idoJ« ^ dan ^ ^^ la praznike*. •obet, sedel) u-d dally except Sundays and Holiday« PROSVETA LETO-YEAH xxxvn GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnllkl prostori: SUT South Lawndak Am Office oí Publication: MST South Lawadala Ava. v Cena listo le I« 00 Entered aa aar/uii»-»» _ ^ » oucmq.uSSUlZS^Si ClTc^JS S CHIC AGO 23. ILL. PONEDELJEK. 27. AVG. (AUGUST 27). 1945 Subscription $9 00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 166 Acceptance for «nailing «t »podal rato oí posta«s provided for in faction 1105, Act of Oct. t, 1017, authorised on Juna 4, ISIS. Enote ameriške bojne mornarice priplule v Sagamski zaliv! Japonci dobili pogoje na bojni ladji Missouri. Tajfuni na morju med Okinawo in Japonsko zavlekli izkrcanje ameriških čet.—Sovjetska delegacija dospela v Manilo.—Tokio razkril masne samomore Japoncev pred palačo cesarja Hirohita.—Stalin naznanil okupacijo Mandžurije in japonske polovice otoka Sahalina.— Cez milijon japonskih vojakov se bo podalo Kitajcem ponski celini. To je v soglasju s pogoji, katere je določil Mac-Arthur v Manili, ko se je tam nahajala japonska delegacija. London, 25. avg. — Premier Stalin je v povelju dneva naznanil popolno zmago nad Japonci, rusko okupacijo Mandžurije, japonske polovice otoka Sahalina in japonske morna-rične baze na otoku Paramuširu v Kurilski grupi. Z rusko okupacijo Mandžurije je Japonska izgubila ukradeni imperij. Sovjetske čete so ujele lutkarskega cesarja Pu-Yija, ki se je skrival, v bližini Mukdena. Stalin je v svojem prvem povelju dneva, odkar je Rusija napovedala vojno Japonski, razkril, da je vsa Mandžurija pod kontrolo sovjetske oborožene sile. Japonska armada, ki je štela čez milijon vojakov, je odložila orožje in se podala. Topovi v Moskvi so grmeli, ko je Stalin naznanil zmago. Rusi so prej okupirali Port Arthur in Darien, pristaniSčai mesti/ki sta bili pod japonsko kontrolo 40 let. Rusija ju je izgubila v vojni z Japonsko 1. ■tttkir,. pojasnll^nesne "^ungklng. Kilaj.ka. 2T aVg- SAN FRANCISCO. CAL.. 27. ,vg.—Enoto tretje ameriško bojne mornarico, katere poveljnik Je admiral William F. Halsey. so danes priplule v Sagamski taliv ob vhcdu v Tokijski saliv. Priprave xa izkrcanje ameriikih čet na japonski relini so dovršene. Grupa 21 Japoncev Je prej pri-šla na krov ameriške bojne ladje Missouri, kjer so dobili pogoje glede kapitulacije. Konferenca med njimi in ameriškimi avtoritetami je trajala dve uri. Enote ameriške bojne mornarice bodo odplule v Tokijski saliv po odstranitvi min. LONDON. 27. avg.—Rusko čete so se izkrcale na vzhodnem obrežju Koreje in a tem blokirale umik japonski armadi is Mandžurije, poroča Moskva. Poročilo dostavlja, da Je veliko število japonskih častnikov in voskov izvršilo samomor. Kolone ruake armade, katere poveljnik je maršal KirU A. Mernikov, so saaedle Genaan. japonsko mornarično baso na «hodnem obrežju Koreje. Veat pravi, da se Je čes 300.000 Japoncev podalo Rusom v sad njih nmomoro Japoncev pred palačo ceiarja Hirohita. Pojaanilo pravi da so samomori posledica poraza Japonske v vojni s zavezniki. Manila, Filipini. 25. avg.—Tajfuni, ki divjajo na morju med 0kinawo in Japonsko, so zavlekli za najmanj 48 ur izkrcanje ameriških okupacijskih čet na japonski celini in ceremoniji' v zvezi s podpisom dokumenta o kapitulaciji Japonske na ameriški bojni ladji Missouri v Tokijskem zalivu, pravi naznanilo iz glavnega stana generala Dnuglasa MacArthurja. Prvotni načrt je določal izkrcanje ameriških čet na japonski celini v nedeljo. Naznanilo je bilo objavljeno y momentu, ko mogočna ameri ska pomorska in letalska sila čaka povelja glede invazije Japonske. Tajfun divja tudi 90 nnlj juinovzhodno od Hongkon-fia "a Kitajskem morju. Priča H«' se, da bo dokument o kapi tulaciji Japonske podpisan 2. septembra namesto 31. avgusta. Kuska delegacija, ki se bo u-d«l'/.ila ceremonij v zvezi 1 Podpisom kupitulacije, je dospe la v Manilo. Delegacija Šteje kstriaji t članov, ki bodo konfe-/. MacArthurjem. Imena 'u.kili delegatov niso bila objavljena. . Japonci so obdolžili Ruse kr-joj.i provizij dogovora glede kapitulacije. Glavna obdolžitev J« >u pripravljajo na jj' '"'J' čet na obrežju otoka Ptaida. k» leži samo 30 milj jonske polovice otoka Sa-Kl Jt' pod kontrolo sov-11 Tokio trdi, da so f>apadll japonsko vojaško ■ i>ri Knlganu, glavnemu otranje Mongolije, po k:j»za glede ustavitve ao-|>alje trdi, da so Ru-^tiri japonske parnimi otoka Hokkaida. ! 'kio poroča o masnih h h Japoncev pred pala ' Hirohita. Panika je miti prebivalci drugih r"est po objavi urad-/r,"n'ia. da se bodo za '"f i/krcale na japon-. i'' «d redil r a zor oži- "»roženih sil na ja- Hokl od hali Jets Hu> P», Iko Čez milijon japonskih vojakov se bo podalo kitajskim oboroženim silam, katerih poveljnik je general Ho Jing-čin. Kapitulacija je bila aranžirana med japonskimi emisarji in kitajskim generalom v Čigkiangu, provinca Hunan. Japonska sila, ki se bo podala Kitajcem, predstavlja polovico vseh japonskih sil na azijski celini. Enote kitajske komunistične armade so obkrožile Tsingtao, Šantung in Wanping, pristani-ščna mesta ob Rumenem morju Druge enote so vkorakale v Wuhu v provinci Ahnwej, 55 milj severno od Nankinga. Rangoon, Burma. 25. avg.— General Kimura, poveljnik ja ponskih čet v Burmi, je obvestil zaveznike, da je izdal ukaz glede ustavitve sovražnosti. Njegovi odposlanci so odpotovali v Rangon, kjer se bodo sestali s poveljnikom britskih in indijskih čet. Colombo. CeJlon. 23. avg,— Enote britske bojne mornarice čakajo povelja glede okupacije Singapora, mornarične baze, in drugih strategičnih točk na Malajskem polotoku, katere so Japonci okupirali v prvih mesecih po izbruhu vojne. Stettinius se udeleii seje komisije Washington, D. C., 25. avg.— Edward R. Stettinius, bivši državni tajnik, je odpotoval v London, kjer se bo udeležil seje zavezniške komisije. On je bil imenovan za reprezentanta Amerike v organizaciji Združenih narodov. Pred odhodom v London je Steitinlus konferiral s predsednikom Trumanom In državnim tajnikom Byrnesom Rockefeller obsodil argentinsko vlado Očita ji, da ni izpolnila obljub Boston, Mass.. 25. avg.