, na kateri je igral ansambel »Kras«. Br. Jože Rovtar obiskuje katoliške šole Jezuitski brat Jože Rovtar, ki pomaga inšpektorju katoliških šol v severnem delu lusaške nadškofije v Zambij-i, nam je opisal eno svojih potovanj. Bil je lep, jasen dan, ko smo se odpravili v Chembe, kjer je ena od naših najteže dostopnih šol. Morali smo peljati šolske potrebščine in učiteljske plače. Pot jc zelo slaba in nevarna, zato smo naprosili izkušenega šoferja br. Perdika, Slovaka, da nas je zapeljal v svojem land-roverju. Do šole smo prispeli ob osmih zvečer. Hitro so nas obkolili otroci in učitelji, ki po več mesecev ne vidijo avtomobila. Prespali smo v »razredu« (železna konstrukcija, streha, nič zidov!). Sredi razreda smo napravili ogenj in kramljali z učitelji. Drugo jutro je bila najprej maša. Okrog štirideset jih je prišlo k zakramentom tj. skoraj vsi krščeni, čeprav pride duhovnik le dvakrat ali trikrat na leto do teh oddaljenih vernikov. Po maši smo se srečali s plemenskim poglavarjem in razpravljali o potrebah šole, medtem ko so otroci pometali, nosili vodo in kuhali zajtrk. V vaseh je navada, da otroci ostanejo cel teden v šoli, le ob sobotah gredo domov v svoje vasi. Med tednom si sami kuhajo in stanujejo v preprostih kolibah. Na poti nazaj smo videli slona, ki se je dostojanstveno sprehajal po goščavi. Sicer pa smo bili zamišljeni. Mislili smo na zapuščene vasi, kjer so tako veseli vsakega misijonarjevega obiska, kjer so tako željni pouka in verskega natika, le da je misijonarjev tako malo. Vse otroke je kot -dobra in skrbna mati vzgojila v krščanski veri in narodno zavednem duhu. Devetakova p. d. Čotova gostilna je zaslovela zlasti za časa fašizma, ko iso se V njej -zbirali narodno zavedni Slovenci z Vrha in iz okoliških vasi, da so lahko na varnem glasno poudarjali svojo narodnost in veselo prepevali slovenske -pesmi. Mama Terezija, -po -domače Žuta, je znala redno najti -tolažij ivo besedo in si tako prikupiti simpatijo iter -naklonjenost domačinov dn tudi tujih gostov. Naj ji bo lahka domača zem-lja in Bog ji poplačaj vse trpljenje, ki ga je v življenju prestala. Njenim hčeram in si-novom izrekamo iskreno -sožalje ob -bridki izgubi in žalosti, ki jih je zadela. Prvi doživljenjski slovenski diakon V Rimu je bil posvečen 7. -maja letos prvi stalni jezuitski diakon, ki bo to službo opravljal vse življenje, ne da bi kasneje postal duhovnik. Zanimivo je, da je vodstvo jezuitskega reda kot svojega prvega stalnega diakona izbralo prav Slovenca in -sicer brata Dragota (Karla) Podgornika. Novemu stalnemu diakonu, prvemu Slovencu, -tudi -mi iskreno čes-titamo z željo, da bi uspešno vršil zaupano mu službo vse življenje. Naše čestitke Na -fakulteti za arhitekturo v Benetkah jc z odliko diplomiral Marin Kokorovec. Novemu arhitektu čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi naš •list. Nov doktor Dne 23. a-prila -1970 je napravil doktorat iz filozofije na rimski državni univerzi g. Matej Rus. Branil 'je -tezo: »Čustveni razvoj doraščajoče mladine z -vidika dinamične psihologije«. Novi doktor -nadaljuje -istočasno svoj bogoslovni študij na Gregorijanski -univerzi. V-si znanci in prijatelji mu iskreno čestitajo in želijo šc mnogo uspehov na -bodoči življenjski poti. -Čestitkam se -pridružuje tudi naš list. OKNO V DANAŠNJI SVET iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii minulimi .......... milili................... IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANO Tradicionalno prvomajsko slavje »Med borovci« v Števerjanu, ki ga prireja SKPD »F. B. Sedej«, je tudi letos .potekalo v znamenju navdušenja, velikega števila udeležencev in bogatega kulturnega sporeda. Zaradi hladnega vremena se je ves program razvijal v prostorni župnijski dvorani, katero je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Slavje je odprl predsednik društva Edi Hlede, ki je pozdravil prisotne, se zahvalil za udeležbo in poudaril kulturno delovanje društva, kateremu .predseduje. Nato so se predstavili koroški študentje z -i-n-strumentalniim ansamblom ter moškim pevskim oktetom. Z živahno glasbo in petjem so .takoj navdušili gledalce, Iki radi poslušajo koroško mladino, katera se sko-ro vsako leto odzove vabilu in pride nastopat v Števerjan. Sledilo je petje domačega mladinskega zbora in skavtinj ter mešanega zbora iz Doberdoba, ki ga vodi Karlo Lavrenčič. Obe skupini sita lepo izvajali svoj del sporeda. P.red mikrofon je nato stopil dr. Maks Gergolet, ki je v jedrnatih besedah orisal pomen 1. maja z ozirom na pridobitve delavstva, ki naj z ramo ob rami tudi s kulturnim udejstvovanjem stopa novim uspehom naproti. Mladega govornika je občinstvo nagradilo z burnim odobravanjem. Ta .prvi dal sporeda je zaključil domači ansambel »Lojzeta Hledata« in »Fantov z Britofa«. Ansambel se je kaj .dobro uveljavil in smelo nastopa na raznih prire- ditvah tudi onstran meje. Za oddih je eden članov te skupine povedal .tudi nekaj posrečenih »vicov«. Med odmorom so gostje izrabili priložnost in šli ikar za lastnim nosom na kraj, kjer je .dišalo po pečenih piščancih in klobasah. Tako pridno so segli po teh dobrotah, da je v kratkem času začelo vsega primanjkovati. Vendar so podjetni Števerjanoi hitro poskrbeli, da je spet bilo vsega dovolj. Drugi del sporeda je začel koroški oiktet, iki je z lepim .petjem .iz itako mladih grl vsem zelo ugajal. Najlepše presenečenje tega dne je bil .mešani zbor .iz Lješe v Beneški Sloveniji, ki ga vodi g. Rino Markič. Res nismo pričakovali talko številne skupine iter tako ubranega petja. Dvorana se je ikar 'tresla od gromovitega ploskanja. Vsi smo si želeli, da bi se ti pevci še pokazali na naših odrih in izpričali, da slovenska pesem pod Matajurjem še živi in bo še živela. Za koroškimi muzikanti je nastopil naš najboljši moški zbor na Goriškem »Mirko Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Z njemu lastno mogočnostjo in ubranostjo je zapel tri pesmi ter tudi žal zasluženo priznanje. Spored je zaključil že zgoraj omenjeni domači ansambel »L. Hledeta«. Naj še omenimo oba napovedovalca Ido Komjančevo in Marjana Terpina, ki sta prijetno in tekoče povezovala posamezne točke in .tako pripomogla, .da se je spored lahkotno razvijal ter dosegel zaželeni uspeh, ki ga tovrstne prireditve društva »F. B. Sedej« žanjejo vsako leto. ZA KMETOVALCE ija seja gon Tudi goriški pokrajinski svetovalci so zaključili svojo mandatno dobo. Zadnja seja — bila je pravzaprav ie nadaljevanje predzadnje seje, ki se je vršila teden prej — je trajala celih šest ur. Do dveh zjutraj so svetovalci razpravljali in .sklepali o številnih točkah obširnega dnevnega reda. Debata je bila včasih burna in ostra. Važna točka so bile volitve v Upravne svate bolnišnic v Tržiču, Gradežu in Kr-minu. Preden je prišlo do glasovanja, je odbornik PSI nervozno tekal do ostalih načelnikov levega centra (DC in PSU); baje so hoteli socialisti spremeniti dogovor, ki je bil sklenjen med strankami levega centra glede na številčno porazdelitev mest v Upravnih svetih (vsaj tako se je izrazil načelnik skupine DC). Vendar ostala dva partnerja nista hotela popustiti. Posledica je bila, da socialisti niso hoteli oddati glasu zastopniku PSU za Krmin, ki je bil Slovenec Gradnik. Precej burna je bila razprava ob komunistični interpelaciji o prijavah sodišču nekaterih delavcev zaradi izgredov med stavkami. Ko .se .je razpravljalo o odobritvi obračuna za leto 1968, so se komunisti in PSIUP izjavili proti odobritvi, ostali pa so obračun odobrili. Ob tej priliki se je svetovalec prof. Kranner zahvalil predsedniku in odbornikom za objektivnost, ki so jo pokazali, kadar so se obravnavali problemi, ki so zadevali slovansko manjšino; izrazil je tudi upanje, da bo to sodelovanje in razumevanje trajalo tudi v prihodnji mandatni dobi. Mnogo časa .se je razpravljalo o .spremembi Pravilnika za osebje tehničnega urada, ki jo je predlagala Uprava: masito predvidenega drugega inženirja s funkcijo podnačelnika naj bi se ukinilo in njegovo mesto naj bi zasedel geometer. Proti so bili komunisti, liberalec in misin ter Kranner in PSU. Kranner je v daljšem posegu izčrpno navedel, zakaj je proti predlagani spremembi; poudaril je, da Pravilnik ne dopušča take spremembe in da ni opor--tuna zaradi organizacijskih, finančnih in juridičnih razlogov. Seja se je zaključila z običajno .predsednikovo zahvalo .svetovalcem za delo in sodelovanje v petih letih mandatne dobe; predsedniku so se potem zahvalili načelniki skupin. Na koncu so bile vsem svetovalcem izročene zlate spominske medalje. Slovensko srečanje na Vejni Prihodnjo nedeljo, 10. maja, bo praznik v Marijihem svetišču na Vejni. Slovenski verniki bomo imeli mašo ob 16,30. Pri sv. maši bodo sodelovali mladi ljudje, ki za to priložnost pripravljajo novejše pesmi. Molili bomo tudi za sv. očeta, iki bo 29. maja praznoval 501etnico mašništva. Birmovanje otrok na Tržaškem Italijanski škofje so odločili, naj se birma deli otrokom devetih ali desetih let, to je otrokom, iki obiskujejo peti razred osnovne šole. Razlogi za to odločitev so različni. Tržaški g. nadškof je dosedaj pokazal razumevanje do staršev, ki se ne morejo sprijazniti s to zahtevo in bi radi otroke spravili k birmi takoj za prvim obhajilom. In to večkrat iz čisto enostavnega razloga, .ker se bojijo, da bo nova bela obleka dvakrat .potrebna. Tržaški g. nadškof v posebnem pismu znova poudarja, naj duhovniki sicer .počasi, a taktno pripravijo starše, da bodo razumeli zahtevo časa in otroke poslali k birmi eno ali dve leti po .prvem obhajilu. V Trstu bo birma v slovenskem jeziku letos 29. junija. Predavanje iz zgodovine jugoslovanskih narodov V sredo, 29. aprila se je pričel v Gregorčičevi .dvorani ciklus 5 predavanj iz zgodovine jugoslovanskih narodov. Omenjena predavanja organizira pedagoški odsek Sindikata slovenske šole. Na .prvem izmed teh triurnih predavanj,