POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. z v S eb 'z u5ebuxe : Odgovor na ncizzvan napad flazvoj občine je stvar vsega prebivalstva Za boljše izkoriščanje vrzeli v znanju Gostovanje gledališča Cesca Baseggia iz Benetk Nove radijske slušne Igre Naloge za bodočo sezono Odlomki iz nov.h knjig Vrhovni štab se je rešil Dvor šče — igrišče stanovanjske skupnosti Takšni so naši kraški ljudje »Majski cvetovi« z Debelega rtiča Za dostojno proslavo velikega praznika Barbe Vane pravi . . . Z RAZŠIRJENE SEJE OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V KOPRU Obsežna razprava o izpolnjevanju letošnjega družbenega načrta koprskega okraja — Ukrepi za | izboljšanje — Družbeno poseganje v probleme V petek minuli teden je bilo v Kopru posvetovanje okrajnega odbora SZDL, ki ga je vodil predsednik Albert Jakopič in so se ga udeležili tudi predsednik OLO Albin Dujc ter predsedniki občin in predsedniki sindikalnih svetov. V glavnem je bilo posvečeno podrobni analizi izpolnjevanja družbenega načrta v letošnjem prvem četrtletju. Na poročilo, ki ga je podal podpredsednik okraja Franc Klobučar, so navezali obsežno razpravo o dosedanjem poteku ter sprejeli nekaj sklepov za nadaljnje izpolnjevanje proizvodnih nalog in nemotenega izvajanja družbenega načrta. Pregled proizvodnje in blagovnega prometa v prvem letošnjem četrletju priča o ugodnih rezultatih. Razen v pomorstvu, kjer so prevozi v svetovnem merilu še vedno v upadanju, je realizacija proizvodnje v industriji in prometu zadovoljiva, prav tako tudi v blagovnem prometu. Industrija je izpolnila 26 % predvidenega načrta, gradbeništvo 17,7, cestni promet 21, trgovina na drobno 21, trgovina na debelo 27,6, izvoz 23, gostinstvo 24, obrt 25 ter pomorski promet 12,5 °/o. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa se je industrijska proizvodnja dvignila (indeks 100 za leto 1957) na 109, gradbeništvo na 153, cestni promet na 200, trgovina na drobno na 122, trgovina na debelo na 131 ter gostinstvo na 102. Kljub zaostajanju tempa proizvodnje v prvih mesecih, je pričakovati, da bo proizvodinja v prihodnjih mesecih hitreje naraščala, posebno še, ker bodo začela izdatneje proizvajati podjetja sezonskega značaja (soline, gradbeni material, ribja industrija). Ker je kmetijska proizvodnja tudi sezonskega značaja, v tem četrtletju še ni moč dati o njej jasnejše podobe. Kljub sorazmerno dobrim rezultatom pa so nekateri negativni pojavi vplivali na to, da ni bila dosežena še večja proizvodnja kot posledica povečane delovne storilnosti. Okrajni družbeni načrt predvideva 9 odstotni porast storilnosti, ki je pa rezultati v industriji ne izkazujejo, ker se je namreč ob porastu industrijske proizvodnje za 9 °/o hkrati tudi število delovne sile dvignilo za dobrih 9 odstotkov. Med vzroki za takšno stanje je predvsem to, da nekatera podjetja opuščajo delo po učinku ter prehajajo na urno plačevanje, nadure itd., kar povzroča nesorazmeren porast plač, ki ni v sorazmerju s povečanjem delovne sile ter porastom proizvodnje. Dejansko izplačane plače pa seveda zgovorno pričajo o tem, da so v podjetjih še znatne neizkoriščene rezerve, ki v glavnem povzročajo nesorazmerje. V zvezi s temi ugotovitvami so na posvetovanju sprejeli sklep, da v vseh občinah narede temeljite analize o stanju v podjetjih ter primerno ukrepajo, tako da bodo podjetja dosledno izvajala gospodarsko politiko, nakazano v zveznem in republiškem planu ter določeno z zakonskimi predpisi.. V prvem četrtletju je značilen porast prejemkov prebivalstva. V obliki plač so se prejemki povečali za 23.7 %>, kar jo nastalo zaradi večje zaposlenosti, večje povprečne plače ter izplačil nad plačami po tarifnih pravilnikih. Še večji porast dohodkov pa je doseglo kmečko prebivalstvo, ki je v prvem četrtletju 1957 dobilo za odkupe 363,800.000 din, v četrt- letju 1958 pa kar 473,500.000 din ali za 30 % več. Na prvi pogled je očitno, da ta porast dohodka ni v skladu s porastom kmetijske proizvodnje v skladu s povečanjem plač v gospodarstvu in ostalih panogah. Pač pa je ta povečani dohodek izrazitejša posledica povišanih cen kmetijskim pridelkom, kar je razumljivo prizadelo standard delovnih ljudi v večjih gospodarskih in potrošnih krajih. Čeprav so se dohodki kmečkega prebivalstva tako zelo dvignili, so pa obveznosti (kmečka dohodnina in doklade) v nasprotju z dohodki. V prvem četrtletju 1957 so kmetje plačali 40,962.000 dohodnine in doklad, kar pomeni napram kontroliranim dohodkom le 8.9 %, v četrtletju 1958 pa samo 39,986.000 din ali le 7.7%. Vse to kaže, da bo treba začeti voditi drugačno odkupno politiko ter končno že enkrat jasno ugotoviti proizvodne cene v kmetijstvu. Kakor za vse druge gospodarske panoge pa naj začne veljati tudi v kmetijstvu to, da naj se povečujejo dohodki v kmetijstvu le na osnovi pove- i; čane proizvodnje ne pa z izkori- § ščanjem konjunkture. Na posvetovanju so razen napotil za dobro izpolnjevanje družbenega načrta sprejeli tudi več sklepov, ki vsi v glavnem merijo na to, kako delovnemu človeku zagotoviti življenjski standard, za kar pa bodi edino odločilna večja proizvodnja ob naraščajoči storilnosti. Veselje nad prvimi plodovi S SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO OLO KOPER leufstvi V torek je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Koper na svoji redni seji razpravljal o nekaterih vprašanjih v zvezi z nadaljnjim delom in krepitvijo zadružnih poslovnih zvez v Kopru, Sežani in Ilirski Bistrici ter gozdarske poslovne zveze v Postojni. Člani sveta so se zavzeli za to, naj se čimprej združita gozdarska poslovna zveza v Postojni in kmetijska poslovna zveza v Ilirski Bistrici, ker so za takšno združitev vsi pogoji. Skupno delo bo veliko bolj uspešno, kot je bilo doslej. Govora je tudi bilo o nujnosti sklicanja posvetovanj predstavnikov vseh treh zadružnih poslovnih zvez s predstavniki občinskih ljudskih odborov, da bi čimprej uredili vprašanja nadaljnjega finančnega vzdrževanja poslovnih zvez, ki imajo z uvajanjem kooperacije velike naloge, vezane na dokajš-nje finančne potrebe. Temeljito velja tudi razčistiti vso problematiko s predelovalno živilsko industrijo, ki mora prispevati svoj delež za razvoj kmetijstva, saj akumulira na njegov račun. . V naslednji točki dnevnega reda je bilo govora o ukrepih za ublažitev posledic letošnje spo- SUTJESKA — EPOPEJA NEIZMERNE LJUBEZNI IN JUNAŠTVA O Naglo se približuje 4. julij — Dan borca — v okviru katerega bomo letos slavili 15. obletnico slavne bitke na Sutjeski. pravzaprav je bil to splet več velikanskih bitk ob istem času na področju Sutjeske in Zelengore, Magliča in Milinklad, kjer je bil v teh bojih ranjen tovariš Tito, in še na sto in sto krajih v okolici Foče, ki je tamkaj največji kraj. S tako imenovano »Operacijo Schwarz« so hoteli Nemci, ki so jim pomagali četniki in ustaši ter Italijani — najelitnejše pehotne in motorizirane enote ob podpori* topništva in letalstva — zadati odločilni udarec narodnoosvobodil- ni vojski. Računali so s popolno obkolitvijo in uničenjem naših enot, saj so obkolili področje Sutjeske s 117.000 vojaki, medtem ko so naše sile, vštevši nad 3.000 ranjencev v Centralni bolnišnici, ki je tudi bila obkoljena v obroču, štele vsega 19,000 borcev. Zgodilo pa se je za sovražnika nepojmljivo čudo. V velikanskem naletu so partizanske enote prebile smrtni obroč in se prebile v svobodo, novim zmagam naproti. Rešile so pri tem tudi Centralno bolnišnico, čeprav za ceno velikih žrtev. Posebno je smrt kosila pri poskusu forsiranja Sutjeske 13. junija 1943 od strani Tretje divizije, v kateri so bile Peta či- li, divizija pri prehodu čez Sut jesko na področju Magliča odnosu države do države. V okviru tega gospodarskega dogajanja pa imamo še drugo, ki nosi ime po tržaškem in goriškem regionalnem sporazumu. Te sporazume je narekovala gospodarska povezanost obmejnih krajev, ki. je bila po mirovni pogodbi pretrgana; s tem je bil močno zavrt gospodarski razvoj obmejnih predelov. Najbolj čuti to odtrganost od gospodarskega zaledja seveda Trst z okolico. Zato ni nič čud- nega, če je klic po ekonomskem sodelovanju prav v tem mestu najmočnejši, in je tudi prav v tem mestu najbolj čutiti vsak najmanjši zastoj v razvoju trgovinske zamenjave, ki se tu \in tam pojavi. Zanimivo je, da ovir ne povzročamo mi. Tako na primer ugotavlja dr. I. Ples v članku »Jugoslavija na letošnjem mednarodnem velesejmu v Trstu«, ki ga je objavil Gospodarski vestnik v svoji letošnji 48. številki, da bo zaradi italijanskega sistema, licenc in kontigentiranja lahko letos do konca leta izrabljenih le do 3 milijarde lir od skupaj 4,300 milijarde, kolikor naj bi bil volumen medsebojne zamenjave v letošnjem letu. V nasprotju s tem se po ugotovitvi istega pisca zelo ugodno razvija medsebojna zamenjava po drugem, goriškem regionalnem sporazumu, ki je bil sklenjen istočasno -v vrednosti skoro 4 milijarde lir zamenjanega blaga. Morda bi bilo treba ugotoviti, da so glede tržaškega sporazuma in. zastoja v njegovem izvajanju delno krive tiste sile. ki jim sodelovanje z nami ni pri srcu — zato ga ovirajo, čeprav samim sebi v škodo. Pri takem razvoju gospodarskega sodelovanja ni nič čudnega. če tudi letos Jugoslavija sodeluje na tržaškem velesejmu s kolektivno razstavo, za katero se je prijavilo 60 podjetij. Od teh jih je največ iz živilske stroke (20), potem iz kovinsko-predelovalne dejavnosti, podjetja kemične stroke, seveda usnjarska podjetja s svojimi posebnostmi ter še druga, od katerih ne smemo pozabili folklornih in drugih izdelkov naše domače obrti, ki slovi daleč po svetu. Poseben prostor po pomembnosti in tej primerni razsežnosti zavzema naša lesna industrija, ki jo od slovenskih podjetij zastopata »Slovenijales« in »Lesnina«. Ta razstava, prirejena z vso potrebno strokovno popolnostjo, bo brez dvoma uspešno prikazala naše delo in sposobnosti ter odprla noi>e možnosti za nadaljnje sodelovanje. Za obmejna področja je vsaka taka manifestacija gospodarskega sodelovanja,-ki ima nujno svoj odmev tudi na politične7n, kulturnem in drugih področjih, pomemben napredek v razvijanju prijateljskih stikov med našima sosednima deželama. Brez dvoma velja, to še prav posebej za obmejne kraje na obeh straneh, ki v vsakem pogledu predstavljajo kljub meji enotna področja po svoji življenjski problematiki ne glede na različno družbeno ureditev. To potrjuje že doslej odstranjene zapreke, ki so ovirale ploden razvoj ekonomskega sodelovanja in s tem tudi gospodarskega razvoja teh področij. Kot so pokazale številke, velja ta ugotovitev za obe sosedi tudi v državnem merilu. Njuno sodelovanje pomeni v vseh pogledih lahko samo napredek in hkrati prinaša obema le koristi. -dt- V piranski občini so na zborih volivcev razpravljali ta teden o perspektivnem razvoju občine v času 1956—1961. Razprave so bile ponekod zelo dobre in pomenijo koristno pripravo za sejo ObLO, ki bo jutri, v soboto, 28. trn. sklepal o odobritvi predloga družbenega plana gospodarskega razvoja občine . Piran za obdobje od leta 1957 do 1961. Iz tega predloga, katerega je po nalogu komisije za perspektivni plan zbral s številnimi sodelavci tov. Zvone Sakelšak, kakor tudi iz razprav na zborih volivcev, povzemamo na kratko naslednje glavne ugotovitve: Do priključitve nekdanje »cone B« k Jugoslaviji je bilo gospo- POPOLNE GIMNAZIJE BODO UKINJENE V sredo, 18. junija, je bila v Kranju seja Sveta za šolstvo OLO Kranj. .Med drugim so obravnavali tudi perspektivni plan, ki velja do leta 1901, in vprašanje razmestitve prosvetnega kadra v zvezi z ukinitvijo popolnih gimnazij. Pni obravnavanju osnutka perspektivnega plana so govorili tudi o po-šolskem izobraževanju, ki naj omogoči nadaljnje izobraževanje predvsem tistim, ki iz kakršnihkoli razlogov niso mogli nadaljevati šolanja. V ta namen naj bi občinski ljudski odbori ustanovili do leta 1901 centre za pošolsko izobraževanje. V zvezi z ukinitvijo popolnih gim-naz:j po splošnem zakonu o šolstvu, ki bo v kratkem sprejet, pa je prišlo do problema razmestitve prosvetnega kadra, ki službuje na sedanjih popolnih gimnazijah. Da se bo novo šolsko leto začelo v redu, bo treba del teh učnih moči razmestiti tudi na osemletke. Prav v tem pa tiči vsa problematika, kajti nekateri prosvetni delavci, ki so do sedaj poučevali na gimnazijah, bodo hoteli tudi poslej poučevati v razredih višje gmnazije, ki bodo po reformi še ostali. Zlasti pereč problem v kranjskem okraju predstavljata gimnaziji v Kranju in na Jesenicah. Vprašanje ukinitve popolnih gimnazij in razmestitve prosvetnega kadra na gimnazijah in osemletkah bo urejeno z razpisom službenih mest. V zvezi s tem ho Svet za šolstvo predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru Kranj ukinitev popolnih gimnazij. ČESTITAMO Tik pred zaključkom redakcije te številke našega lista smo izvedeli, da je bila za uspešno delo na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti v prvih desetih dneh junija proglašena za udarno tudi mladinska revirska delovna brigada TONETA OKEO-GARJA-NESTLA, gojeneev-absolven-tov Industrijskih rudarskih šol Zagorja in Trbovelj. KAZNOVANA PODJETJA Februarja letos je bil v Uradnem listu FLRJ, štev. 7, objavljen Odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet, ter navodila za izvajanje tega odloka. Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je od razglasitve odloka obravnavalo že osem gospodarskih organizacij iz celjskega in trboveljskega okraja, ki so storile gospodarski prestopek s tem, da so zvišale cene svojim proizvodom v letu 1958 v odnosu na leto 1957, ne da bi o tem zvišanju obvestile svoja strokovna združenja. Sodišče je izreklo za sedem gospodarskih organizacij različne denarne kazni od 30 do 100.000 din, odgovornim osebam v teh gospodarskih organizacijah pa od 1.000 do 10.000 din. MU» S*CIUIb(I£m> >,u. d.J.t.rg. I Jgd.l.a ■ SPOMENIK V JELENOVEM ŽLEBU Tudi v Hibnlci na Dolenjskem se člani Zveze borcev pripravljajo na počastitev Dneva vstaje in 15. obletnico bojev na Sutjeskl. Zlasti se bodo udeležili zborovanja grafikov in članov tehnik v NOB v Kočevski Reki, Za letošnji Dan vstaje, 22. julij, bodo v Jelenovem žlebu, znanem kraju zmag naših brigad, odkrili v Breznu spomenik padlim tovarišem. darstvo občine slabo razvito. V zadnjih letih je vrednost proizvodnje in uslug v vsej občini močno porastla, od leta 1954 do leta 1956 že kar za 84 %. Surovinska osnova, katero morajo v bodoče v občini Piran še močneje izkoriščati, so premog, sol, turizem in kmetijstvo. Lani poplavljeni, a že spet usposobljeni rudnik v Sečovljah bo do leta 1961 že prekoračil letno proizvodnjo črnega premoga iz leta 1956, ko ga je dal 24 tisoč ton. Z raznimi ukrepi bodo dosegli tudi, da bo proizvodnja soli v piranskih solinah do leta 1961 približno trikrat večja od žetve soli iz leta 1956. Kmetijska proizvodnja bo na-rastla letno povprečno za 11 °/o, to pa predvsem zaradi povečane proizvodnje v sadjarstvu, vinogradništvu in gojitvi povrtnin. Večjo proizvodnjo nameravajo doseči predvsem z vložitvijo potrebnih sredstev v kmetijsko posestvo Seča in s pomočjo kmetijskih zadrug, dalje z razširitvijo socialistične kooperacije in z uvajanjem agrotehničnih ukrepov. Tudi utrjevanje socialističnih odnosov na vasi bo pripomoglo k večji kmetijski proizvodnji. Že v zadnjih letih so bile izvršene v kmetijstvu piranske občine precejšnje spremembe tako glede lastništva kot načina proizvodnje. Zaradi omejenih sredstev ni bilo mogoče intenzivno obdelati zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Tudi novi priseljenci se marsikje še niso privadli na novo zemljo. Kljub temu se je kmetijska proizvodnja v zadnjih treh letih povečala za povprečno 60 %, od tega najmočneje v družbenem in zadružnem sektorju. Odlično napreduje zlasti kmetijsko po-sesestvo Seča, ki ima vse pogoje, da bo z nadaljnjo ureditvijo in vskladitvijo posameznih področij posestva še za nekajkrat povečalo svojo proizvodnjo. Velike možnosti razvoja ima tudi ribištvo. Podjetje »Ribič« razpolaga trenutno z 11 plovnimi objekti in je leta 1956 ujelo za 117 milijonov dinarjev rib. Zaradi različnih ukrepov —> od moderniziranja opreme do izboljšanja strokovnosti posadk — računajo, da bo vrednost ulova rib do leta 1961 porastla za 180 %. Potrebe prebivalstva in razvoj drugih gospodarskih panog narekujejo, da se širijo obrtne usluge in zmogljivost trgovinske mreže. ObLO bo vložil znatna sredstva za modernizacijo poslovalnic, od podjetij pa bo zahteval kulturnejšo postrežbo in povečanje izbire blaga. Še vse premalo sta izkoriščena gostinstvo in turizem, ki postaja-, ta ena glavnih panog gospodar- stva v piranski občini. Prebivalstvo iz ieta v leto močneje dojema možnosti, ki mu jih nudi tujski promet; tudi na zborih volivcev prihaja vedno. močneje do izraza »turistična« miselnost prebivalstva. Z obnovitvijo term v Portorožu- bo dana možnost izrednega podaljšanja turistične sezone na skoraj vse leto, medtem ko je zdaj trajala s časom pred sezono in po njej skupaj komaj 5 mesecev. Nastanitvene zmogljivosti se bodo povečale predvsem z gradnjo novega hotela . (ca. 200 ležišč) in z obnovitvijo poslopij, ki so svoj čas že služila turizmu (nadaljnjih ca. 120 ležišč), kakor tudi z urejanjem nadaljnjih počitniških domov, katerih je bilo leta 1956 komaj 42, lani že 54, letos jih bo poslovalo že več kot 80, do leta 1961 pa bo njihovo število gotovo narastlo na več kot 100 s skupno blizu 3.000 ležišči. Vzporedno z večanjem števila ležišč se bodo povečale zmogljivosti restavracij, obenem pa se bo tudi izboljšala ureditev letovišč v prometnem, preskrbovalnem, športnem in zabavnem pomenu. Perspektivni plan predvideva tudi obsežne investicije in ukrepe glede objektov družbenega stan- M a B fi? D ... če bi sindikalna vodstva gradbenih organizacij analizirala □ vzroke občutnega padca dela po učinku in z vodstvi podjetij podvzela S ukrepe za izboljšanje sedanjega stanja. Okrajni in občinski zbori pro- q izvajalcev pa naj bi tudi obravnavali to vprašanje, saj je znano, da je □ delovna storilnost v gradbeništvu našega okraja v zadnjih mesecih 0 močno padla; . če bi kmetijske zadruge, ki še niso oddale ali izdvojile iz svo- □ jega poslovanja vse nekmetijske dejavnosti, to čimprej storile in se 5 posvetile res samo delu za napredek kmetijstva in kmetijske proizvodnje na svojem področju; ... če bi tudi osnovne organizacije Socialistične zveze sprejele na □ dnevni red svojih sestankov proučevanje gradiva VII. kongresa ZKJ q v Ljubljani, saj se bo s tem še okrepilo zaupanje članstva v našo pra- □ □ vilno notranjo in zunanjo politiko; D □ ... če bi ribiška podjetja in podjetja ribje industrije koprskega q q okraja vendarle našla vsaj začetne stične točke, na katerih bi začela □ ~ pogajanja za združitev, s čimer bi se režijski tro.ški občutno znižali; 5 ... če bi posamezna industrijska podjetja razmislila, za kakšne □ proizvode in s katerimi podjetji bi lahko stopila v kooperacijo zaradi □ cenejše izdelave manjkajočih delov ali opreme za svoje izdelke; -J □ darda oziroma komunalne dejavnosti. Glede stanovanj je stanje eno izmed najslabših v republiki, čeprav je bilo v zadnjih petih letih na tem področju že mnogo storjenega. Ureditev vodovoda in kanalizacije je ena od glavnih nalog družbe za izboljšanje stanovanjskih razmer v Piranu in drugih krajih občine. Obnoviti je treba nadaljnja stanovanja in začeti z gradnjo novih stanovanj. Ker se bo prebivalstvo povečalo predvidoma za 10 %, bo treba povečati tudi izdatke za šolstvo, kulturo, socialno varstvo, zdravstvo in telesno vzgojo. Ti izdatki bodo posebno veliki zaradi gradnje nove šole in stadiona v Piranu. Vsa ta povečanja bodo zahtevala od družbe in vsakega posameznega prebivalca občine Piran polno sodelovanje. Prebivalstvo se zaveda koristi, ki jo bo imelo od povečane proizvodnje in uslug v raznih panogah, zato je pripravljeno na tako sodelovanje. polletna konferenca predavateljev kmetijsko gospodarskih šol Dne 23. VI, 1958 so se zbrali v Portorožu predavatelji KGŠ, da skupno pregledajo svoje delo. V našem okraju deluje 18 kmetijsko gospodarskih šol, od tega 9 rednih s skupno 265 vpisanih učencev, od katerih je 166 učencev delalo zaključne izpite. Izpite je z uspehom opravilo 155 Prebivalstvo divaške občine je pozdravilo sklep okrajnega ljudskega odbora Koper, s katerim je v petletnem perspektivnem planu gospodarskega razvoja predviden tudi začetek gradnje velikega vodovoda Štor je—Kozina. Vodovod, ki bo s pojačanim zajetjem na Sušetu in v povezavi z izvirom pod Nanosom ter odcepom nad Štorjami preko Po-virja in Gorenj z manjšimi priključki za Merče, Zirje, Podbre-že in Pleševico, napajal Divačo ter se preko Rodika spojil na Kozini z Istrskim vodovodom, bo rešil nadvse pereče vprašanje, ki učencev, 99 pa jih je ostalo ne-ocenjenih, ker se k izpitom niso prijavili. Kmetijsko gospodarske šole so večinoma pod upravo osemletk, vanje se načelno vpisuje mladina takoj po šolski obveznosti pa do 17 leta. če bodo kmetijsko gospodarske šole redno delovale bo vpis starejše mla- že od nekdaj tare .prebivalce tega območja. Z njegovo dograditvijo bodo dobile vodo še vasi: Lokev, Lipica, Matavun, Naklo, Škofije, Zavrhek, Vremski Britof, Dolnje Vreme, Famlje, Gorice, Gradišče, Brežec, Dolnje Ležeče, Dane, Kačiče, Vrhpolje in Nasirec. Po že izdelanem investicijskem programu bo gradnja vodovoda stala 245 milijonov dinarjev, za prvo etapo pa bo potrebnih okrog 90 milijonov dinarjev. Že sedaj pa je jasno, da bo voda v posameznih vaseh tem prej napeljana, čim več bodo prebivalci sami prispevali. Z zadnjimi spremembami in dopolnili Uredbe o kmetijskih zadrugah so bile torej opuščene dosedanje oblike organov upravljanja, preko katerih so izključno zadružniki upravljali z zadrugo. Namesto dosedanjih organov (občnega zbora, upravnega in. nadzornega odbora) pa predvidevajo novi predpisi štiri nove organe upravljanja v zadrugah. To so občni zbor zadruge, zadružni svet, upravni odbor in upravnik zadruge. Pri tem nas ne smejo zavesti enaki nazivi; kljub temu, da so novi organi ohranili stara imena, pa se po svojih pravicah in dolžnostih močno razlikujejo od dosedanjih. Upravnik zadruge se zdaj, pojavlja kot njen organ in ne več kot pooblaščenec upravnega odbora. Nadzornega odbora ne bo več. Kmetijska zadruga ni več samo organizacija svojih zadružnikov, ki- so prek nadzornega odbora kontrolirali poslovanje zadruge v svojem zasebnem interesu, kajti postala je družbena gospodarska organizacija, ki spada pod nadzorstvo državnih organov — prav tako, kot vse ostale gospodarske organizacije v državi. Med novimi organi ni nekega najvišjega, kot je bil doslej obč- ni zbor zadruge. Vsak izmed njih ima določene pristojnosti in pooblastila. V okviru teh pooblastil in pristojnosti so zadružni organi upravljanja popolnoma samostojni in neodvisni drug od drugega, tako da ni nobeden med njimi višji ali drugemu podrejen. Bodo sicer primeri, ko bo neki zadružni organ pooblaščen, da na podlagi morebitne pritožbe prouči, po potrebi anulira ali spremeni sklep drugega organa zadruge, vendar to ne zato, ker bi bil ta organ podrejen ali nadrejen, marveč zato, ker je tako določeno s pravnimi predpisi, mogla pa bi to določiti celo zadružna pravila. Prav tako po novih predpisih ni več predsednika zadruge. Te funkcije pravzaprav tudi doslej ni bilo v zadrugi, kajti predsednik upravnega odbora zadruge še ni bil obenem tudi predsednik zadruge, Če je kje bil tak primer, potem je bilo to določeno z zadružnimi pravili posamezne zadruge, To pa je bilo zelo poredko, ker Uredba ' o kmetijskih zadrugah že poprej ni predvidevala te funkcije v zadrugah, novi predpisi pa jo sploh izključujejo. Novi predpisi poznajo dva predsednika: za zadružni svet in za upravni odbor zadruge, ki pa nista v zadrugi funkcionarja s samostojnimi poblastili, marveč le načelujeta dvema kolektivnima organoma upravljanja v zadrugi. Njuna pravica oz. funkcija v zadrugi se izčrpa v dolžnosti, da sklicujeta seje organov, katerima predsedujeta (zadružnega sveta in upravnega odbora), da predsedujeta na teh sejah z običajnimi pooblastili in dolžnostmi delovnih predsednikov teh sej: predlagajo dnevni red, dajejo besedo govornikom, formulirajo predloge za glasovanje in to glasovanje vodijo, objavljajo sprejete sklepe ter podpisujejo pismene odločbe na podlagi izglasovanih sklepov posameznih organov upravljanja v zadrugi, ki jim predsedujejo. Razen teh pravic in dolžnosti oba predsednika nimata nobenih drugih posebnih pravic niti posebnega položaja v zadrugi. Kot zadružnika sta z zadrugo v poslovnih odnosih enako kot vsi drugi zadružniki, če pa so v zadrugi zaposleni kot delavci ali nameščenci, so dolžni delati na svojih delovnih mestih in se podrediti delovni disciplini kot vsak drug delavec ali nameščenec. (Prihodnjič: Občni zbor zadruge) liU dine avtomatično odpadel, čeprav so uspehi s starejšo mladino, zaradi resnosti, večji. Te šole bodo kljub temu še dalje vpisovale 15 do 17-letno mladino, ki bi sicer ostala brez nadaljnje vzgoje, starejšo mladino pa je teže zajeti zaradi predvojaške vzgoje, slu-žitve vojaškega roka in družinskih razmer. Pouk je za oba spola enak — spojeno je kmetijstvo in gospodinjstvo. Predavatelji so honorarno plačani in le v redkih primerih ne posvečajo dovolj pozornosti tem šolam. Težava pa je tudi z učenci, ki niso vezani na šolo in so zato sproščeni, neubogljivi in hočejo pokazati svojo svobodno voljo. Razen devetih rednih šol je delovalo še 9 nerednih. V te je bilo vpisanih 136 učencev, ki niso delali izpitov, tudi pouk nI bil reden in načrten. Zaradi vsega tega je bil napor predavateljev večji, kot je sicer na rednih šolah. Zahteve našega kmetijstva po kvalificirani delovni sili so vedno večje, še posebno s predvidenim velikim razvojem v petletnem planu razvoja gospodarstva. Za pravilno in uspešno izvršitev tega plana bo potrebnih 50 agronomov, 162 tehnikov in 350 strokovnih delavcev —■ te vzgajajo kmetijsko gospodarske šole. V našem okraju je 1200 kmečke mladine, stare od 15 do 17 let, v kmetijsko gospodarske šole pa je je zajete 403 ali 33,5%, v redne šole je zajetih 22%, izpite pa je opravilo 12 % kmečke mladine, Izobrazba kmečke mladine je taka: 20% mladine ima do 4 razrede osnovne šole, 50 % ima 5 ali 6 razredov, 20% nad 6 in 10% mladine je z 8 razredi šole. V kmetijstvu se zaposli največ onih z dovršenim enim do 5 razredov, z dovršeno osemletko pa jih ostane le 10 %. Da bi dobili učenci kmetijsko gospodarskih šol po opravljenih izpitih nazive in možnost nadaljnje izobrazbe, je konferenca predlagala, da bi te učence pripustili k zaključnim izpitom na nižjih kmetijskih šolah, s tem bi jim bila tudi dana možnost nadaljnjega študija na srednji kmetijski šoli in fakulteti. Stroški sedanjih kmetijskih gospodarskih šol (18) znašajo 1.5 milj on a din, predvidenih 24 šol pa bi stalo 4,5 milijona letno, kar v primerjavi z ostalimi šolami ni mnogo, za nazornejši pouk pa_bi bila vsekakor potrebna večja sredstva. Takim šolam je potrebno dati šolske vrtove in jim Izdelati podroben učni načrt, db o KULTURA PROSVETA ® KULTURA PKOSVETA KULTURA PilOSVETA © KULTURA PROSVETA ® KULTURA PROSVETA ® KULTURA gostovanje goldonijevega gledališča »cesco baseg-gio« iz benetk z goldonijevimi »grobijani« Pred dobrim letom smo se prvič srečali z Goldonijevim gledališčem »Cesco Baseggio« iz Benetk. Spoznali smo mojstra Cesca Baseggia in njegovo igralsko družino, ki si je zadala za svoj življenjski cilj oživljanje pristnega in nepotvorjenega beneškega ko-mediografa Goldonija. Letošnje srečanje za nas ni bilo več nekaj novega in presenetljivega, bilo pa je tembolj razveseljivo, že zato ker nas je potrdilo v prvotni sodbi te izredne igralske družine, še bolj pa zato, ker nam je bilo prijetno osvežilo v premoru med zimsko in letno sezono Primorskih prireditev. Goldonijevo gledališče »Cesco Baseggio« nas je namreč obiskalo spotoma, ko se je vračalo z gostovanja v Zagrebu in prav tako sootoma obiskalo še Ljubljano, Reko, Pulo, Ro-vinj in končno zaključilo v Kopru. Prisrčen sprejem in ugodne kritike, ki so jih doživljali beneški gostje povsod, so bile spodbuda vodji gledališča, da se je odločil za veliko turnejo po Jugoslaviji v jeseni letos. Obiskali bodo vsa naša večja mesta, začeli bodo v Beogradu, zaključili pa zopet v Kopru. Pri tokratnem gostovanju nam je pokazalo gledališče Cesca Baseggia iz Benetk Goldonijevo komedijo »Grobijani«. Ta komedija se prav nič ne razlikuje od drugih Goldonijevih del: iskreni in sveži košček življenja pred dve sto leti, isti dobrohotni nasmešek avtorja, ki je poznal in imel rad ljudi svojega časa. Saj je med njimi živel isto življenje kot oni sami. Baseggiova zasluga je. da prav tako preprosto oživlja Goldonija, kot je avtor sam pojmoval svoje komedije. Zato te predstave niso artistično oživljanje šablonskih marionet, pač pa zažive pred nami preprosti in običajni liudje Benetk — pred dve sto leti. Ta preprostost, je največja odlika in tu tiči čar. obenem pa skrivnost uspeha Baseggiove goldonijevske skupine. Taka predstava oomeni oživljanje Goldoni.ievega časa in predstavljanje takih ljudi, kot jih je veliki komedioffraf resnično srečeval na svoji življenjski noti in tudi prikazoval v svojih delih. Tako sam Cesco Baseggio kot njegovi igralci so zvesti temu konceptu. Zvesti do take mere, da se zdi improvizacija tudi tisto, kar je skrbno in stndiozno pri-nravljeno. Ne komedija zaradi komedije, tudi ne zaradi kakih posebnih etičnih načel ali trenj, pač pa komedija zaradi življenja samega, zaradi gotovih spoznanj, ki se krešejo v tekočih dialogih in nam ustvarijo nodobo Benetk v sredi 18. stoletja. K temu so nripomogli razen režiserja Cesca Baseggia prav toliko igralci, ki so nam predstavili te vedno žive Pionirski glasbeni festival koprske občine V zvezi s poročilom, objavljenim pod gornjim naslovom v 23. .št. Slovenskega. Jadrana z dne 13. junija 1S58, smo prejeli naslednjo objavo: X. Glasbeni pouk je na gimnaziji v Kopru v vseh razred;h v skladu s predpisanim učnim načrtom ter v rokah strokovno usposobljenega glasbenega pedagoga. 2. Po mnenju poznavalcev glasbe in na festivalu navzočih pedagogov je na festivalu nesporno najbolje pel pionirski pevski zbor gimnazije v Kopru. Tudi po našem mnenju ima pionirski pevski zbor iz Dekanov svoje zasluge posebno v tradiciji pionirske glasbene kulture v preteklosti, na tem glasbenem festivalu pa najboljši res ni bil. 3. Od vseh šestih pesmi, s katerimi je nastopil gimnazijski pionirski pevski zbor, je samo Slavka Mihelčiča Pesem mladinskih delovnih brigad po. mešanem zboru za mlad'nski. oz. pionirski pevski zbor troglasno prirejena; vse ostale pesmi so bile izvajane tako, kot so jih avtorji objavili v glasbenih revijah, oz, zbirkah, Pesem mladinskih delovnih brigad je bila dana na program v počastitev uspehov mladinskih brigad na avtostradi. 4. Obžalujemo, da nastopajočih ni ocenjevala komisija glasbenih strokovnjakov in pedagogov, kakor je bilo v načrtu. Q stanko tav2elj like starih Benečanov. Naj jih naštejemo oo vrsti, kot so njihova imena natisnjena na lepaku: Gino Cavalieri, Elsa Vazzoler, Luciano Paladini, Cesco Baseggio, Milena Ariani, Luisa Baseggio, Carlo Michulezzi, Margherita Se-glin, Emilio Rossetto in Claudio Giuntoli. Sceno in kostume je izdelala Giulia Mafai. Beneškim gostom je priredil Italijanski kulturni krožek prijateljski sprejem, pri predstavi pa jih je toplo pozdravilo koprsko občinstvo, ki je, povsem razumljivo, napolnilo gledališko dvorano. Z. L. Prizor iz komedije Carla Goldonija GROBIJANI v izvedbi Gol-donijevega gledališča CESCO BASEGGIO iz Benetk. Ta komedija je služila tudi kot libreto skladatelju Wolf-Ferrariju za znano opero ŠTIRJE GROBIJANI nove radijske slušne igre □ H V prihodnjem tednu bosta v Radiu Ljubljana premieri dveh radijskih iger. Obe črpata svojo snov iz velikega dogajanja okoli Sutjeske. Prva je RADIJSKA PRIREDBA POVESTI VJEICOSLAVA KALEBA »ČUDOVITI PRA1I«, ki je tudi našim bralcem že dobro znana, saj je slovenski prevod izšel v knjižnih zbirkah Prešernove družbe. Vjekoslav Kaleb se je rodil leta 1905 v Tijesnem blizu Sibenika. Leta 192-1 je končal učiteljišče v Sibeniku in služboval do leta 1911 po raznih krajih Dalmacije. Med vojno je bil v partizanih, sedaj živi v Zagrebu. Pisati je začel leta 193S. Njegova najpomembnejša dela so: romana »Beli kamen« in »Ponižene ulice« ter povest »Divola prašine« (v slovenskem prevodu »Čudoviti prah«). V slednji opisuje tavanje dveh partizanov, ki sta se izgubila od svoje brigade in jo .iščeta po golih skalah v hribih nad Sutjeslto. Kaleb je z njim ustvaril dvoje najlepših literarnih likov iz michelle lorraine: Grad na morju Catherine, mlado dekle, pripoveduje: »Ta-le zgodba iz mojega življenja pravzaprav ne govori o meni, ampak o otroški dobi in o tem, da otroci sanjajo in svoje sanje vnašajo v resničnost«. Iz njene pripovedi se izlušči zgodba, ki dokazuje resničnost njenih besed. Catherine je kot otrok preživljala počitnice v majhni vasi ob morski obali v Bretagni. Tam jo je sprejela majhna skupina vaških dečkov v svoj krog. Ko si je pridobila njihovo zaupanje, so jo odpeljali v samoten zaliv, na »pokopališče ladij«. V zalivu so bile odslužene ladje, ki niso bile za nobeno rabo več. Otroci so si izbrali eno od njih in si jo po svoje uredili. V svojih igrah so s to ladjo pluli po širnih oceanih in doživljali velika junaštva in izredne pustolovščine. Sanje in resničnost so se prepletale v njihovem doživljanju. Poseben mik njihovih zabav pa je bil v tem, da so to bile »prepovedane igre«, nič slabega, a vendar nekaj, česar odrasli ne dopuščajo. Da bi se ladja res lahko potopila, kakor so dejali odrasli, tega se otroci niso nadejali. Ko je bila vsa vesela druščina na ladji, se je zgodila nesreča, pri kateri je utonil njihov »kapitan«, mali Pierrot. Občutek krivde, ki so ga starši s svojimi prepovedmi in karanjem še stopnjevali, je rasel, družbica se je razbila. Edino stari pomorščak Pigier je razumel zbegane otroke. Nekoč jih je popeljal na kraj nesreče in skoraj brez besed, samo s svojo prisotnostjo in toplino, odvzel otrokom breme, ki jih je težilo, tako da so se lahko pomirjeni spominjali svojega sanjskega gradu na morju. To občuteno zgodbo iz življenja otrok je napisala francoska pisateljica Michelle Lorraine. Reži-rala je Maša Slavčeva. Glavno vlogo — Catherine — igra Alenka Svet.elova, sodelujejo pa še Nada Bavdaževa, Jana Osojniko-va, Alja Tkačeva, Iva Zupančičeva ter Aleš Jan, Lojze Potokar in Bože Štefančič. Premiera' te nove slušne igre je bila v Radiu Ljubljana v torek, 24. junija. partizanskega življenja. Tu je partizan Goli, ki mu je voda odnesla uniformo in mu je preostal le šoferski plašč. Goli je kmet ,iz Banije, ki sanja med skalami o težki, mastni zem-,lji in o krompirju. Poln je optimizma in svojstvenega humorja, ki ga tudi v najtežjih preizkušnjah ne zapusti. Z njim je deček, dijak iz Splita, ki se je tudi pridružil borbi. Pretresljivo je njuno srečanje s starcem in starko, ki ždita v požgani vasi in čakata, da se vrne njuna hči, za katero oba vesla, da je mrtva. Boleče je njuno srečanje s partizani, ki so oboleli za tifusom. Človeška dobrota se jima odpre v zadnji vasi, v kateri najdeta sledove svoje brigade v prahu, v čudovitem prahu, ki pomeni zemljo in svobodo. Povest, ki je pretkana s humorjem in poezijo, je za radio priredil Mitja Mejak. PRVA IZVEDBA BO V TOREK, 1. JULIJA OB 20.15. Delo je zrežirala Rosanda Sajkova, glavni vlo gi Golega in Dečka igrata Drago Ma-kuc in Jošlto Vozny, sodelujejo pa še Mila Kačičeva, Elvira Kraljeva, Vera Pantičeva in Polde Bibič, Maks Fu-rijan, Marijan Kralj, Rudi Kosmač, Lojze Potokar, Janez Sever in Slavo Svajger. V PETEK, •!. JULIJA OB 17.15 bo druga premiera tega tedna. Na sporedu bo RABIJSKA IGRA NEVENA CEROVICA »CAVKA«. Neven Cerovic je psevdonim mladega skrbskega pisatelja Miliajla Renove.ea. Njegov roman »SAM« je vzbudil mnogo pozornosti. Avtor je po motiv, h tega romana napisal radijsko igro »Cavka«. Tudi ta se dogaja v času borb na Sutjeski. Bataljon je obkoljen. M_ed borci je mlad Beograjčan, s partizanskim imenom Cavka. Cavka je zelo samosvoj, misli s svojo glavo in v očeh njegovega vodnika Sevilja je nediscipliniran in zato sumljiv. Zaradi takega gledanja je Sevilj včasih tudi krivičen do mladega Cavke. Komandant Peter pa ga razume in mora vedno krotiti vročo glavo. Obkoljenemu bataljonu ne preostaja nič dru- Na širokem posvetovanju DPD Svobod in PD, ki je bilo v Kopru 15. junija, so delegati! sprejelli sklepe, ki bodo pospešili uvajanje sodobnih oblik v društveno življenje, izboljšali materialne pogoje in se približali ravni, ki jo zahteva današnji čas. Med najvažnejšimi nalogami je vsekakor skrb za vsebino dela društev. Ta vsebina naj bi bila vseskozi socialistična in pestra, da bo sleherni član imel možnost tistega izživljanja, ki si ga sam najbolj želi. Zato je potrebno razvijati v društvu najrazličnejše oblike dela in osredotočiti v teh društvih vse dejavnosti pro-svetnovzgojnega življenja na terenu. Da bodo društva zmogla, jih je treba politično in organizacijsko krepiti. Društveni odbori naj pogosteje sklicujejo sestanke vseh članov in jih tako spodbujajo k izvajanju nalog in k reševanju problemov. Društveni odbori naj bi so takoj lotili izdelave programa dela za bodočo sezono, ki naj bi se začela že v septembru. Pri tem jim bodo