—Nel-son A. Rockefeller, pomožni državni tajnik, je v svojem govoru v tem mestu udaril po argentinski vladi predsednika Edel-mira Farrella in jo obdolžil, da ni izpolnila danih obljub. Indi-rektno je pozval argentinsko ljudstvo, naj jo strmoglavi. Rockefeller je dejal, da Argentinska vlada ne kooperira z zavezniki v iskanju bivših vodi-teHev osišča, ki so morda dobili zavetje v Argentini. Storila ni nobenega koraka za izločitev o-siftčnega vpliva in likvidacijo japonskih in nemških šol ter organizacij. Te še obstojajo in vodijo svoje funkcije kljub protestom ameriške vlade. Obsodba pomeni, da je Rockefeller revidiral svoje mnenje o argentinski vladi. Kot pomožni državni tajnik za zadeve latinskih republik je doslej trdil, da Argentina koraka v pravo smer. Obsodba je najbolj žgoča izmed vseh, kar je bilo izrečenih oc takrat, ko je bivši državni taj nik Cordell Hull označil seda njo argentinsko vlado za fašistično. Ameriška vlada je podpirala gibanji, sproženo na konferenci fealfcanciicu, da Argentina pride v krog Združenih narodov in to kljub opoziciji sovjetske delegacije. To se je zdaj maščevalo nad njo. Sovjetska delegacija je predlagala, naj Argentina ostane zunaj kroga Združenih narodov, dokler dejansko ne dokaže, da je pripravljena kooperirati z zavezniki v vseh ozirih. Sovjetska delegacija ni uspela v svoji opoziciji. Edward R. Stettinius, ki je bil takrat državni tajnik in načelnik ameriške delegacije, je dal zagotovilo, da bo argentinska vlada držala besedo. Sedaj je očitno, da se je Stettinius motil. Rockefeller je omenil nepokoj 'med argentinskim ljudstvom. Dejal Je, da je ljudstvo demokratično in miroljubno in da bi se rado iznebilo sedanje vlade, ki ga drži za vrat s pomočjo vojaške klike in fašističnih grup. ODNOŠAJI MED AMERIKO iN ŠPANIJO SE OHLADILI Predsednik Truman o-krcal rešim diktatorja Franca POSVETOVANJA O KITAJSKI KRIZI Washington. D. C.. 25. avg.— Predsednik Truman je na konferenci s časnikarji priznal, da so se odnošaji med Ameriko in Španijo ohladili, zaeno pa je prisolil težko klofuto diktatorju Francu z obsodbo njegovega majajočega se fašističnega režima. "Nihče izmed nas ne mara Franca in njegovega režima," je rekel Truman. Trumanova izjava je značilna. Možnost je, da bo Amerika v bližnji bodočnosti pretrgala od-nošaje s Španijo. Izjava je ostra obsodba diktatorja Franca, ki se je nekdaj ponašal s prijateljstvom med njim, nacijsko Nemčijo in imperialistično Japonsko. Obsodba je ostrejša od one, ki je bila izrečena po zaključenju konference velike trojice v Potsdamu, Nemčija. Velika trojica je takrat naznanila, da Španija pod vlado Franca ne o naznanilu glede zasege železnice Ujsvll, "da ne bomo zastavkall proti vladi," Za upravitelja železnice je bil Imenovan J. M. Johnson, direktor urada obrumbne transportaclje On lahko vpraša /a pomoč vojni department, če se pojavijo nove komplikacije. V stavki, če bi bila izbruhnila, bi bilo prizadetih 1M00 strojevodij ^n kurjačev, Wuyne A Johnston, predsednik železnice, Je zagotovil popolno kooperacij« uradu obrambne transportaclje. On Je Izrazil upanje, du bo konflikt izravnan na miren način. Ne miki vojni zločinec obsojen v smrt Dachau, Nemčija, 25. avg — Na «bravnavi pred ameriškim vojaškim sodiščem Je bil obsojen v smrt Franz Straaacr. Spoznan je bil za krivega umora petih ameriških letalcev, ki ao se morali spustiti na tla v Nemčiji. . . ■ * _ prosveta the enlightenment GLASILO IM LAtTMlMA »LOVENi« NARODNE PODPORI« JED NO TE of Md published by Stoeeao National Naročnina M Zdrutone drieee (lčni demokraciji in svobodi. Iz tega poročila je razvidno, da v resnici vstaja Nova Jugoslavija, očiščenu gnilobe in reakcionarne navlake in usmerjena na pot ljudske demokracije. (Naj omenimo mimogrede, du je avtor tega poročila, Hal Lehr-miin, ticniran žurnalist—bivši poiočevalec Associated Pressa, Ha« vosa 'n Office of War Information.) * # To poročilo meče precei luč« tudi na še nepojasnjeno vprašanje, zakaj je pred nekaj dnevi resignirsl minister Grol. Nekateri časnikarji v Londonu in V Washington!* so se takoj postuvili v pozo velikih "balkanskih avtoritet" In konštatirali, da ic Grol resigniral ruto. ker le končno sprevidel, da vladu v Jugoslaviji—strašnu dik-tatuia—sličnu "komunistična diktatura" kot v Bolgariji in Ru-muniji. ★ * * Ko je bila no sklenitvi Titot&uhašičevegu pakta formirana noyu jugoslovanska provizoricna vladu, smo se čudili, du je Grol postal njen minister. O njem je b*lo znano, da je pristal kralju Petra II. in monarhije. V Titovo vlado je menda vstopil zato, ker jc upal, da ima kralj Peter vsaj priliko "50-50," da se vrne na svoj prestol. In v vladi je tudi natal, dokler le unci to upanje—dokler se Tito ni na otvoritvenem zasedanju AVNOJa, ki zdaj zboruje v Belgradu. javno izrekel za republiko, udaril po monarhiji in rafiniruni kraljevi band». Za ministra Gmla je bilo to preveč in je odstopil, In ko je tem Titovim izvajanjem burno orttrtevulu vsa zbornica, ko je vstal po-»lancc za poslancem in bičal vso monurhistično hundo, so splavali po vodi vsi upi . ,. Kot poroča l^hrman, vprašanje monarhije sploh ne bo prišlo diiektno pred volile*. marveč indirektno. Za prihodnje volitve za ustuvodajuo skupščino monarh»*» i namreč lahko postavijo avojo listo; ¿t bodo xmagall. se bo kralj Peter luhko zopet vrnil na prestol, ditmače bo moral nosit' svojo krono v tujini—na Angleškem ali kjerkoli *e. Nihče ne more reči. du tu procedura ni demokratična Tu jnocedura se nam dopade, ker pri prihodnjih volitvah, ki ae vršt v oktobru, to vmašanie ne l»o toliko motilo ljudi, marveč bo pot lan jen o na drugo uli tretje mesto. In ker je Grol iaslutil, da s«) monei h»*t* že lzguhenju. Druga stvar, ki ae nam dAS IZ CALIFORNIJE Oakland, Cel.—Vse kaže, da se Anton Grdina iz Clevelanda ni prav ničesar naučil iz preteklo- POROČILO ZASTOPNIKA Herminie, Pa.—Andreja Cest nika sem srečal prav, ko sem nameraval vstopiti v bus. Prišel je iz Rilltona v Herminie po opravkih; je že star naročnik na Pro-sveto in dober član SNPJ. Toneta Rahneta pa sem srečal v Narodnem domu in mi je kar sam ponudil naročnino. On je eden najstarejših članov pri našem društvu in je bil organizator društva št. 23 SNPJ, ki je bilo ustanovljeno 1. 