jnnmnimnmiuinMinn ■ S ; Posamezna številka: ■ * . . “ >> S 1 krono. : F ■ * »TABOB* ijihaja tmk dan, rarven S * ntdolja in pnsuikov, 16. nri 2 * ■ da.umom naslednjega dna tar stana m * celoletno 180 K. po U etn o 90 K, ■ a četrtletno 45 k, mesečno 15 K. ■ * Lisoraii po doeoTon« Pri večkratni ■ > ’ ubjtri poput. Z ’ kjri> 5 Miareoa, Ji OOO POŠT3SXNA PAV SA"L1RA.2STA. ■e pn npiavi -TABOBA*, 7uriioeva ulica Iter, 4. juvimvittnvfnmn v« a mv £ Posamezna številka: ■ 1 krono. 3 : UREDNIŠTVO H a»hnj» T Han- * bora, JarUŠtn iL it. 4, L ud- * »tropi«. Toloion internih. ft. 27«. ■ UPSAVA •• nihaj« T Joi5ti«Ti Z »lici it. 4, pritličju. 4mho. T«l*. ■ f*» it. M. SHS pollnockoni n- S (m itrr. 11.787. ■ K» urootU far« dmujt m m S osiit. — fiskopiai at na na&j*. ■ ......................... Leto: II. Maribor, torek 10. maja 1921. Številka: 104. Avtonomija in avtonomisti. • Maribor, 9. maj«. V sNapreju« z dne '4. in 6. t. m. je Rjavil g, Filip Uratnik trezen in lep ^anek o avtonomiji in. avtonomistih. ;~er danes o avtonomiji čeblja že vsak Kratkohlačnik, ne da bi vedel, kakšne vi'ste pecivo je avtonomija in kakšna svalčiča jc centralizem; ker se pod *nttko avtonopije uganja naj-Srša demagogija in skrivajo najne-^ormalnejši tipi našega političnega ®vljenja in ker se tudi. pojem centralizma, vporablja v raznih nasprotnih Pomenih, največkrat kot nekako stražo a la. Meternichov policijski abrolu-JUeni; ker -smo tedaj zašli v najhujšo Cl'So med avtonomijo in centrali’ ■ ®tom, ne da bi ogromna večina bojevnikov vedela, za kaj se bijemo — je ^sako. resno in stvarno r^smotri vanje ® teh problemih nov- korak k ozdravljd-našega političnega življenja. Iz gornjega članka povzamemo nekoliko misli. Razlika je med avtonomijo in avtonomijo in med avtonomistom in avtonomistom. Obstoja pa v tem, da eni za-_ «b’ajo, da Se ohranijo stare, zgodovinsko enote, drugi pžL zagovarjajo no-e. Gesla o centralistih in avtonomi-i so prazne in goljufive fraze. Med j. rQ*.Q* nikogar, ki bi vrednosti avto-oinije ne znal ceniti. Mi smo avtono-isti, ki gledamo v bodočnost in čutijo z bodočnostjo. Ljudje, ki gledajo v otekle čase pa so tudi avtonomisti. aH3e, za avtonomiste v smislu fran-Zeev' Snftercijancev in v najboljšem st' td U- nejasn^ Pojmov smo centrali-!• Rajni Krek, mož, ki bi ga ti ljudje Ha«Sme^ “uet* v čislih, pa bi morda o kot6*. centralizmu pravičneje sodil, *~e torej ni res, da 6mo centra- j 1; oe pa seveda na drugi strani res, W vr®t® avtonomisti, kot ^Vatskl n , Občinske volitve v mariborski okčlici. M a r i b o r, 9. maja. Včeraj je volila mariborska okolica, doslej nam znani rezultati so sledeči: Studenci: združena narodna lista 10 odbornikov, socialnodemokratska lista 14 odbornikov. Pobrežje: združena narodna lista 6 odbornikov, socijalni demokrati IS odbornikov. Zrkovce: demokrati 6 odbornikov, klerikalci 4 odbornike. Dolgoše: gospodarska stranka 5 odbornikov, kle- rikalci tudi 5 odbornikov. St. Peter pod Mariborom: samostojni kmetje 7 odbornikov, kler. 9 odbornikov. Sp. Hoče: kler. 9, združeni 7. Zg. Hoče: kler. 5, združeni 5. Bohova: kler. 4, sam. km. 6. Pivola: kler. 4, združeni 6. Pohorje: kler. 6, združeni 4. Rogoza: kler. 3, združeni 7. Gornja Radgona: dem. 6, sam. km. 6, kler. 4. Prva ministrska seja po praznikih. LDU Zagreb, 8. maja. Včeraj popoldne je bila v Beogradu prva ministrska seja po praznikih, ki je trajala preko 2u.30 ure. Najprej so pristno pozdravili ministra za notranje stvari radi srečnega izida poizkušenega atenta- ta. Na seji so mnogo razpravljali o raz merah na Hrvatskem sploh ter se je na predlog bana dr. Tomljenoviča skleni lo, da se prepove Radideva ,skupščina dne 16. t. m. bodisi v Zagrebu ali kjer koli. Sz sobotne seje ustavnega odseka. LDU Beograd, 8. maja. Seja pravljati. Ker se bodo seje ustavotvorne ustavnega odseka, ki je bila določena skupščine, na katerih se bo razpravljalo za včerai ob 16. uri, se je 2ačela ob o usfcvi v načelu, končale najbrže že 17‘25. Seje se je udeležilo približno 12. t. m., bi bilo neumestno, da se polovica članov ustavnega odseka. Pred- ustavnemu odseku nalaga toliko materi-sednik dr. Ninčič je izjavil, da so bile jala. Zato bo ustavni odsek počakal ustavnemu odseku predložen? izpre- toliko časa, da ustavotvorna skupščina membe, med katerimi se nahajajo tudi Sprejme ustavo v načelu, nakar se takt, o kateri, bo treba dalje časa ra2- ustavni odsek sestane dne 14. t. tn. lr>„pnblikaneC| „ove h>5tbortkt Zagrebško mestno zastopstvo se razpusti? j himne, kmet nad kmeti itd. — Stjepan LDU Zagreb, 8. maja. »Jutarnjilist* o dogodkih in izjavah na seji. V bodoče poroča iz Beograda: Dogodki na zadnji se nameravajo slični dogodki preprečiti, seji mestnega zastopstva v Zsprebu so Ni izključeno, da bi se zagrebško mestno v tukajšnjih političnih krogih zelo učin- zastopstvo razpustilo in da bi bil ime-kovali. Zahtevalo se je takojšnje poročilo novan komisar. nedotaknjeno. 'Aktuelno je le vpraša* nje takozvane nedeljive Slovenije. Re« je, da se da napraviti iz Slovenije lažje dobro upravno enoto kot recimo iz Hr-vatske, zgodovinske ali celo plemenske. Vkljub temu je Slovenija za enkrat le kulturna enota, ne pa tudi gospodarska, Gospodarska centra Slovenije sta Maribor in Ljubljana, Upravna razdelitev, ki se na ti mesti naslanja, ni nenaravna. Zlasti nedvomno stoji, da pomenja upravna okrepitev, Maribora za vso severno mejo Slovenije velik narodno-polit. plus in ne narobe, da je Mariborčanom zaželjena in da spoprijaznjuje štajerski lokalni pa* triotizem, ki je v okolici Maribora še živa sila, z našo državno in narodno celoto. Radičev portret. ( aior »e je naslikal r prvi seji zagrebškega mastnega zastopa. Najnovejši!). Zagreb, 6. maja. Deus ex machina! Kakor Bog iz obl*« kov, je stopil v zagrebško mestno zbor* nico vsemogočni gospodar Hrvatske, ul* j a ^ frankovci, .Radičevci, šuster-ci in vse druge družbe, ki nape- ■ ve^Q a^i nevede vodo na njihov Hjli ■ ■ »n uuveae voao na njinov bin ’ nas ne loči pojem ali vse- Te a1av^noniije» ampak njen obseg. — ®*npine hočejo, naj bo merodajno tito*- H^ev *U °^se& avtonomnih te-t &i eno*' Plemensko čustvova-^s^vai'ila nam in na-^ako laZVOju ®ovražna zgodovina. — la Se £lasi njihova popularna paro-lia. aPu zat° ker je reakcijonar-v 'srn Qa, e nazaj v našo preteklost, arsk° in kulturno nemoč, v .‘j10' v upravno nesmiselnost. V ^doV,- ° upravno nesmiselnost, ki pa tU0 d1Va 8v°j globji smisel, če pomisli-ki\a,60 nam jo tuji osvojevalci Tur-iii zari in Nemci z mečem prisilili *«ij v lm®la za nje svoj pomen. Na-^nsk«* 3to1 To h tudi eoslo pleskajo ^?aratizma 111 Wud»» ki so kom _ -1.1 ^a® s posebnim povdar- JCaj 8p _ V03.a avtonomistična prsa. — le ia SrSV^l0Citi teritori3a]no Hrva-11 Slovem.:, 0.^ enostavno nemogoče. mešanico * 3 0 babilon- neiI1e, torišče n nase s,°ven-^v> Publicistov kulturnih delav- ^vtonomistov» NePwfeljev in drugih ^ ^tang. kar go J*0*.?1 Vaše tori' .vas tičo, popolnoma Princežinja JeSena v Ljubljani. LDU Ljubljana, 8. maja. Napo- avtomobilu ogledala mesto, ljubljanski tovanju iz Beograda na Angleško je grad in neposredno okolico. Princežinja dospela popoldne princežinja Jelena z nadaljuje svoje potpvanje na zapad po-otroci v Ljubljano. Na kolodvoru sta noči z orient-ekspresom. jo pozdravila poverjenik Ribnikar v za- LDU Ljubljana, 9. maja. Prin-stopstvu odsotnega predsednika dr. sezinja Jelena je z otroci danes ob Baltiča in komandant dravske divizije 9.30 uri z orient-ekspresom nadaljevala general Dukič. Princežinja si je nato v svojo pot na Angleško. Položaj v Gornji SiezijL . DKU Oppeln, 8. maja. (Wolff). V neizpremenjen. Rybnik so vstaši vsled Katovicah je bilo propbšeno obsedno pogajanj izpraznili. Enako tudi Kosel. stanje. Vsak civilist, katerega bodo za- Kandržin se je moral s težkimi izguba-lotili z orožjem, bo na ukaz interaliirane mi vdati. Kakor javlja neko uradno po-komisije vstreljen. Mesto Konigshiitte ročilo, so imeli Italijani ob r^skoku na se nahaja v rokah vstašev. Francoske Rybnik 12 mrtvih in 61 ranjenih, čete drže samo še mestno hišo. Na DKU Beri i rit 8. maja. (Wolff.) Noč ozemlju med Gleiwitz in Petersdorf se v Beuthenu je pretekla mirno, če izvza-je vršilo streljanje. Pri Bankau (okraj memo nekoliko posameznih divjih stre-Kreuzburg) je bil odbit napad vstašev. lov. Mesto je prosto, a okoliški okraji Tudi Lešnico v okraju Velike Strelice so so še zasedeni. Zato je zastal dovoz ži-bile morale poljske Čete zapustiti. Med vil. Kandržin, ki je mimogrede padel v nemškim prebivalstvom narašča beda in roke poljskih vstašev, je bil obvladan pomanjkanje. izza težkih bojev. Vstaši so imeli 70 DKU R i m, 9. maja. (Stefani). Po mrtvih. Iz večjega dela Gornje Slezije ni poročilih iz Gornje Slezije je bilo pri nobenih vesti, ker je telefonski promet spopadu s poljskimi vstaši 19 italijan- prekinjen. skih vojakov mrtvih in 34 ranjenilf. LDU Oppeln, 8. maja. (Agence Poliski poslanik v Rimu je paslovil na Havas.) Položaj v vsem uporniškem ministra za zunanje zadeve grofa Sforza ozemlju se je zboljšal. Francoske Čete pismo, v katerem obžaluje te spopade skrbe v vsem zasedenem ozemlju za in izraža globoko bol svoje vlade in red in mir. Gibanje se ni razširilo na poljskega naroda nad dogodki, ki ne mesta. V vseh važnejših krajih so ostale morejo nič spremeniti na zavezniških redne oblasti na svojih mestih. Radi ob-čutih Poljakov in Italijanov. čudovanja vredne odločnosti in W?dno- DKU Berlin, 8. maja. Položaj v G. krvnosti francoskih čet je upati, aa bo Sleziji je po poročilih tukajšnjih listov upor kmalu pri kraju. K napadu na štajerskega dež. glavarja menje nanj. Na prošnjo svojih prista-dr. Rlntelena. Sev ni deželni glavar vporabil orožja DKU Gradec, 9. maja. (Odlomek.) j" je W na to naglo obkrožen od Kakor se je zagotovilo, je bil napad na n«Pelcev, V®' deželnega glavarja že delj časa priprav- na ®> da j« bil nekoliko časa brez Ijen in se je kot kraj napada namenoma OrožniStvo nadaljuje preiskavo, določil« Sv. Lovrenc, kjer je tzmkaj na- tožene krivce in jih izroči sodišču, haja samo majhna Orožniška postaja, ni Zinovjev odstop!!, pa nobenih heimverovcev. Ko so dežel- DKU Berlin, 9. maja. Kakor po- nega glavarja po padcu iz okna zopet ročajo iz Moskve, je podal ljudski ko-napadli, se je branil z revolverjem in misar Zinovjev svojo demisijo, ker se izjavil, da bo ustrelil vsakogar, ki se mu ne strinja j, aovo revolucijsko politiko približa. Napadalci so lučali ua to ka- Ljenina* Radič. Postavi se v vladarsko pozo in pravi: Nisem prišel zaradi tega, ker ni« sem hotel priti, ampak vsled tega, ker nisem mogel priti. Prisegel bi samo kroni sv. Stefana (ker je sam Stipica. Op. por), ako b£ namreč ne bil že 6. maj 1. 1921. Ker se je pa 28. novembra izvršil plebiscit na Hrvatskem, ki se je izrekel za republiko, ne more priseči Habsburgov-cem. (Razodetje! Radič je veleum. Op. por.) Nato mu odgovarja dr. Juriša, ki ga označuje kot polit akrobata in clowpa. Radič njemu: vi ste batinaš. Dr. Politeo Radiču: brezvestnež in demagog. K predlogu, da se poviša mestna subvencija za narodno gledališče, pravi Radič: Treba je, da znižamo subvencijo od 50 000 na ničlo. (Jurek Cmok v ozadju: Pa kaj bu nam Zagorcem teater!) Dr. Politeo Radiču; Split, ki dobi nekaj garderobe od zagrebškega gledališča, je vendar hrvatsko mesto. Radič: Dalmatinci so izrodek. Radič Politeu: Vi ste za kralja. Politeo: Bil sem republikanec takrat, ko ste vi bili pod Habsburgovci za kralja. Radič: Treba je sklicati hrv. sabor, da reši vprašanje gledališča, a ne beograjska banda. (Jurek Cmok: dobro su rekli nresvetli gospon Radič). — Radič Politeo: Vi ste nitkov (falot). Politeo: Sem pošten politik, a vi ste vojni milijonar in vodite politiko samo za svoj žep. Vaši prsti in vaš obraz so nečisti in umazani. Radič molči. Predlog o subvenciji pride na glasovanje. Dr. Jela* šič* predlaga, naj se da gledališču ne 300.000 K, temveč pol milijona kron subvencije. Radič se strinja. (Jurett Cmok: Presvetli gospon Radič su več zaboravili, kaj su predi rekli); — Razprava o naredbi prosvet. ministrstva, da se šolska deca vzgaja v nacijonalnerr duhu. Radič: Pribičevič je izrodek. — Dr. Juriš je batinaš. Tableau! Govori dr Srkulj in pravi, da se bodo po t?: naredbi vzgajali Srbi v hrv. šolah. Pribičevič falzificira zgodovino. (Jurek Cmok:? Em šu Srbi i Kranjci takaj Hrvati!) — Ker se omenja kraljevo ime, reče Radič.’ «« se jarijaam, Nato ookai« t foko proti Srbiji: To je Turčija. Odbor-!nem delu nik Krešič: Mi spoštujemo ministra Pri-bičeviča. Radič, frankovcl in zajedničarji kriče: Izrodek, lopov, tolovaj itd. Radič KreŠiču: Vzemite nazaj izjavo o Pribi-če viču, sicer ste man ji koživinče. Sivolasi Krešič: Od 1. 1874 sem neprestano v borbi za hrvatski narod, a vi Radič, ste zapeljivec hrvatskega kmeta. To je portret politika, ki hoče biti reprezentant Hrvatske. Komentarja ni treba. so se slišale besede Proslava 1. majnika v Hočah. Kakor za vsako veliko slavnost, ta-fej je tudi za navedeno majniško slavnost trebalo predpriprav, kajti to ni malenkost mlaja postaviti v času primernih barvah. Bila je sklicana torej zato potrebna seja rogoških veščakov in učenjakov v gostilni pri kolodvoru. Seji ji prisostvoval tudi državni poslanec gospod Kisovar. Pripomnim, da imenuje tukajšnje ljudstvo tega gospoda dr. Špe-gl. Ker ne vem, kje bi bil ta gospod delal doktorat, sem mnenja, da je ime Kisovar pravilno. Posvetovalo se jo torej, v kakih barvah bode gledalo to ma jniško drevo iz visočino na to tibogo verno ljudstvo. * Posestnik imenovane gostilne, prefrigan kakor dandanes vsak tak, ki se hoče vsaj nekoliko prilagoditi razmeram v narodni državi, je baje predlagal, zastava na mlaju bodi državna, ju-goslovenska in drevo naj pripade hoč-ki požarni hrambi. Gospod Kisovar, pa je odločno zahteval, barva na drevesu mora biti rdeča in drevo naj pripade njemu, ker bi ga bil nujno rabil za svojo hišo, saj ima s tem ogromne iz datke in dela pa tudi v parlamentu za obči blagor za ljudstvo. Nastal je spor med zborovalci in g. Kisovar jo izjavil, ako so da kaka narodna ali državna za stava na drevo, ne poseti te majniške slavnosti, oziroma sploh prepove, da se postavi majniško drevo. Prodrla je misel'edino merodajnega in pametnega predstavnika državotvorne stranko in posvetovale! so se pokorno vdali zahte vi, ker navadni vaščan, ki itak ne ra zume, kaj je svet in kaj je potrebno za tako slavnost, ki še tudi Beograd nikoli videl ni, in ga tudi ne bo, se ven dar ne zameri onemu visokemu gospo du poslancu, kateremu že železnice pri znajo pravico, da se sme voziti le v I. razredu ter v salonskih vozovih. Dne 30. IV. 1921. proti večeru se je Eačelo slavnostno gibanje kakih 20 možakov, ki sO stavili drevo. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so prihiteli iz daljne vasi Razvanje s širokimi zelenimi traki na klobuku. Pri tem važ Vniz po matuške, po Volgje ... (Dojrai s koncerta ruskih hcgur.cev). Stopili so na oder z neko naglico, oa pol nezaupljivi, na pol radovedni. Njihove oči so se v dolgih pogledih spajale z našimi, v par minutah smo si postali domači, kakor da se že pozna-tno zdavnaj.^ Bilo je v našem srečanju nekaj resničnosti, nekaj sna; njihove narodne noše so le bdele pred nami, kakor da so vstalo iz sanj, iz spominov, iki jih imamo na Rusijo: Rusijo imaginarno, kakor smo jo odkrili v knjigah in vseslovanskih zdravicah, Rusijo revolucijsko in uesrečno, kakor smo jo spoznali v resničnem življenju. Njim jp čitalo na obrazih, da jih je izno-nadila in vznemirila ta velika svetla dvorana, polna občinstva. Končno so se razvrstili m prvi glasovi so zadoneli 8^55“* • • •. Pevovodja, polkovnik Tin« 1?irnodusen in zadovoljen Kus ukrajinskega tipa, je ponižno snel SESteŽ' ste so Kazalo, da, prihaja pesem iz severnih pokrajin, iz Širokih step, kjer •je vse zmerno, hladno, umorjeno. Sta Toruske cerkveno pesmi! Nič ni mogočnega v njih, kakor so nemški korali-nič tiste živahnosti, ki prevladuje v italijanski cerkveni glasbi: iz ruskih pesmi veje nasproti »zinraata misel ka- razven »ho - - rukkk«, tudi vorwarts, schon gut, noch a bissl itd. Kmalu je stalo to »lepo« drevo. Na njem pa sta vihrali ena velika in dve majhni rdeči zastavi, katere je podelil gospod državni poslanec. Drevo je stalo, zagrmelo je nekaj možnarjev v znamenje, da je prišel čas, da gospod iz Rogoze lahko pridejo gledat »zlatega teleta«. Hitro potem so se gospod potrudili in so prišli. Dva godca, ki sta zašla po naključju v gostilno, sta šla igraje gospodu naproti ter ga privedla do zbrane velikanske množice obstoječe iz radovednih otrok in par možiceljnov, ki jim pri današnji draginji tudi tekne, če se ga enkrat malo zastonj napijejo. Neka deklica je imela na gospoda Filipa nagovor, jim podarila šopek, ter čestitala h godu. Gospod so se, v znešenih besedah zahvalili za visoko čast, ki se jim je izkazala za god in »Namenstag«, itd. Godba je zasvirala krasno himno rdeč-karjev »Hoch soli er lehen und sie da-neben« ter dodala tudi našo domačo »Živijo, živijo « Neki zeleni klobuček' je smatral tudi za potrebo ter zaklical »Hoch die Freicheit«! Gospod so začeli milostno deliti lahko zaslužene jugoslovenske bankovce godcem ter slavnostni govornici (baje 400 K); začel se je.ples, po globokem blatu. Tu in tam je tudi zapel pevski zbor kako okroglo. Gospod državni poslanec so se podali v gostilno, kjev se je nadaljevalo veseljačenje pri dobri »zastonj« kaplici. Delavci, ki so mlaj postavljali, so se zgražali nad rdečimi zastavami, kajti njih zahteva je bila narodna, državna zastava. Zgraža pa se tudi nad to mednarodno, da celo protidržavno nesramnostjo cela okolica. Gospod, ki vleče masten jugosloven-ski denar za to, da dela za ljudstvo, za njegov dobrobit, zasluži menda za svoje protidržavno delo kaj druzega kakor salonski voz in mastno plačo. Želimo vsi Hočani, da bi si gospod kupili za že zaslužšn denar malo pameti, takoj opustili nadaljno delo za dobrobit ljudstva ter zopet prijeli raje za svojo krojaško iglo, ali pa naj grejo tje, kjer bodejo za vselej lahko slavili njihov »Namenstag« na enak način, na državne stroške. — Hočani načrte proti lastni državi; oni so krivi, da morajo klerikalni agenti hoditi po Mariboru z žilavko, kakor mesarski pomočniki, in z njo priganjati neposlušne pristaše na sestanke, da dr. Korošec ne pridiga golim stenam. Oni so krivi, da dr. Korošec in njegovi pristaši zastonj vlečejo mastne poslanske dijete, oni so krivi, da klerikalni poslanci v Beogradu nečejo pošteno delati v blagor domovine in naroda, ki jih je za to izvolil itd. se imelo vršiti pri Sv. Lovrencu 'P*1 Kapfenbergu zborovanje krščanskih socialcev. Zborovalnc prostore so zasC' dli komunistični rudarji, prodno so sc mogli zbrati kršč. socialci, ki so >se ;»• deležili prošeenja. v St. Marainii. Tako so bili slednji v znatni manjšini. Ko je šlo za volitev predsednika zborovanja; je vstal nek komunist in v svojem govoru hujskal proti deželnemu glavarju in zahteval maščevanje zaradi preganjanja komunistov na Štajerskem n* , ki jrn je za to izvolil na. ..j Vsega so krivi demokrati, ki izvršujejoj kiPadjeeb komanjst^ , • . , . , , / . 3 / jzsrrerlili v inniiii 1so krivi, da nima SLS dovolj pristašev; oni so krivi, da klerikalni poslanci v Beogradu ne dobijo zaželjenega korita; oni so krivi, da ti poslanci v Beogradu ne delajo drugega, kakor hoHčno šumenje široke ruske reke. Sli- šiš, kako pljuskajo valovi, kako bijejo kor je Nestorjeva zgodovina, pobožna slika, kakor so stare ikona; čutiš dih davnine, slovanskega in bizantinskega »starožitija«. Misli se ti zauesejo daleč v Rusijo, v Kremlj, v Usoenskij tabor, k sv. Vasiliju v kameni, zlatoglavi Moskvi. Je li kaj priprostejšega in hkratu lepšega kakor ge »Oče naš« I. P. Čaj-kovskegat Altistinja gdč. Evfemija Pogranična je pobrala radi tega »Oee-naša« mnogo simpatij, in oni, ki redkokdaj molijo očenavš, so se z glasom barišnje Evfemijo dvignili nad gladino svojega religijoznega čustvovanja. nam pa kar pečene piške v usta letele; z davki je bilo pa ravno narobe, kakor je sedaj. Namesto, da bi jih mi državi plačevali, jih je pa država nam plačevala. Res lepi časi so bili tedaj, le mi si jih več nazaj ne želimo, pa vsled tega vsak dan molimo: kuge, lakote, vojske nas obvaruj o gospod — klerikalne vlade se bodemo pa že sami. * Gospod Zebot protestira. Pri zadnji seji mestnega sosveta je vstal tudi gospod Zebot in ▼ imenu mariborske klerikalne stranke svečano protestiral proti ugovoru, ki ga je vložila JDS proti zadojim občinskim volitvam, ki so bile pravi kurijozum. Značilno je dejstvo, da je pri tej priložnosti imenoval gospod Zebot mariborsko prebivalstvo in govoril v njegovem imenu. G. Zebot živi v domišljiji, da je s tem, če je dobila klerikalna stranka pri zadnjih volitvah 300 frančiškanskih, lemenatar-skih in drugih duhovniških glasov; kakih 100 nemškutarskih itd., že vse prebivalstvo Mariboru v taboru .Straže*. Naj se odšteje duhovniški stan in nemčurje, pa bo imela cela klerikalna stranka v Mariboru dovolj prostora v .Stražinem* uredništvu. * Klerikalci so zmagali! Namreč pri zadnjih občinskih Volitvah v Sloveniji. Le, da je ta zmaga ravno take narave, kakor so bile svoječasne zmage avstrij-sko-ogrske vojske. Ko smo že brez pušk in kanonov drveli celih 5 tednov proti Krakovu, so avstrijski listi, med njimi tudi .Straža* seveda, pisali, da avstrijska vojska zmagoslavno prodira proti Petrogradu. — Tako , farbajo klerikalci tudi danes javnost, oziroma one njihove pristaše, ki jim je dovoljeno, proti 100 dnem odpustka vsake 3 mesece čitati »Stražo* in njene pregrešne sestre. Polom, polom se bliža, liki osrednjih armad, in ni več daleč čas, ko bode ta nepotrebna bajta zaropotala vkup. * Komunisti in kršč. socialci v Av stri ji. Včeraj (v nedeljo) popoldne bi vesla in zdi se ti, da vidiš, kako se po tapljajo v njeni kačji belini obzorja daljnih step. Dih ti zastaja, zapiraš oči, tako si blizu resničnosti... In vendar je dvorana krog tebe in na odru skupina Rusov, ki v tujini prosijo kruh za «ebe in za svoje... Noč objema stepo. (»Ah, ti nočin-ka«). To Jb ruska noč, ki jo je tako lepo opeval Puškin, pa Lermontor, Gogelj in vsi po vrsti gori do Gorkega in Mor-cekovskega. Spomniš se na »Bele noči« Dostojevskega, na sentimentalno ljubezen do plavolasih zapuščenih, nesrečnih deklic... Vse drugačna je pač beneška,, florentinska, rimska noč. Narodne pesmi! Ali sto videli Vol- Drugačne so noči pji Balzacu, Hugou, go7 No! Ste n tali o nji; spominjate se na njo iz novel in povesti Turgenjeva. Gorkega, Jehova... Široka reka, ki te-čo med gozdovi in stepami. Stari Sla-vjani so ji rekli, da je mati Slovanstva. Nekaj velikega, silnega in miste-rijoznega je v njenem toku: taka je, kot je Rusija. Za Volgo so se borila poidivja azijska plemena; iz daljnih vzhodnih step jih je zvabila, ruska Tamara, in jih na to po vrsti pokončala, ko so se navžili njeno ljubezni. O Volgi pojejo ruske, tatarske, kavkaško pesmi; njen šum posnemajo glasovi razigranih pevcev daleč v kirgiških stepah in na obalah Črnega morja. V niz pP matuške, po Volgje Pesom, ki razLvJw<». lenoin ;u raelaa- Zoli, Maupassantu... Ruska noč je luč severa, duša stepe. In pesem »Vo poljo birjozonka stajala« te spomni na. rusko vas, na dekleta iz »Lovčevih zapiskov«, na lolstojevo Natašo in najbolj na žalostnega Evgenija OnjOgina, najlepše deJo ljubitelja ruske stepo in njonega življenja, A. Puškina. Odmor. Na to zopet ista skupina, samo da je nasmeh barišnje Evfomije polj zaupljiv, skornj koketen in da se je pevovodja navdušil od' našega navdušenja, oživel od našega življenja... Ukrajina! Ilej, Taras Buljba, ti ruski Cyrano do Bergarac! Ukrajina, dežela rodovitnih njiv, bogata, nemirna in večno pobunjona! Domovina kobzar-inv. hetmaaov iu atom&aov • «* Taras izgredih v juniju 1920. Med tem približal nek delavec k deželnemu gl^J varju dr. Rintelenu in dež. svetnik« Prischingu, ju udaril s palico in na to vrgel skozi okno. Oba sta vkljub te*' komu padcu vstala. Dr. Rintelena s® pa komunisti zasledovali, ga znova n8' padli in tako pretopli, da je obležal n®' zavesten na tleh. Komunisti, ki s® dali nezavestnega dež. glavarja, vpili, da so ga mora ubiti. Dr. Rintel1* in Prisching sta na to s 'pomočjo avt0' mobila ošla razjarjeni množici h? 86 vrnila v Gradec. Zdfavnik, ki 3e Pr.t iskal deželnega glavarja, je ugofavy da so poškodbe težkega značaja. 9r°u ništvo je pri Sv.. Lovrencu aretira več oseb. ' • K položaj« v Gornji Sle*«1 Vodje stavke v Gornji Slezi j« *° P* slali vrhovnemu svetu brzojavko, V **' teri izjavljajo, da je medzavezni** komisija s tem, da je dodelila Poljak01" samo dve okrožji io na ta način Pr£ kršila odredbe mirovne pogodbe & glasovanja po občinah, ogorčil* skrajnosti delavsko prebivalstvo, dajo izraz temu ogorčenju, so del*v stopili v stavko, katera se je r«**1^ na vse rndnike in na večino liv*fn;jL, zojavka končuje: Skupščine stavkaj delavcev so nam naložile, da a»zotn vrhovnemu svetu, da se oni pod 0 * benimi pogoji ne bodo vrnili p<#f ** J ški jarem in da zahtevajo, naj *e čine s poljsko večino takoj p: Poljski. _ • Boji na Turškem. Uradno čilo iz Angore javlja 8. t. trt-, d* turške čete začele ofenzivo in prvi dan zasedle Bigadž, 35 kilo»et od Bali—Kehirja. _ • Rudarska stavka v Angliji ®e, ^ ja. Stavka rudarjev v Angliji troj® > šesti teden. Med delodajalci io ^e.a. ^ se je vršilo medtem več pogajanj. *5* ^ pa bila brez uspeha. V javnem PT° > tu se že čuti pomanjkanje premog®' ^ Železnico so morale znižati pron16, ^ 50 odst. Parniki, ki so nameni60.1 . dolgo plovbo, ne morejo dobiti z® nih količin premoga. Delavci v P niščih v Franciji, Belgiji, Holana elc4* & d* Ševčenko! Zapeli so njegovo »Zap njegov testament. »Pokopajte n gori, da hom videl, kadar bo vzsio ^ ce ukrajinske svobode...« In so B kopali na hribu, ki ga krogi0"/, daja stepa* Tu počiva ukrajinski Dcčim iz ruskih narodnih Pc3®Lij&^ ri melankolija, ki išče mistične in nadzemeljskega paradiža, fi? m0la4' iz ukrajinskih narodnih pesmi . jjj-boli ja, ki toži po življenju. »So1 zenjko...« Pšenica jo zrela . t\^° po ljubozni koprneča dekleta '-eI1jih klasje. T\i je doma polnost , jjj ifi razigranost, in nemirna ves. rim je v njem, koliko ritma, jahs, koliko neizraženega. n In konec:, pristan raški. O n^t, & je hotelo slišati še enkrat »O©°JLpp )? zopet'se je ob spromljevanjn £V{e' pih basov oglasil žvonki alt £ ‘ mije... »če muš, i že josi na Sluča j je to, ampak bilo jo sko, ali recimo:slovansko slov . ne more biti brez Kristusa. ‘vece^‘ šen moment tega nopozabnog* 0. Murfbot, 10. maj« !92t (TUBO R*. Bina. Nomčiji nočejo vkrcati premoga, ki je namenjen, za Anglijo. Lloyd George je preveč zaposlen v zadevi zunanje politike, da bi zopet posredoval med obema strankama. Pričakovati je, da ga bodo gospodarske razmere, kakor se razvijajo vsled posledic tega važnega social-nega gibanja, k temu prisilile. Zanimivosti. takoj odkuril proti Ljubljani; še danes| se spominjajo nanj Sentpaveljci z imenom .bežeči skontracijski komisar*. V Ljubljani pa je znal premeteni mož govoriti o velikem pogumu in velikanskih žrtvah, ki jih je doživel za Jugoslavijo na Koroškem ; prej strasten klerikalec, je postal veren in vnet demokrat in vedel povedati toliko o svojih junaštvih, da je premotil vse in v enem letu prilezel iz IX. čina v VII. kot — koroški inšpektor, kakor Napad na roparsko gnezdo. V trpniku na Češkoslovaškem se je dogodil •lučaj, ki spominja popolnoma na slične roparske drame iz kinematografa in ki Pfcsjsga po svoji grozovitosti gotovo vse podobne slučaje zadnjega Časa. V upniku in v okolici je bilo v zadnjem Cttu mnogo vlomov, tatvin in roparskih nipadov, vendar, pa se orožništvu ni ttoglo posrečiti izslediti zločince. Končno Osumili nekega Suhanka ter napravili Pfl njem hišno preiskavo. V hiši niso |j«li ničesar in že so mislili oditi, ko slučajno zasledili na vrtu vhod v ••iveri podzemeljski prostor, v katerem našli veliko zalogo pokradenega “'•ga. Ko so odkrili to skrivališče, so ?oteli zopet v hišo, toda Suhankov sin le vrata hitro zaklenil in zadelal tako, “• jih ni bilo mogoče odpreti. Ko so Vroeli, da jim skozi vrata ni mogoče l, v hiš0» so poizkusili priti skozi pno. Z orožniki se je nahajal tudi ^orničar sodavice Chytil, pri katerem J* bil nedavno prej tudi izvršen vlom. ~'."ytil je dvignil, ker je bilo okno v^oko, nekega dečka, da odstrani šipe, v tem hipu je počil strel in deček je zgrudil zadet na tla in je par hipov !* *° umrl. Ista krogla pa je skozi ^*cka zadela tudi Chytila samega ter ga jisnirtila. Neka ženska, ki je bila poleg •j® je to videla, je hotela tudi pogledati pozi okno, toda počil je drugi strel in wai ona se je zgrudila s prestreljeno • •vo, in tudi ta krogla je prodrla iz “jene glav« ter zadela in težko ranila Jeko za njo stoječo deklico. Ko so Rožniki uvideli, da tako ne morejo *° počeli streljali v okno, toda Ski * >je treti* in stražmojster je - e*a‘ mrtev. Orožništvo je na to gjo vojaštvo, ki je njeno okolico. Ko pa je obleganec v*o _ Hjjfcl, da mu sedaj m •toftil z ročno granato. je na to po-obkolilo hišo in pomoči se je Dnevna kronika. I >n dejanja. Nekateri go-narodno&ocij a 1 i stične stranko P°vdarjajo svojo narodnost, a ko v v Ke PSrevajo še za begunce. Ta-V v,!, »esedi, čisto drugače pa je seveda kornfi V materialnem skladišču na kolodvoru je zaposlena ne-Ce a ki ne razume niti besedi-^rarWierLS ° ter se napram slovenskim kif, ^lk°m obnaša kakor da bi bila Vsipj Avstriji. To pa ji jc mogoče le ku £- ®a’ ker ima zaščito v načelni-O;** se ' dat ?? tjdi podnačelnika popolnega •u Fred volitvijo v konstituanto, qj; .P® odstopu dr. Rybara prevzel aK: S- dr. Ravnik, je neki SL Hrnlk in kandidat NSS zakaj c®g>, čemu zopet begunec, za-0#obit« i °omačin. Na to bi opozorili 11 e*a tukajšnjega gospoda, ki ■3* Provzeti vodstvo NSS in ki ^RUneo. oziroma voditelj be-* Ljubezen NSS do beguncev #Iasov J?5? izkoriščanja begunskih Pri volitvah, potem se pa neha 1 .^.tako rad ogreva za to, da je lati kruha najprej našim lju-■rolog tc gospodična pa gleda maČ?jlri! Prejeli smo ?<«J0 W?lvn0 v uvodniku opravi-tvah i. 0 0 54 1* P” zadnjih ' v v" ^"^erib stranki takih mož, ki l° trjitrJ? u Jugoslavije že < koliko se je pri zadnjih vo-sverilo sti _ «...'-;J obatank ^•lifik*rti-bili v 8lužb^ povišani.. Brez varisij 5 J 80 so dva V1 X*"1.0 *«o, celo vrsto to-ker so si nadeli na , nin^2i » z "J uifucu na- 1* Qjeni i2LnrUA 2a, domovino> Oa so bili ^ davŽ? U^v#ld' Med te se Prišteva oh n! Mdtorn>k R. y Ljubljani: 5?1 PrekojErt?" ic prii<1 v Maribor in davL**rtb?r8 n* Koroško rrevze->> Z v Prevzemal jih je pa h'LC! ni, niti £,k*terem kraju urada niti & z vsemi nrad Sj n>ti*govoraPrpriln^« 'ločevanju ni S^dal strojnice^. ♦ v St Pml * ^»traiil, da 2 M* * P°*l*d ?• 1« tako oni nt? ^fk0 ROri Prihitel wtooCfl» Potom p« jo ie se je hvalil. In letos! Pri občinskih volitvah je volil zopet klerikalno. O naših obmejnih razmerah je ljubljanske kroge popolnoma napačno informiral, hvalil je ljudi, ki so s pijanostjo in razsajanjem delali očitne škandale od Pliberka pa do Borovelj, zakrival je tatvine in sleparije z ukradenimi konji in ščitil »kolege*, ki so očitno simpatizirali z Nemci: Taki ljudje so prišli na krmilo, za zahvalo pa so pri pretečenih občinskih volitvah pokazali na sebi ono t?rezznačajnost, ki so jo svojčas praktično izvajali ob naši severni meji. Res, lepi narodni junaki za domovino — v lastnem žepu. — Volksstlmme od 5. maja t. 1. se je na nekvalificiran način zagnala v moja osebo, češ, da imam s svojim zetom skupaj 10 sob. Ne glede na to, da jaz stanujem v svoji hiši popolnoma zase, da je moj pokojni soprog kupil hišo za mene, da bom stanovala lahko pod lastno streho in da imam torej kot hišna gospodinja v lastni hiši pravico do lastnega stanovanja, se mi zdi zavijanje dejstev direktno nekaj zločinskega. Mislim, da .2, večji sobi in 1 kabinet nimam v lasfni hiši samo jaz ampak tudi še marsikaka nemška vdova Mariboru, ki ni imela za moža tako zavednega rodoljuba kakor jaz. Medtem, to sem v Trstu svojega moža pogrevala, se je hotelo že moje stanovanje Mariboru oddati drugemu; če se je pa po moji vrnitvi v Maribor krivica po-jravila, je bilo to samo pravično. Ce se bom enkrat iz Maribora izselila in lišo prodala, potem naj se naseli njej kdorkoli hoče, iz lastne hiše pa me ne more nihče izgnati, zlasti z lažm: ne! Žalostno pa je, da nima nemški ist toliko spoštovanja do žalujoče vdove, da si jo upa.apostrofirati z izrazi, ki ne spadajo v pošten list. Vzvišena sem nad grobostmi sorte, kakor jih prodaja .Volksstimme." Sidonija Kalister. „ZIve1 rdeči Ptuj !* Tako kliče sobotna .Enakost* vsled izvolitve nem-čursko-socijalno-demokratičnega peka Tomaža Lozinšeka županom, ob enem pa srdito napada narodnosocijalno stranko, najbrž zato, ker jim je pripomogla do t* dvomljive zmage. Res grda nehvaležnost! — Zavednim Mariborčanom. Kakor že znano pride v petek 13. t. m v Maribbr češko pevsko društvo »Hlahol Aranžma sta prevzeli Glasbena Matica in Slovensko žensko društvo. Pred vsem pa je treba za brate Cehe preskrbet prenoščišča, zato se naprošajo vsi za vedni Mariborčani, ki bi lahko sprejeli katerega čeških gostov v prenočitev, da to javijo potom dopisnice nemudoma naše Glasbeni Matici. — Kako se potuje v Prekmurje. Ko se je nedavno otvorila avtomobilna zveza Maribor - Sv. Lenart - G. Radgona, smo se gotovo vsi razveselili. — Kdor se te ?veze posluži tega pa gotovo mine to veselje. Prošli teden sem šel po opravkih v Mursko Soboto. — Avtomobil, ako se ta škatla sploh sme imenovati avtomobil, je bil natlačeno poln, ko smo se ob 15. uri odpeljali is-pred kolodvorske pošte. Se poredno pa smo dospehi do Ivanje, se nam je zaril v blato in trajalo je nad eno uro, prc-dno smo ga zopet izvlekli ven ter nadaljevali vožnjo, toda ne daleč, za vasjo smo v bregu zopet obtičali in vsi napori, celo konji, spraviti avto naprej so ostali zaman, tako smo bili ob 22. uri sredi ceste in ker nismo hoteli plačati za privatnega voznika 100 K, kakor je storil neki mesar, smo morali v trdi noči po blatu dalje v Radgono in v Cankovo, kjer sem moral s nekim finančnim paznikom prenočiti in komaj naslednjega dne nadaljevati pot v Mursko Soboto. Za vse to, da sem moral polovico hoditi peš pa sem plačal -r. 100 K. Ako družba ne preskrbi drug avto, potem jo bolje, da vožnjo sploh vstavi, kajti to se pravi imeti le ljudi za norca ter jim krasti denar. — Stavka železničarjev v Julijski BeneCiji trsj« N vedno. — Mesta nemških učiteljev, ki so še ostali in ki so bila definitivna, se ne smatrajo več kot taka, temveč na novo razpišejo. Učiteljski dopusti. Višji šolski svet je sklenil, da bodo morali vsi oni učitelji, ki bodo hoteli na bolezenski do-just, iti k nadpregledu v Ljubljano in to, če bodo spoznani za potrebne dopusta na stroške Višjega šolskega sveta, v nasprotnem slučaju pa na lastne. Porodni dopusti za učiteljice se bodo dovo-jevali odslej dalje le za dobo 8 tednov. — K sprejemu čeških gostov. Žensko društvo vabi svoje članice, da se udeleže sprejema čeških gostov v čim-večjem številu in sicer po možnosti v narodnih nošah. Prihod vlaka bo še pravočasno objavljen. Po koncertu povabimo naše goste v Na,r. dom, kjer jim priredi naše društvo bife. Želeti je, da bi bila tudi tam udeležba z naše strani čimveeja. Poslednja seja našega društ-vla glede podrobnosti sprejema in pogostitve se vrši v torek pop. ob 10 uri mali dvorani Nar. doma. Prosimo, do se je udeleže gospe in gospodične, ki so pripravljene sodelovati. Odbor. Dečji dan. Oddelenje za zaščito dece in mladine v Beogradu je odredilo, da se prvo nedeljo v junija (5. junija) jo vsej državi priredi dečji dan kot občna manifestacija ljubezni naroda na-jram deri. Dečji dan naj vsakega državljana opomni sirot, uboge in zapuščene dece, osredotoči zbiranje denarnih sredstev, naj pridobi novih sodelo-valcev pri zaščiti dece in ostane deci svetlem spominu. — Dekliško zavetišče v Mariboru. Po prizadevanju državne krajevne zaščite dece in mladine v Mariboru se jeotvo-rilo te dni v spodnjih prostorih dekliške šole v Cankarjevi ulici dekliško zavetišče za ubožn? deklice in sirote. V zavetišču prejema dnevno 50 deklic kosilo in južino ter celodnevno zavetje in nadzorstvo, ki ga pogrešajo taki otroci doma. Zavetišče se bo vzdrževalo z državno subvencijo in prispevki lokalnih faktorjev. V programu zaščite dece je še ustanovitev več drugih prepotrebnih zaščitnih naprav, ki se bodo otvorile po možnosti v najkrajšem času. — Vprašanje valute osvobojenih krajev. Izvedba valutne reforme v Dalmaciji in zamenjava kronskih nov-čanic ,se je začasno odgodila, dokler se ne bodo evakuirali tudi ostali kraji. Glavni inšpektorat za sedaj samo zbira statistične podatke za zamenjavo kron. — Beguncem s Primorskega. Vsi, ki sp doživeli preganjanje ,in nasilja od strani Italijanov in sploh vse, ki imajo o nasilnem in brezpravnem postopanju Italijanov zanesljive podatke, prosimo naj se zglase v tajništvu Narodnega Sveta za neodrešeno domovino, Sodna ulica 32, da tam izpovedo, kar vedo. Somišljenike prosimo, da opozore na ta poziv druge, ki bi morda ne dobili v roke časopisa. — Informacijska pisarna. Ministrstvo v Beogradu je podelila g. Ivanu Soberju koncesijo za informacijsko pisarno v trgovsko-kreditnih zadevah. — K ok^jnemu glavarstvu v Ptuj je prtmeščen okrajni tajnik pri poverjeništvu za notranje zadeve Fran Fischer. — Trgovski in privatni nastavljene se opozarjajo, da je pričela krajevna skupina Maribor, Osrednega društva trgovskih nastavljencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani vsestransko de-, lovati. Pisarna se nahaja., v Slovenski ulici št. 8. dvorišče desno, uradne ure so ob delavnikih dnevno od 18.—19. ure med katerim časom se dajajo pojasnila in sprojomajo novi člani. Ze vpisani novi člani, koji vpisnine še niso plačali, se prosijo, da blagovolijo to prej ko slej storiti, — Na KamenŠčaku pri Ljutomeru je nmrl 4. t. m. g. Iv. Slavič, bivši gostilničar. župan itd. v 76. letu svoje starosti N, v m. p.! — Povodom smrti g. Iv. Slaviča je naklonilo cezanjovsko gasilno društvo svojemu častnemu članu na čast mesto vinca ubogi Šolski mladini v Cezanjev cih 150 K. V posnemanje! Hvala! — Avstroogrski železni drobiž po 20 vinarjev ni izenačen z našim ter se radi tega ne smatra več za plačilno sredstvo in se tudi ne bo zamenjal. _ — Kovinski denar po 5 para (20 vi narjev) prihaja polagoma v promet. —-Tega denarja je še tako malo, da ga bodo izplačevali samo državni blagaj mm, debelost 1.8, teža 2.6 gram., 1 k^ vseljuje 384 komadov. Izdelan je ia »gama«, kovina s 98 in pol odstotka cinka in 1 in pol odst. bakra. Na eni strani je označena vrednost z arabsko številko 5, levo in desno sta izraza v, latinici in cirilici »para«. Izpod označene vrednosti je letnica 1920. Na na-sprotni strani je grb naše države. — Aretiran izzivač. Včeraj je bil aretiran nemškutar Prane Kramusch. pomožni delavec tvrdke ^Balkan'«, ker je v goStilni pri -'Zlati hruški« osmešil našo državo in naš narod. Odveden je bil v policijske zapore. — Izgubljeno. Rudolf Monjae, sta* nuioČ v Tattenbachovi ulici št. 29 je izgubil včeraj od. stanovanja, do Glavnega trga zlato kravatno iglo s tremi kamenčki, vredno 140 K. Pošten najdi tel j naj jo odda pri njem, ali pa pr. policiji. — Mestno kopališče se odpre v sredo 11. t. m. V petek bo parna_ko-pelj ves dan Z3 Ženske, ostale dni pa za moške, odprta. — Telefonski naročniki! Vse na* ročnike telefonov iz mesta Maribora in okraja se vabi zaradi natančnega dogovora in sklepa proti visokim poštnim in telefonskim pristojbinem k zborovanju, ki se vrši v četrtek dne 12. t. m. ob pol 20. uri v restavraciji .Maribor" na Grajskem trgu. — Iz Zrkovc. Včerajšnje volitve so prevrnile stolček klerikalnega gerenta Rebernika. Klerikalci so se trudili na vse pretege, da bi zmagali, toda vse jim ni nič pomagalo, pogoreli so. — Ormož. Ker prinašata .Slovenec" in .Straža* neosnovane vesti o sporazumu med odborniki napredne stranke in odborniki SLS, nas naprošajo, da objavimo sledečo izjavo: Podpisani izvoljeni odborniki občinskega zastopa ormoškega ižjavljamo z ozirom na klerikalne mahinacije (v .Straži* in .Slovencu*), da nismo bili, nist»o ter tudi ne bomo pripadniki kake klerikalne organizacije ter izjavljamo slovesno, da se nismo in se ne bomo spuščali s klerikano stranko v noben dogovor. Ormož, dne 6. maja 1931. Dr. Fr. Strelec, 1. r.; Filip Horvat 1. r.; Ivan Veselič, L r.; Rado Polak, 1. r. ; Ivan Rakuša, 1. r.; Jakob Kovačič, 1. r.; Peter Toplak, 1. r.; Ludvik Kuharič, 1.r.; van Zemljič, 1. r. Kultura in umetnost. x Praški *Hlahol“ v Mariboru. To e eden najboljših čeških pevskih zborov, ahko rečemo med prvenci evropskih zborov. Ustanovljen 1. 1860. je z umetniškimi vspehi Izvajal desetletja in deset-etja najboljšo češko zborovsko pesem m to hoče podati na svoji koncertni urneji po Jugoslaviji tudi v Mariboru. Zbor obstoji iz 130 pevcev in pevk ter proizvaja moške in mešane zbore. V Mariboru otvori serijo koncertov v petek, dne 13. t m. ob 20. uri v Gotzovi koncertni dvorani. Prireditev koncerta oskrbi naša .Matica*, ves drug aranžma, sprejem, pogostitev, prenočišča pa so v rokah našega narodnega ženskega društva, mestnega sosveta, g. polkovnika Jakovljeviča, in češke obeci. Predprodaja vstopnic se je že začela v trgovini g. Zlate Brišnik. Naj se vsak požuri, ker je iz dežele mnogo gostov zaseglo vstopnice. Citajte plakate o tem koncertu in o pomenu »Hlahola* za češki glasbeni napredek ljubljanske časopise. V Ljubljani priredi • .Hlahol' že 14. t. m. kpneert in gostuje potem v Zagrebu, Beogradu (trikrat), Novemsadu, Subotici in Varaždiuu. Sokolstvo, o Odborova seja .Mariborskega Sokola* se vrši danes v pondeljek 10. t. m., v Narodnem domu. Začetek ob 18. uri popoldan. Udeležba bodi točna! o Vestnik Mariborske Sokolske župe št. 2 je pravkar izšel in se dobiva v trgovini *or. Franja Majerja na Glavnem trgu ter stane 4 krone. o Računi tičoši se zadnjega družab* nega večera Sokola v Mariboru naj se dopošljejo blagajniku bratu Hallerju v Cvetlični ulici št. 8. :f o Beograjski Sokol v Franclji. * Beograjski .Sokol* pojde 8. maja v * ni%i uradi. Denar ima y promeru i&81 Lille aa Francoskem na gimnastične vaie. *e priporoča potu« fočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja* | Pristna vina in sveže pivo. • f Fr. StieMor. I Odgovorni urednik: Fran Voglar. Čast mi je cenjen, občinstvu priporočiti svojo na novo otvorjeno trgovino z zlatnino, srebrnino, urami, je-dilnim orodjem in optičnimi predmeti. Cene nizke, postrežba točna In solidna! 639 R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16« Sloven. narodno gledališče. Repertotre bodočih dni: V pondeljek 9.: »Obrt gospe Wan,enoTeu tJostovanje v Ptuju. V torek 10.: »Valčkov čar*. Izven ab. V sredo 11.: -Tiha sreča*. C—31. Zdravstvo. Sveži zrak je potreben za dobro zdravje. Dasi so zdravniki že’ zdavna spoznali velikansko vrednost svežega zraka za čuvanje zdravja, vendarle velika večina ljudi se še ne zaveda neizmerne važnosti svežega zraka. Jako redko je najti zrak v pisarnah ali delavnicah tako svež kakor bi moral biti, to velja celo v onih slučajih, kjer prostori niso prenapolnjeni z ljudmi. Najbolj očividen dokaz škodljivosti nečistega in nesvežega zraka vidimo v slučajih, ko se velike skupine ljudi zberejo v slabo prezračenih dvoranah. Vsak je že to poskusil in n: treba da dalje govorimo o tem. Slabe posledice nesvežega zraka so manj oči-vidne pri ljudeh, ki delajo dan na dan v slabo ventiliranem prostoru, ali te zle posledice se pojavljajo ravno tako gotovo. Ne dihajte slabega zraka: Poslednje preskušnje so dokazale, da posledice, pripisane »slabemu zraku", so v veliki meri spojene z napačno temperaturo in vlažnostjo, kakor tudi s pomanjkljivim gibanjem zraka. — Strokovnjaki se strinjajo v tem, da temperatura delavnice običajno ne bi smel presegati 65 stopinj Fahrenheita in ' zraku bi ne smelo biti vlage več nego 50 odstotkov nasičenosti. Da se vzdr žuje tako razmerje je dostikrat potrebno iztisniti pokvarjeni in topli zrak iz de lavnice potom ventilatorjev in dopuščati prihod svežega zraka. Najbolj enostaven in zanesljiv način za to je, da se pustijo okna delavnice stalno odprta, tako da more prihajati notes sveži zrak od zunaj. Morda v bodočnosti bomo zares imeli delavnice na prostem zraku nekako po načinu paviljonov za tuberkulozne v sanatorijih. Čudoviti uspehi, ki smo jih imeli V mnogih krajih s šolami ob prostem zraku, dokazujejo, kake važnosti je za zdravje zadostna količina svežega zraka. Mnogi dalekovidni delodajalci so uvedli v svoje delavnice telovadbo ob široko odprtih oknih po par-krat na dan. Cas, ki se pri tem zgubi, je večkrat nadomeščen po boljši kakovosti dela po takih vajah. V zvezi s tem ne pozabljajte prebivati vedno del svoje opoldanskega odmora pod milim nebom, da si napolnite pljuča s Čistim, svežim zrakom. Gospodarstvo. g Zopet nov vspeh naše industrije. Tovarni za cigaretni papir in stročnice »Golob« se je posrečilo, da je kupila od znane francoske firme Smith-Men-yer tovarno za enake predmete, ki se nahaja na Sušaku in ki je urejena z najmodernejimi stroji, ter no zaostaja v ndBenem pogledu za svetovnimi to- _ ___ ______ varnami te stroke. S tem je prešlo zo-! nih bonov je pa še v prometu za 26 mi-pet veliko podjetje v narodno last, ki j lijard 683 milijonov lir. Obresti na ti bode v stanju voditi, konkurenco z iz- času minulega leta. Število visokih’ peči se je zmanjšalo za 30, ker nimajo dela. g Tovarna za nogavice v Sarajevu. V, Sarajevu se nahaja tovarna za nogavice, ki izdeluje sedaj do 200 pavov nogavic na dan. V kratkem se bode to podjetje pretvorilo v akcijsko družbo, in povečalo, tako da bodemo tudi v tem oziru preskrbljeni z domačimi izdelki. g Naša industrija prediva in lanu. Najbolj razvita stran naše industrije je pač proizvod prediva in lanu. Konoplje imamo zasejane povprečno v celi državi na 42.000 hakt., a lanu na okoli 5000 hektarjih zemlje. Na leto se pridela prediva okoli 18.000.000 kg in, okoli S00.00O kg. lanu. Tovarn za izdela-vanje teh* dveh predmetov imamo 30, Največje se nahajajo v Leskovcu, Svi-lajcu, Novom Vrbasu, Hočaku, Novem Sadu in Osijeku. g Popravilo proge Vinkovci—Sisak. Te dni se bo pričelo delo za popravo železniške proge Vinkovci—Sisak. Sprememba zakona v Narodni banki. »Službene novine« od 3. t. m. prinašajo uredbo o izpremembah in izpopolnitvah zakona o Narodni banki od 26. januarja 1920. To je že druga izprememba tekom leta dni, odkar je ta zakon v veljavi. Vladne izpremem-be, ki se sedaj objavljajo, obstajajo v tem, da se kredit državi poveča za 850 milijonov dinarjev, da se nadaljnje akcije vplačajo v srebru namesto v zlatu ter nadalje določilo o razdelitvi dobička. Zanimivo je dejstvo, da bo tiskanje novih novčamic vršila država, a ne Narodna banka. Banka bo tekom tega leta bržkone beležila na račun države eno milijardo dinarjev ter bo dobila za to po novih izpremembah odst. obresti. Na obrestih bo torej znašal dobiček 10 milijonov dinarjev, samo na tem poslu. Ako dobi država od dobička 60 odst.. Narodna banka pa 40 odst., potem dobi banka 4 milijone. Kaj to znači. se more presoditi le, ako se vpošteva, da upravni stroški Narodne^ banke v preteklem letu niso bili večji od 3.5 milijonov dinarjev. Kakor se vidi._ posojila Narodne banke, dasi-ravno jih je lahko dobiti, niso po ceni. _ g_ Kriza na vseh straneh. Na skupščini češkoslovaških industrijalcev je* izjavil generalni tajnik dr. Hodač med drugirm da so se prilike v industriji zadnji čas zelo poslabšale. Posebno v industriji papirja, stekla in nekaterih drugih predmetov. V zadnjih mesecih prijavljeno je 22 inosolvencij med njimi ena z 20 milijoni pasiv. voljnih’ rezerv, so morala obustaviti iz-J žarski bankovci ne bodo za sedaj M nlapovarpioi Tvfmvcti nnlA'/.ni ia gflln ' flnBniclri Tirtfiroli plačevanje. Trgovski položaj je zelo kritičen, ker ni kupcev, g Falsifikati madžarskih bankovcev. Vsled velikega števila fasifikatov madžarskih bankovcev je dunajska, devizna centrala zaključila, da v zaščito občinstva jemlje madžarske bankovce samo proti vplačilu. Vsled tega mad- dunajski borzi notirali. Devizen pr°; met z Budimpešto s tem zaključkom K tangiran. (Ker tudi pri nas od nedavno^ notira madžarska deviza, se priP0* roča opreznost.) Glavni urednik: Radivoi Rehar. Kdor ima na prodai lepo koilja a kolesi na gu mi, popolno opremo, konje . za vožnjo in jahanje, naj se oglasi v restavraciji »Maribor«, Vetrinjska ulica, vsak dan med 12. in 14. uro. 638 2-1 Stanovanje z kuhinjo in sobo v Aleksandrovi cest St. 83 bi 6e zamenjalo s ku hinjo in dvema sobama. 64 Soliden gospod se vzame na poste!|. Einspielerjeva ulica št. 24. 636 Nova vila na Tržaški cesti se proda. Pojasnila daje gostilna Kliček, Tržaška cesta. 632 3—2 Zamenja se stanovanje v Mariboru v sredini mesta, sestoječe iz 1 sobe in kuhinje ter hodnika, ki se lahko vporabi za sobo, za enako ali 2 sobi in kuhinjo v Ljubljani. Dopflse se prosi pod šifro »I. R.« na upravo t in I Iista- 622 2—2 . __________ Iz Milana* prihajajo vesti, da so v mesecu aprilu Pohištvo, postslje z vložki in ;. 1. dosegle insolvencije znesek 250 mi-| žimnicami, biarine, odeje, ijonov lir pasive. Ravno tako se do- —J,! gaja tudi v Grški, kjer stoli samo v Pirejskem pristanišču 73 ladij, ki čakajo že dolgo časa zastonj na tovor. g Padanje cen v Češkoslovaški. Cene vseh živi jenskih potrebščm in oblete so občutljivo padle. Znižanje cen na vojaško volneno sukno iznaša 40 odst. proti cenam leta 1920. Čevlji so za 20 odst., petrolej za 26 odst, žito za’ 20 do 44 odst., goveje meso za 22 odst., a svinjsko meso za 30 odst. ceneje. g Gospodarske razmere Italije. Iz italijanske službene strani se javlja trgovski in obrtniški zbornici, da je imela Italija koncem minulega leta 47 milijard in 900 miljonov lir dolga. Raz- Mala oznanila* MoSko kolo na prodaj Meljska cesta 55. 637 Lovska pravica krajevne občine Pečke sedaPi" tom javne dražbe do 30. junija 1922 v zakup. 18 dražba se vrši na uradni dan v Sl. Bistrici v teble' dne 2. junija 1921 ob 10. uri predpoldne. Okrajno glavarstvo v Mariboru« dne 30. aprila 1021. umivalniki z ogledali, ponočne omarice, obešala za obleko, zofa, fotelji, karnise ■i zagrinjali i. t d. na prodaj. Vprašati pri hišniku v »Narodnem domu". (514 3-2 Korespondentko vendržavnimi tovarnami na njihovem tržišču. g Transatlantik. Dne 23. aprila t. 1. se je vršil Ustanovni občni zbor paro-brodarskega rleln. dr. »TransatTantic« v Zagrebu, Društvo se je osnovalo z glavnico 10,000.000 dinarjev z emisij. 50.01X1 komadov delnic proti nominali 200 dinarjev s 30. odst. takojšnega vplačila. g Prudukcija surovega železa na Angleškem je nazadovala v mesecu marcu t. 1. z^, 385.000 ton. V prvem četrtletju 1921. je iznašala ta produkcija 1,487.000 ton proti 2,099.000 ton v istem m« D dve pozicijo iznašajo letno 3 milijarde in 648 milijonov lir. a redni letni dobitek iznaša za pokritje teh obresti, kakor se službeno poroča, 10 miljard in >500 milijonov lir. g Preraikanie cen v Ameriki. Po indeksu »Broad Street« v Novem Yorku padajo še vedno cene v Ameriki. To padanje je ^počelo že v marcu 1920. 1. marca t. 1. padle so cene proti 1. febr. 1.1. povprečno za 4 odst. a proti 1. marcu m. 1. za 48 odst. Vsled padanja cen se je število konku rzov zelo povečalo. ■ Mnoga trgovska podjetja, ki so nastala za časa vojne, ali si niso preskrbela, _ za časa visoke vojne konjunkture do-bfc popolnoma reščo slovenščine, hrvaščine ln nemščine, perfektno stenograflnjo ln strojepisko, rabi tvornlško podjetje v Mariboru. Nastop čim-prej. Pismene ponudbe na npravništvo lista pod „Tovar-niška uradnica šteT. 490.“ 3*3 615 Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine S t a t e n b er* se da potom javne dražbe do 30. junija 1922 v z. kup. Ta dražba se vrši na uradni dan v Slovens* Bistrici v četrtek, dne 2. junija 1921 ob M* predpoldne. Okrajno glavarstvo v Mariboru, . dne 30. aprila 1921. Umi VSAKO vrsto prevzama BSraSosnJa v encaS«, sivorlh, fceftor ** kiti vosov. — st ® n Z 3 K n V 2. ”r"~" neseg Veletrgovina Gaspari & Faninger j Drobnina, pletenina, galanterija || n km Siimh na rlehelo! Mari bor Aleksandrova c. 48. oseb m Samo na debelo! Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje Daje vsakovrstne kredite. Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000' " fevršuje najkulantneje vse bančne transakcija Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .-Tabor". — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.