nudili vso pomoč občinski sveti in okrajni sosveti, Obenem z načrtom dela naj društva predložijo v razpravo obračun dosedanjega dela. Društveni občni zbori naj bodo v prvih jesenskih mesecih, najkasneje do 1. novembra t. 1. Da bodo društva našla ustreznejšo vsebino dela in dosegla večjo organizacijsko trdnost, morajo vključiti v svoje vrste še več delavcev in kmetov in predvsem mladine. Sedanje številčno stanje članstva ni zadovoljivo ne v mestih in ne po vaseh. Za reševanje gega, kakor da se prebije. Cavka je odkril nezavarovan prehod med nemškimi linijami in predlaga, da bi bataljon krenil tja. Komandant ne sprejme njegove ponudbe, ker je to lahko past, v katero bi Nemci radi zvabili bataljon. Zato krene z vojsko v drugo smer. Cavka se ne podredi in se skrivaj prebija skozi »svoj« prehod. Toda zajamejo ga. Cavka se skuša rešiti s tem, da pripoveduje Nemcem, da se jim je hotel predati. Toda ti ga postavijo na preizkušnjo. Peljejo ga na hrib. Tam zagleda edinega preživelega od njegovega bataljona. To je vodnik Sevilj, tisti Sevilj, ki mu je bil tolikokrat grenil življenje pri partizanih. Nemci zahtevajo, ■da Cavka dokaže svojo lojalnost in da ustreli Sevilja. Cavka in Sevilj si stojita nasproti — pred končnim obračunom, v katerem se mora pokazati kakšno je zadnje Cavkovo bistvo. Posebna odlika Cerovičevcga dela so živo risani značaji partizanov, ne le Cavke, Sevilja in komandanta, marveč tudi vseh ostalih od kuharja do bolničarja. Delo je zrežiral Hinko Košalc, zasedba vlog pa je naslednje: Cavka, partizan — Jurij Souček, Peter, komandant — Bert Sotler, Jez-dan, komisar — Franc Presetnik, Sa-rac, komandir — Janez Presetnik, Sevilj, vodnik — Stane Cesnik, Kičo, kurir — Milan Kalan, Jagodic, mitra-ljezec — Janko Hočevar, Toza, bolničar — Aleksander Vallč, Brka, kuhar — Lojze Potokar, tolmač — Tone Komar. — V divaški občini so vse dramske družine uprizorile po eno delo in izmenjale medsebojna gostovanja. Na praznik 1. maja pa so imeli v Divači revijo vseh pevskih zborov, folklore in godbe. — V Ilirski Bistrici so nastopila društva s svojim programom pred 2000 poslušalci. Izvajalsko so dosegli precejšnjo raven. — V bodoče bo treba bolj razviti občinske ljudske knjižnice v Ilirski Bistrici, Pivki, Hrpeljah in Divači. Doslej nam.reč le-te knjižnice niso bile deležne zadostne pozornosti. —• Nekatera naša društva so že osvojila pestrejše oblike dela. Tako so društva v Postojni, Sežani, Pivki, Luciji, Piranu, Senožečah in tudi drugod, priredila v pretekli sezoni vrsto zabavnih večerov, revij neznanih thlentov, glasbeno-literarnih večerov itd. — Okrajni svet je organiziral v pretekli sezoni dve reviji neznanih talentov v Kopru. Sodelovalo je 61 članov raznih društev. — Programsko je bil za društva najbogatejši mesec april, ko so bile občinske revije. Po društvih so se zvrstile številne dramske, folklorne, lutkovne, glasbene in ostale prireditve. Največja aktivnost je bila v občinah Divača, Postojna, Izola in Piran. — Najmočnejša občinska revija je bila letos v Postojni (27. aprila). Nastopili so združeni zbori, govorni zbori, simfonični orkester, godba na pihala in zbor mondolinistov. Nastopilo je preko 500 društvenih članov. •—• Društvom je pri■ njihovem delu v veliko pomoč novoustanovljeni prosvetni servis, ki je v času desetmesečnega obstoja izposodil 437 dramskih del, 1054 kostumov, 46 raznih reflektorjev, 20 praktikablov, 82 komadov dekorativnega materiala in 52 kulis. — Danes imamo v okraju že vrsto dobro urejenih čitalnic, nekatere so opremljene tudi s TV aparati. Med najbolj urejene in izkoriščene štejemo čitalnice v Postodjni, Izoli in Sežani. Dokaj dobro urejene so tudi čitalnice v nekatearih manjših krajih (Sečovlje, Škofije, Pliskovica, Dekani, Dolenja vas) in zato je skoraj nerazumljivo, da še danes nimajo svojih čitalnic društva v večjih krajih kot je Koper, Ilirska Bistrica, Pivka in Piran. ■—• Razen štirih v okraju imajo vse naše kmetijske zadruge kul-turnoprosvetne sklade, ki jih pa le malo trošijo v ta namen. Tako je n. pr. KZ Koper odobrila lani kulturni fond v znesku 100.000 din, od tega pa je porabila 120.000 din za organizacijo vinske razstave. Nasprotno pa je zgleden primer KZ Pregarje, ki je dala v zadnjih dveh letih za kulturne namene 3 milijone din. iz našega kulturnoprosvetnega življenja e I množičnosti DPD je treba pritegniti k sodelovanju sindikalne organizacije, organe delavskega upravljanja, delovne kolektive in sploh vse gospodarske organizacije, vključno kmetijske zadruge in njihove upravne odbore oziroma zadružne svete. Čeprav je vzgojno izobraževalno delo med najvažnejšimi nalogami društva, poznamo do zdaj predvsem eno obliko —• predavanja. In še ta v glavnem brez določenega načrta in programa. To nikakor ne zadošča niti današnjim potrebam sodobnega Človeka, niti ne ustreza strokovnemu kadru, s katerim razpolagamo. Posebno važno poglavje v ljudski prosveti so knjižnice. Delegati so se izrekli za nadaljnjo krepitev osrednjih ljudskih knjižnic v občinskih središčih in za nadaljnji razvoj tistih knjižnic na podeželju, ki imajo zadostne pogoje za svoje delovanje. Vse občinske knjižnice naj bi imele urejene klubske čitalnice, s svojimi knjigami naj bi zadostile potrebam mlajših in starejših či-tateljev. V knjižnicah naj bi bil strokovno usposobljen in politično razgledan kader. V prihodnji sezoni naj bi nabavili še pet potujočih knjižnic, ki naj bi čim hitreje krožile po terenu. Posebno poglavje je bilo posvečeno vprašanju vodilnega in strokovnega društvenega kadra. Konferenca je zadolžila okrajni Svet Svobod in PD naj prouči vse možnosti, kako bi čimprej prišli do strokovno usposobljenega kadra, ki je posebno potreben za glasbeno področje. še vedno ni rešeno materialno vprašanje društev. Težave so predvsem v neurejenosti in pomanjkljivem upravljanju kulturnih domov ter v pomanjkanju denarnih sredstev za kritje raznih gostovanj, večjih prireditev, tekočega dela, in vsaj delne opreme društev. Ta vprašanja bo treba reševati v sporazumu s krajevnimi KZ, ObLO in gospodarskimi organizacijami. Koristno bi bilo tudi, da bi občinski in okrajni odbor SZD.L pretehtal možnost občinskih fondov za vse društvene organizacije. V te fonde bi se stekala sredstva gospodarskih organizacij in KZ, namenjena za pospeševanje kulture in prosvete. Ta fond naj bi upravljali posebni odbori, ki bi jih imenovali občinski oziroma okrajni odbor SZDL. Končno je konferenca sprejela sklep, da okrajni Svet izdela načrt proslave Dneva mladosti v letu 1959 .in seznani z njim vsa društva ter občinske svete. Vse nakazane in sprejete sklepe bodo društva lahko uveljavila lo v tesnem sodelovanju z občinskimi in z okrajnim Svetom. Ce se bo ta vez še bolj utrdila, se bo kulturnoprosvetno življenje v celotnem okraju razmahnilo še bolj in doseglo končno tisto širino in raven, ki jo zahteva naša stvarnost. NOVO NA KNJIŽNI POLICI iz NOVO NA KNJIŽNI P O L i C I * NOVO NA KNJIŽNI POLICI i VILIIELM MOBERG £3 £3 (Odlomek iz romana JEZDI ŠE NOCOJ) Ragnar Svedje je obstal in gleda tri tuje konje, ki stoje privezani pred hišo. Krepke in dobro krmljene živali. Nato gre v svojo hišo. Mati Sigga sedi na klopi pred ognjiščem. Z ničimer si ne da opraviti, kakor da nekaj čaka. »Zunaj so graščinski konji,« reče Svedje. »Borre je tu — s svojimi hlapci,« odgovori mati. »Ali nas mislijo prisiliti?« »Oskrbnik je vprašal po tebi.-. Svedje je mrko prikimal. »Bil je že po vseh hišah in se bo kmalu vrnil. Počakala sem te, da te opozorim.« Svedje je spet prikimal. Počasnih korakov gre h klopi za goste, vzame s stene puško kremenjačo in jo napolni s svincem iz mošnje. Natanko je pregledal smodnik, preden ga je nasul v vžigal-no luknjico. Izmed sekir, ki so visele za vrati, je izbral najtežjo. Vzel bom najtežjo.« Stal je poleg vrat. »Pripravljeni moramo biti. Grem do najbližjega soseda.■ »Ne boš ga dobil. Odšel je na graščino.« S ved jej u je zaprlo sapo. »Ali je ubogal?« No, Borja Henrikssona bi že še opravičil. Bil je slabega zdravja, zraven pa še malodušen. • Grem po drugega soseda. »Tudi Matisa ne boš našel doma. Odšel je na graščino.«; »Tudi on?« mmMimi Zdaj sc je Svedje manj čudil. Nič čudnega, če je šel Matts El-ling, on, ki jim je svetoval, naj prostovoljno pošljejo ljudi. Sicer je pa tega novega kmeta komaj poznal, »Potemtakem nas jp za dva že manj. Toda naša pravica zato ni nič manjša.« Nato preskuša in izbira nože. »Grem k starešini.« Mati Sigga vstane, njen glas jc zbadljiv in rezek, tako je bila ogorčena: »Starešine ni doma.« Svedje se naglo obrne, roke stisne v pesti. »Ali jc tudi starešina šel?« »Vsi so šli. Vsakega posebej so gnali. Starešina jc šel prvi. Sin jo gleda, temni se mu pred očmi. Mati nadaljuje: Starešina je šel z oskrbnikom od kmeta do kmeta. Rekel je, da sam gre prostovoljno, drugim jc pa svetoval, naj store prav tako, Nobeden se ni uprl z orožjem, nobeden razen Klasa Bocka, ki je zgrabil puško, a so ga hlapci obvladali in odvedli s seboj.« S koliko možmi jc prišel Borre?« ■Bili so štirje, ko so prišli: on je bil peti.- »V vasi pa je bilo enajst mož. Ali se jih enajst umakne petim?- ■Grozili so jim s pištolami, vsakemu posebej, enemu za drugim." »Ali je to zmanjšalo njihovo pravico? Ali more pištola onemogočiti pravico?< Svedjejevo mater je obšla žalost. Drgetala je po vsem životu, njene žilave roke so se ji tresle, da ni nič mogla z njimi: , »Strahopetci ne zaslužijo nobene pravice! Kdor svojih pravic ne brani, nobenih vreden ni! »Ali je starešina svetoval k pokorščini? Slabo sem poznal Bo-tillinega očeta.« »Vse si slabo poznal.': »Razen Klasa Bocka. Kriv je pa starešina. Drugi so se ravnali po njegovem nasvetu.« Svedje je to jutro pogrešil brandebolske kmete na njivah. Torej le niso ležali v slami, zaspani po sinočnji botrnji. Pustili so svoje njive neobdelane, da so šli obdelovat graščinske. Zdaj ve, kje so. Ne bo mu jih treba iskati na nobenem zbirališču, Uier bi se mogli zbrati, da bi se branili. Tako je zdaj izgubil tisto najboljše, ker je zaupal sovaščanom, svojim prijateljem in sosedom. Izgubil je vero in zaupanje vanje. Vsakemu izmed njih je segel v roke in dal častno besedo, pa kaj ima zdaj od vsega tega. Svedje kratek čas molče stoji in razmišlja sam pri sebi, nato se pa odmakne od vrat; Meni nič mar, če drugi niso držali besede. To ne zadeva moje časti, če drugi svojo teptajo.« Mati Sigga kleči ob ognjišču in razpihuje ogenj, ki ga je zanetila pod loncem za kašo. Napenjala je suhe prsi in pihala, kot bi hotela vso svojo jezo in žalost stresti nad ognjem. A ogenj se zagori, samo kadi se ji na ognjišču, da ji dim sili v obraz. Oči jo pečejo, pa si jih mane s členki kazalcev. •Tako nas jc zdaj še manj,« reče on. ■>Manj?« vprašuje mati. »Ti si edini ostal. »Ne! Z mano je tudi moja pravica. « Tuji konji stoje privezani pred Svedjejevo hišo, krepki, lepo re-jeni graščinski konji. Toda Sved- jejeva domačija stoji v zavetju, obrnjena na jug in vrh strehe se sveti v soncu kopača — znamenje, ki vsemu svetu kaže, čigava j c pravica. Svedjeju se je spet vrnilo popolno zaupanje. Pravica je še tu, ta je nedotakljiva. Njegova in sa-rao njegova je pravica, da odloča o sebi. Njegova osebna svoboda mu ni nič manj potrebna sedaj, ko so sc drugi lahko odrekli svoji. On zato svobode nič manj nc ceni, če strahopetci morejo prebiti brez nje. Zunaj, pred hišo, se slišijo moški glasovi. Mati Sigga prisluhne, vstane: »Vračajo se. Spet te iščejo.« »Zdaj ne prihajajo zastonj. Našli bodo kmeta Svedjeja doma!« Stoji sredi hiše in se ne gane. »Odgnali so jih kot živino. Nb, zdaj so tu. Prišli so pote.« Vrata se z ropotom na stežaj odpro in Lars Borre stoji na pragu. Tik za njim sta graščinska konjenika Nils Latnpe in Soren Galle. Kmet Svedje se ne gane, ko jih zagleda, marveč stoji na mestu, kakor bi mu bile noge vkopane, in potežka sekiro v desnici. Mati Sigga stoji ob ognjišču in si mane oči, ki jo peko od dima. Oskrbnik se zdrzne, ko zagleda kmeta, kako ves oborožen stoji pripravljen, in strmi vanj. Ta ga je pričakoval. Ce kmet Svedje ne preži na kakšnega kajona, ki mu ogroža mir v hiši, ima prav gotovo zle namene. Pa se skrbnik domisli, da stori pametn.eje, če mu dopove izlepa, namesto da mu grozi; v naglici se ne sme nič zgoditi. Oskrbnik in kmet si stojita nasproti. Med njima je dobrih sedem ali osem korakov razdalje. -Ali pričakuješ zlohotne goste? Svedje?« pohlevno vpraša oskrbnik Lars Borre. »Pravijo, da so tuji gostje v vasi,« odgovori Svedje. »Mi vendar nismo tuji gostje; pavel kunaver: neizprosni sever * V oklepih mrzlih ledenih pi0j{ okrog Severnega tečaja Je izg nllo ne-Stoto raziskovalcev, ekspediclj, znanstvenikov, pustolovcev. In čeprav it je zato ogromne ledene puščave, ki jo oklepajo Azija, Evropa ln Severna Amerika, oprijelo 'ime NEIZ PROSNI SEVER, Je vedno znova pr i vlačevala človeka toplejš.h pokrajin v svojo skrivnostno samoto. Težak je bil davek, ki ga je terjal neizprosni sever: mraz, pomanjkanje sveže hrane, dolgotrajna in v harna polarna noč, skorbut, divje zveri, prem čne ledene plošče, megle in viharji, vse to je uničilo neštete raziskovalce, pa tudi zmagovalce Severnega tečaja Toda prav tako kot je b.l neizprosen sever, je bil tudi neizprosen n neuklonljiv človek: osvojil je tudi Ani. arktlko, sedmi kontinent. In čeprav Je zahteval neizprosni sever številne človeške žrtve, se je kljub vsem tegobam :n naporom ve!-ko ljudi vrnilo, kajti naučil so se, kako Je treba premagati mraz, vihar-' je in lomeči se led. Kunaverjcva knjiga NEIZPROSNI SEVER nam pripoveduje, kako Je slavni raziskovalec Nansen prebil s tovarišem polarno noč v borni kolibi iz mrožev h kož in skal in kako se je preživljal s puško v roki s tistim, kar mu je nudila neprijazna severna narava. Knjigo je z Ilustracijami Ive Selja-ka-Cop,ča izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. mi smo graščinski, ljudje tvojega gospodarja in zapovednika.: »Ne poznam nobenega zapovednika. Kaj hočete od mene? »Odloži puško in sekiro, kmet Svedje! Ni ti potrebno orožje na tlaki.« »Povej, kaj iščete v moji hiši!: »Kmetje gospoda Klewena morajo na tlako!« »Jaz nisem Klcwenov kmet. »Od zdaj naprej si njegov podložnih.« »Jaz že ne; nikomur nisem pod-ložnik.' »Z nami moraš iti!« »Jaz! Iz svoje hiše! je zakričal kmet. »Nimate kaj iskati tu!« (Odlomek iz povesti NEIZPROSNI SEVER) Roman švedskega pisatelja Vii-helma Moberga JEZDI SE NOCOJ je izšel leta 1041, zato je pisatelj zapisal ,na začetek: »Vi veste, da so v drugih deželah kmetje sužnji, pa se bojite, da se utegne tako zgoditi tudi z vami. Toda vi ste rojeni kot svobodni ljudje.« To so besede iz zapisnika Švedskega zbora leta 1650, Moberg pa je hotel z njimi simbolno označili čas, ko je bila domovina v nevarnosti, da jo zagrne nacistično nasilje. Zato je bil to poziv k moralni mobilizaciji, poziv k pripravljenosti na vstajo proti nacizmu, če bi planil tudi po Švedski. Dogajanje v svojem romanu je postavil pisatelj i> 17, stoletje, to je v čas, ko je plemstvo pod varstvom kraljice Kristine ravnalo s kmeti kot s tlačani. Glavni junak Ragnar Svedje je simbol nezlomljivega borca za svobodo, proti teptanju človekovih pravic. Vodilo ramana je poziv kmetom: Ne hodite na tlako, obračunajte z gospodarji! Skrivno sporočilo gre od vasi do vasi, in tudi če ga dobiš ponoči, moraš takoj zaja-hati konja in ga ponesti naprej. V dogajanju romana nam razgrne pisatelj realistično podobo tedanje švedske družbe: škofe, grofe, nižjo duhovščino, potepuhe, vla-čuge. hlapce, predvsem, pa kmete, ki. jih imenuje svobodne ljudi zemlje. Roman ■Jezdi še nocoj« je izdala Prešernova družba v zbirki »Ljudska knjiga«. Delo je prevedel Jože Dolenc. Ledena plošča jc bila zelo velika, saj je merila njena površina nad kvadratni kilometer. Gotovo se jc kje globlje v velikem zalivu odtrgala od brega. To ni bilo težko uganili, ker je ponekod bila posuta s prstjo in kamenjem, Vrhu tega so bili na njej ostanki starega snega, ki se je moral usutl nanjo kot plaz s strmih sten ob obali. A kaj je to? Nenadoma se izza velikega kupa snega pri-maje lep severni medved! Niels je bil strasten lovec in zavoj, ki ga je držal v roki. mu je ob pogledu na krasno divjačino kar padel na tla. Nato je stekel v kolibo po puško, čeprav sem vpil za njim, da imava vendar že tako in tako preveč mesa, ki ga morava prepustiti lisicam in medvedom. Zaman. Hitel je k bregu, .laško seveda za njim. Na najino nesrečo je plošča zadela ob breg in sc ustavila. Jasko je hitro skočil nanjo, za njim pa še Niels. Ker je bila stvar nevarna, nisem hotel pustili tovariša samega v boju z medvedom, čeprav mi lov ni prav nič dišal. Skočil sem po puško ta čas, ko sem se mudil v kolibi, je na ledeni plošči že počil strel. q Stekel sem ven in obstal kakor okamenel. Morski lok, ki je bil ledeno ploščo / medvedom zanesel k bregu, jo je začel spet odnašati proti odprtemu morju — a nesrečni Niels tega ni opazil. Zasledoval je medveda, ki se je hudo ranjen vlekel na rob plošče. Lovska strast pa je tako prevzela Nielsa — ki se je spet ustavil. pomeril in sprožil, pa tokrat nič zadel — da ni opazil, kaj se dogaja za njegovim hrbtom: ledena plošča se je od brega bolj in bolj oddaljevala. Spoznal sem nevarnost in začel divje kričati. Toda Niels jc menda mislil, da ga celo spodbujam, naj le zasleduje medveda, Sele ko sla medved in Jaltso dospela do roba ledene plošče in jc medved šinil v rešilne valove se je Niels obrnil, ko je spoznal, da medveda ne bo mogel izvleči iz valov, čeprav ga ubije. Za trenutek je stal kakor okamenel, nato pa se je z Jaškom pognal v divji beg proti meni. Po premikanju ledene plošče je spoznal, da sc ta oddaljuje od brega ter da ga odnaša proti širokemu morju in v gotovo smrt. Jasko ni prav nič pomišljal, temveč se je pognal v morje in priplaval k bregu, kjer sem ga vnovič potegnil na obrežni led. Niels pa je ves obupan in neodločen stal na robu plošče in ni vedel, kaj naj stori. Razdalja med ledeno ploščo in bregom je bila zdaj že tolikšna, da niti ni bilo več dosti upanja, da bi še mogel priplavati na breg, V tem trenutku sem se spomnil, da je nekoč tudi Nansen, ko je malo pred rešitvijo iz polarnih klešč s tovarišem Johansenom počival na Franc Jožcfovi zemlji, ki se zdaj po njem imenuje Nanscnova zemlja, plaval v ledeni vodi za kajakoma, ki ju je odnesel tok. Ta ledena kopel nI preizkušenemu polarnemu Junaku nič škodovala. Ali pa jo bo prenesel tudi Mels, če se zaupa ledeni vodi? Ali bo sploh še mogel premagati razdaljo, ki ga je ločila od brega? .so mi rojile po glavi take in podobne misli, pa se je razdalja med ploščo in ledenim bregom bolj ,n bolj večala. Odločil sem se, da poskusim tovariša rešili z gumijast m splavom, čeprav je bilo na kaj takega brezupno misliti, zakaj najprej sem moral zmetati s splava vso prtljago In tudi praznega sem le s težavo sprav 1 v morje. Plošča je tii čas odplavala že tako daleč, da sem Nielsa videl samo še kot črno piko na belem ledu. Nazadnje sem odrinil za naglo plavajočo ploščo. 2e sem povsem obupal, da bi Nielsa še mogel dohiteti s splavom, ko se mi je nepričakovano zbudilo novo upanje. Na vzhodni strani zaliva loči Skorcsby-jev fjord od sosednjega Flem.ngovega zaliva oster rtič. Temu rtiču se je začela zdaj plošča približevati. Ce zadene obenj, se Niels lahko reši na kopno. Opazil sem, da je tudi Niels odšel proti tistemu robu plošče, k. je bil najbliže kopnini. Veslal sem, da so ml pokale kosti in me je pot kar curkoma oblival. Razpel sem tudi jadro, da bi splav hitreje plul, pri tem pa sem se s strahom oziral proti plošči, Sprelete-la me jc groza: ledena plošča se ni približala rtiču tako, kakor sem upal, temveč je splavala mimo njega proti širokemu morju. A tudi Niels je spoznal, da se morda lahko reši samo še s plavanjem. Prav v tistem trenutku, ko sem se ozrl proti njemu, se je pognal v morje in začel plavati prot., rtiču. To mi je dalo novih moči, zakaj videl sem, da se razdalja med njim in menoj spet zmanjšuje. N.els se je s skrajnimi močmi prizadeval, da si reši življenje. Vedel je, da je od njegovega življenja odvisno tudi moje ž.vljenjc. Od njegove rešitve je bilo odvisno, al. pridem še kdaj iz le neobljudene divjine. o Pot ml je curkoma lil po obrazu, kljub temu se mi je zdelo, da leze splav kakor polž proti tovariševi glavi, ki sem jo zdaj pa zdaj zagledal med valovi. Kako nedosegljivo daleč se mu je morala zdeti obala, ko je plaval v ledcnomrzll vodi! In če ga popade krč in utone? Ali ga bom dohitel? Strašne so bile te minule! Cez nekaj časa sem opazil, da plava vse počasneje. Siromak je gotovo počival in meril, kaj mu je bliže: splav, ki ga je moral opaziti, ali breg. Srce mi je razbijalo od napora. Obupaval sem ob misli, da bi moral Niels umreti pred mojimi očmi v samoti polarnega morja, čeprav sla mu bila breg In splav že zelo blizu. Videl sem, da se že komaj giblje. Najbrž je hotel počakati name, da se ne bi preveč izčrpal. In res je bilo tako, kakor mi je pozneje pripovedoval. Ko sem premagal toliko razdaljo, da me je lahko slišal, sem mu zaklical, da naj vztraja. Nikoli ne bom pozabil listih oči, polnih groze, ki so bolščale vame iz vode, ko sem se mu bližal. Obup in želja po življenju, ki sta mu gledala iz njih, sta me tako presunila, da sem kakor brezumen veslal, dokler nisem bil pri njem. Premrle roke so segle po eni izmed zank, ki so zmerom pritrjene ob splavu, In zdaj? sem pomislil? Da bi vsega premrlega potegnil na splav, kjer se ne bi mogel gibati in bi bil vrliu tega se izpostavljen mrzlemu vetru, ni kazalo. V žepu sem naglo poiskal kos sladkorja, ki mi je oslal še od zajtrka, in mu ga vtaknil v usla. Niels me je hvaležno pogledal. Spodbujal sem ga, da naj vztraja, dokler ne prideva na breg. Razumel me je in tako sva nazadnje pristala v majhni dragi, kjer 'ni bilo obrežnega ledu in sem lahko šel na breg brez nevarnosti za splav. Niels se je z zadnjimi močmi izvlekel iz vode in ml še celo pomagal potegniti splav više na kopnino, zatem se jc izčrpan zgrudil na rušo med skalami. »Niels,« sem dejal in ga objemal od veselja, da se je rešil, »Niels, tukaj ne smeva ostati: Tu si gotovo nakop-lješ smrt. Poskusiva teči po bregu do kolibe! V eni uri sva tam. Po splav se vrneva, ko se spočiješ.a »Razumem, hočem!« je utrujeno odgovoril. Zdaj je pritekel še Jasko in začel Izmučenega Nielsa lizati in od veselja lajali. Čeprav se je Niels branil, sem ga vendarle prisilil, da je slekel premočeni suknjič, pulover in srajco ter oblekel moj težki volneni jopič, da je bilo zavarovano vsaj gornje telo. Nato sem ga pregovoril, da sva 'pričela prav počasi proti domu teči, kolikor je bilo sploh mogoče med skalami. Jasko nama je b'l za vzgled in kadar je Niels sedel na smrt utrujen, da bi se odpoč'1, ml je zvesti pes z lajanjem in skakanjem pomagal Niel-su prigovarjati, da je spet pričel teči v večjih ali manjših presledkih. »Ne morem, več ne morem!« je zdaj pa zdaj vzdihnil. Tako sta ga zdelala mrzla kopel i ti naporno plavanje. Pes in jaz pa nisva odnehala. Kadar je sključen v dve gube počival, ga je Jasko lizal po obrazu, jaz pa sem mu govoril, kako bo domovina potreboval slehernega moža, ko bo vstajala z ruševin, ki jo je vanje pahnil okupatorski grozovitež. Kadar sem mu po takih besedah pričaral še njegov dom, kjer njegovi dragi gotovo pričakujejo, da se domov vrne zdrav, je tiho vzkliknil: »Razumem! Pojdimo!« In spet se je pognal v tek, (oda nedaleč od kolibe sem ga vendarle moral podpirati in nazadnje je na ležišče bolj padel, kakor legel. Slekel sem mu še mokro spodnje perilo, ga oblekel v suho In povsem izerpanega potisnil v spalno vrečo. »Caj!« je še ves drgetajoč vzkliknil in začel šklepetat; z zobmi. To m ni bilo treba dvakrat reči. Bri ko sem ga preoblekel, sem že kuhal. Caj mu je sicer dobro del. toda Niels je bil predolgo v ledenomrzli vodi in nato v mokrem perilu in v mrzlem vetru. Bilo mu je slabše n slabše. Ko sem mu meril temperaturo, sem videl, da vročina naglo narašča, z njo pa ludl moje skrbi. Naslednjega dne se je Niclsu stanje tako poslabšalo, da je vse kazalo na hudo bolezen. Zbadalo ga jc v pljučih in temperatura se je dvignila že nad 3!) stopinj. Dobro se je zavedal nevarnosti, k! ga je vanjo spravila bolezen in bi bila lahko usodna ne samo zanj, temveč tudi zame. Ko sem za nekaj trenutkov sedel na rob ležišča k njemu, da bi mil postregel s čajem iti z aspirinom, me je žalostno pogledal in v pretrganili stavkih dejal: »Tovariš Jovan, zelo slabo se počutim. Zdravnika nlntava in dvomim, da ozdravim v tej divjini, Ne izgubljaj časa. Prekmalu bo začelo lu spe1 zmrzovati in led liama bo prepreči odhod, Odidi sam na pot, mene pust tu. Ce ozdravim, se morda pozneje prebljem na jug. če ne, pa je tako ln tako vseeno. Saj um ra v tem blaznem času na raznih bojiščih dan za dnem tisoče ln tisoče ljudi, ki s" boljši od mene.« SREČKO MILOSEVIC: I. Tega dne, .9. junija, so bile najhujše borbe v Milinkladah, v dolini Iirčavke, kjer so napadali Nemci od Košura, Todevea in Treskavca ter skušali presekati gibanje naših kolon. Najprej se je borila Majeviška in X. hercegovska brigada, ko pa je poslal položaj hujši, se je vrgel v borbo še spremni bataljon Vrhovnega štaba. Tega dne je bil ranjen tudi tovariš Tito, smrtno zadet pa neki član angleške vojne misije. Izgub je bilo še veliko. Tito je bil ranjen v najtežav-nejišh trenutkih za našo vojsko, toda še vedno je poveljeval. Vedno smo čutili prisotnost tovariša Tita: po zamislih, po ak-dijah, po vsem kar smo delali; po premikih naših enot in naše vojske, v vsem smo čutili njegovo zanesljivo roko, zanesljivo misel našega vrhovnega komandanta. In vedno smo zaupali tovarišu Titu in njegovi zamisli. Prepričani smo bili, da nas bo iz vsake sovražne ofenzive pripeljal zmagovalce. To smo čutili vsak dan in vsako uro. V časti te ofenzive je Tito vodil vse operacije in odrejal zasedanje raznih položajev, na katere so prihajale naše enote 2'časih kako uro, ponekod pa tudi samo nekaj minut pred Nemci. Na Vučevo smo prišli isti trenutek, ko so se pojavili tam tudi Nemci. Dobili smo nalog, naj se takoj spustimo v dolino Sutjeske, pa tudi tam smo se srečali z Nemci. Na Košurju so nas Nemci prehiteli, pomen tega pa je predvidel samo tovariš Tito. Na Bare smo prišli nekaj trenutkov pred Nemci. Tako je bilo tudi v Vrb-nici, na Lučkih Kolibah in na mnogih drugih mestih. Povsod smo prišli prej in zasedli položaje, takoj nato pa so prihajale sovražne sile... Vedno smo imeli prednost. Zdelo se je, da je stal tovariš Tito na neki najvišji vzpetini, ki je bila nad vsemi hribi in planinami, ter opazoval dve sovražni vojski. Vedno se mu je posrečilo, da so naše enote prišle na položaje, na katere so se Nemci šele namenili. Ko smo bili na Lučkih Kolibah in ko je vse svobodno ozemlje imelo premer komaj 2 do 3 km, bi vsako vrhovno poveljstvo na svetu kapituliralo, naši štabi pa so odrejali napade in zmagovito ofenzi-vo. Titova vojska ni nikdar priznala, da je obkoljena ali da je položaj brezupen, kajti obkoljeni smo bili vedno in vedno smo se zmagovite prebili. Zaupanje v Partijo in v Tita je nosilo naše enote kot na perutih, Tito je bil poosebi jen je svobodoljubnih tradicij naših narodov ter gibalna sila moči in vzdržljivosti množic v tej revolucionarni borbi. ...tovariš Tito je sedel na niši ob robu trate, v ozadju se je gu-gala pšenica v poletnem soncu. Sonce se je že bližalo zahodu in je poševno metalo svoje žarke ter obsevalo vso pokrajino in obraze ljudi. Mnogokrat v vojni so bile to najdaljše minute dneva in od nastopa noči smo pričakovali rešitev, kajti takrat smo šli v ofenzivo in po pravilih je moral teči sovražnik. Tovariš Tito je sedel mirno, ocenjeval je položaj in dajal naloge. Sedel je tam na trati, z obvezano ranjeno roko, ki jo je držala ruta, zavezana okrog vratu, vanj je svetilo junijsko sonce, katerega odsevi so risali njegov veličastni lik na razgibani pšenici in travi, tako da se je prelival na soncu in postajal rdeče obarvan. Bil je izčrpan kot i>si ostali udeleženci v tej ofenzivi; k temu je vsekakor doprinesla svoj delež še ranjena roka, kljub temu pa je bil v obraz svež, skoraj vesel, s tistim finim nasmeškom, globokim pogledom, ki je vodil v daljavo in v širino, s sv>etlo iskro v očeh, ki so bile polne vere v ljudi, v vojsko in v našo zmago. jovo miiialjevic Enote so se prebile. Naš prvi bataljon, ki je ostal kot zaščita, se je zvil v kolono in se prebil v noči po drugi stezi, kot je šlo Vrhovno poveljstvo. Štab bataljona je računal, da se je le-ta že rešil. V tem pa je prišel pred komandanta kurir štaba brigade, Ljubo, in prinesel ukaz: »Bataljon naj se takoj vrne nazaj v smeri Mi-linklad. Vrhovno poveljstvo je v nevarnosti.« »Na levo krug!« — je koman-diral koloni tovariš Blažo-Crni, kot smo klicali našega komandanta. Hitro je bil tudi komandant na čelu kolone, še prej pa je ukazal četam, naj pohitijo in zavzamejo najbližji vrh. S Šiljevca so Nemci že tolkli kolono Vrhovnega štaba. Bili so neposrednjo nad njo, oddaljeni le nekaj sto metrov. Rafali hitrih »šarcev« so prasketali po vejah nad njihovimi glavami. Tretja četa je Nemce od tam hitro odgnala. Odšli so na drugo stran, tretja četa pa je ostala na Šiljevcu, dokler se ni rešil Vrhovni štab in njegove enote. Dne 9. junija 19«!... Bili smo Do tega dne še nisem ii\del Tita v času te ofenzive. Toda čutil sem ga, kot vsi drugi, ker je bil blizu nas z nami, čutil, ko nas je vodil na položaje, ki so reševali vprašanje zmage, zdaj pa sem ga lahko gledal, kako sedi in spremlja bitko mirno, trezno in zanesljivo. Gledal sem njega in videl zmago, videl sem naše divizije, kako korakajo čez Ro-manijo in čez vso Jugoslavijo, v domišljiji pa sem gledal še nemške divizije, kako tečejo proti meji, da bi rešili gola življenja iz te dežele maščevalcev. V njegovem liku sem videl zmago tega dne in v vseh bodočih dneh naše borbe in ta zmaga se je uresničila. Pri nas se je rodil takrat človek dobe — to sem čutil — tega človeka bodo vsi .posnemali, njegovo mnenje vsi upoštevali, to bo nosilec sodobnih idej in na njihovih primerih se bodo učili tudi drugi. Tovariš Tito to še vedno potrjuje. Med V. ofenzivo je bil na Milinkladah ranjen vrhovni komandant Tito; poleg njega dr. Ivan Ribar v najožjem obroču v vsem času ofenzive. Že od zgodnjega jutra so letale nad nami nemške »štorklje« — »vohuni«, kot smo jih imenovali. Tako nizko so bila, da smo lahko videli pilote. Ko se je pripognil, da bi nas bolje videl med redkimi vejami, se nam je zdelo: zdaj zdaj se bo s krili zapletel v vrh najvišjega debla. Toda odletel je dalje in puščal za seboj svetlobne rakete. Nekaj minut za njimi pa so priletela druga letala. In takoj, brez posebnega kroženja so sipa-la na nas bombe ... Nenehno je priletala skupina za skupino bombnikov in kakor hitro so eni spustili svoje težko breme, so odstopili prostor drugim, da so ta postopek ponovili... Bombe so padale in eksplodirale na vse strani. Kakšna je priletela v vejo debele bukve, sicer pa so s svojimi priostrenimi kremplji povsod, na stotine metrov okrog, sejale smrt; kaka druga je izruvala korenine jelke in jo prevrnila. Glas nekega ranjenca pod menoj je izginil v hrupu motorjev in eksplozij... Stisnil sem se ob panj, toda zdelo se mi je, da tudi tu ni zanesljivo. Odplazil sem se nekaj metrov niže in legel ob velikem panju. Takoj pod njim je rastla debela bukev. Stisnil sem se med kamnom in bukovim deblom ter razširil roke, kot bi se hotel skriti pod listjem in zlesti v zemljo. Tu sem čakal... Minute so bile večnost... Bombardiranje ni nehalo... Čakal sem tisto, česar sem se bal.,. Zdržati je bilo treba nekaj ur v tem hribu, po katerem se je vse kotalilo. V gozdu, ki je bil ves zavit v dim, je ostro dišalo po eksplozivu. Usodno brnenje letalskih motorjev ni bilo tišje od grmenja, ki ga je povzročilo eksplodiranje bomb. Velik kamen, ki se je kotalil po hribu, me je preskočil, za njim pa mi je padlo na hrbet nekaj manjših ... Piše: dr. IVAN MATKQ Nesebičen boj medicinskega osebja za človeka med zadnjo vojno izpričan tudi na Primorskem Partizanska saniteta je bila v teku NOB tudi na tem istrskem področju poleg č'sto vojaške funkcije tudi ljudska sati.teta v pravem pomenu besede ■in so partizanski zdravniki izpolnjevali vel ko praznino, ki je nastala zaradi odhoda nekaterih krajevnih zdravnikov in težke ter često nevarne poti v mesta Tako se sponi n jam marsikatere kočljive ordinacije, k: Vrata Sutjeske, skozi katera so šle partizanske edinicc v III. in V. sovražnikovi ofenzivi sem jo opravil s pomanjkljivim znanjem in še bolj pomanjkljivimi sredstvi — kot je bilo na primer incldlra-nje peritonzilarnega abscesa z žepnim nožičem in podobno. Ljudje pa so toplo sprejemali našo pomoč in še danes srečam tu in tam ljudi v naši Istri, ki se hvaležno spom njajo moje takratne preproste a potrebne zdravstvene pomoči. Bili pa so tudi hudi primeri, kot primer tovariša Dušana Novaka-Rusa. ki je dobil težak prsni strel z vent;ln'm mehanizmom n sem oskrbel poškodbo 'in zdravil njegov empiem nato kakšrt h 10 dni v podzemni špilji pri Gračlšču sredi nemških hajk, dokler nismo dobili zveze s Trstom in ga konsp.rativno prepeljati v eno tržaških boln šnic. Tu moram seveda še posebej poudariti pomoč nekaterih civilnih zdravnikov, posebno pa dr. Rapotca iz Kož ne in dr. Ambrožiča Iz Postojne. Njuna pomoč sc ni omejevala na konkretno terapevtično delo med preb' valstvom, temveč sta delala kot akt v sta OF in dopr nesla mnogo k organzaciji kanalov za dobave sanitetnega materiala. ki so tekli iz Trsta in Italije proti našemu ozemlju. Posebej moram omeniti še to, da je bil tovariš dr. Rapotee vedno pr pravljen, da je na mojo prošnjo prišel na partizanski teren na pomoč pri primerih, ki jih nisem zmogel in je bi tako rekoč »kons.llarn. kirurg« naše male bolnišnice pr. Bcki, B lo jc hudo nevarno. vračati se s takšnih kompro-mitirajoč h obiskov v okup ran domač: kraj! Poleg teh dveh so sodelovali še nekateri in tudi talijansk zdravnic., katerih imen pa se ne spomni m. Vzporedno z razvojem vojaške partizanske sanitete sem že nekako v decembru 1943 ob konstituiranju okrožnega odbora za Slovensko Istro prevzel sanitetni referat. Po rajonih okrožja smo imeli poverjen ke za zdravstvo. Ta civilna-- part zanska zdravstvena linija je imela predvsem nalogo ' ntenz vnega dela na zbiranju, vskladiščevanju in pošiljanju sanitetnega mater.ala in vsega, kar je moglo rab.ti vojaški sanitetni službi, nadalje organizacija posebnih konsp -rativnih kanalov v okupirana mesta, po katerih smo nabavljali najrazličnejši material za potrebe naše vojne sanitete. Seveda se je naše delo pri tem tesno prepletalo in izpopolnjevalo z delom vojaške sanitete in delom apotekarske službe pri Glavnem štabu NOV in POS, K temu permanentnemu delu nabavljanja, zbiranja in pošiljanja sanitetnega materiala pa smo še kampanjsko zbirali hrano, obleko, platno in vse, za kar so nas prosili ali zahtevali sanitetni delavci naše vojske. Ko se spominjam tega dela. so mi pred očmi predvsem mladinke in žene Slovenske Istre, ki so po borbenih vaseh tega revnega področja z veliko vnemo nabirale in nabrale velke množine perila, platna, hrane, sušenega sadja in podobno. Po neštetih kanalih se je tako zbiral sanitetni material in hrana v nekaterih zbirališčih, posebno pa v Gabrovlci in se je tega posebno ob velikem prvomajskem tekmovanju nabralo tol ko. da smo morali najprej organ zirati kolone nosačev, ki so ob eskorti naše vojske tovorili material čez Slav-nik v Brkine, kasneje pa se je nabralo toliko soli, moke, sušenega kruha in ne vem česa vsega, da so lova-r.šl od ekonomata Glavnega štaba organ zirali cele kolone vozn.kov, ki so z volovsko vprego po stranskih kolovozih vozili material preko Slavnika v Skadanščlno in nato v Brkine, Tam je nato material eskortirala vojaška služba Istrskega vojnega področja, kar je vodil tovariš Lajči Kovač in drugi, Omejeni obseg tega prispevka mi ne dovoljuje, da bi podrobneje opisoval junaške poti naš.h mladink — Skojevk, ki so Iz istrskih vasi v kolonah odhajale na nevarno neznano pot vse do Loške dol ne, da so mogle ponestl potrebni material ranjencem .n bolnikom, številna pisma, pa tudi zahvale, ki jih varujem v svojem osebnem part.zanskem arhivu, Se danes pričajo o veliki materialni pomoč, in moralni vlogi, ki jo je imelo opisano delo Istrskih fron-tovskih organizacij. Hrup je jenjaval. Ranjenci ¿o klicali na pomoč. Šel sem naprej. Slišal sem, da nekdo kliče bolničarko. Tovariša Vaha so previjali. Komandant naše brigade je hudo ranjen ležal ob podrtem deblu. Vprašal sem tovarišico Jeleno: — Je huje ali laže ranjen? —• Huje, dvomim, če bo ostal... ... Ponoči premiki in boji, podnevi na položajih, bombardiranje ... Umirajo najboljši, a ranjenih je vse več... Enkrat na dan dobivamo po košček mesa. To je vse. Zmučenost, nespečnost, lakota. To vpliva na moralo in na razpoloženje. A zavest? Da, ta dela svoje Sicer bi že zdavnaj klecnili. V četi je mučno stanje. Vsak čuti žalost in bolečino, lakoto in zmučenost, toda nihče nič ne govori. Vsi molčijo. Človek v takem položaju ne ve, kaj bi napravil. Da opogumlja ljudi? Ne. Ljudje niso bojazljivci! Da jih tolaži? Ne! Saj ne jokajo! Da jih z nečim razveselili? To da! A s čim? In kdo bi jih razveselil? Zbirali smo se, da bi tako zlomljeni nadaljevali pot. »Vse težko orožje in komoro, razen najnujnejšega — zakopati.« so nam 8. junija dostavili povelje Vrhovnega štaba. V premiku k Vrbničkim Kolibam je jahalo pred nami več ranjencev, Mnogi izmed njih so na konjih, ki so še včeraj nosili mu-nieijo, minometalce ali ciklostilni stroj ... Letala niso prenehala z bombardiranjem, čeprav nas je pot vodila skozi temen gozd. Na tem ozkem prostoru so točno vedeli, po katerih stezah so možni naši premiki. Padli so nam še štirje tovariši iz bataljona, iz drugega in tretjega pa okog 20. Peti bataljon v zaščitnici bije hud boj. Nemci zadaj močno pritiskajo. Na poti zaostajajo omagani borci. Med njimi je največ Dal-matincev. Gremo mimo njih. Bledi so in zeleni v lica, kot ona trava, ki so jo izpulili s svojimi črnimi nohti in je niso več mogli dvigniti do ust. Njihovo lakoto nosimo mi dalje. Brez moči in jim ne moremo pomagati. Mimo njih gremo nolni sočutja, gremo, gremo naprej.,. POZIV Blcstna hranilnica Izola, Pito-nijeva 11 a in Koper, Taccova 2, prosi lastnike hranilnih knjižic št. 311, 481. 626, 1165, 1183, 1246, da predložijo knjižice zaradi pripisa premije za varčevanje po 1000 din in knjižice št. 777 zaradi pripisa premije za varčevanje 10.000 din. Mestna hranilnica Izola—Koper \ ŽEMA M DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA -k ŽENA ¡KI DOM -k ZDRAVSTVO iN VZGOJA k ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO BM VZGOJ KONKRETNI PREDLOGI NAŠIH DRŽAVLJANOV a (Za revijo »Mladi svet« napisala dr. Slava Lunaček) Dvorišče — igrišče mika otroke vseh starosti, Tu se zbirajo, spoznavajo razne igre, se vživljajo vanje, navezujejo prijateljske stike s sovrstniki, krepijo na čistem zraku ob razni dejavnosti svoje telo in so tako deležni tiste življenjske radosti, ki je osnovna potreba vsakogar. Dvorišče odvrača otroka od ceste, od potepanja, mu nudi kulturni, odmor in zabavo, razvija tovariški čut. Zato smatramo igrišča, za prvo vzgojno ustanovo, ki jo moramo razvijati v okviru stanovanjske skupnosti. V starih hišah strnjenega zazidalnega sistema pogosto sploh nimamo dvorišč ali pa so tako tesna, mračna, tlakovana s kockami ali kamni, da ne morejo služiti otroku za zabavo in razvedrilo, posebno, ker stranke na dvorišče dostikrat odlagajo smeti, staro ropotijo itd. Zato bodo otroci stanovanjskih skupnosti v starejših delih mesta često nujno vezani na večje javno igrišče svojega okoliša. Krog sovrstnikov je tu večji, pestrejši, kar je z vzgojnega vidika priporočljivo, a daljša pot do igrišča bo marsikateremu malčku nepremagljiva zapreka. Zato si bomo morali prizadevati, da tudi tesna sončna dvorišča usposobimo za otroške igre. .Nova oblika stanovanjske gradnje predvideva večje presledke med posameznimi bloki in tako nastanejo tudi večji prosti, nezazidani prostori. Zal arhitekti pogosto obravnavajo te prostore zgolj z estetskega vidika, ustvarjajo zelene ploskve, kjer stoje poslopja lepo in prijetno za oko. Na teh zelenih tratah z visokimi in nizkimi nasadi vidimo pre-mnogokrat tablice z napisi »Čuvaj nasade«. Kakor so z estetskega, urbanističnega in zdravstvenega stališča lepo negovane zele- K oprijeti obleki nosimo široko, dolgo jopo, kot vidite na naši-sliki ne livade med monotonimi bloki zaželene, bi arhitekti vendar ne smeli pozabiti, da bi vsaj del teh trat moral služiti oddihu našega ročnega in umskega delavca, v prvi vrsti pa našim otrokom. Da bi mogle služiti temu namenu, jih je treba seveda usti-ezno oblikovati. Načelno je treba najprej razčistiti vprašanje, ki se je nedavno pojavilo, ali lahko združujemo razvedrilo mladine z razvedrilom odraslih delovnih ljudi in upokojencev na istem prostoru, Po našem mnenju tako povezovanje ni ustrezno in ga ne bi smeli dopustiti. Za umskega ali ročnega delavca pomeni odmor mir. V današnjem civiliziranem svetu zdravje človeka najbolj ogroža šum in ropot. Brnenje motorjev v tovarni, ropot cestnega prometa neprestano obremenjujeta njegovo živčevje, čeprav se mu polagoma privadi. Zato potrebuje odrasel človek no delu v zvočno razgibanem okolju miren kotiček, kjer se lahko na prostem posveti knjigi, nemotenemu' pogovoru o dnevnih dogodkih s sosedi, obravnavanju perečih stanovanjskih vprašanj itd. Stare ljudi pa čebljanje otrok, njihov vrisk in krik moti. zato godrnjajo nad živahnostjo in razigranostjo otrok, ki je. če je v pravilnih mejah, znak zdravja, in celo pedagoško neustrezno posegajo med malčke. Nič čudnega, saj so že pozabili, kakšni so bili sami nekdaj. So sicer posamezniki, ki jim je tudi daljše bivanje med otroki prijetno. toda to so izjeme. Za te izjeme lahko postavimo v senco otroškega igrišča nekaj klope, da onazuieio rajanje otrok, se vesela z niimi in no potrebi primerno nVreo^io. Glavni nrostor za oddih odraslih pa moramo le pro-«tnrno ločiti od otroškega, če že-Urrtn. da sa bodo stanovalci radi oViicirovali in ce bodo res sprostili in odpočili. Drugo vprašanje, ki bi ga bilo treba urediti je, ali vežemo vse starostne skupine na en sam prostor ali ne. Ako imamo v strnjenem zazidalnem sistemu na raz-nolaso samo majhno dvorišče, je jasno, da se zbira na njem vsa mladina tiste hiše ali, če sosednjim primanjkuje prostora, celo otroci bližnje soseščine. A tudi uri novih blokih in na večjih igriščih je sporno, ali bi kazalo urediti posebne prostore za mal- Iz izkušenj od drugod: praktična novost v zdravstvenem domu »Boris Kidrič« v Beogradu Pred nekaj leti so odprli v Beogradu Dom ljudskega zdravja »Boris Kidrič«. Ta zdravstvena ustanova daje razen drugega tudi nasvete,za nego otrok, spremlja njihovo zdravstveno stanje, spro-vaja splošne in specialne zaščitne mere, skrbi za zdravo prehrano otrok, pred dobrim letom pa je začela še s prav posebno nalogo: materam svetuje kako in kaj bodo šivale otrokom. Pogled v čakalnico te zdravstvene ustanove je kaj zanimiv: tam sedi pri šivalnem stroju mlada ženska, matere z otroki v naročju pa so okoli nje. Vse te matere so dobile kroje za svoje otroke, zdaj pa so prišle vprašat še za kak nasvet, otrokom poskušajo oblačilca in pri tem slišijo strokovni in praktični nasvet, kako je treba narediti, kaj je treba popraviti. In ker matere žo itak pridejo v torkih in petkih v posvetovalnico, koristno pora- bijo čas čakanja in so zelo vesele te pomoči. Služba ali družbene funkcije pač ne smejo ovirati matere, da ne bi skrbela za oblačila svojega otroka. In če nič drugega, je vedno treba pri otrocih kaj popraviti: zdaljšati, za mlajšega skrajšati, zakrpati. In zakaj bi še za take malenkosti plačevali drage usluge? Šivilja v posvetovalnici pa praktično pouči matere, kako si pomagajo in kako koristno lahko uporabijo tudi majhne ostanke, °ki jih dobe v trgovinah po globoko znižanih cenah. In za matere ni potreben velik napor, le malo dobre volje ter prakse. Zdravstvena ustanova v Beogradu vsekakor zasluži pohvalo zli koristno zamisel, Mlade matere pa dobijo v njihovi ustanovi razen brezplačnega zdravstvenega nasveta še pomoč in nasvet, kako bodo svoje otroke lepše in ceneje oblačile. čke in posebne za šolarje. Marsikateri starejši bratec mora paziti na mlajšega in bi lahko imela njuna ločitev slabe posledice. Celo pri organizirani zaščiti otrok v stanovanjski skupnosti, pri urejenem rednem nadzoru nam bo šele praksa pokazala, ali je potrebno, da ločimo mladino predšolske dobe od šolske. Za zdaj menimo, da kaže urediti na skupnem prostoru za malčke le poseben kotiček, kjer se lahko nemoteno igrajo in skačejo. Tak kotiček dobimo, če z nizkim zelenim nasadom razdelimo ves prostor - na dva. Taka razdelitev zajamči vsaki starostni skupini otrok nemoteno igranje, vendar pa sta povezani. (Konec prihodnjič) Črte so še vedno moderne, posebno če je kroj novejšega datuma OKROG NAŠIH OTROK Svilena obleka, za svečanejše priložnosti. Vse, kar je na zej sliki, je zdaj velika moda: kroj obleke, okrasna ogrlica, pričeska, čevlji. In vendar se nam zdi, da gledamo slike iz albumov naših babic H i Če opazite pri svojem otroku enega izmed spodaj naštetih ne-dostatkov, ga morate takoj peljati k očesnem zdravniku: — Škiljenje, ki ga opazimo po preteku prvega leta. — Kakršnekoli težave pri čita-nju ali pisanju. — Srbenje, zbadanje ali občutek utrujenosti v predelih okrog oči. —- Pogost glavobol. — Če drži otrok knjigo bliže očem kot je to normalno, če hoče dobro videti. — Če ukrivi j a glavo na eno stran, če si hoče nekaj ogledati. — Če otrok s težavo čita, kar je napisano na šolski tabli. Če je otrok pri površnem pregledu oči dobro čital razpoznavne znake na tablici, še ni rečeno, da je njegov vid popolnoma v redu. Poseben opomin nam mora biti, ko opazimo znake utrujenosti. Najbolj pravilno je, da otroku pregleda oči specialist, še preden je otrok začel hoditi v šolo in pozneje vsako leto. Najbolj pogost pojav pri otroku je kratkovidnost, ki se navad- no začne med 6 in 10 letom. Prav tako se starši ne smejo zanesti na odličen otrokov vid pred začetkom šolanja in misliti, da bo tako vse življenje. Najprej opazimo, če je otrok kratkoviden, ko drži knjigo pri branju preblizu oči in če s težavo razbira črke s šolske table. Včasih vidimo pri otroku vnete oči. Navadno so to nenevarne infekcije, ki se pojavijo po prehladu. Toda če ima otrok vnete oči tudi takrat, ko ni prehlajen, moramo z njim k zdravniku, posebno če so beločnice krvave ali očesne veke gnojne. TESTENINE Z JAJCI '/: kg testenin, slan Urop, 5 dkg masti. '/: čebule. 3 jajca, 'h 1 mle-I ka, zelen peteršilj. Testenine skuhamo in jih oplak-l nemo z mrzlo vodo. Na masti pre-pražimo sesekljano čebulo, jo do-I damo testeninam in stresemo vse ! skupaj v namazano kožico. Polijemo z mlekom, v katerega smo zamešal razžvrkljana jajca in zelen | peteršilj. Spečemo v vroči pečici. TELEČJI ZREZKI Z MLADO ZELENJAVO 5 telečjih zrezkov. 5 dkg masti, 3 dkg moke; '/i kg oluščenega graha, šopek mladega korenja, 3 ko-lerabice, žlico paradižnikove mezge, 3 žlice kisle smetane, drobnjak. Telečje zrezke na mokri deski potolčemo, posolimo in narežemo -kožice. Zrezke po obeh straneh povaljamo v moki in jih na vroči masti opečemo. Opečenim pri-lije-mo zajemalko tople vode, dodamo grah, na rezine narezeno korenje in kolerabico, Dušimo 15—20 minut. Proti koncu kuhanja dodamo še parad žnikovo mezgo, smetano in sesekljan drobnjak. OSVEŽUJOČA PIJAČA ZA POTOVANJE IN IZLETE , Naribajte olupke dveh limon ali pomaranč in jih polijte s četrt litra hladne vode. Po 2-1 urah mešanico preeed'.te in ji dodajte 1 dkg vinske kisline (dobite jo v drogeriji) ter pol kg sladkorja. Vse skupaj zalijte s pol litra vode in uporabljajte kot mal novec. — da boste pol.itirano pohištvo osvežili n mu vrnili prejšnji blesk, če ga boste oprezno premazali z laneno krpo, ki ste jo namoč li v zmes para-fina in bencina, potem pa še zdrgnili z mehko bombažno ali volneno krpo, — da vas v novih čevlj h ne bodo pekli podplati, če boste čevlje znotraj namazal; z nekaj kapljicami špirita in dobro zdrgnili, — da oblač lne predmete Iz bombaža morate 1'kati z narobne strani, da bodo imeli pravi blesk, — da lahko mastne madeže odstranile, če jih takoj pos' pate z malo soli, Tudi če madež od tega ne izgine popolnoma, ga boste pozneje laže odstranili. — da zanemarjeno kljuke na vratih :n oknih morate najprej zdrgniti s steklenim papTjem in jim šele potem dati blesk s sidolom al kakšnim dru-gin sredstvom. Potemnele kljuke lahko tudi zdrgnele s surov m krompirjem .n potem osvetlite z volneno krpo. V KOPRU predavanje o kontracepciji Danes, v petek, 27. t. ni. bo ob 20.30 v dvorani ObLO Koper zdravstveno predavanje, ki ga priredi koprsko Društvo za izobraževanje žena. Naš priznani ginekolog dr. MARKO KOLENC bo predaval o kontracepciji. Zanimiva in aktualna tema bo prav gotovo zanimala vse žene. Po predavanju bo zdravnik odgovarjal na vprašanja, ki še posebno zanimajo žene. Vprašanja bodo lahko žene tudi napisale na listek. Za sodobno gospodinjo kako izboljšamo juhe v vrečkah V veliko zadovoljstvo vseh gospodinj najdemo v trgovinah vedno večjo izbiro raznih juh v prahu. Tako so se razen Argo-juhe, ki je bila prva te vrste na našem tržišču, pojavili še podobni izdelki Franca in Podravke, Tako imamo razen goveje juhe lahko še v najkrajšem času pripravljeno kurjo juho, gobovo, s pretlačenim grahom, zelenjavno, juho s testeninami, rižem ali krompirjem itd. Posebno zaposlena žena se dobro zaveda, kakšno olajšanje pomenijo taki izdelki in zato se jih tudi s pridom poslužuje, Toda čeprav je izbor teh juh precej raznolik, se vseeno s časom pre-sitimo njihovega enakega okusa in si želimo spremembe. Z malo iznajdljivosti pa tudi to spremenimo: Če imate le količkaj več časa, zakuhajte v Argovo juho namesto testenin, ki so že v vrečki, jetrne cmoke, -ki jih pripravite kaj hitro (jetra so lahko goveja ali tudi konjska). Taka juha bo boljša in bolj redilna. Podravki-na grahova juha bo boljša, če boste dali vsakemu v krožnik nekaj kock kruha, prepraženega na olju, maslu ali margarini. Drugič lahko dodaste juhi nekaj koščkov drobne sesekljane klobase. Juhi z mesom in rižem lahko dodaste žlico ali dve vkuhanega paradižnika, zelenjavni juhi pa nastrganega parmezana, ki je sicer precej drag, zato pa izdaten in redilen. Mleko je znano hranivo zaradi svojih koristnih lastnosti in uporabljate ga lahko tudi pri pripravi juh. Pri gobovi in zelenjavni juhi lahko namreč del potrebne vode zamenjate z mlekom. Uporabljate lahko tudi mleko v prahu, ki ga razredčite v vodi. Prav za vse juhe pa velja, da jim lahko dodaste malo sesekljanega peteršilja, kar bo zelo izboljšalo njihov okus. Peteršilj sekljajte na kovinskem krožniku z nerjavečim nožem (lesena deščica namreč pije sok!). Prav tako koristno lahko uporabite pri teh juhah vodo, v kateri ste kuhali krompir, cvetačo ali kako drugo zelenjavo. Ta voda bo dala juhi povsem drug okus, kot ga ima sicer. Paziti morate le, da ta voda ni slana, kajti te juhe so že same na sebi precej slane. Ker je namen teh juh, da gospodinji čimbolj olajšalo in skrajšajo čas pri pripravi kosila, smo namenoma izbrali samo taka navodila, ki resnično ne zahtevajo veliko mu je. S tem pa ni rečeno, da smo s tem izčrpali vse možnosti izboljšav, ki jih je nešteto. Nekaj jih torej prepuščamo še vaši iznajdljivosti! N/OVE REVIJE MLADI SVET, ŠTEV. 6 Iz vsebine: Roman Oberl-ntncr: Pred izbiro poklica — Nove knjige — Enodnevna letovanja — Počitn šk>: dom vajencev v Begunjah — Počitn-ški dom na morju — Pavel Kunavcr: Oprema za izlete — Branka Jurca: Dve iz otroške skupnosti — Kristina Brenkova: Pismo za očka — Franc Strmčnik: Okrutnosti n grobost otroka — Nad-ka Lorenz: Nora Ana — Vitko Musck: Filmski klub — Marija Lulik-Peter-nel: Lahko mi zaupate — Ludvik Aškenazv: Televizijski Dogovor o otrocih in o starš h — Helena Puhar: Zakaj sem podoben tudi očetu? — Po-menek s starši — Midva — Moda. ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE o ZA NASE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCI Istrske ostrige Školjkarstvo je bilo v Istri dobro razvito že v nekdanji Avstriji kot tudi kasneje pod laško okupacijo. Dalo je že tedaj nad 20 milijonov komadov ostrig in več deset vagonov užitnih školjk. Zadnja vojna je skoraj vse uničila, po trudapolnem prizadevanju se je v novi Jugoslaviji postopoma izvršila tudi obnova v gojenju ostrig. Danes ima Ribolovno podjetje Poreč v Limskem kanalu nad 2 milijona ostrig, ki bodo prihodnjo zimo zrele za trg. V načrtu je še povečanje proizvodnje za nadaljnje tri milijone. V Pulju pripravlja na novo ustanovljeno podjetje »Jastog« gojišča za 2 milijona ostrig in okrog 20 vagonov užitnili školjk. Povpraševanje po istrskih ostrigah je v inozemstvu veliko. Istra ima pred Pelje-šcem, kjer v Malostonskem zalivu tudi gojijo ostrige, prednost v hitrejši odpremi školjk v Srednjo in Zahodno Evropo: Dunaj, Budimpešto ali Bern n, pr. dosežejo Istrske ostrige v 16 urah, medtem ko potrebujejo ma-lostonske samo do Reke skoraj še enkrat toliko časa, najmanj pa deset ur več. íaudiQ tf\ P/l »BIHAČ« je 24. junija odplu-la iz Port Artura s tovorom za Reko P/l »DUBROVNIK« je 5. junija odphda iz Avonmoutha za ZDA in prispe v nedeljo, dne 29. junija v Houston M/l »GORENJSKA« je 24: junija priplula iz Dubrovnika v Alek-sandrijo, kjer manipulira s tovorom. P/l »GORICA« je 17. junija priplula v Plymouth, kjer je razložila tovor, nato pa nadaljevala plovbo v ZDA P/l »LJUBLJANA« je 17. junija odplula iz Zelenike in bo 4. julija priplula v Rotterdam M/l »MARTIN KRPAN« je 19. junija priplula na Reko, kjer je razložila tovor in zdaj naklada blago za Aquabo P/l »NERETVA« je 21. junija odplula iz Rase za Zdanov, kamor prispe 30. junija P/l »POHORJE« je 22. junija priplula v Sibenik, kjer razklada tovor P/l »ROG« je 13. junija odplula iz Houstona (ZDA) za Reko, kamor bo priplula dne 7. julija P/l »ZELENGORA« je 14. junija odplida iz Avonmoutha za Miami (ZDA), kamor bo prispela 7. julija VSE OKROG Samorastnikl bi jih imenoval po-koini Prežihov Voranc, Na sivih planotah Slovenskega Krasa med otožno zamišljenimi bori si je težko predstavljati drugačnega gospodarja skope narave, kakor je naš kraški človek v vsei svoji tipičnosti, Rodi se, živi in umira v nenehni borbi z nevidnimi silami prirode, ki mu je vtisnila pečat svote upornosti in kljubovalnosti, da je po trmi in burjastem značaju nrišcl v pregovor. Iludo pa bi sc zmotil, kdor bi presojal Kraševca po strogem izrazu njegovega zagorelega lica Iz iskrečih se, ognjevitih oči odseva v globini duše skrita dobrota, Segavost. in tudi pretkanost. Nemara se je bil pesnik Oton Zupančič zagledal ravno v brhko Kraševko. o kateri ie zapel, da ima »črne oči, na dnu katerih tristo hudičkov spi«. Trdo je življenje teh mehkih ljudi, ki z bolečimi žulji v dlaneh grebejo iz puste zemlje svoj vsakdanji kruh. Trda in skopa je tudi njihova beseda in ltarnor jo postavijo, drži ko pribita. Njihovo voljo je kovalo in skovalo delo. oplojeno s tisočerimi izkušnjami in tegobami, preden je dozorelo v zadoščenje. Ste videli skozi okna drvečega vlaka, ali z mehkih sedežev avtobusa, ali na turističnem izletu po tej pokrajini tiste kamenite okvirje na kraškem svetu, v njih pa preproge obdelane površine? Ali ste pomislili na to, kolikokrat je morala seči Kraševčeva roka po kamen, da ga je zložila v suho ogrado, s katero je zavarovana pest zemlje, iz lcatere raste kruh. Pri teh ogradah sc je kalila in jekllla vztrajnost kraškega Primorca. Moral bi imeti Kosovelovo darovitost in ljubezen in še bi bilo premalo, da bi znal dostojno opisati to čudežno spajanje kraškega sveta z njegovim človekom. Talko priklenjen na svojo zemljo, ji je kraški rodoljub izpovedal in dokazal svojo zvestobo v času najtežje preizkušnje in jo izkazuje in dokazuje danes, ko lebdi nad kraško planoto visoka pesem svobode in si utira na njeno kamenito področje zmagovito pot naš čas z novimi življenjskimi po- goji, ki vsebujejo boljšo in srečnejšo bodočnost tudi našim kraškim ljudem. BRKINCI PRAVIJO . . . Podoba je, da je napočil čas, ko se ne bo več samo govorilo in pisalo, da so v Brkinih izredni pogoji za sadjarstvo, marveč da se tod sadjarstvo resnično razvija in da pomeni za ta del prebivalcev hrpeljske občine glavni vir dohodkov. Na pobočjih brkinskega gričevja so že pričeli urejevati strnjene sadovnjake. Kmetijske zadruge in zadružna poslovna zveza se dogovarjajo s kmetovalci, da bi v kooperaciji zasadili čim večje površine s sadnim drevjem. Jabolka, hruške in slive bodo v Brkinih najbolje uspevale. Tisti, ki se trudijo okoli pospeševanja -sadjarstva, pa so ponekod naleteli na pričakovane ovire. V večini primerov gre za odstop paš-niških površin za bodoči sadovnjak. Kje bodo živino pasli potem, vprašujejo kmetje. Tako so v Slopah zagnali protest, češ da bodo morali iz vasi prodati okoli 60 glav živine, če bo na sedanjih pašnikih sadovnjak, od katerega bi imeli šele čez, pet ali deset, let korist. Strokovnjaki pojasnjujejo, naj kmetje izboljšajo ostale pašnike in travniške površine, naj obnovijo izčrpane senožeti lin opuščene pašnike, naj očistijo in usposobijo še neizkoriščene komplekse. Travniška umetna gnojila se povsod dobro obnesejo. Tako bodo povečali in izboljšali krmsko bazo, s tem okrepili živinorejo, novi sadovnjaki pa jim bodo tako rekoč navrženi. Nekam neradi, prav po kraški trmi, si dajo dopovedovati. Ne bi oklevali niti godrnjali, ako bi navedene gospodarske spremembe mogle po nekem čudu nastati že jutri, ali vsaj letos. Pa še nekaj jih na tihem skrbi in se praskajo za ušesi: če ni tale kooperacija v kaki zvezi z novimi kmetijskimi delovnimi zadrugami in nam bodo zemljo v takihle rokavicah vzeli. Kako smešna in neutemeljena je ta bojazen! Na napakah se učimo, ko gradimo socializem na vasi in v gospodarstvu sploh. Ako smo doživeli z nekdanjimi kmetijskimi delovnimi zadrugami slabe izkušnje, ne bomo tako nespametni, da bi delali ponovno take poizkuse. Danes velja načelo: uporabiti vsa sredstva in sile, da se kmetijska proizvodnja poveča in da se zagotovi tudi kmetijskemu proizvajalcu boljše življenje. In pri tem prizadevanju morajo sodelovati v prvi vrsti kmetje z načrtnim delom na svoji lastni zemlji, povezani s kmetijskimi zadrugami, katerih naloga je, da kmetovalcem nudijo vso strokovno in materialno oporo. Cim več bomo pridelali, tem več bodo zadruge lahko v jeseni dkupile. Ker pa zadruge vsaj na našem področju ne razpolagajo z lastnimi površinami, na katerih bi lahko organizirale vzorna kmetijska posestva in bi to zahtevalo tudi neprimerno več časa in stroškov, zato smo se odločili za kooperativni sistem, v katerem ne bo ostal osamljen noben kmet, razen tistega, ki bi zaradi nezaupanja ali kakih drugih trmastih predsodkov hotel ostati izven kooperacije v svojo lastno škodo. Visoko razvita državljanska zavest naših ljudi pa bo nedvomno posredovala za napredno usmerjenost malega kmeta, ki danes životari na svoji omejeni posesti. Pregarje, ta ponosna gospodarica Brkinov, bo kmalu povezana s svetom po telefonski žici. Drogove za napeljavo so dali prebivalci sami. Kino že imajo in zdravniško ambulanto tudi. Okoli šole bi bilo potrebno še marsikaj urediti. Pretesna je in pomanjkljivo opremljena. Starši bi morali biti tesneje povezani s šolo in bolje skrbeti za pravilno vzgojo svojih otrok. Alkohol, karte, tobak in prezgodnji ljubezenski poskusi niso za šolsko mladino. V SLIVJU SO ZAPELE SEKIRE Da bi imeli pašnik, naj bi se umaknil borov gozd, ki se je kdo ve kdaj samosevno pritihotapil nad vas. Problem, kje je pravzaprav razmejitvena črta med pašniškimi in gozdnimi površinami na Krasu sploh, še vedno ni rešen. Zaradi pomanjkanja paše so zahtevali vaščani, naj jim gozdna uprava dovoli posekati del borovega gozda. Odkazano jim je bilo število borovcev, ki naj bi jili brez večje škode vaščani iztrebili v korist pašnika. Gnani od neke višje sile pa so se lotili sekanja borovcev kar od S traktorjein in plugom VLOŽENA SREDSTVA SO ZAČELA VRAČATI BOGATE SADOVE Sijajni obeti s kmetijskega posestva Škocjan-Ankaran — Do leta 1961 bodo rodili vsi doslej kul-tivirani novi vinogradi in nasadi — Obilna proizvodnja bo čedalje odločilneje vplivala na tržne cene kraja, ker jim je bil potreben les za kurjavo, za popravilo gospodarskih poslopij, pa tudi za prodajo. Ne glede na to, da za to nesmiselno sekanje niso imeli dovoljenja in so za tako samovoljno pustošenje gozda po zakonu odgovorni, glede pašnika niso prišli na svoj račun, ker se je na posekani površini pokazalo skalnato goličevje, prek katerega bo vdirala burja na obdelovalne površine. Občinski organi tega niso mogli preprečiti, kakor ne morejo preprečiti požarov, ki se ob prvi pomladi pogosto pojavljajo v bližini pogozdenih površin in ogrožajo mlade borove nasade, Očividno je, da te požare podtikajo zločinske roke zato, da bi na osmo-jenih pašnikih pognala bujnejša trava in nudila boljšo pašo za živino. Zavedni lcmetje obsojajo taka početja, ki so prav toliko dokaz pomanjkanja krme, kakor zaostalosti nekaterih ljudi na vasi, ki se zaradi trenutne koristi rajši poslužujejo takih (Nadaljevanje na 10. strani) Prve znanilke bodočega bogastva vsi! Po svojem poženete traktor, zamahnete z motiko, koso in srpom. Nikar se ne spotikajte ob trenutno še nerešeno lastninsko vprašanje optantske zemlje. Jutri ga ne bo več. Rast na zemlji se za takšne reči ne meni, kakor se z njimi srbeče ubadajo ljudje, ki jih je čas prehitel in ne vidijo pedi pred seboj. Najsi so bili kdor koli, ali pametno so ravnali, ko so rekli: tu bomo kmetovali v celem, napredno, s strojno obdelavo, ceneje, socialistično. Poglejte podobo po štirih letih: rarzsežni hektari novih vinogradov, prostrani hektari nasadov breskev, marelic, mandljev, orehov. Kako bodro, kako kipeče vse to odganja in se žene kvišku, urejeno v ravne vrste vzdolž in počez, da vozite vmes s traktorjem in strojem kakor po varnih poteh! Kako vse to zeleni, kako veselo se pretakajo po lesovju sokovi iz dobre zemlje, da jutri, pojutrišnjem nalože trge z žlahtnimi sadovi! Se še spomnite pred leti zanemarjene zemlje, pritlikavega ničvrednega lesovja, okupacijskih, policijskih in carinskih bunkerjev in blokov? Kaj bi se ne! Buldožerji in traktorji pa preudaren človek so izravnali tisti nevredni svet. Zdaj pojdite na priliko na Debeli rtič. Če ga poznate od prej, bogme, in ste pravični, boste komajda verjeli svojim očem, kako se svet po dobri zamisli lahko izpremeni. Dokler si sredi teh novih vinogradov in nasadov do sitega ne napasete oči, ne pojdete od tod. In kako vas bo prešinjala vera v dobro idejo, ki veleva človeku tako čarovno izpreminjati nevredni svet v dobro, urejeno, skupno zemljo! Ali se zdaj še čudite zavistnežem in zlonamernim vedeževalcem, napovedujočim polomijo, kako bolj in bolj stegujejo vratove čez plot in jih do živega kolje zavist? Ne, take silne rasti ne morete gledati mirne duše, neprizadeto: ali vas vsega prešinja nemirno kipeča radost, ali se vam na stežaj odpirajo oči, ali pa vas tare lakotni obup! Ko ste takole vse pretaknili in vse premislili na tej veliki in skupni kmetiji, zlahka ugotovite, da ste morda včeraj ali predvčerajšnjim čisto brez potrebe tožili zastran sredstev, ki jih take čudovite in silne izpre-membe sveta terjajo. Taka velika skupna kmetija ni na priliko kakor vodovod: opraviš investicijo, odpreš pipo in že teče. Takšna rast potrebuje časa. To vemo vsi, tokraj in onkraj plotu. Zato vere v takšno rast ne sme motiti in glodati nestrpnost. Času čas, kajne? In ta čas je zdaj na zemlji okoli Koprskega zaliva dozorel v prve sadove! NEMIRNO PRIČAKOVANJE Na veliki, skupni škocjansko-ankaranski kmetiji so v teh zadnjih štirih letih že marsikaj pridelali, vzgojili in obrali, poželi in < nakosili. Če pa te stvari preso- jamo s stališča vloženih investicij, je kajpada komaj malenkost tistega, kar pričakujemo in se nam zatrdno obeta. Koga bi zatorej ne priklenilo tisto nemirno veselje, tisto iz leta v leto naraščajoče pričakovanje, ki te dni prevzema ljudi, ki delajo in se pote na tej zemlji? Rad verjamem, da je upravnik Bilo-slav Narcis le z največjo težavo vzdržal te dni v pisarni vsaj toliko časa, da bi se mu na mizi prehudo ne nabrali papirji. Prav gotovo ga od jutra do večera nemirno vleče na breskove plantaže na Debelem rtiču. Tam zunaj, onkraj Koprskega zaliva, pa medtem mirno v soncu dozorevajo prve breskve. Sprva zelene, mehko obrasle, rdijo in rumene. Sadjarski mojster Lojze Bizjak jih v svojih očeh gojil kakor ljube, drage ptičke. Kdo ve kolikokrat si jih v mislih pritisne na lice, da bi čutil njih žametno mehkobo? Kdo ve kolikokrat jih v mislih jemlje te dni v dlani, nežno otipava in spet pripne na veje, med suličaste liste, da se do kraja porede ~in odenejo v pisano, žametno suk-njico? Kako lepo mora vendar biti pravemu sadjarju, ki svojega posla ne opravlja samo tehnično in z znanjem, ampak od srca. In zdi se mi čisto prav, ko pravim, da je- Lojze Bizjak takšen sadjar. Tako je gojil breskve na Osojniku nad Ptujem in še marsikje, koder ga je pot vodila v življenju. In tako goji zdaj breskve na plantažah te naše socialistične kmetije. DOZORELE SO: OBIRAJTE! Tako: danes: ta ponedeljek, se je izpolnilo vroče pričakovanje. Delovne roke bodo obrale prve sadove z breskovega nasada, kjer je bila pred štirimi leti še prazna, nevredna zemlja. »Če bi ne bilo suše, bi bil ta prvi, težko pričakovani sad obilnejši,« je žal mojstru Lojzetu Bizjaku in kmetijskemu tehniku Stanku Mešku. Med vrstami pritličnih bresko-vih dreves se enakomerno prestavlja —• Reza z velikim slamnikom, privezanim pod vratom, da bi ji ga sapa ne odnesla levo dol v Koprski zaliv ali desno v Tržaškega. Za njo se pomikajo Kristina, Micka, oba Eliota, Marjan, Jože in Tone. Z rokami segajo med vitko vejevje, Trgajo in varno in ljubeče pokladajo rdečerumene žametne sadove v plitve zaboj čke. Z vseh vetrov je sadjarska delovna skupina, ki že vsa leta neguje nasade na Debelem rtiču in drugod po obširnem posestvu. Reza celo iz Bosanske Gradiške. Kdo ve kakšna pota so jih pripeljala v te breskove nasade? Zemljo so pripravljali zanje, kopali jame, vanje sadili nežna stebelca. Potem pa negovali in čakali. »Kako čudno lepo mi je bilo pri srcu, ko sem prvič zasadila (Nadaljevanje na 10. strani) med breskovimi nasadi Brez pretiravanja: nekaj dni bi potrebovali, da bi obhodili, vse pretaknili in vse pregledali ter premislili na velikem kmetijskem posestvu Škocjan-Ankaran. Ali potlej se vam kakor sama po sebi in v celoti pokaže imenitna podoba rasti in življenja na 300 hektarih zemlje, ki ravna in v prisojnih gričih ,in rebreh obkroža Koprski zaliv vse do Debelega rtiča. Tu je zdaj vsaka prav- Da bo trta bolje rodila... da o socializmu odveč. Tu zdaj nima nobenega smisla več pre-tehtavati in se obotavljati, kaj da je bolje in pametneje: v drobne parcele razkosana zemlja ali zemlja v enem, zemlja v celem! Tu zdaj ni več stoterih in stoterih ozar, na katerih še pluga niste mogli pošteno obrniti ne si na svojem počiti, ne da bi stopili na tuje. Po svojem hodite povprek in počez: delavec in kmet, uslužbenec in obrtnik, ti in jaz, mi Tudi v koprskem okraju bomo letos Dan Borca veliko bolj slovesno proslavili, kot smo ga lani, saj bomo ob tem prazniku počastili tudi 15. obletnico bitke na Sutjeski. Pripravljalni odbori za izvedbo proslav in prireditev zaključujejo svoje obsežno delo in že seznanjajo prebivalstvo s pomembnejšimi dogodki, ki bodo 3, in 4. julija. V vseh središčih občin in v vseh večjih krajih bodo na večer pred Dnevom borca akademije s spominskimi govori in nastopi kulturnoprosvetnih skupin. Na hribih bodo prižgali kresove, vasi in mesta pa lepo okrasili in razsvetlili. Osrednje občinske proslave bodo v znanih partizanskih krajih 4. julija. Tako pripravlja občina Koper veliko proslavo v znani partizanski vasici Gabrovici, kjer je bil začetek partizanskega gibanja v Istri, kjer je delala prva partizanska ilegalna tiskarna in kjer je bil spomladi leta 1943 sedež Okrožnega komiteja KPS ter glavne tehnike za Slovensko Istro. (Nadaljevanje z 9. strani) uničevalnih akcij, kakor da hi si pomagali s sodobnim načinom povečevanja krmslce baze. • NE MOREJO SE Poizvedoval sem, zakaj se Hrpelj-čani in Kozinci nekako ne morejo med seboj, pa mi ni vedel nihče kaj določenega povedati. Je pa to že staro nasprotstvo med njimi. Nekoč so si otroci iz obeh vasi napovedali vojno med seboj. Tam okoli železniške proge, ki razmejuje obe naselji, se je vnela liuda bitka. Oba nasprotnika sta bila »oborožena« z lesenimi puškami in sabljami. »Ko je stopila v akcijo še »artilerija« in je začelo frčati kamenje, je bilo nekaj ranjenih. Namesto sanitejčev so prišli ranjence reševat starejši domačini in tedaj se je pričelo tisto: »Vaš je našega! Ušesa mu bom potrgal!« — »Ni res, videla sem, kako je vaš začel!«, itd. Potem je vsak svojega »borca« pograbil in ga odnesel domov, usajajoč se na Kozince, Kozinci pa na Hrpeljčane. Po »bitki« se je nasprotstvo še bolj poglobilo, ni pa zavzelo oblike sovražnosti. V času okupacije in še prej je del Kozine spadal pod župnijo Draga, drugi del pa pod Rodik. Hr-pelje so bile nekako za sebe. Zato nekaj starih umrlih Kozinčanov počiva na pokopališču v Dragi, nekaj pa v Kodiku, pokojni IlrpeljCaiii pa imajo svoj zadnji domek na domačem »žegnu«. Danes jih seveda pod rušo družita vzorna sloga in bratstvo. Ko pišem o gospodarskih in drugih zadevah iz hrpeljske občine, moram paziti, da ne bi omenjal kmetijske zadruge v Kozini, marveč zapisati se mora KZ Ilrpelje — Kozina. Godbe na pihala iz Klanca tudi ni, ampak je to godba Ocizla—Klanec, ker so jo ustanovili Ocizljani, v Klancu pa imajo člani samo vaje. Ni veliko manjkalo, pa bi si bil zavoljo tega nakopal sovražnike, tako natančni so. Vsa zadeva pa v bistvu ni prav nič resna. Na roditeljskih sestankih, političnih zborovanjih, tečajih, plesih in prireditvah pa le pridejo skupaj in pustijo predsodke doma. Pri izvajanju Videmslcega sporazuma in udeležb: v maloobmejnem prometu jih druži skupna trgovska »žilica«. Mesnica je končno samo v Koz'm in tam ne delajo nobene razlike pri prodaj-teletine brez kosti, k: je skupni »!z-nosni« artikel Kozinčanov in Hrpelj-cev. Zato pa nikakor nič ne »taka«, če se med seboj ne morejo m je tudi to njihova, zasebna zadeva. V Hrpeljah—Kozini ni veliko kme- V ta namen bo v preurejenih prostorih »Tehnike« razstava tiskarskih del, ki jih je tiskala tiskarna v času NOB. V Gabro-vico bodo prihitele tudi številne partizanske patrulje. Te bodo spotoma obiskale spomenike in spominske plošče ter partizanske kraje. Začetek proslave, na kateri bodo govorili najvidnejši politični predstavniki koprske občine, bo ob 13. uri. Tega dne bodo tudi razvili prapor Zveze borcev. V Izoli in Kortah bodo akademije, predsednik ObLO Izola pa bo priredil sprejem za bivše partizane, za partizanske vdove in otroke padlih borcev. Osrednja proslava piranske občine bo na Belem križu, medtem ko bodo v Piranu, Portorožu in v drugih krajih običajne spominske proslave. Veliko slavje bodo imeli prebivalci ilirsko-bistriške občine v Jelšanah, kjer bodo odkrili spominsko ploščo ter priredili partizanski miting s sodelovanjem pripadnikov ,TLA. Na Kalcu bodo priredili parti- I tov. In kar jih je. ljubosumno bdijo nad svojo posestjo tudi tedaj, ko bi bilo v javnem interesu, da bi nekoliko popustili, ne da bi zato trpeli kako škodo. V tem oziru bi jim šel rahel očitek konservativnosti. Sicer pa so to dobri ljudje, med njimi mnogo srčno dobrih in sprejemljivih za vse kar je naprednega. Njihova kmetijska zadruga je pričela v Beki urejevati nasad v kooperaciji s privatnimi kmeti, šlo je brez ugovarjanja. Ljudem več ne zastirajo pogledov v bodočnost sebični predsodki. In tako je prav. Edino tako jo prav. Ce kje, tedaj je tukaj potrebno povezati gospodarske interese v močno ,in nedeljivo skupnost. Preozek je časopisni prostor, da bi se razpisal še o marsičem in izpopolnil to skromno ogledalo naših kraških ljudi. Letošnja zapoznela pomlad obeta dobro letino. Naj bi bila letošnja jesen zares plodonosna tudi za kraškega človeka. jaša zvan zanski tabor, na katerega bodo prihiteli prebivalci pivške, hrpeljske ter postojnske občine. Občinski odbor ZB in strelska družina bosta razvila svoja prapora, člani predvojaške vzgoje in strelske družine bodo organizirali partizanske patrulje, ki se bodo zbrale na Kalcu ob tabornem ognju, kjer bodo bivši borci NOB obujali spomine na osvobodilno vojno. V velikem številu bodo sodelovali tudi pripadniki JLA. Postojnska občina bo imela svojo osrednjo proslavo na Planini, razen te še vrsto drugih prireditev in proslav v večjih krajih. Svečane akademije bodo tudi na prostem v Sežani, Dutovljah in Štanjelu, v Šmarjah pri Sežani pa bodo odkrili spominsko ploščo padlim v NOB. Krajevni ljudski odbori bodo imeli slavnostne seje v počastitev bitk na Sutjeski. Prebivalci partizanov in spomenike, postav-bodo okrasili grobove padlih ljene njim v spomin. Obiskali bodo tudi partizanske družine in bivše borce, ki se zdravijo v naših bolnišnicah. IZLET V POSTOJNSKO JAMO Pionirski odred Korte nad Izolo je priredil lep izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad. Pionirji so z zanimanjem ogledovali čudoviti podzemski kraški svet, ki so ga prvič videli. Veliko pozornost jim je tudi vzbudila postonjska železniška postaja. Izleta so se udeležili tudi nekateri starši, ki so tako kot pionirji hvaležni kmetijski zadrugi v Izoli, da jim je omogočila za zaključek šolskega leta tako poučno potovanje. Pivška občina je šele lani dobila sanitarni in higienski inšpektorat, ki dela skupno z zdravstvenim domom v Pivki. Do tedaj so inšpekcijsko službo na področju te občine opravljali sanitarni inšpektorji iz Postojne iti Ilirske Bistrice. Kljub temu, da se inšpektorat bori s številnimi materialnimi in drugimi težavami, ki močno vplivajo na njegovo delo, je v prvem letu svojega obstoja že zabeležil lepe uspehe. Reševati mora številne probleme, ki so se desetletja kopičili in so v glavnem posledica pomanjkanja zadostnih denarnih sredstev za zdravstvo, kanalizacijo, asanacije itd. Največje težave povzročajo pomanjkljive komunalne naprave. Vodovodne naprave, kanalizacija, gostinski in trgovinski obrati so zlasti po vaseh slabo grajeni ter zastareli. Pri tem ni treba posebej poudarjati, da je problem preskrbe z vodo zelo velik in se njegovo reševanje vleče že dolga desetletja. Tudi mlekarne, zbiralnice mleka, prodajalne sadja in zelenjave, mlini in drugi živilski obrati so tehnično slabo opremljeni ter nameščeni v neprimernih pro- PISMO UREDNIŠTVU TOVARIŠ UREDNIK! Bliža se 4. julij, Dan borca, ki bo letos združen s proslavo 15. obletnice težkih borb na Sutjeski. Predvidene so številne proslave, prireditve iti izleti. Razumljivo je, da si vsak, posebno še bivši borci, želi prisostvovati večjim proslavam in se udeležiti kakega izleta v partizanske kraje. Zgodi pa se lahko, da se marsikomu ta želja ne bo uresničila. Znano je, da veliko podjetij ne izplačuje plač precl šestim v mesecu. Tako bo marsikdo moral ostati doma, ker ne bo imel dovolj denarja za. praznik. Zato bi bilo prav, da bi Zveza borcev podprla predlog bivših borcev, naj bi podjetja in ustanove skušale izplačati plače precl 4. julijem, če pa to ne, pa naj bi vsaj dali akontacije kot so jih pred proslavo na Okroglici. Borec VZOREN PAŠNIK KZ KNEŽAK V sredo, 18. t. m., je prevzel odbor kmetijske zadruge 'V Kne-žaku v upravljanje pašnik, na katerem se bo lahko paslo več kot 250 glav živine. Ta pašnik je sodobno urejen. Ima tri velika napajališča, prostoren hlev in ograjene staje. Na njem bodo pasli svojo živino živinorejci s področja kmetijskih zadrug Knežak, Ilirska Bistrica in Jelšane. Zaradi letošnje suše, ki je posebno prizadejala živinsko krmo, bodo kmetijske zadruge prignale na ta višinski pašnik kar največ živine, tako da ne bo treba že poleti pokladati sena. Vzorno urejeni pašnik je lahko v ponos vsem tamkajšnjim živinorejcem. V. J. □ □ □ storili. Pohvaliti pa je treba osebje, ki dela v njih, saj skrbi za zadovoljivo higiensko stanje poslovalnic. V slabem stanju so tudi šolska poslopja, ki jih je v občini 12, od teh pa večina starih najmanj 70 let. Leseni deli zgradb so izrabljeni in tudi oprema je le redkokje nova. Najslabše pogoje ima osnovna šola na Suhorju, ki gostuje v enem samem prostoru starega župnišča. Delovna mesta v podjetjih ustrezajo higiensko-varnostnim predpisom. Tovarna JAVOR je lani uredila celo lastno obratno ambulanto, ki bo s stalno službo in s sistematičnimi pregledi močno izboljšala zdravstveno stanje v občini. S sistematičnimi pregledi šolske mladine, osebja, zaposlenega v živilski stroki, živil in pijače, kanalizacije, vodovodov, vodnjakov in drugih za zdravje važnih objektov, bosta lahko zdravstveni dom in sanitarni inšpektorat v veliki meri preprečevala bolezni in vplivala na izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev. Na Pivškem posvečajo veliko pozornosti zdravstveni vzgoji. Zato so letos priredili že 45 zdravstvenih predavanj, ki se jih je udeležilo skoraj 3000 poslušalcev. Predavatelji so udeležence predavanj seznanili z rakastimi obolenji, z nalezljivimi in otroškimi boleznimi, nego otroka, z nudenjem prve pomoči in podobno. V aprilu so zaključili cepljenje proti davici in kozam, ko so cepili 627 otrok. Ta teden pa je tretje cepljenje proti paralizi zajelo 975 otrok. Razveseljivo je, da neopravičenih izostankov ni bilo. Zdravstvena služba je letos zabeležila komaj nekaj primerov obolenj za nalezljivimi boleznimi, vendar so bili ti primeri lažje narave. Zaradi sistematičnega cepljenja proti otroški paralizi ni bilo v zadnjem času zabeleženo nobeno obolenje zaradi te bolezni. Sanitarni inšpektorat vestno in v okviru svojih možnosti širi zdravstveno stanje med ljudstvom, opozarja na pomanjkljivosti in se vztrajno trudi, da bi bilo zdravstveno stanje prebivalcev pivške občine vedno boljše. S. M. (Nadaljevanje z 9. strani) zobe v breskev,« mi tako prisrčno pravi ena izmed deklet, da sem tisti hip občutil, kako so ti ljudje prižeti z rokami in mislimi na breskve, na te nasade, ki se vsenaokoli razpenjajo po kopnim Debelega rtiča. »Kakor so zrasle breskve, tako smo zrasli mi, delavci in ljudje. Kar poglejte zdaj nas in breskve,« se vsi veselo smejimo, ko se razvrščamo pred fotografsko lečo, najbolj vedra Reza z zagorelimi lici, kakor da so ji zamolkle breskve dale barvo. Prva letina zna razvneti ljudi besede in načrte. Na tem najstarejšem nasadu so zdaj dozorele breskve, ki jim pravijo »majski cvet«, rdečerumene, sočne in z imenitno aromo kakor nobena druga vrsta. zdaj bo laže počakati do kraja Na Debelem rtiču so lanske jeseni posadili 26 ha breskovih nasadov. Letos spomladi so pripravili zemljo za nadaljnjih 21 ha in od tega 4 ha že tudi posadili z breskovimi stebelci. Do letošnje jeseni bo posajena vsa plantaža 47 ha, na kateri bo 32.000 breskovih drevesc. V letnem zaporedju, kakor so nastajali nasadi, bo zdaj nastopala rodnost. Z vsakim letom bo torej obilnejši pridelek breskev, Do leta 1961 bodo dorasli vsi nasadi do rodnosti. In v normalnih letinah ter ob polni rodnosti daje eno drevesce do 40 kg breskev. No, izračunajmo takšno najboljšo breskovo letino na Debelem rtiču: 32.000 drevesc krat 40 kg je 1,280.000 kg breskev. Prekrasna številka, kajne? Zamislite se za trenutek: vlak s 128 desettonskim vagoni — prepoln breskev! Čudovito, kaj takega s tega sicer malega Debelega rtiča! Vagoni, cela nepregledna vrsta vagonov breskev raznih najboljših vrst, kakor »majski cvet«, »P 8«, »Morettini 2« in »Moretti-ni 12«, pa »Soška breskev« in obilna amerikanska »Amsdem«. Letošnjo jesen pa bodo na Debelem rtiču še enkrat doživeli prvo težko pričakovano letino. V 3,7 ha velikem vinogradu bo prvič obrodil kabernet črno grozdje, ki daje eno izmed najboljših vin. To bo prvi pridelek, prva sladka radost. Postopoma pa bodo leto za letom začeli roditi na Debelem rtiču tudi ostali vinogradi, ki jih je v celoti 22 ha. Kdor teh novih vinogradov ni videl, ne ve, kaj je sodobno urejen vinogradniški nasad s trižič-no vzgojo po sistemu »Silvo«. Do leta 1961 bo vseh 22 ha vinogradov rodnih. V polni rodnosti lahko pričakujemo z vsake trte od 5 do 7 kg grozdja. Ker so nam povedali, da je na 22 ha 61,600 trt, si z lahkoto izračunamo, da bomo v dobri letini dobili z Debelega rtiča 366.000 kg najboljšega grozdja, kabernet, merlot in malvazijo. Torej vlak s 36 vagoni grozdja! Letos jeseni začno pripravljati zemljo za nadaljnjih 30 ha novih vinogradov. Potlej bo torej čez leta vozil z Debelega rtiča vsako dobro letino vlak s 100 vagoni grozdja. Vse te le/tine veljajo samo za nove nasade na Debelem rtiču, ki je eden izmed treh bratov škoc-jansko-ankaranskega kmetijskega posestva. Obrat Škocjan in obrat Bonifika pa tvorita vsak zase svojo bogato bližnjo prihodnost, Ko bo vsa ta zemlja v polni rodnosti, vsa urejena po najsodobnejši agrotehniki, se bomo mogli samo še strme vprašati: na 300 ha pa takšen zaklad? In ko bodo letine dajale stotere vagone najboljšega namiznega in vinskega grozdja pa breskev, marelic, orehov, mandljev ter najboljšega semena pšenice, solate, peteršilja, čebule, ohrovta, paprike, paradižnika, redkvice in drugih semen, takrat bomo mogli šele do dna razumeti, kaj se pravi napredna, organizirana socialistična kmetijska proizvodnja. Ali takrat že sama ta velekmetija ne bo odločilno vplivala na tržišče s nridel-ki do najnižjih proizvodnih stroških ter potrošniku prispevala izdaten delež za višjo življenjsko raven? Prav gotovo, kajne? Ljubo Cvrček i Počasi pa gotovo gre delo pri Kostnici padlih borcev v PIVKI naprej. Vsako nedeljo pomagajo prostovolj ci. Tokrat so pomagali železničarji M TVD Partizan Postojna: košarkarsko moštvo. Od leve proti desni stoje Babuder, Vižin, Tavčar in naš športni sodelavec Miklavčič. Posnetek z okrajnega atletskega prvenstva v Kopru, na katerem so Postojnčani dosegli II. mesto v štafetnem teku 4 X 100 m telesna vzgoja * šport* šah * telesna v z g o j ODPRTO PRVENSTVO KOPRA V soboto in nedeljo je bil v Kopru prvi republiški namiznote-niški turnir kot odprto prvenstvo Kopra;. Namiznoteniška zveza Slovenije je s tem dala lepo priznanje namiznoteniški pod-zvezi koprskega okraja, ki se že dve leti trudi za uveljavljanje te lepe športne panoge v koprskem okraju. Škoda, da je 22. junij že zelo pozen datum za tovrstne prireditve, saj je namiznoteniška sezona že pri koncu. Za turnir se je prijavilo več kvalitetnih ekip, žal pa so morale nekatere iz tehničnih vzrokov odpovedati sodelovanje. Kljub temu se je zbralo sedem ekip iz Ljubljane, Kranja, Jesenic, Kopra in Izole. Pogrešali pa smo ekipo Nove Gorice, ki je v zadnjem času lepo napredovala. Da je bila kvaliteta turnirja na višini, sta predvsem prispevala član druge zvezne lige Jesenice in ljubljanska Ilirija. V glavni točki turnirja (moški posamezno) je zmagal talentirani obrambni igralec Stana z Jese- nic. ki je v finalu z lahkoto premagal veterana Štrumblja. Najlepši dvoboj turnirja pa je bil pravzaprav polfinale med Ccš-njevcem (Ilirija) in Stano, ki ga jc Jeseničan z veliko težavo (3:2) odločil v svojo korist. V disciplini moški B je zmagal Grintal (Ilirija), ki je v finalu premagal Kranjčana Bajžlja z 2:1. V finalu moški ekipno ni prišlo do presenečenj, saj so Jeseničani gladko premagali Ilirijo s 5:0. Največje presenečenje turnirja pa je bila vsekakor zmaga Koprčanke Ilorjakove, ki je z lepo igro premagala najprej Sterlcto-vo z Jesenic, nato pa v finalu še Češnjevčevo (Ilirija). Iiorjakova je razen tega osvojila prvo mesto tudi v mešanih dvojicah, m sicer skupaj s Štrumbljem. V igri moških dvojic sta Stana in Štrumbelj premagala Logarja in Breganta, v dvoboju ženskih ekip pa je Ilirija premagala Koper s 3:0. Pri tem moramo pripomniti, da so Koprčanke dobro igrale in izgubile le z malenkostno razliko v točkah. Zmagovalci posameznih disciplin so prejeli pokale in spominske diplome. M. V. V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v enotno slovensko nogometno ligo je Koper dosegel na domačem igrišču neodločen rezultat s kranjsko Planiko. Gostje so igrali boljše, zlasti v drugem polčasu, ko so domačini lc za las ušli porazu. Koprskemu moštvu zamerimo predvsem ne- Priznanje športnim delavcem V soboto je bila v Kopru skromna slovesnost, ki se je je udeležilo večje število športnih delavcev koprskega okraja. V imenu okrajnih športnih organizacij je razdelil zaslužnim športnim delavcem priznanja v obliki diplom predsednik občinskega sveta za telesno vzgojo Boris Jurca. Priznanje okrajnega sveta za telesno vzgojo so dobili: Luci-jan Furlanič, Ljuban Omladič, dr, Erncst Zcga, dr. Viktor Vovk, dr. Branko Šalamun, Janez Kramar, Ecio Jazbec, Drago Cihak in Jože Škulj. Diplome občinskega sveta za telesno vzgojo pa so prejeli Zora Ličen, Lucijan Kozlovič, Mitja Race, Ada Kuhar, Miča Obranovič, Stanka Sluga, Vergi-lij Jakomin, Miljutin Vesel, Zvo-nimir Pele, Vcsko Kezunovič, Sti-pe Filipovič, Viktor Juri, Josip Bajlo, Jože Turčinovič, Anton Rozman in Gverin Kavalič. Š A H NA PRVENSTVU OKRAJA VODI MIŠURA V soboto se je začel v hotelu Triglav v Kopru šahovski turnir posameznikov za letošnje prvenstvo koprskega okraja. Prijavilo se je 12 igralcev, od tega po pet iz Kopra in Izole ter po eden iz Pirana in Valdoltre. Zastopan je torej le obmorski predel, kar je vsekakor škoda, saj imajo zlasti v Postojni in Sežani vrsto odličnih šahistov. Po tretjem kolu vodi prepričljivo prvak Izole Miš ura, ki je dobil vse tri partije. Na drugem mestu sta Dolinšek in Hojnik z 2 točkama in pol. Preseneča pa slab začetek prvaka Kopra Gcr-želja, ki je iz treh partij dobil le eno točko borbenost. Izjema sta bila le Gombač in Jermanič, ki sta se požrtvovalno borila, Slaba igra moštva pa gre delno na račun dejstva, da so morali tik pred tekmo spremeniti postavo, ker sta bila dva igralca nepravilno registrirana. Koper ima zdaj le slabe izglede za uvrstitev v nadaljnja tekmovanja. Prihodnjo nedeljo igra v Domžalah, nato pa še v Kranju in z Domžalami doma. Iz treh preostalih tekem bi moral osvojiti vsaj štiri točke, kar bi mu verjetno zadostovalo za prvo mesto. Nato pa bi moral zmagati še v kvalifikacijah z Jesenicami. Vsekakor bi bilo napačno, če bi prezgodaj vrgli puško v koruzo, saj je Koper solidna enajstorica, ki bi ob borbeni igri lahko presenetila tudi na tujih igriščih. Priprave za sparine igre elektrogospodarstva Primorska elektrogospodarska podjetja se že nekaj tednov skrbno pripravljajo na športne igre elektrogospodarstva," ki bodo konec meseca v Mariboru. Koprski okraj bodo zastopali športniki Elektro-Koper, goriški okraj pa Elektro-Gorica, Elektro-Tolmin in Soške elektrarne. Skupaj bo Primorsko zastopalo okrog 140 športnikov elektrogospodarskih kolekt 1VOV, Iv i bodo tekmovali v šahu, odbojki, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in lahki atletiki. V okviru priprav za Maribor je odbojkarska ekipa Elek-tro-Kopra povabila koprskega sindikalnega prvaka Radio Koper in izgubila srečanje z 1:3. Ob tej priložnosti naj omenimo, da je kolektiv Elcktro-Kopra zgradil za svojim upravnim poslopjem zelo lepo odbojkarsko igrišče, za katerega lahko trdimo, da je najlepše na naši obali. Res poučen zgled športnim in partizanskim društvom v Kopru, kjer o športnih objektih že nekaj let samo »diskutirajo . NOVA GORICA IMA NAJBOLJŠE MLADINCE IN PIONIRJE V nedeljo se je nadaljevalo mladinsko prvenstvo Slovenije v nogometu. Primorski prvak Nova Gorica je zabeležil spet pomembno zmago in premagal ljubljanskega Slovana z 8:0. Mladinci Nove Gorice imajo lepe izglede za osvojitev prvega ali vsaj enega od prvih mest v republiki. Lep uspeh so dosegli tudi pionirji Nove Gorice, ki so prav tako kot mladinci osvojili naslov prvaka Primorske. Ii A Z P I S 5 T I P K N D I .1 Po 23. členu Temeljnega zakona o štipendijah razpisuje Komisija /a štipendije pri občinskem ljudskem odboru Sežana naslednje štipendije- 1 za študij na pravni fakulteti — pravo 2 za študij na VPS — 1 za matematiko in I za slovenščino t za študij na medicinski fakulteti — stomatologijo 1 za študij na medicinski srednji šoli — medicinski laborant 1 za študij na srednji ekonomski šoli 1 za študij na agronomski fakulteti — inženir agronom 2 /a študij na srednji kmetijski šoli — kmetijski tehnik 1 za študij na srednji tehnični šoli — odsek za elektro-tehniko — sibkl tok. Prosilci naj do 10. avgusta 193S vložijo kolkovano prošnjo (ISO,— din državne takse, in 93,— din lokalne takse žavne takse) in predlože; 1. Potrdilo o vpisu v šolo 2. Izjavo o gmotnem stanju (obrazec OD) 3. Potrdilo o višini prejemanja otroškega dodatka I. Mnenje mladinske organizacije. Prednost pri dodeljevanju štipendije imajo otroci ostali dijaki Iz naše občine. ter vsako prilogo 23.— din dr- PR In ZFN ter Komisija za štipendije občinskega I,t) Sežana Tedenska prometna kronika V četrtek. 19. t. m., zvečer je hotel voznik potniškega avtomobila Ivo Zi-danik iz Sežane na cesti med Frnetiči in Sežano, ko je pripeljal iz stransko na glavno cesto, izsiliti prednost pred Putnikovim avtobusom. To pa sc mu nt posteč- lo in prišlo Je do trčenja. Lažje telesne poškodbe jc dobila Tilka Rihter. V soboto proti večeru pa se Jc zgodila zelo huda prometna nezgoda med Vrcmam. in Ribnico. Šofer Peter Križman je v nekoliko vinjenem stanju upravljal tovorni avtomobil, last podjetja »Jelka« v Kozini. V kabino tovornjaka je strpal šest oseb, čeprav se bi smeli v njej peljati lc trije, vozil je z nepr merno hitrostjo in zato je kamion zdrknil s ceste v več metrov globok Jarek pod cesto. Sest hudo poškodovanih potnikov so morali nemudma prepeljati v bolnišnico, šofer, ki je sam bil hudo poškodovan. pa Je takoj po nezgod: pobegni in so ga šele po daljšem zasledovanju našli močno ranjenega. Skoda na kamionu je ocenjena na približno 2 milijona d narjev. V nedeljo popoldne je zavozll v vinjenem stanju Livlo Carpanettl Iz Milj pri Trstu z motorn m kolesom v bližin. Strunjana v obcestni smernik. Pri tem Jc padel, utrpel hude telesne poškodbe In naprav.1 -10.000 dinarjev materialne škode. Istega dne ponoč. se Je podobna nesreča, to Je trčenje z motorjem v obcestni smernik, zgodila med Portorožem n Se-čovljam Jožetu Slovši :.: CcdoIJ pri Sečovljah. Tud. on je dobil hude telesne poškodbe. V ponedeljek zjutraj sc je pri Stru-njanu prevrnil z motorjem Miro Ma-dolen Trsta. Vzrok nesreče je b la prevel ka hitrost. Zaradi padca je dobil le lahke telesno poškodbe. Danes se bomo pomenili predvsem o domačih razmerah. Nabralo se mi je namreč nekaj takšnih reči, ki vzbujajo in seveda tudi zaslužijo občo pozornost. Obenem pa nam prav lepo kažejo na to, kako potrpežljivi so naši ljudje celo takrat, ko jih prav po nejiotrcbnem »gnjavijo«. Poglejte na primer tole: v nedeljo zjutraj mi je Juca prav prijazno rekla, naj skočim po kruh v pekarijo. Imel sem ravno čas in čemu bi ji ne naredil te usluge. Prodajalna je komaj kakih dve sto korakov od hiše in v petih minutah bom nazaj, sem pomislil. Toda glej vraga! Pred trgovino je bila takšna iirsta, kot v časih najhujšega pomanjkanja. No, sem rekel, bom jja še jaz malce postal v repu. Morda bom slišal kako pripombo, ki jo bo vredno zapisati. Tisti malce« se je zavlekel takole na drobno poldrugo uro in medtem sem res slišal marsikaj. In tudi zapisal. Toda ko sem pozneje vse tiste pripombe prebral, sem ugotovil, da so takšnega značaja, da jih ne bom mogel zlahka prila-goditi za moj kotiček. Zato sem sklenil, da jih bom raje ustno sporočil tistim, ki tako po nepotrebnem kradejo čas našim gospodinjam iti njihovim namestnikom. Hudo se mi je zamerilo tudi naše kopališče. Tri kovače vstopnine in za otroka 15 dinarjev — no. to bi morda še Slo, čeprav je kabina skupna. Drugačna pa je zadeva z ležalnimi deskami, ki jih izposojajo po dva kovača. Človek bi namreč pričakoval, da bo za la denar dobil vsaj kulturno desko, pa so vse tako zašpe-hane, da je na njih več vseh mogočih olj in krem kot v kakšni parfumeriji. Prav tako bi se spodobilo. če bi vam desko prinesli tja. kamor želite, ne pa da jo morate še sami vlačiti okrog po kopališču. Naposled pa bž glede cen še pripomnil, da poznam kopališča, kjer jc vstopnina za odrasle samo dva kovača in da za ta denar dobite svojo kabino in ključ, kljub temu, da mora uprava plačevati celo vodo, ki jih pri nas nič ne stane. Najlepše pa je to, da stane vstopnica za celodnevno- kopanje 100 dinarjev! Pes bi rad. poznal tistega osla, ki bi jo kupil, kajti četudi trikrat zapusti kopališče in se spet vrne z navadnimi vstopnicami še vedno prihrani kovača. Čuden popust. kajne? Za konec pa še razveseljiva novica: po zaslugi mestne komunale smo dobili v Kopru novo meteorološko postajo. Ogledate si jo lahko v prostorih podružni- POSTOJNCANKA GOLLIJEVA PRVA V NIŽJEM RAZREDU Republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju in v mnogoboju v vajah na orodju, ki ga je organiziral Partizan Slovenije v nedeljo na Bledu, je onemogočil dež. Zaman je bil ves trud, ki ga je vložil blejski Partizan za vzorno ureditev tekmovališča, na katerem bi se moralo pomeriti nad 1000 tekmovalcev in tekmovalk. Ker dež ni prenehal, so morali poslati domov nad 800 tekmovalcev in tekmovalk, 235 pa jih je odšlo v dvorano, kjer so se pomerili v mnogoboju v vajah na orodju. Tega tekmovanja so se udeležila tudi partizanska društva iz Kopra, Izole, Pirana in Postojne. Najlepši uspeh je dosegla Sonja Golli ¡z Postojne, ki je osvojila med članicami prvo mesto v nižjem razredu. NEDELJA, 29. VI.: 3.00 Kmetijska oddaja: >-Na Slavniku urejajo večji pašnik v kooperaciji — Z obiska pri kmetijskem laboratoriju v Šempetru. — 8.3o Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Reportcr-jevc turistične beležke — 9.20 Zabavna glasba — 14.13 Ciganske melodije — 13.00 Vesti — 13.10 Pogovor s poslušalci — 13.13 Glasba po željah. PONEDELJEK, 30. VI.: 7.13 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.-10 Kmetijski nasveti — 1-1.30 Športna oddaja, TOREK, 1. VII.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.43 Iz opernega sveta. SREDA. 2. VII.: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.20 Pionirji na počitnicah: »Spomini na osvobodilni boj očetov in mater«. ČETRTEK, 3. VII.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor s volivcu -Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc« — 15.20 Zaigrali in peli vam bodo Fantje na vasi, Božo in Miško. Dana Fi-llplič, Franc Koren, Avgust Stanko, Vaški kvintet In trlo Ostrouška. PETEK, 1. VII.: B 00 Slovenske narodne pesmi — 8.30 Reportaža: >Spom ni na bolnico Franjo« — 11.15 Partizanske pesmi — 9.30 Dopoldanski glasbeni spored — 13.30 Vesti — 13.-15 Dalmatinske popevke. ce Ljudske pravice, kjer je že pred kakimi šestimi meseci prepuščala streha. Moj tamkajšnji kolega, ki v podstavljeni kon-servni škatli skrbno zbira padavine, vam lahko vsak čas postreže z zaželenimi podatki, ker je glede tega najbolj na tekočem. Upam, da ga meteorologi ne bodo prijemali zaradi nelojalne konkurence. Z drugih strani kaže, da ni nobene nevarnosti, ki bi lahko preprečila delovanje te naše najnovejše znanstvene ustanove. Prav lepo pozdravljeni Vaš Vane KOPER: 27.. 23. in 29. junija ameriški barvni film NEMIRNA LETA, 30, junija -m 1. julija ameriški film INŠPEKTOR ISCE NERED, 2. in 3. julija ameriški barvni film DALJNA OBZORJA. IZOLA: 28. in 29. junija indijski film AVARA, 30, Junija m 1. julija ameriški barvni film DALJNA OBZORJA, 2. m 3. julija ameriški barvni film YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA. SEČOVLJE: 28. lun j a angleški barvni rim SEMENJ ZELJA, 29. junija ameriški barvni film YANKEE „ NA DVORU KRALJA ARTHURA, ŠMARJE: 28. junija ameriški barvni film DALJNA OBZORJA. 29. junija jugoslovanski film MALE STVARI. 2. julija liidjski film AVARA. ŠKOFIJE: 28. junija ameriški barvni film YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA, 29, Junija ameriški barvni film DALJNA OBZORJA, 2. julija italijanski rim u.M-BERTO D. DEKANI: 28. junija amerški barvni film SNEG NA KILIMANDZARU. 29. junija angleški barvni film SEMENJ ZELJA. POSTOJNA: 27.. 28. n 29. iunlja amerški barvni film RDEČE PODVEZE. SEŽANA: 28. in 29. junija ameriški film ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC. 1. in 2. julija ruski film PREDMET 30G. 3. n i. iul ia jugoslovanski film MALI ČLOVEK. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij komunalnega podietja :-RI-ZANSKI VODOVOD KOPER« razpisuje delovno mesto za: administrativno moc z znanjem strojepisja in stenografije Pismene ponudbe z navedbo splošne in strokovne izobrazbe, dosedanje zaposlitve in življenjepis, pošljite na upravo podjetja »EMPORIO DELLO SCAMPO-LAME«, TRST, ulica Mazzini št. 40, nudi pošiljke svile, ny-lona, popelina, rafije ter tiskanega blaga. PRAVA PRILOŽNOST - VELIKA UGODNOST. Prodaja samo na težo. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. TRISOBNO STANOVANJE z vrtom in dvoriščem zamenjam v Škofijah II. št. 3 za dvosobno v Kopru ali Izoli. Ivan Rihter. KOVAŠKO DELAVNICO z vso opremo prodam po zelo ugodni ceni. Kurlo Ražman. Popetre 34, Slovensko Gračiščc. GOSPODINJE, POZOR! Boni TOVARNE MILA SALVETTI, PIRAN V zavitkih TOVARNE MILA »SALVETTI« — PIRAN boste od danes naprej našle bone ki jih bo tovarna ob njih predložitvi izplačala v gotovini srečnim nakupovalkam njenih neprekosljivih proizvodov. Kupujte in uporabljajte samo izdelke TOVARNE MILA »SALVETTI« — PIRAN »Ali sle videli tistega moža z dekletom?« Je Kriša živahno vprašal sosed. »Veste, kdo je?« Kr S je odkimal. »Charley Cariboo. Pravkar mi ga je nekdo pokazal. A' Klon-dllcu ga pozna staro in mlado. Star iskalec je. ISil je ob Vukonu več kot deset let. Prav danes prihaja od ondod.« »Kaj pa je to: člčeko?« ga je vprašal Kriš. »Vi ste čičeko, pa Jaz tudi,« mu je mož odvrnil. »Ze mogoče, ampak ta beseda je zame prazna. Kako pa bi se to reklo po naše?« »Meh konožec.« Ko se je vračal k pristanišču, je Kriš spotoma obračal to besedo na vse strani. Peklo ga je, ker ga je slabotna ženska Imenovala mchkonožca. Zalezel se je v kot med kupe blaga in pred očmi se mu je venomer prikazovala podoba Indijanca z groznim bremenom. Hotel je poskusiti svojo moč. Pograbil je vrečo moke, ki Je vedel, da tehta prav sto funtov, liazkoračil se Je in jo zgrabil, da bi jo zadel na rame. Pa ni šlo in je naj-dejal, da je sto funtov presneto lepa teža. na um, da bi njegov hrbet utegnil biti sla-je po petih minutah napora sesedel vrli vreče, s katero se je rval, krepko zarobantil In si obrisal polno čelo. Iznenada je zapazil, da ga izza vreč /. živili opazuje stric, John liellcw, in se mu posmehuje. ».MoJ bog!« je vzdihnil la apostol utrujenosti. »Iz našega levjega plemena so se začeli roditi slabiči. Ko mi je bilo šestnajst let, sem se s takimi stvarmi igračkal.« »'l'l pozabljaš, sinček, da jaz nisem bil vzgojen z medvedjim mesom.'i »Ko bom star šestdeset let, mi bo taka teža še vedno igračka.« »Daj ml no pokazati.« In John Hellew mu je pokazal. I5il je sicer star osemln-štiridesel let. toda sklonil se je kot mladenič, prijel vrečo čez sredo, da mu Je prosto visela na rokah, se s hitro kretnjo vzravnal in — že mu je vreča ležala na rami. »Spretnost, fant, spretnost — in hrbtenica.« prej sam pri sebi Nato mu je prišlo boten. Slednjič pa Kriš je spoštljivo snel klobuk. »Zlv čudež si, striček, živ, sijajen čudež. Kaj praviš, ali si bom kdaj pridobil tako spretnost?« John Ilellevv je skomignil. »Se preden sc pot pravzaprav prične, jo boš ucedil nazaj.« »Ne, tega se pa nikar ne boj,« Je vzdihnil Kriš. »Tam v mestu je trilara, rjoveč lev, ki me čaka. Ne vrnem se, dokler ue bo sile.« Prvi tovor je šel Krišu po sreči. Najeli so Indijance, da odneso njihovo dva tisoč pet sto funtov težko zalogo do l inne-ganovega križpolja. Od tam naprej je delo čakalo njihove lastne hrbte. Sklenili so, da napravijo vsak dan eno miljo. To je čisto lahka reč — na papirju namreč. Ker je John Belle\v moral čuvati šotor in kuhati, ni mogel tovorili več kot enkrat na dan. Tako so morali njegovi trije mladi fantje prenesti vsak dan osem sto funtov miljo daleč. Ako so si natovorili vsaklkrat petdeset funtov na hrbet, so prehodili vsak dan šestnajst milj obloženi in petnajst milj prazni. »Ko si prenesel poslednji tovor, ti namreč nI treba več iti nazaj,« je Kriš razodel prijetno skrivnost. Osemdesctfuntni tovor je zahteval devetnajst milj poti vsak dan, stofuntni pa samo petnajst. »Nisem prijatelj hoje,« je dejal Kriš, »zato bom nosil po slo funtov.« Na stričevem obrazu je opazil nejeveren smeh, pa Je naglo dodal: »Seveda se moram prej utrditi. Kdor hoče nos.ti, •se mora privaditi oprtan in se navzeli spretnosti. Začel bom s petdesetimi funti.« storil je tako in veselo odkorakal po stezi, odložil je tovor na prihodnjem taborišču in se vrnil, lillo je laže kakor si jc mislil. Toda dve milji sla že posneli žametno površino njegove moči in na vrh je prihajala inehkužnost. Njegov drugi tovor je lehlal petinšestdeset funtov. Že ni več korakal tako živahno kol. prvič. Spotoma se je često ustavil pri kaki skali, naslonil nanjo svoje breme in počival, kakor je videl druge. Pri treljem lovoru je postal pogumen. Oprtal si je petiiule-veldesel lunlov težko vrečo fižola in se napotil. Ko je prehodil sto vatlov, je rinil, da ga teža zmaguje. Sedel je na tla in si obrisal potno čelo. »Kratke razdalje in kratki počitki,« je mrmral, »to je vsa umetnost.« Včasih ni naredil niti sto vatlov, in kadar Je vstajal, se um .)<• /del tovor neizmerno težji. Lovil je sapo lii znoj g > je oblival. Preden je imel za seboj pol milje, je slekel volneno jopo in jo obesil na drevo. Malo naprej se je znebil klobuka. In ko Je napravil pol milje, je menil, da mu bije zadnja ura. Svoj živi dan še ni bil tako truden. Zato se mu je zazdeio, da ga bo kmalu konec. Ko je tako sedel in sopilial, se je slučajno ozrl na svoj veliki samokres in težki pas za naboje. »Deset lunlov ropotije!« je siknil in se odpasal. Ni se 11111 ljubilo, da bi ga bil obesil na drevo, ampak ga je zadegal v grmovje. Kmalu je opazil, da so se drugi »mehko-nožci«. Ki so nosili tovore, tudi znebili svojih »pihalnikov«. Njegove kratke razdalje so sc vedno bolj krčile. Včasih ni in ni mogel napravili več kot sto čevljev. V ušesih je čutil, kako močno mu bije srce, in bolestno tresenje kolen ga je prisililo k počivanju. Oddihoval sc je zmeraj bolj dolgo. Njegove misli pa so medtem neumorno delovale. Prehodili je bilo treba osemindvajset milj. To se pravi, da je bilo za to potrebno enako število dni. In kakor je bilo videti, je bil to še najlažji del vse poti. »Počakaj, da pridemo v Chil-koot,« so ga plašili drugi, ki so se med počlvanjem pogovarjali. »Tam se bo ireba plaziti po vseh štirih — po rokah in po nogah.« »Ne bom učakal tega Cliilkoota,« je dejal sam pri sebi. »Ne bom ga ne. Kdaj bom že mirno počival pod mahom!« Ko je šel naprej, se je spotaknil in le z veliko težavo se je obdržal pokonci. Zdelo se mu je. da je v njegovi notranjosti vse popokalo. »Ako padem s to težo na hrbtu, bom pri tej priči mrtev,« je dejal nekemu drugemu nosaču, »To ni Se nič,« mu je le-la odgovoril. »Počakaj, da pridemo do Canjona. Skozi tisto sotesko drvi razpenjen polok, ki ga Ialiko prekoračiš edinole po šestdeset čevljev dolgem smrekovem deblu. Pa nI nobenega držaja za oporo. Voda kipi ob deblu navzgor In pljuska do kolen. Ce tamkaj s tovorom padeš, ne bo več časa, da bi se rešil oprtnic. Kar križ napravi in utoni!« »Zelo prijetna novica zame,« je dejal Kriš in v svoji malo-dušnosti skoroda verjel svojim besedam. »Trije ali štirje utonejo vsak dan,« mu je možakar zagotavljal. »Nekoč sem tam pomagal vleči Iz vode nekega Nemca. S seboj je imel za štiri tisoče zelenega papirja,« »Zelo razveseljivo, to jc Ireba reči,« je dejal Kriš, vstal in so opotekel dalje. On in vreča fižola sta postala potujoča žaloigra. Domislil se je Starca, ki je čepel na Sindbadovem vratu. In to je bilo eno tistih res moških opravil, ki si jih je tako želel! Njegovo službovanje pri 0'llarl je bilo v primeri s tem trpljenjem sladko. Zopet in zopet ga je mučila skušnjava, da bi vrgel vrečo s fižolom v grmovje, se skrivaj splazil mimo šotora nazaj proti obrežju ter se vrnil s paruikom v človeške kraje. 111 vendar tega ni storil. Uilo je v njem nekaj, kar ga je vleklo k temu napornemu življenju. Venomer si je ponavljal, (la mora tudi on storiti (o. kar je izvršilo že toliko ljudi pred njim. Kakor mora ga Je tlačila misel in izblebelal jo je vsakomur, ki ga j<- srečal na poli. Drugekrati je med počitkom nevoščljivo opazoval Indijance, ki so imeli kakor mule utrjene noge in so z lahkoto nosili mnogo težja bremena kot beli ljudje. Videti je bilo, kakor da nikdar ne počivajo; kar naprej In naprej so hiteli z vztrajnostjo in goiovosijo, ki je Kriša plašila. Sedel Je in robantil — med potjo ni imel dovolj sape za to — in se boril proti skušnjavcu, ki mu je šepetal, naj jo pobriše nazaj v San Francisco. Preden je dokončal miljo, je prenehal s kletvijo in začel jokati. Tekle so mu solze onemoglosti in Jeze nad samim seboj. POSLEDICE LENAKJENJA Zbiralec smrčavih koncertov Umetnine starodavnih mojstrov. Pred špansko kolonizacijo Južne Amerike jc tam živelo ljudstvo Maja, ki se je odlikovalo po svoji visoki kulturi. Gradili so razkošne palače, ki jih lahko primerjamo s starimi grškimi umetninami. Na sliki vidimo kraljevsko palačo iz leta 1007 Tudi bankovci so dobri. Sc danes imajo ponekod navado. da sc mladoporočenci okitijo z zlatimi in srebrnimi kovanci. Tega denarja pa je zmeraj manj, zato sta si mlada turška ženin in nevesta pomagala kar s papirnatim liorbo preteklih dni za naslov svetovnega prvaka v nogometu, ki je razgibala ves športni svet, je švedska poštna uprava ovekovečila s tremi posebnimi znamkami po 15, 20 In 120 iire. Predstavljajo nogometaša z žogo. l'ruguay, kjer so 19.10. leta odigrali prve nogometne tekme za svetovno prvenstvo, takrat ni izdal nobene spominske znamke, zato pa jih je izdala štiri leta kasneje toliko več Italija ob drugem svetovnem prvenstvu v Rimu. Izdala Jih je s posebnim pretiskom Neka italijanska tovarna jc začela izdelovati majhne traktorje za vrtnarska dela. Stroj ima številne priključke kot so kosilnica, majhen }>lug, sejalnica in druga j^odobna orodja Svetovna nogometna prvenstva v znamkah še posebej za svoje kolonije in posebej za svoje takratno egej-slto otočje. Tretje prvenstvo so 1938 odigrali v Franciji, ki je ob tej priložnosti izdala eno samo spominsko znamko. Svetovna vojna jc zavrla tudi to dejavnost m šele leta 1950 je Brazilija priredila četrte igre za svetovno nogometno prvenstvo in izdala ono spominsko znamko. Svetovno prvenstvo je tedaj odnesel Uruguav, ki je leto kasneje to ovekovečil z dvema posebnima znamkama. Za peto svetovno prvenstvo so sc 1951 spoprijeli v Švici. Izšla je le ena spominska znamka, pač pa so ob zaključku tekem izdali Švicarji Se poseben spominski žig. Za letošnje svetovno prvenstvo je razen Švedske Izdala posebno nogometno spominsko znamko še Češkoslovaška. ZAVAROVANJE PO AVTOMATU Poletje je in letalski promet je na višku. Važna mednarodna letalska postaja je Frank-furl ob Maini. Na tamošnjem letališču se potnik še tik pred odletom lahko zavaruje za primer nesreče. Letališka uprava jc v ta namen namestila na postaji poseben avtomat. Kdor spusti vanj kovanec za pet mark, mu izda avtomat zavarovalno polico, ki jo potnik na mestu izpolni in spusti nazaj v avtomat. S tem je zavarovanje pravnomočno sklenjeno. boljši v tej kategoriji so pijanci, Drugo skupino je na-z val »pragozdne sinrčavce«, ker njihovo žaganje živo spominja na rjovenje divjih živali. Tretja skupina pa je najhujša. v svoji barviti govorici jo japonski doktor Imenuje »stogromska salva«. To so kralji smrčavcev, v svoji stroki ncprekosljivi in nepremagljivi. sa V nekem ameriškem laboratoriju so naredili zanimiv poskus: ¡/.brali so večje število prostovoljcev in jih zaprli v udobno opremljene sobe ter jim prepovedali kakršnokoli delo. Ze po dvanajstih urah so se pokazali prvi rezultati poskusa — močne emocionalne motnje. Prav tako so s tem poskusom ugotovili, da človek lahko prestane več časa brez hrane in celo brez vode kot pa v popolnem brezdelju. Nih-če namreč nI mogel zdržati več kot teden dni. UJETA PODMORNICA Nevsakdanji dogodek se je te dni primeril anglešk.m ribičem: ./. morja so potegnili pravo'pravcato podmorn.co, ki sc je zaplela v njihovo mrežo. Se bol.l kot ribiči pa se je začudi komandant podmornico in njegovih 59 mornarjev, ko so drug za drugim zlezli na palubo. DNEVI POSTAJAJO DALJŠI Z najnatančnejšo atomsko uro so strokovnjaki ugotovili, da sc dnevi iz leta v leto daljšajo. To je posledica vedno počasnejšega vrtenja Zemlle okrog svoje osi. To podaljšanje jc seveda Izredno majhno, saj znaša letno komaj tisoč.n-ko sekunde. NERAZTRGLJIV PAPIR Neka ameriška firma je postavila na trg nove vrste papir, ki se na videz po svojih lastnostih prav n,č ne loči od običajnega papirja, edino to je pri nJem novo. da se ne raztrga. Dosegli so to srečno lastnost s posebnim medsebojnim prepletanjem vlaken, ki sestavljajo papir. Z mnogimi poskusi so dognali, da Je skoraj neraztrgljiv. Napolnjene vrečke iz tega pap.rja so z velike višine metali na tla — pa ni počila prav nobena. 8 MILIJONOV ZA ZNAMKO Nedavno so na dražbi prodali avstrijskega »Rumenega Merkurja' za naravnost neverjetno ccno 15.000 dolarjev. To je edina znamka, k. se je ohranila iz te serije. KOVINA IZ PEPELA Nemški znanstveniki so dognali, da jc premogov pepel Izredno dragocena surovina. Nedavno so v Porurju ponovno temeljito analizirali premogov pepel in vedno znova so se pojavljali isti izsledki: 1 tona »ničvrednega« pepela vsebuje 20 kg pisanih kovin, kot na pr. svinec, cink, nikel, krom in še nekatere tako imenovane požlahtnjcvalkc jekla. Srebra in zlata pride na tono samo po šest gramov. Se bolj presenetljiva je bila ugotovitev, da Je v vsaki toni porurskega premogovega pepela 5 kg litijevega oksida. Litij je najlažji med vsemi trdnimi snovmi. Vpija vodo kot goba in njegovo ledlšče je zelo nizko. »Čudežna kovina« je tako lahka, (la plava na bencinu. Da se rezati kot surovo maslo in se v vodi peni. Ta kovina jc danes važna sestavina raketnih pogonskih snovi. Ladja prihodnosti? Model je izdelal neki švicarski inženir. Po njegovem mnenju jc tudi za ladjo najbolj primerna oblika diši;. Takšna ladja bi prišla v poštev predvsem kot letalonosilka, lahko pa tudi kot tovorna ali potniška ladja To je Japonec dr. Takenosu-ke Iketnat.su. V samem Tokiu je na magnetofonski trak posnel .100 smrčavcev in smrčavk. V splošnem je le koncerlante razdelil v tri skupine. Prvi bi bili »smrčavcl žvižgači«, ki delajo hrušč z. ustnicami. Naj- Z AVTOMOBILOM 800 KM NA URO Angleška tovarna avtomobilov >Noris braders« bo te dni izdelala avto, ki bo zmogel hitrost lioo km na uro. ker nI nikjer v Evropi primernega dirkal šča. kjer bi lahko dosegli io blazno hitrost, bodo avtomobil preizkusili v Ameriki. I/.računali so, da bo potrebno 7 kilometrov vožnje preden bo vozilo doseglo polno hitrost, H kilometrov pa samo za zaustavljanje. Avto ima motor s 1.000 KM. Dragi kamni v zobeh. V Zahodni Nemčiji so si izmislili novo modno neumnost, ki kaže, da se bo precej razmahnila. Zobozdravniki so začeli vdelo-vati v zobe diamante in druge drage kamne. Pobudnik te nove mode pa je neki ameriški gangster, ki si je dal izdelati vse zobovje iz diamantov Žepni televizijski aparat. Izdelal ga jc angleški tehnik Charles Wilson. Aparat dobro sprejema vse televizijske postaje. Kolikšen je, nam kaže primerjava s škatlico za vžigalice, ki je poleg njega na sliki POPUST ZA NEKADILCE Neka angleška zavarovalnica je obvestila vse šoferje, ki se imajo namen zavarovati pri njej. da bo dala 5 popusta vsem nekadilcem. Ugotovljeno je namreč, da je vzrok precejšnjega števila prometnih nezgod vozačevo ukvarjanje s cigareto, kar zmanjšuje njegovo budnost. Brez besed