1905. Sedaj je član našega društva št. 87 SNPJ. Njegova certlfikatna številka je 837. V Irwinu je ponovila Prosveto sestra Jereb, v Veroni pa sestre sta^m nega rojstnega kraja, ki so jih umorili domobranci, njen bratranec pa je padel pri partizanih. V Strabanu so ponovili Prosveto: rojakinja Novak, kateri se zdravje zopet vrača, George Klobučar in mrs. Smrdel. Obiskal sem tudi Justina Martinčiča v Houatonu, kjer ima lepo zidano hišo. Njegova žena je ponovila Prosveto in povedala, da je Justin v družbi z nekim rojakom kupil hotel v Canonsburgu, ki se nahaja poleg aeroplanske tovarne, katera je baje stala 36 milijonov dolarjev, sedaj pa je na prodaj. Ni znano, kdo jo bo kupil, govorijo pa, da je ponudil najvišjo ceno Ford. Martinčičev sin je bil na dopustu. On je napravil že 17 poletov nad japonsko fronto. Nadalje so ponovile Proletarca v Strabanu sledeče ženske: mrs. Bartol, žena Johna Progarja in žena Josepha Progarja. Prva je zelo družabna ženska in je bila zmeraj aktivna pri pevskem zboru, dočim mi je druga povedala marsikaj o njenih štirih sinovih, ki so v 6lužbi Strica Sama. Prav tedaj, ko sem bil tam, je prejela zavoj iz Nemčije, v katerem so se nahajale razne stvari. Prenočil in večerjal sem zopet pri Jamesu Samsi v Washingto-nu. Tudi eden izmed njegovih štirih sinov je bil odpuščen od vojakov za stalno. Toda on ni zdrav, kajti napada ga malarija. Na počitnicah se je nahajal tudi sin rojakinje Lestan. Obiskal sem tudi naselbino Lawrence. Rojaki so mi povedali, da je tudi njihov Narodni dom sedaj plačan, ob priliki pa ga bodo modernizirali, kar bo stalo okrog štiri tisoč dolarjev. Mrs. Potočnik je ponovila Prosveto; bil sem tudi pri Jankovi-čevih, rojakinja Plut pa je bila na delu. Napotil sem se tudi k mojim prijateljem, k družini in hajd z živino na pašo sti in po svoji stari navadi zopet £oles, Krulc in Zora Dorgan. i Karničnik na farmo. Albin ima kriči kakor črednik na paši. Ta elevelandski jesihar še vedno verjame, da so cesarji, kralji, milijonarji, delavski izkoriščevalci in "nezmotljivi" papež od samega Boga g>oslani na to zem-ljo. Dobro se še spominjam, kako nas je Tone Grdina pred leti ob-rekoval. Tedaj je bil še glavni predsednik KSKJ. Kričal je. da vsi tisti, ki spadajo k SSPZ in SNPJ, so odpadniki, brezverci in da nas ima rogati hudič v svoji knjigi zapisane. Ker je govoril na Materinski dan, je izrabil priliko in dejal, da svobodomisleci ne ljubijo in spoštujejo svojih mater oz. star šev. Grdina je v veliki zmoti, skusil," ne ve, kaj vse smo pre-1 Jaz sem navaden trpin, po pokli-stali, in toliko let! Niti eno noč eu rudar, vendar pa dvomim, da nismo mirno spali, zato imamo je Grdina bolj ljubil svoje star-živce vsi več ali manj pokvarje- še kot sem jih jaz. Svoje starše ne. Isem obiskal trikrat v stari do- Ker pošta še ne gre redno, movini, kar me je stalo precej Ti še enkrat pišem in kot v pr- denarja. vem pismu vprašujem, ali je bil' Prvič sem se podal domov 1. kateri od naših bratrancev v l»0fl. Tedaj sem se nahajal v te-vojni? Po radiu smo slišali, da ritoriju Yukon, ki je najzapad-je bil prvi ameriški vojak, ki je nejši teritorij severne Canade. bil ubit nu evropskem bojišču,1 Iz Dawson Cityja sem se napotil Louis Dobnikar, po rodu Slove- peš 800 milj do Skagwayja, Ala-nec. ¡ska. To je bila težavna pot. V Kaj vse prestali naši vojaki,' Skagwayju sem se ukrcal na la-sploh ne boš mogla verjeti. Ži-' djo in se peljal do Seattle, veli ao pozimi v visokih hribih,1 Wash., odtam pa z železnico do kjer ni bilo hiš, brez čevljev, Clevelanda, O., kjer sem obis-orožja in streliva. Skozi tedne kal moja dva fcrata, dva bra- so se hranili z lubjem od dreves in kuhali so opanke, če so jih imeli. Soli po več mesecev niso videli, pri vsem tem pa vodili nadčloveške borbe proti dobro oboroženemu sovražniku. V zgodovini človeštva kaj takega še ni bilo: da bi narod v takem številu in brez vsakih Mredatev vodil tako ogorčen odpor proti okupatorju! Ko ao vai drugi močnejši evropski narodi tako rekoč pokleknili pred oavo-Jevalcem, se naši narodi brez tranca in veliko prijateljev. Iz Clevelanda pa sem se odpeljal proti New Yorku in naprej z ladjo v staro domovino. Zelo sem bil srečen, ko sem zopet videl svoje starše. Segel sem jim v roke in poljubil. Bil sem res zelo srečen, čeprav sem bil socialist, kajti tudi socialisti ljubijo svoje starše. Ko sem se v drugič podal v staro domovino, aem ae nahajal v Roslandu, Britaka Kolumbija, v tretjič pa v Carneriji, Mehika toda v naših očeh je to poetična, demokratična pravica. Nam ae tudi dopade ločitev cerkve od države, kakor tudi agrarna reforma, ki bo tudi farovžem in samostanom pobrala velika posestva. Karovt.1 in samostani si bodo smeli obdržati le po pet hektarjev zemlje (okrog 12 akrov). kar ho za prehrano par oseb že zadostovalo; saj župniki in kaplani itak nimajo družin, za kruh si bodo pa na 12 akrih te lahko pridelali, kakor tudi krompirja, lepe, zelja in fišola «n povrhu še zredeli kakšno svinjo. Večja zemljišča, do &0 akrov, si bodo ameli obdržati le zgodovinsko važni snmsMtani Tudi ta reforma ae nam vidi pravična. Ne vidi ae pa pravična ljudem okrog Ameriške domovine, ki dan na dan tulijo proti Titu in "komunizmu" kot rbeaneli. &e bolj pa tul<|o njih pobegli tovariši v Rimu. Ampak možje v talarjlh in frakih naj le tulijo In tulijo, toda velike socialne revolucije v Jugoslaviji s svojimi ana-hrocilatičniml glasovi ne bodo ustavili. Vsaj upamo tako* Pri Praznikovih na Harwicku (sedaj kar tri farme v najemu. sem prejel eno naročnino in za- Qn ima pridno ženo, hčer in si-eno srečal oba sina; eden je za na> vendar pa irnajo preveč dela stalno odpuščen od vojakov, pomoinikov pa sedaj ne morejo drugi pa je bil na dopustu. Pri dobiti> Samo paradižnikov ima-Praznikovih sem videl velik za- voj nemškega orožja, ki ga je prinesel domov tisti sin, ki je bil v Nemčiji. Rojakinja Simončič je ponovila Prosveto za moža Alfonza. Njen sin je tudi na potu domov; io posajenih 15 akrov! Prav to-iiko akrov sladke koruze itd. Ponovili so Proletarca. Najlepša hvala rojakinjima Škoda iz Isabelle in Bebar iz Rentona za naročnini. Obiskal sem tudi mojega starega prija-prejela je telegram, da je že do- j telja Fr. Zupančiča iz Clarldge-spel v Združene države. On je ja, kateri je ponovil Prosveto in bil na bombniku B-29, po činu povedal, da je njegov sin v služ-saržent in radiotehnik. I bi Strica Sama in se nahaja bli- V East Pittsburghu sta pono- zu ruske meje. vila Prosveto Joe in John Kučič. I Sedaj je konec vojne in izra-On je vdovec in mi je potožil, žam upanje, da se bodo naši da mu pečlarski stan nič kaj ne mladeniči kmalu povrnili do-ugaja. Nadalje sta ponovila Pro- mov. sveto John Zaverl in Tone Pre- Anton Zornlk. grad. V Library ju so ponovile Prosveto rojakinji Indihar in Mlakar ter hčerka rojaka VidmarjaJ hvaljujem pomožnemu 'uredni V tej naselbini je pred kratkim ku Milanu Medvešku, ki me je preminul rojak Slapnik. | uvrstil med stalne dopisnike Cipčič in Groznik sta mi dala Prosvete. Vem, da morajo v oglase za Družinski koledar, ro- uredništvu temeljito koregirati jakinja Gruden pa je ponovila dopise, ki jih pišemo preprosti Prosveto. L. Groznik ima tudi Slovenci in Slovenke, kateri ni- Dopise pišem zato, ker imam od tega užitek, zaeno poročam 0 stvareh, o katerih domnevam da tudi druge rojake zanimajo. Slovenski narod je raztresen po vsej Ameriki in prav z dopisi v Prosveti seznanjamo dru^ dru. gega, kaj se godi v tej ali oni naši naselbini. Ob tej priliki se zahvaljujem Mary Udovich, moji prijateljici iz dekliških let, za pozdrave ki jih je poslala po mrs. Hrvapn. Mrs. Hrvatin jo večkrat ubere iz New Yorka v Chicago. Naj-brže je ne bomo več pogostoma videli okrog East Riverja. Ona je zelo družabna ženska in ve. sela. Pri meni se je večkrat oglasila; videla bi jo zopet rada, toda ne vem, kje se nahaja. Z njo je prišel na obisk tudi njen sin Joe. Je zelo imeniten fant; pri mornarici služi že šest let.. On je bil že v raznih krajih v Aziji in Kitajski. Kljub temu, da ni slišal 36 mesecev materinščine, govori zelo lepo slovensko in se ne sramuje materinega jezika. Tako je prav! Sedaj je vojna končana in izražam upanje, da se čim prej povrnejo domov naši dragi sinovi. Letos je bilo poročenih šest članov našega društva. Ti so: Joe in Tončka Pipot, Margie Skarl, Louis Batijas, Michael in Gertrude Bratanich. Morda bo naše društvo št. 540 SNPJ pridobilo kaj novih Članov v mladinski oddelek. Anna .Turk je šla v Bermudo, kjer bo delala na aeroplanih. Ančka je bila dve leti zaposlena pri mornarici v Washingtonu D. C. Meseca julija smo napravili rekord pri Ameriškem rdečem križu. Naredile smo 185,000 obvez in srajc za vojake, kateri so ranjeni pripeljani z bojišč. Mrs. Turk in podpisana sva dobili posebno priznanje od organizacije Rdeči križ za najino delo. Dobile smo tako zvan "ribbon". Delali smo 200 ur v letu za naše trpeče vojake. Moji trije sinovi se še vedno nahajajo na Pacifiku. Da bi bili že kmalu odpuščeni od vojakov! Tako dolgčas mi je po njih. Sicer pa nisem sama, kajti tudi druge matere nestrpno pričakujejo povratka svojih dragih. Samo da bi prišli srečno domov! Agnes Pasarich. RAZNE NOVICE Linden, N. J.—Najprej se za- sina pri vojakih. V Canonsburgu sem arečal vojaka Pogoreltza, ki je bil na dopustu. Njegova mati in rojakinja Sketel sta si ponovili Prosve- smo bili tako srečni, da bi pohajali v visoke šole. Jaz sem pohajala v šolo v Semič. Po končanem pouku sem morala hiteti domov na kmetijo, ki je bila od to. Sin slednje je tudi vstopil daljena uro hoda od šole, na-v mornarico. Ona mi je dejala,1 to sem hitro kaj malega zaužila SPOMINI IN DOŽIVLJAJI Piše Andrej Godec Scottdale, Pa. — Premogovni družba je imela vse pripravljeno za nas, in sicer za oženjenev starem šahtu, za samske pa v novem, ki se je imenoval Koe-nig Ludwig. Naj prvo pa so nai pogostili z jedačo in pijačo, seveda vse na kompanijske stroške. Čez nekaj dni po prihodu pa smo že kopali premog globoko pod zemljo. Vsak rudar je prejel zastonj. orodje. Tudi zaslužek je bil prilično dober, «lasti za one, ki smo bili izkušeni rudarji. V tistih časih smo imeli vsakovrstne zabave, bodisi v petek ali pa svetek. Vsakdo se je lahko zabaval v prostem času po svoji mili volji. Na hrani in stanovanju sem bil prvo leto pri enemu izmed agentov, ki je nas spravil v Nemčijo, potem pa sem sc pre selil v velik hotel. Z menoj (Dalje na 3. strani) , V JÜr1!^"^!^ \M;nd4ttrl» *><*o ruska kavalerija. ki )e naglo podil. J«* ce peed sobo J. Slika kal« oddelek ruake konjenico "ZLATO, ZLATO! E. K. IV « . (Nadaljevanje) neodvisni vladar Inkov je bil Hvajna Kapak, eden iiii m kot ae zdi, najbolj priljubljenih njihovih gospo-ijsisvnej a'Qy{) smrtjo se je pričela narodna tragedija. Na-,e bil najstarejši sin Hvaskar, a svojemu nezakonskemu Atahvalpi je zapustil tisti del imperija, ki je sedaj Ecuador. »uAW\3,_ i«irnmna in Časti- -- Í2*vla£r in je "zbral veliko ^ ln da napade svojega pol-^ - bi tudi rad bil se-Ko je Atahval-prvi veliki bitki, oslabel, rata, ki pa t\ na prestol , zmagal v , Hvaskarjev odpor L je osvajal pokrajino za po-rv» Jc . __: w;i mn- „ ino dokler ni bil tako molji da je mogel poslati štin- t» tisoč mož proti velikemu r^1 .... v.—I bvnemu mestu Kusko. T irn ie ta vojska osvojila je bil težko ranjen in njegovi m KU Jt „1____; 'tfrtioH o« _ ar0 prestolnico, je bila skoraj inoma vsa slavna zgodovina lov zatemnena in lzpreobr-ena Vojaki so v mestu di-ili kot barbari, nešteta po-opja so bila porušena, mnogo ¡di pobitih, Hvaskar je bil et in ogromni zaklad so odpeli. Ves socijalni red, v katero je ljudstvo čutilo zadovoljit in srečo, je bil poteptan, »ga je splavala po vodi, na-esto da bi. se državna moč o-rala na ljudstvo, je postala adarjeva volja zakon in po-iva. • Atahvalpa je bil kakšnih tri-set let star, baje prikupne uanjosti in lepega, junaškega iraza, dober govornik in deba-r in Španci so ga smatrali za jdrega. Toda napram svojim danikom je bil ošaben« in preden v popolnem nasprotju s ejšnjimi Inki. rav v tem času je pa prišla varnost za državo iz zunarije-sveta, o katerem niso Inki čas ničesar vedeli. Ameri-je bila odkrita, naseljevanje osvojevanje se je vršilo na eru in na jugu in zlasti špan-kralji so se smatrali za o-ivicene vladarje novega sve- ilboa je leta 1513 prekora-panamsko ožino, Magallanes ■ prehod skozi južno mor-orno, ki je dobila njegovo *lklrni upi, ampak kmalu ~ ■Pokazalo, da Je med željami PJ'm precej razlike. Dva I nikjer našli prebi-I kadar se je ladje usta-^'Posled, ko so bile za-■ hkoraj izčrpane, so pri-n*ki točki, katero Je Poimenoval Porto Famine [j^«')- Precejšnje ite-' Je že med potjo u-a ni bilo mogoče dcv n PizarrO je sklenil | nazaj po potreb-p "»desetimi možmi Je | mora dvanajstih dneh. so potekali, več r,"ž Je še umrlo. ' morsko travo in rm neke nekaterih po tri tisoč hiš, čisto in očividno dobro upravljano. Vse to je še bolj podražilo pohlepnost Špancev, a ker so vedeli, da ne morejo s svojo malo četo nič opraviti, so se nili proti severu do otoka Gal lo, kjer je Pizarro čakal. Almagro je še enkrat odplul Panamo po pojačanja. Med tem pa je bil guverner dobil razna pisma, v katerih so se vojaki bridko pritoževali zaradi ne-z znanakega trpljenja in namesto da ima vsakdo dobiti pod- s pravilnimi ulicami in trgi, v vse J ' 'poro, ne glede na to, kateri dr- Ižavi pripada. Z JAPONSKO BO MNOGO OPRAVKA Napisal Herbert Seltgman Ljudje, ki poznajo japonske razmere, so prepričani, da čaka Ze-dinjene države na Japonskem ogromna naloga—«ko namreč hočemo prevzgojiti narod na demokratičen način. Strokovnjaki v Washingtonu so namreč mnenja, da se bo izkazalo, da so Japonci do neke mere "neprijazni, mračni, da nas sovražijo in da bodo skušali včasih maščevati se." Odgovor je le v tem. da ravnamo z njimi pravično, toda obenem jako strogo. Ameriške oborožene sile se bodo kretale na Japonskem popolnoma pripravljene na boj, dokler ne bo mir in red popolnoma rasiguran. Sedanja japonska ustava, je razlagal eden teh iivodencev za Daljni vzhod, je osnovana na stari cesarski nemški ustavi in je nepripravna za demokratičen razvoj—treba jo je temeljito prenoviti. Japonski cesar se je podal, toda obenem še izraža svoje obžalovanje» da ni uspelo eman-cipirati vzhodne Azije. Treba je torej, da dopovemo Japoncem, da so izgubili vojno, da je njihova vojaška avantura v naših očeh zločin Morda najtežje pa bo prevzgojiti Japonce v pogledu njihove vere, ki smatra cesarja kot neko božansko bitje. Tu bo treba dopovedati Japoncem, da morajo tudi posamezniku priznati nekaj osnovnih pravic. Naloge so torej ogromne. Našli bomo seveda med japonskim narodom nekaj podpore, kajti tudi med Japonci samimi je bilo nekaj odpora proti pretiranemu čaščenju cesarja. Še je najti na Japonskem nekaj ostankov socialnih in delavskih opozicional-nih elementov. Obstojajo poleg tega tudi Še nekatere druge politične stranke, a nekaj vodilnih osebnosti se bo rodilo najbrže v vrstah japonskih kmetov, ki so v mili-taristični Japonski tiveli v izredno težavnih razmerah. Končno je nekaj upanja, da je ostal živ stari japonski liberalec Ju-kio Ozaki, ki se je drznil napasti I v japonskem parlamentu milita-I ristično strujo še po Pearl Har-borju, ter je bil radi 4ega vržen I v zapor pod obtožbo "sramotitve cesarja". j Iz vsega tega izhaja, da bo poglavitna naloga okupucije pre-ivzgpia japonskega naroda, kajti prav kot Nemci, bodo morali tudi Japonci na koncu koncev sami izvesti one temeljne spremembe svoje vlade, ki jih bo pripustila zopet nazaj v družbo drugih narodov. Prvih šest mesecev bo seveda poglavitna skrb okupacijskih sil, da uničijo ali prevzamejo vse zaloge orožja, da se polaste Vseh arzenalov ter pri$ilijo ljudstvo, da se posveti zopet svojim starim nalogam in poslom iz dobe miru. Ko bij to izve deno, bo treba začeti iskati med Japonci primernih ljudi za uvedbo miroljubne in odgovorne vlade, katero si mora pa japonski narod vsekakor sam izbrati. Največji del tega mora izvesti narod sam, kajti sicer bi morali imeti Japonsko zasedeno za dobo prihodnjih 100 let, ae je izrazil eden izvedencev. V zvezi s EVOLUTION OF A CARTEL tem smatrajo, da je naslednja izjava, katero je dal na tokijskem radiu general ReikiČi Tada, predsednik japonskega tehnologične-ga oddelka: "1. Japonci se morajo znebiti svojih militarističnih diktatorjev. 2. Japonci morajo pozabiti maščevanje. 3. Najti morajo novega verskega in idejnega vodjo, da jih povede iz zmešnjave ven." Ta zadnja točka je direkten udarec na cesarsko religijo. Glede Hirohita pravijo vvashington-ski izvedenci, da Je bil obdrŽan le radi tega, ker je bil videti edi» na sila, ki je mogla zaaigurati predajo vaeh japonskih oboroženih sil. Pomisliti je treba tudi, da Je mnogo bolje, da se japonski narod sam zneBi svojega cesarja. Akft bi ga hoteli odpraviti s silo od zunaj, bi njegovo oporo v narodu le povečali. Vsekakor pa je jasno, da bo naloga prevzgoje japonskega naroda dolga in težka stvar. Največjo težo bodo nosile Zedinjene države, ki imajo tudi prispevati pretežni del okupacijskih sil. Ko bo Japonaka imela zopet svojo lastno samoupravo, toda šele takrat bo mogla prevzeti svetovna organizacija s svojim odborom varnosti skrb za to, da japonaki militaristi ne bodo mogli priti I zopet na površje.—ONA. iT O ksrtellh. kar le «vropakl laraa aa monopole, se danes veliko allii. Čim bolj se kapltaliaem rasvlja. tem bol) — oprMemUe kar-«•lov. akoal katere mogočni kapitalisti dobe kontrolo nad trgom, nad produkcijo, nad patenti, nad cenami. k«t«re poljubno diktira« )o. kakor tudi vae drugo. Risba pokaauje evolucijo kartelov. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t 2. strani) vred so ae preselili tudi moji štirje tovariši. V hotelu amo dobili sobo viaoko v podstrešju, ki pa je bila precej velika in čedna, opremljena z dvema po-steljima. Gospodar hotela je bila maj hna družina, in sicer star in gluh mož, njegova stroga žena in sin, kateri je prav tedaj akon V-al oficirsko šolo. Ker je bilo v hotelu vedno veliko dela, sta pri delu pomagali dve služkinji Ob prostem času, ko ni bilo še gostov, sta imeli zadosti posla s pospravljanjem sob, popoldne ln zvečer pa sta stregli gostem v gostilni. Ena je bila prav brhka, vitka, črnih las in živih oči. Ona se je držala bolj goatov v gostilni, druga, ki Je bila precej debela, pa je delala največ v kuhinji. Na mojem novem domu sem se zelo privadil in se počutil kot da bi bil doma v rojstnem kraju. Nemščina mi tudi ni delala nobenih preglavic. Gospodinja me je imel zelo rada, ker sem ji čestokrat, ko je bilo veliko gostov v gostilni in na kegljišču, pomagal trtreči gostom. Kakih dvajset minut hoda od hotela se je nahajalo mesto Re-klinghauzen, kjer ao imeli svoj stan Tlrolci. V tako zvanem tirolskem hotelu, ki so ga imenovali Vila Franka, je bila res prvovrstna zabava, kajti Tirolci in Tirolke so tako lepo prepevali, da bi jih človek poslušal in poalušal. Nekega večera sem ae sprehajal po tem mestu, nenadoma pa sem zagledal veliko skupino ljudi, ki ae Je drenjala pred ne* ko stojnico. Prevzela me je ra* dovednoat in sem se približal skupini. Takoj sem videl, zakaj gre. Ljudje so atreljali v neke vrste stekleničice, ki so bile na-aajene na čavljih. Za tri strele so plačali pet pfennigov in č« je strelec odstrelil vrat od stekleničke, je dobil nagrado v vrednosti pet mark. Strelci ao poskušali in poskušali, toda nikomur ae ni posrečilo. Nekaj časa sem jih gledal in opazoval, potem pa sem ae odločil, da tudi jaz poskusim svojo srečo, Prerinil aem proti stojnico, plačal pet pfennigov, nato pa pomeril. Steklenlčlco sem dobro nameril na muho, nato pa sprožil, Pok!—Stekle-ničica Je bila zdrobljena z vratom vred in dobil sem za nagrado krasen vrček s srebrnim pokrovom. Z nagrado sem ponosno odmašlral proti domu. Nekateri so mi ponujali dobro ceno za vrček, toda ga nisem hotel prodati. (Dalje prihodnjič.) KROJAC-"BUSHELMAN" Priloftnost trka na vaA« vratu. Ano «nate fitati in plusti un«leAko ln ste smoften voditi ntslo krojslko delavnico. potem dobite tukaj »tulno »lui* lxv—Zadovoljiva xatetnu plnlu, Pla-¿sne počitnice in prilika poNtutl vodja i povedano plato. Michigan CUanert 1391 Wast 13rd II. KROJAČ /a üploAno delo. NtiJboljAu Uursntirano Ntalno «koxi vse ANTON MALK1KWICZ DIMU Commercial Ave. pluOu. leto. GIRLS & WOMEN (with or without experience) for POWER MACHINES- PACKING and GENERAL. WORK STEADY WORK GOOD PAY MONARCH SHOE CO. 844 WEST ADAMS ST. M - E - N (with or without experience) EDGE TRIMMERS, SETTERS, GOODYEAR STITCHERS GOOD PAY STEADY JOBS 1 MONARCH 844 WEST SHOE CO. ADAMS ST. F* niso Cev U' ob »TloštVi živež nikjer lad ■-Ti ^ ' «unajoč, da 1 vrnit! v dnevi dv 'Kim I ■»./, 1' je r palme in ' " kohall usnje kra-■"'«•ro *o razdelili med m štiridesetih '' ^ '«dja prišla irr pojačanj, Je poslal ladjo, ki naj bi prepelala vse tlate. ki bi se hoteli vrniti, nazaj. Ko je prišla s to vestjo, je Pizarro z mečem potegnil črto. v pesku in dejal: .a "Ta črta pomeni trud. stradanje, rane in druge težave, am-1 pak tudi zmage in osvojitev; tIfti. ki ao dovolj hrabri, da premagajo težave, naj stopijo čez' črto v znamenje, da hočejo osta-t» moji zvesti tovariši. Tisti, ki niso vredni take amage. naj se vrnejo v Panamo."—Šestnajst jih je prestopilo črto, vsi ostali so se vrnili. Pozneje je kralj teh iertnajst imenoval za "hi-dnlge." * , (Dalje prihodnjič.) V P ros veti ao dnevne svetovne tn delavske veatL A?» ilk citate vsak dan? _ Zadeva se tiče po mnenju poznavalcev predvsem Poljakov Jugoslovanov, prebivalcev biv-' ših baltskih držav in tudi veli-, kega števila Židov, ki so se od-j »<-ili. da noeejo nazaj v one dr-| zave, v katerih so prebivali pred vojno. Za gospodinje Zadnjič smo povedali, kako se v splošnem delajo omake; danes podajamo nekatere posebne, ki so zelo priljubljene in se lahko servirajo r mnogimi jedrni. Omaka Cumberland 3 ti ice rdefe ritfizljeve za kuhe (currsnt Jelly) 3 ¿lice vina (najboljli za Ui Je port) 2 ¿lici pomaračnega in 1 i\*«» limoninega «»k« 1 tliCic« angleike ««»rtttee iEn«- lish mustard) I Jliiico paprike pol Hifice iniverjs («inger) tri pomarančne lupine Na majhnem -ognju raztopi ribizljevo Jollco. da postane tekoča. Pust« Jo, da se ohladi. Od pomarančne lupine i»dlupl vso belino, potem lupino zelo tenko nareži. Jo daj za nekoliko minut v vrelo vodo In odeedi. Raztopljenim ribizlom dodaj, kadar ao ohlajeni, najprej vino. pntt m šoki- in potem vse ostalo Dobro premeiaj na majhnem ognju. BURLINGTON RAILROAD NEEDS •MACHINISTS • MECHANICAL HELPERS • FREIGHT HANDLERS • 00A0N CLEANERS • ROUNDHOUSE LARORERS • STOREHOUSE LARORERS JOBS FOR OTHER CLASSES OF LABOR LIBERAL AGE LIMIT Apply: CHICAGO 433 759 WEST SOUTH BURLINGTON HARRISON STREET STATE STREET & QUINCY R- R. FLOOR 2nd PflOSVlCTA Wffl* IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Ivan Tavčar (Nadaljevanje) Bil je to mož visoke postave, mož obzirnega trebuha in na obrazu mu je silila mast takore-koč izpod vsake kosti. Širok mu je bil obraz kakor reieto. Dasi je precej zeblo, je bil poštenjak le lehno opravljen. Na glavi je nosil majhen kastorček, da je bil videti kot kronan kralj v pratiki. Oiaben pa je bil bolj nego vsi kralji v tedanji Evropi. In ta oiabnost mu je zevala izmed vsake gube obiiroega obraza in se kazala v vsakem koraku težkega telesa. Ko oni nI ponehal klicati, je ta obstal, se postavil iiroko na obe nogi ter potisnil tolste roke v globoke svoje žepe. Pri tem Je ravnal tako, da je na vsaki »trani iz irhastih hlač gledal samo en prst. To je tisti, na katerem je nosil težke obroču podobne srebrne prstane. V vsej svoji samozavesti je tako stal ter se oziral po slamnatih strehah in po nizkih hišicah okrog sebe. "Hoj, štonglajtar! Urban! Vraga, saj nisi gluh1" Je kričal Martin Topoličak, zidar iz Kravje doline, ko je pregazil ulico ter obstal pred debeluharjem. Le-temu pa je preiinilo obraz nepopisno zaničevanje in kar zarohnel je: "Ne rjovi tako! Ali mora vsak človek vedeti, da se tikava! Hudimana!" "O, Urban, ne bodi no tak!" jc odgovoril To-polščak ponižno. "Saj sva vendar krave skupaj pasla doma na Gorenjih brdih, na Žlebedrovi gmajni!" In zidarček je pri tem prijazno in zaupljivo gledal proti rojaku, prav kakor da mu je storil največje veselje, če ga je spomnil, da sta skupaj krave pasla na Gorenjih brdih v Poljanski dolini. • A Urban Pintar, dasi rojen v leseni Mrakovi koči na Gorenjih brdih, si je vedel na svetu pomagati in—po njegovem zanj edino me-rodajnem mnenju-j« splezal na lestvici člove-ike družbe tako visoko, kakor iz Mrakove hiše nihče ne, niti pred njim niti za njim. Bil je tedaj sloveč "štonglajtar" v Andreja Smoleta sloveči spedicijski trgovini ljubljanski. Da tak mož nI bil posebno vesel znanja z navadnim zldarčkom iz Kravje doline, je seveda naravno.' Vsaj po Urbanovem mnenjy je bilo tako, in to mnenje Je bilo za Smoletovega štonglajtarja edino merodajno. Srepo je gledal ln osomo odgovoril: "Ne vidim rad, če se vpije nad mano po cestah!" "OJ, kaj boš visok, Urban," je tarnal oni, "kaj boš visok! Navsezadnje umrjemo vsi, in oče nebeški nas bo sodil!" "Ne lajaj no! Boga zahvali, da te sploh poznati hočem! Ce pa češ kaj govoriti z mano, pojdiva k Piškotu!" Pivnice so za vsakega pripovedovalca največjega pomena. Že Walter Scott, velikan med pripovedniki, Je izpregovoril o tem pametno in resnično besedo. Nikomur se torej ne bo videlo čudno, ako trdimo, da bi tudi naša pripovest brez pivnic ne mogla Izhajati. V kongresni dobi so bile ljubljanske pivnice nekako zrcalo življenja in razmer v mestu. Istotako kakor so šc dandanes. Kongresna Ljubljana Je imela precejšnje število imenitnih gostiln. Različni sloji tedanje ljubljanske družbe so se shajali v svojih poseb« PONEDELJEK, 27. AVGUst^ nih gostilnah: mesarji in ribiči večinoma pri "Židanu" na Poljanah, "boljša" družba pa je imela svoj stan pri "Deteli" za frančiškansko cerkvijo« Obrtniki, pred vsem vozniki, so taborili v gostilni "mamke Jerebovke" na Dunajski cesti. Po domače se je reklo tej pivnici pri Piškotu. Ali radi tega, ker je mamka gostilni-čarica vedela pripravljati izborne piškote, ne vemo; o tem nismo mogli Iz virov ničesar zanesljivega zvedeti. V gotovih krogih je bila PiŠkotova gostilna zelo sloveča. Nahajala se je na mestu, kjer stoji dandanes nekdaj Tavčarjeva hiša. Tičala je v pritličnem, s slamo kritem poslopju, katere-rega so se prijemali dolgi hlevi, segajoči do sedanje Medijatove hiše. Da zadnja ni imela današnje podobe, si lahko mislimo. V Piškotovo gostilno Je torej krenil Urban Pintar, ker se je sramoval govoriti sredi ulice z navadnim zidarjem. Na levo iz veže so bili prostori za bolj preproste pivce, na desno pa je bila manjša soba za bolj odlične goste. Niti trenotek se "štonglajtar" ni premišljal, kam rfiu je vstopiti. Vstopil je seveda v sobo za bolj odlične goste. Na levo so popivali vozniki niž je vrste, konjski hlapci in drugi taki ljudje, na katere je'Urban nekako tako navzdol gledal, kakor bi lahko, ako bi hotel, Oče nebeški gledal na nas umrjoče, ki gomazimo po zemlji globoko pod njegovimi nogami. "Tu pri vratih sedi! Ti že ukažem kaj prinesti!" je izpregovoril Urban stopivši v sobo. Martin Topolščak je sedel prav tik vrat k mizi, ki ni bila niti pogrnjena. Oni pa se je pomaknil prav zgoraj k veliki, s črnim, svetlim platnom prepreženi mizi pri oknu in težko svoje telo je posadil v pleteni koš, da je kar zaječal pod njim. Komaj je sedel, je že zarjul: "No, ali še vse spi danes? Že vidim, da bo treba kam drugam se preseliti. Pri Piškotu niso ljudje za nič, prav čisto za nič! He, a bo kaj?" Pri tem je usekal z roko po črni mizi, da se je kar čumnata pretresla. Odprla so se vrata pri kuhinji in skoraj brez sape se je privalila v sobo mati Piškotinja s potnim obrazom, da so ji kar kaplje lezle po svetlem licu. - "Ne zamerite, gospod Urban!" je hitela, "ne zamerite! Mast sem imela pri ognju, pa je nisem mogla takoj odstaviti! Kaj pa ukažete, gospod Urban? So klobasice, krvave in riževe! Je rajželček! Ali pa morda telečji hlebček, ru menkasto zapečen, gospod Urban? Pred kosilom je dobro kaj založiti, čemu nam je pa Bog želodce ustvaril? Ali klobasice? Ali rajželj ček? Ali hlebček? Pa poliček bržanke, kaj ne?" Že je brskala po omarici, kjer so stale steklenice in kozarci. "Poliček bržanke, kaj ne, gospod Urban?" "Prinesi je!"—gospod Urban je namreč vsako oštirko tikal, če je pri nji jedel in pil za svoj denar—'''Prinesi je! Rečem ti pa, da mi PiŠkotova bržanka tako preseda kakor konju gnojni ca, v kateri leži. Po meni od same žeje vse gori! Pa nI čuda, če se za človeka nihče ne zmeni! Prav kakor bi človek nič denarja ne imel, hudiča in hudiča!" (Dalje prihodnjič) II. Bil je ves povezan in bel kakor sveča. Neprestano je je-čal, kadar ni mogel več stokaje prenašati bolečin, je kriknil, da je vse zazeblo. V očeh mu je odsevalo tolikšno trpljenje, da nihče ni vzdržal njegovega pogleda. Majdiča je opeklo po vsem životu. Pretrpel je strahovite muke. Zdravljenje se je vleklo iz tedna v teden. Nič ni kazalo na boljše. Rane se niso celile, mož je hiral in mnogi so še zmajevali nad njim. "Opeklina je najhujše, kar lahko pride nad človeka," so govorili. "Zlepa se človek ne Izmaže." (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi ORDER FILLERS 3 ženske áad 18 let. Izkuiene imajo prednost. Stalno, dobra bodočnost. Dobra plača CENTRAL CAMERA CO. 228 S. Wabash, 3. nadstr. Razni mali oglasi SPLOŠNO HIŠNO DELO kuhati za 2 Nič težkega pranja Svojo sobo in kopalnico TeL Fairfax 4225 All ato naročeni na dnevnik "Prooveto"? Podpirajte svoj list! ŽENSKE OPERATORICE Izkušene—"Single or double needle" za delo na uniformah za strežajke. "Bibs and bar aprons." Stalno Povojna bodočnost. INDIANA GARMENT MFG. CO. 215 No. Aberdeen PRODA SE LESENA HIŠA 2-8 sob, cement, pritličje, 2 kari garaža. Dohodki $56.00 mesečno. Vprašajte v 2. nadst. zadej, na 922 No. Paulina St. Razni mali osrlasi MOŠKI—ČISTILCI DOBRO NOČNO STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—¡pridite še danes! Oglasite se Edgewater Beach Hotel Employment Office 5397 Sheridan Road POTREBUJEMO GENERAL MACHINE OPERATORJE Prijazno delovno stanje NAJVIŠJA PLAČA Stalno delo. Oglasite se pri: BASTIAN BLESSING CO. 4201 W. Prterson Hotelske služkinje m čistilke STALNO DELO ' DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE Fuir ali "part tirne," kakor želite $92.00 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road ZA NOČNO DELO POTREBUJEMO TAKOJ nspectors Tool Makers Turret Lathe Operators >rill Press Operators engine Lathe Operators Prijavite se pri: PYLE NATIONAL 1334 N. Kostner -j- ŽENSKE za nočno čiščenje Stalno delo — Najboljša plača Udobna služba Oglasite se takoj v uposlovalnem uradu na 9. nadstr. THE FAIR Stale and Adama , WOMEN-GIRLS Full time 8 A.M. to 4:30 P.M. or part time 5 P.M. to 10 P.M. Light, clean bindery work. Good pay. Pleasant working conditions. Steady all year Excellent transportation S. K. Smith Co. 2857 NO. WESTERN Jankova mladost Tono čufar f (Nadaljevanja.) Morda Jim bo kdaj povrnil! Lahko prav kmalu. Bil Je dober risar. A kazal Jc taleni tudi za druge reči. Prijemale so se ga pa fantovske muhavosti. Včasih st Je dovolil kaj prešernega, kakšno deško porednost. Najbolj pogosto se je pregrešil z večnim glodanjem skozi šolska okna. Cesta je bila navadno polna ljudi ln vozil. Ob vsakem avtu so Janku za-žarele oči. Avtomobili so mu pomenili vso širino in neskončnost sveta, življenja, dogodkov Nekateri od njih so gotov«) privolil I vso Evropo, on je pa naj-brže ne bo veliko videl. C ki očetovega dela zavisni starii bodo gotovo gledali, da gu spra vi jo kamorkoli h kruhu. Čutiti se bo morsl srečnega. In tam. kjer se ugnerdi, utegne dočakati starost Dsljnt svet mu Ih> pu oatal večno zapečaten. D.» bi lahko odšel vsaj s trebuhom /u kruhom kakor so šli delavci /a očetovih mladih dni! Janko p sanjaril o mnogih deželah in meotth. se tudi pri pouku živo zanimal zanje ln se pri zemljepisu vselej odrezal. Skozi okna se je zelo rad zagledal v tovarno, ki je ležala vsa prod nJim. Zdaj Je že natanko vedel, kaj kje Izdelujejo To j<« lahko tolmačil nepoučen.m u* čencom. zlasti onim Iz drugih krajev in it gornjega konca j»., sonlc. Živeli so stran od tovarne in zato manj vedeli o njej. Kadar ga je kdo od učitelj-stva pokaral, je nekaj časa manj oprezal skozi vabljiva stekla, potem ga je pa spet premagala razvada. Neki dopoldan je bilo še od-zvonilo po glavni pavzi, učiteljice pa razred še zmeraj ni videl. Janko se je spravil h oknu in užival, da kljub končanemu odmoru že ni nikogar na katedru. V razredu je bilo vedno bolj živahno, učencev se jc znova lotevala razposajenost. Vsem se je dozdevalo, da bo ta ura brez pouka. Ko je Janko najmanj pričakoval, so se odprla vrata. "Majdič!" Okrenil se je. Učiteljica je bila nekam bleda in resna. Tudi njen glas nI bil karajoč kakor bi pravzaprav moral biti. Preden je utegnil kaj reči, mu je namignila, naj gre ven. Na hodniku je stala ihteča sestra. Janka je zazeblo. vPojdi domov." Je zajokala. "Očeta je opeklo." Zelo?" Sestra je prikimala, brat se je Ktiesel in rsihtel. Čutil Je. da zgublja moči. da se mu vrti v glavi. Hotel je premagati sla-b<»st. Za hip se je zazrl v učiteljico. Pohožttla ga Je po glavi in mu dala f^uumeti, da čuti z njim. Tako bližnja si še nikoli nista bila. "I* pojdita brž!" jima je rekla. Janko je komaj udušil jok. Hier beaedi je skočil v ra/red po torbo in čepico. Na spraševanja součencev je samo zavzdihnil in šepnil: Nesreča . , . Oče . . ." S sestrico je odhitel na cesto. Pred tovarniškim vhodom sta naletela na večje gruče ljudi, kar je bilo za tisti čas bolj nenavadno. Brezposelni, ki zjutraj nadlegujejo uradnike in vsak dan sproti obujajo in pokopuje-jo svoje nadc na zaslužek, sc do te ure že razgube. Drugih ljudi pa navadno ni, nalete se skupaj samo ob posebnih prilikah. Mnogi v gruči so prepoznali Janka in sestro. "Ata so že spravili v bolnišnl co," Jima je pojasnila močna ženska. Drugi so prikimali, ta ali oni je spregovoril kaj v tolažbo. Pomilovalno so gledali nanju. Najbrže so se zbrali ob Majdi-čevem prevozu. Za nezgode v tovarni se včasih razve še preden prepeljejo ranjenca v bol nlšnico, kjer mora zdravnik vse pustiti in mu prihiteti ns pomoč A vsaj ob prevozu se prav gotovo natepejo skupaj ljudje. Janko je zvedel zadosti. Hitel Je po cesti vštric tovarne. Sestrica je capljala za njim Pred bolnišnico sta našls mamo Rila je vsa U sebe. Ko ju Je utrla, je pohitela k njima in ju krčevito privita k sebi. Nekaj žena ju je tolažilo, a vse lepe besede niso mogle zabrisati nesrečo s sveta in utolažiti skru* šene matere Žene se same niso mogle ubraniti solza. Dokler niso Majdiča preveza» It ni mogel nihče k njemu. Popoldan so ga |ta še lahko vide- Men-Exservice Men This is it. Get set now with a post war future. Wc need PLANT HELP Unskilled or light duty work. Top salary. Time and half over 40 hours Good working conditions Universal Zonolite Insulation Co. 260 l^W. 107th St. WANTED Shipping Clerk 40 HOURS 6 DAY WEEK Time and half over Post War Opportunity GOOD PAY 1631 W. Carroll Seeley 7700 EXPERIENCED INFANT NURSE LAKE FOREST Own Apartment PHONE: DEARBORN 8228 DEKLETA Imamo odprto službo za STENOGRAFISTKO TIPKARICO 40 ur dela v tednu. Dobra plača Izvrstno delavno stanje Stalna služba po vojni lARLSON BUILDING SPECIALTIES . 2821 SO. HILLOCK KNITTERS To work on flat and circular sweater power machines Also CUTTERS 5 day week. Time and >/4 for overtime Excellent working conditions WELL KNIT MILLS 224 S. Market St. 7th floor FRANKLIN 9803 Razni malij>giM¡ MOŠKI—DELA VcT Ml VAS UČIMO IN PLAČAMO REDNO pU/ Tovarna na ugodnem proston za ljudi, ki stanujejo v LAWNDALE-CRAWFORn OKROŽJU THE BARRETT DIVlSloj 2800 S. Sacramento At® ŽENE-DEKLETA Splošno delo v uradu Delo v vaši sosedšcini Stalna služba Povojna bodočnost Jim Foster Clothes 2250 S. Spauldlng At«. MI VAS NAUČIMO! Ne zahtevamo izkušnje Prijazno delo v naši MODERN LAUNDRY 48 ur na teden Stalno dolo Dobra plača HOTEL SHERMAN Corner Clark and Randolph st4 Personnel Dept. Room 241 Bakers Bench Hands Oven-Helper Women for Cleaning | PERMANENT POSITION GOOD WAGES Apply at BURNY BROS, /„< 2747 W. Van Buren MOŠKI—DEKLETA ŽENSKE za splošno tovarniško delo Izkušeni ali brez izkušnje Lahko, čisto delo—po dnevu Dobra plača—stalna služba MODERN BOXES, Inc. 4949 So. PulaakI Rd. SALES CLERKS WRAPPERS PACKERS CASHIERS GOWN HANDS SERVICE WOMEN ADJUSTMENT BUREAU TRAC1 OFFICE CLERKS Apply» MAN DEL BROSJ Uth Floor EMPLOYMENT OFFICE FINISHERS Alteration Hands for WOMEN'S EXCLUSIVE SHOP Daylight airy workrooms GOOD SALARY Apply between 9 and 11 A. M. MISS MARTHA (3rd fl.) BLUMS INC. 624 S. Michigan Ave. Garage Night Man Also COMBINATION Metal Man & Painter STEADY WORK -:- GOOD PAY EXCELLENT WORKING CONDITIONS Harding Motor Co. 4239 W. 26th St. Phono—Lawndale 8463 DEKLETA in ŽENE Lahko, prijatno delo; stalno, dobra plača. Zavijanja tort in "pies.'f Moderno osobje FarmCrestBakeries 4550 W. Jackaon Blvd. SALES CLERK BUSHELMAN FUR CUTTER CABINET MAKERS WAREHOUSE MEN PORTERS Day & Night Mopperi Day & Nite Watchmen Apply MANDEL BROS. Uth Floor EMPLOYMENT OFFICE V Prosvotl so dnovno svetovno In dolarska veotL AU Jib «tato Tsak dont OPERATORS EXPERIENCED ON SEWING MACHINES Single Needle. Surgors. Hammers. Button and Buttonhole: Spoclal Now la the time to secure your future. Take a steady and permanent, good paying position in a largo waah goods factory. Pleasant working conditions, woll illuminated factory. Good pay yoor round. Paid Insurance, hospitalisation and llie Insurance. TAB1N-PICKER AND COMPANY 41 It BELMONT AVENUE ' PEKI in POM AG AČI DOBRE. STALNE POZICIJE MODERNO OSOBJE FarmCrestBokeries 4550 W. Jackaon Bird. DELO DOBE A>TF- w hišnice "jan1tres® ŽENSKE ZA ČIŠČEMZj V VSEH DELIH MESU i Dolovno uro od 5dl ' popoldne do 12. ure itižim Vg|no nujna Industriji' Rabimo tudi pomočnico ▼ Jedil old , VPRAŠAJTE prit ELUNOiS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICT ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Wathingtoo Street DELO BLIZO VAŠEGA DOM IZVRSTNA POVOJNA BODOČNOST POTREBUJEMO MOŠKE DELAVCE WOOD WORKERS ACTION MEN SPRAY FINISHERS TUNERS IZREDNO DOBRA PRILIKA ZA VENEER CUTTER—AND MATCHER DOBRA SLUŽBA V VODILNI PIANO TOVARNI.—DOBRA P^ GULBRANSEN CO. 820 North Kedzie Ave. • . a "This is your opportunity for Post-War Security"—now * ■ time to get back to a STEADY JOB. MEN At Once FURNACE WORK—SPRAYERS HELPERS PICKLE ROOM-TRUCKERS WOMEN At Once BRUSHERS—SPRAYERS HELPERS Don-« get caught In RECONVERSION un-«npIo> in a MODERN Porcelain Enamel PLANT CALL WEBE R—MONROE 42*