Družbena samozaščita
Ne kjerkoli čez cesto!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvaja od maja letos akcijo »ZA VARNOST PEŠCEV«.
Statistični podatk! o prometnih nezgo-dah za desetletno obdobje namreč kažejo, da je pešec najbolj ranljiv med žrtvami v cestnem prometu. V obdobju 1973-1982 jih je bilo tned mrtvimi kar 29 odstotkov in 18 odstotkov med poškodovanimi. Pov-prečno izgubi življenje na leto 185 pešcev, 1880 pa je huje ali laže poškodovanih.
Med vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu nenadno prečkanje ceste z 69%, 11 odstotkov nesreč se zgodi zaradi prečkanja ceste zunaj označenih prehodov za pešce in 8 odstotkov zaradi hoje pod vpHvom alkohola.
Pri obravnavanju vedenja pešcev v prometu je treba upoštevati tako značilnosti vedenja pešcev nasploh, kot tudi posebnosti najbolj iz-postavljenih skupin pešcev, to je otrok do de-setih let ter oseb, starejših od 65 let. Pešci obi-čajno izbirajo najlažjo, najhitrejšo, najbolj ugodno in udobno pot. Pot, ki nima večjih sprememb v nagibih, ki ne spreminja ostro smeri in podobno.
Otroci do desetega leta starosti težko osvoje zahteve sodobnega prometa. Slabo presojajo razdaljo, hitrosti, ne razumejo dobro promet-nih predpisov in ne poznajo dobro prometnih znakov. Zato mora biti prometna vzgoja star-šev, predvsem staršev kot tudi šolskih delav-cev čimbolj nazorna in se ne sme zožiti samo na predavanja in poučevanje o prometu. Žal pa starši pogosto napačno presojajo zmožno-sti svojih otrok. Od njih pričakujejo preveč in se tega čestokrat sploh ne zavedajo. Kadar preč-kajo cesto skupaj z otrokom, naj se:
—  zaustavijo pred prečkanjem ceste;
—  opozorijo otroka, naj se ogleduje po cesti pred prečkanjem;
—  zagotovijo, da se otrok zaveda nalog pri prečkanju in pri tem aktivno sodelujejo;
—  zagotove, da otrok ne bo zaostajal za njimi ali tekel pred njimi;
—  izogibajmo se temu, da bi bili na cestišču oziroma na prehodu istočasno kot vozilo.
Kar pa zadeva ostarele, se je treba zavedati, da le-ti sicer poznajo prometna pravila, vendar jim njihove zmanjšane čutne in gibalne zmož-nosti preprečujejo, da bi to znanje učinkovito uporabljali.
Voznik predstavlja za pešca vedno nevar-nost, kadar se skupaj znajdeta na cestišču. Zato mora svoja pričakovanja in pozornost vedno prilagajati danim razmeram, saj pešca lahko mimogrede spregleda. Žal pa vozniki* vse prepogosto potreb pešcev sploh ne upoš-tevajo.
Do prometnih nezgod navadno pride, kadar pešec ali voznik ne upoštevata enega ali več od naslednjih ukrepov:
—  ne izbereta ustreznega poteka gibanja;
—  vidno ne preiščeta okolja in se ne prepri-čata o prisotnosti oziroma odsotnosti drugega;
—  dejansko ne opazita drugega in njegov položaj glede sebe;
—  ne ocenita dejanj in namer drugega;
—  se ne odločita za ustrezno ukrepanje in
—  ne ukrepata ustrezno, da bi se izognila nezgodi.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu