649 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) teritorialno in de‘elno zgodovino, nekoliko manj pozornosti je posve~eno ekonomski in po mojem mnenju zlasti premalo dru‘beni zgodovini: me{~anom npr. ni namenjeno niti podpoglavje, v katerih je sicer skromno (v obsegu ene do treh strani) predstavljeno plemstvo, kmetje, Judje in ‘enske. Neglede na to pa je knjiga Die Länder und das Reich povsem na nivoju visokih meril, uveljavljenih v projektu Avstrijska zgodovina. Z njo smo dobili {e eno standardno delo, s katerim avstrijsko zgodovinopisje, tako kot s celotnim projektom, potrjuje svoj visoki ugled. Peter [tih A Mura mente és a trianoni békeszerzodés/Pokrajina ob Muri in trianonska mirovna pogod- ba. Lendava, 2000. 211 strani. (Lendavski zvezki/Lendvai fuzetek ; 17). Leta 1997 je ista zalo‘ba objavila knjigo Tiborja Zsige Od Prekmurja do Trianona (prim. Z^ 1997, {t. 3, letnik 51), ki je polna napak in tehni~no-dokumentarno neznanstvena. Ker sem z osmimi nadaljevanji in ve~ posameznimi ~lanki o knjigi v sobo{kem V estniku ter drugod zbudil precej polemi~nih odzivov, so lendavski Mad‘ari sklicali 20. novembra 1998 “posvetovanje ... katerega cilj je bil vzbuditi za zahodno- panonski prostor itak zna~ilno vzajemno zaupanje” (iz Predgovora, 7). V zborniku, ki ga predstavljamo, je zastopanih 14 avtorjev in le dve sta Slovenki (Metka Fujs in Marija Kozar-Muki~) in {e od teh ena ‘ivi in dela v Sombotelu. Zakaj ni ve~ Slovencev ni pojasnjeno. Nekateri referati so poslovenjeni v celoti, nekateri pa le delno. Poudarjam pa, da je prevod slab, mestoma zelo slab in celó nápa~en, ker vsebuje besede in stavke, ki jih v izvirniku ni, npr. ... so ‘elele ju‘noslovanske republike in ^e{koslova{ka ustvariti neposredni geografski, t. i. slovanski koridor” (3) – pred 1929! (Lektor za slovenski tekst dr. Elizabeta Bernjak.) Tudi lektor bi bil moral – poleg pravilnega jezika – obvladati prekmursko kulturno okolje, predvsem starej{i in sodobni tisk: koledarje, ~asnike, ~asopise. Tako pa se je dogodilo, da najdemo, sme{no, ko bi ne bilo ‘alostno, v prevodu dolgega referata samega urednika zbornika tak nesmisel: “op. 4.) Jo‘e (tako se ni niti sam pisal, niti ga je kdo drug pisal /op. V .N./) Klekl: Prevod (~igav? Kleklov?!) iz edicije Jezusovo srce iz leta 1938 ... “ Imamo [kafarjevo Bibliografijo prekmurskih tiskov, kjer so ob knjigah na{tete tudi vse druge edicije – toda s takim imenom je ne najdemo. ^e pogledamo v izvirnik, najdemo na str. 35 zbornika ta neobstoje~i nesmisel v mad‘ar{~ini takole: “Fortuditás a Jézus Szive 1938. évi kiadványból ... “ Kdor je poznal razmere, ker jim je med mad‘arsko zasedbo Prekmurja 1941–1943 bil pri~a, ve, da so vsi ti “znanstveniki” od T. Zsige dalje imeli isti “zanesljivi vir” v svojem predniku, profesorju sobo{ke gimnazije, ki je povr{nim dijakom dal prevajati na{e slovenske spise, jim samovoljno dolo~al naslove, pod katerimi jih zdaj hrani @upanijski arhiv v Sombotelu, od koder ga njegovi nasledniki nekriti~no prepisujejo in celo tiskajo pod znanstvenim videzom. Poznavalec namre~ ugane, da je to v prekmur{~ini tiskani Kalendar Srca Jezu{ovoga za leto 1938 in v njem neki Kleklov spis, katerega naslov ni naveden v tej opombi, ker ga najbr‘ tudi “prevod” nima. Predale~ bi nas vedlo, ko bi hoteli na{teti vse pomanjkljivosti v opombah, ki so dokumentacija, s katero doka‘emo, od kod je pisec vzel nek podatek ali trditev. Tako npr. je ve~krat le omenjeno ime nekega avtorja, brez naslova spisa, mesta, kjer je bil objavljen in strani, na katerih je navedena trditev. Pri nekaterih prevodih referatov, npr. J. Parádi, Nadzor meje ob Muri ... v zelo skraj{ani obliki ni navedena nobena opomba; toda prevodi so pa~ namenjeni mad‘ar{~ine neve{~im bralcem, ki imajo pravico do navedbe dokumentacije. Tako je tudi pri prevodu naslednjega referata (J. Suba) in pri vseh slede~ih referatih – do konca knjige. Táko ravnanje je nerazumljivo. Prav tako je posledica nemarnega uredni{kega, lektorskega in korektorskega dela (bolje nedela), da so v slovenskem besedilu z malo za~etnico pisana imena narodov, posebno Slovencev, in pokrajin: Prekmur- je celo v naslovih knjig (str. 33, op. 2; Slovencev str. 64 v naslovu! Itn.). Rokopis se zamenjuje s knjigo, ki je ni: na str. 52 je naveden Kleklov mad‘arski rokopis v Arhivu ‘upanije V as (op. 6), nekaj vrst vi{e pa se ta spis kar trikrat ozna~uje z “v svoji knjigi”, “v tej knjigi”, “V knjigi”. Da zamenjujejo osebna (krstna) imena, smo grajali ‘e pri Zsigi, toda tu je spet “[tefan Ba{a” namesto Ivan (str. 54). O “‘upanijskem {kofu” (str. 53) tu prvi~ beremo, prav tako je napa~no “{kofovski arhiv” na str. 62, namesto {kofijski arhiv, ker je last {kofije in vsebuje gradivo o njej, ne pa last {kofa z njegovimi spisi. 650 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Jezikovnih nepravilnosti ni vredno na{tevati, ker jih je preve~. “To~ka na i” je hrva{ko (ta~ka, slov. pika); prav tako del stavka: “se je angle{ki predstavnik povlekel”(28). Nemogo~e je tudi, da bi primerjali vsebinsko prevode z izvirniki, kjer ve~krat ne najdemo v prevodu vsebine izvirnika in narobe. Obrnimo se sedaj k vsebinski strani dela! @e dejstvo, da sodelujeta le dve Slovenki, glasno kri~i, da delo ne more biti niti pribli‘no popolno, niti pribli‘no objektivno, saj ne more le mad‘arska stran prikazati resni~nega stanja. Uvodna razprava Marie Ormos (Pécs): O nekaterih vpra{anjih mirovnega sistema po prvi svetovni vojni govori o notranjepoliti~nem polo‘aju Ogrske. In ~eprav govori tudi o meji z Avstrijo, nista niti enkrat omenjena ne Slovenija, ne Slovenci. Z naslovom knjige torej nima spis nobene zveze. Prvi spis, ki obravnava prizadeto ozemlje, je L. Gönczija: Svojstveni (rekli bi: posebni) dogodki ob Muri leta 1919. Razdeljen je na ve~ poglavij. Nápak je, da avtor – to po~no tudi drugi kot dokumentacijo navaja drugotno navedbo namesto prvotne. Tako v poglavju “Prva zasedba Prekmurja” navaja v zvezi z Juri{i~evo (dosledno pi{ejo vsi –~ namesto -}) zasedbo Murske Sobote delo M. Kokolja in B. Horvata: Prekmursko {olstvo... Kokolj in Horvat sta to dejstvo kratkomalo prepisala iz razprave M. Slavi~a: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev v zborniku Slovenska krajina, uredil Vilko Novak, Beltinci 1935. Podobnih slabosti in nepravilnosti je {e ve~. Tu se ponavljajo tudi ‘e prej navedene napake o Kleklovi “knjigi” – kar je v resnici le rokopis. Pravtako je neumljiv nesmisel o “ju‘noslovanskih republikah” leta 1919. Tudi poglavje “Na~rti za avtono- mijo” je v slovenski literaturi natanko ‘e obdelano. O “‘upanijskem {kofu” je v sloven{~ini nemogo~e govoriti – to je skrpucalo po mad‘arskem “egyházmegye”, kar pomeni {kofija. V poglavju “Diktatura proletariata ... “ je ve~krat govor o “jugoslovanski delegaciji”, toda ni jasno, kje je bila ta delegacija. V tretjem poglavju “Druga, dokon~na jugoslovanska zasedba Prekmurja”, kjer obnavlja avtor dogodke iz ~asa osvoboditve Prekmurja, se ponovno sklicuje na Kokljevo in Horvatovo zgodovino {olstva, kjer so ti politi~ni dogodki le okvir, ki ne more biti prvi vir in informacija, saj sta tudi onadva prepisala te podatke od drugod, predvsem iz Slavi~a. Glavna vsebina tega poglavja so medsebojni napadi obmejnih stra‘. Avtor se ~udi “mo~ni in protimad‘arski propagandi”, navaja nepomembne izjave v pismih sombotelskega {kofa Mike{a, pozablja pa pri tem, kako so Mad‘ari ravnali dotlej s prekmurskimi Slovenci in kako so odvzeli vse narodnostne pravice porabskim Slovencem, katerih posledice danes ob~utimo. Sledi prvi in najdalj{i slovenski prispevek Metke Fujs: Prevratno obdobje in dileme prekmurskih Slovencev. Tudi ona kajpada ni odkrila ~esa novega o tem ~asu v Prekmurju, saj navaja v literaturi ve~ ~lankov in predvsem Slavi~evo knjigo zbranih spisov ter kar pet lastnih ~lankov. Iz raznih spisov je zajela oris posameznih obdobij, ki so vplivala na raznarodovanje, delno pa tudi na rast narodne zavesti v Prekmurju. Tako je njen referat edini odgovor mad‘arskim trditvam. Referat pe~ujskega zgodovinarja Antala Hornyáka: Oblikovanje mad‘arsko–jugoslovanske meje po I. svetovni vojni s posebnim poudarkom na mejni ~rti v Pomurju se v izvirniku glasi: “ ... s posebnim ozirom na Prekmurje” (str. 80) in je v prevodu skraj{an predvsem glede na izpu{~ene predolge opombe pod glavnim besedilom, ki navajajo iz srbskih del o predmetu, pa tudi iz glavnega besedila je izpu{~en prete‘ni del, ki se nana{a na V ojvodino. Pripomniti je potrebno tudi, da “Muravidék” v naslovu ni enako v prevodu uporabljenemu izrazu “Pomurje”, marve~ pomeni prav Prekmurje; – tako je izraz tudi upora- bljen na str. 93 in 94. V resnici pa referat ne obravnava “s posebnim poudarkom” vpra{anja Prekmurja na pari{ki mirovni konferenci, marve~ le mimogrede – kar dokazuje tudi skraj{ani prevod. Drugi slovenski referat obravnava “Vpliv trianonske meje na na~in `ivljenja Slovencev v okolici Mono{tra”, ki mu sledi mad`arski prevod. Avtorica je Marija Kozar-Muki~. Jezikovno je treba popraviti, da “notariati”, ki so na prvi strani izvirnika ve~krat omenjeni, niso mad`arsko “körjegyzóség”, kar sloven- sko pomeni ob~insko tajni{tvo. V referatu ~isto na kratko obravnava lego nagrobnikov na dveh pokopali{~ih, tihotapstvo, bo`je poti, `enitve v prizadetih vaseh. V prevodu najkraj{i ~lanek je A. Kovacsa: Mad‘arsko–slovenska jezikovna meja ter trianonska meja, ki pa vsebuje sedem zemljevidov o {tetju prebivalstva, tako tudi Petra Kozlerja, ki je bil objavljen v “Sloveniji” 1849. Eden najdalj{ih referatov, toda za splo{no zgodovino manj pomembnih, je J Parádija: “Nadzor meje ob Muri v za~etku dvajsetih let”. V referatu J. Sube: Delovanje komisije za dolo~itev mad‘arsko–jugoslovanske meje v obdobju 1921– 1924 se spet uporablja poimenovanje “Vendvidék, vendség” (140); celo v prevodu: “vendska jezikovna meja”, “V endske pokrajine” in celo “V endom” (150) in kajpada ne pozna Slavi~evih spisov o tem vpra{anju. 651 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Zelo je skraj{an referat L. Szarke: Ureditveni na~rti ministrstva za narodnosti pod vodstvom Oszkárja Jászija konec leta 1918. Upravi~eno, ker o slovenski manj{ini sploh ne govori, ~eprav je Jászi poznal Slovence. ^lanek L. Benceja: Z obrobja v manj{ino (Gospodarski zlom Mad‘arov v Sloveniji po Trianonu) delno ponavlja v drugih referatih omenjena dejstva, delno pa obravnava samoumevno obrobno vpra{anje. Avtor zloglasne knjige, izdane pred nekaj leti v isti zalo‘bi, T. Zsiga, je imel za potrebno, da ponovi nekatera dejstva iz knjige, nekaj nestvarnih trditev pa nanovo postavi, zaradi ~esar ga je zavrnil naslednji referat. Zsiga je naslovil svoje pisanje “Prebivalstvo pokrajine ob Muri in trianonska mirovna pogodba” in le ponavlja nekatere teze svoje knjige. Na to mu takoj odgovarja naslednji referat Imreja Szilágyija: Kon~no je ~as urediti na{e zadeve (Misli ob razpravi Zsiga Tibor – Vilko Novak)”. Avtor naravnost pove v prvem stavku: “Med mad‘arskimi razumniki vlada dokaj velika zme{njava v zvezi s Slovenci na obmo~ju zgodovinske oz. sedanje Mad‘arske, kar {e dodatno stopnjujejo neodgovorne izjave posamez- nikov”. O Zsigi pa pravi: “ ... saj ne pozna ne slovenske strokovne literature, ne velikega dela mad‘arske literature o tej temi. Zato je tudi njegov pristop k vpra{anju pristranski” in navaja njegovo trditev v polemiki s Kozarjevo ob izidu njegove knjige, da je “krajevna imena vedno treba pisati v obliki, kot so jih v danem zgodovinskem trenutku uradno uporabljali”. Ironi~no imenuje Zsigo: “^e bi znameniti kandidat zgodovinskih znanosti imel prav, bi potem morali mad‘arskim zgodovinarjem izre~i zelo ostre graje.” In naprej, ko graja njegovo nedosledno rabo imena “V endi” za prekmurske Slovence, ga obsodi: “Kaj takega lahko zapi{e le tisti, ki ne pozna strokovne literature ... “ In {e dalje ga ironizira: “Strokovnjak za vendska vpra{anja ... “ in “Zsiga o teh vpra{anjih torej govori zmedeno ... “; “ ... in prav bi bilo, ~e bi poznal tudi slovensko strokovno literaturo ... “ Doslej se moramo z vso to referentovo kriti~nostjo kajpak strinjati, saj smo isto o~itali Zsigi ob njegovi knjigi. Tu pa pride do nesporazuma med referentom in podpisanim. On pravi proti koncu: “Odcepitev Prekmurja pa je kljub temu vpra{anje, s katerim se tudi Novak te`ko soo~a. Res je sicer, da Novak ni zgodovinar (to odklanjam, ker sem opravil na univerzah izpite iz zgodovine, pisal in urejal poleg literar- nozgodovinskih tudi splo{no zgodovinske razprave! V .N.), vendar se moramo zamisliti nad enim njego- vim vpra{anjem. Novak o~ita Zsigi trditev, da so Prekmurje priklju~ili k Sloveniji v nasprotju z `eljami prebivalstva ... . Novak ... pa se spra{uje: proti `elji katerega prebivalstva je pri{lo do odcepitve.” Nato referent na{teva mirovne pogodbe, ki so bile nepravi~ne za Slovence: “^e je ta vidik upravi~en s slovenske strani, potem moramo dovoliti tudi Mad`arom, da govorijo o krivicah, ki so se jim zgodile.” Nisem se nikoli izjavljal o upravi~enosti trianonske pogodbe do Mad`arov, opozarjam pa tu, da je v nekaterih mad`arskih vaseh okoli Lendave, ki jih Mad`ari terjajo zase, naseljenih tóliko Slovencev, – podobno na severnem ozemlju okoli Hodo{a – da je te`ko dolo~iti “pravi~no” mejo z ravnilom, pa naj se imenuje referendum ali kako druga~e. Slovencem je z razumevanjem in poznavanjem zgodovine naklonjen tudi slede~i referat Gy. Bekeja: Trianon in nagodba iz leta 1867. Informativen je tudi poslednji referat v knjigi A. B. Székelya: Civilna mo‘nost za preseganje Trianona: domoznansko gibanje. Vilko Novak M i r o s l a v S t i p l o v { e k, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno- kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2000. 497 strani. Osnovne prepoznavne kvalitete ustvarjalnega zgodovinarja so nedvomno nenehne raziskovalne po- globitve njegovega zgodovinskega védenja in v njih utemeljena nova historiografska dejanja. Táko dejanje je vsekakor monografija prof. dr. Miroslava Stiplov{ka Slovenski parlamentarizem 1927–1929, ki se pridru‘uje avtorjevim dosedanjim obse‘nim monografskim in drugim problemskim obravnavam ([lan- drova brigada, Lj–Mb 1971; Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922, Lj