Dopisi. Sv. Jurji na Ščavnici. Naše društveno življenje poatalo je zopet živabneje. Tako se je tudi naše bralno društvo jelo zopet nekoliko bolj gibati, kar se je videlo posebno v nedeljo, dne 12. proainca, ko je imelo tisto glavni zbor in volitev novega odbora za tekočo leto. Najprej pozdravil je predaednik g. Jernej Košar došle društvenike, ter jib opominjal k krepkemu delu v prid društva, poudarjajoč njegovo važnost, da se izobrazujemo vai na narodni podlagi. Po prečitanju zapisnika zadnje odborove aeje, aledi poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Iz tega povzamemo sledeče: Zadnje glavno zborovanje bilo je dne 6. prosinca pret. leta, pri katerem je bil vlč. g. Davorin Terstenjak, znani zgodovinar in jezikoslovec, kot tukajšnji rojak imenovan čaatnim članom. Diploma, katero je kraano izdelala ,,Narodna tiskarna" v Ljubljani, poslala ae mu je kar potem in g. Davorin Teratenjak zabvalil se je odboru z laakavim pismom, ter obljubil, da ne bo našega bralnega društva pozabil. In rea ga nij pozabil, ker dobili smo v teku tega leta celo škrinjico polno izvratnib slovenskih knjig kot tudi 10 gld. v društvene namene. Za ta blagodušni dar bodi veleč. gospodu izrečena pjiarčna zahvala! Dalje spominja se g. predsednik še drugih dobrotnikov našega društva, kateri ao nam v preteklem letu ali poalali knjige, ali pa naročevali časopise. Kot tak omeniti je g. prof. Zitek, kateri je daroval Jepo število knjig »Slov. Talije", druge pa ae obljubil. G. dr. Jakob Ploj v Ptuji uaročil in plačal nam je ,,Mir", kar je storil tudi za tekoče leto. G. Svitoalav Hauptman učitelj v Jarenini pošiljal nam je BKmetovalca", ter si sploli za čaea njegovega bivanja kot učitelj pri sv. Juriju ob Sčavnici stekel za društvo obilih zaslug, ker je ustanovil pevski zbor, kateri sedaj izvrstno proapeva. Vaem tem gospodom dobrotnikotn bodi izrečena prisrčna zahvala, ter jih prosimo, naj tudi zanaprej našega društva ne pozabijo. Iz poročila denarničarja povzamemo, da je imelo društvo 36 gld. dohodka in blizo toliko tudi atroškov, tako, da je še nekaj krajcarjev ostalo. Društvo si naroi-i za tekoče leto iz svoje blagajnice: ,,Slov. Narod" in ,,Ljubljanaki Zvon". Dalje mu naroči in plača goap. kaplan Jernej Frangež ,,Slov. Gosp." in ,,Družbo sv. Mobora"; g. Ivan Strelec, učitelj ,,Matico Slovensko" in ,,Kmetovalec", ter g. dr. Ploj Jakob v Ptuji »Mir". Ker so potrebovala pravila pri sredstvih, doneskih, izstopu udov in odboru nekaterih natančnejih pojaanil, ao ae tudi temu primerno prenarediia, h čemur je občni zbor enoglasno pritrdil. Sedaj sledila je volitev novega odbora, ter so bili voljeni sledeči: g. Jernej Košar, kot predaednik, č. g. Jernej Frangež, kot podpredsednik, g. Ivan Strelec, kot tajuik in knjižničar, g. Brumen Jurij, kot blagajnik in g. Vaupotič Franc, kot odbornik. Preglednikom računov bili so voljeni gg. Stubec, Čirič in Korošec. Sklepu odbora, da priredi društvo, dne 9. februvarija ,,Vodnikov večer", pritrdi občni zbor, ter se določi, da bodo peli pevci pri tem ,,Venec Vodnikovib peani" (II. III. IV. VI.) s spremljanjem glasovira. Druge podrobnoati pogovoril bo odbor. Opomniti nam je še, da so zapeli pevci pred zborovanjem dve pestni, po zborovanju pa Kocijaučičev ,,Venec narodnib pesmi", kateri se jim je posebno obneael. Sploh pa moramo reči k čaati našim pevcem, da celi zbor vrlo napreduje, ter da je nada, da začnemo prihodnjo zimo znabiti tudi z mešanimi zbori. V to pomozi Bog in areča junačka! —c. Od bregov Save. (lzv. dopis) Po naključbi sem dobil v roke rDeutache "VVacht" od 16. januvarija, kjer prav surovo napada okoliško šolo Mariborsko, njenega voditelja in učitelja, ter se strašanako jezi, da še na levi strani Drave stanujejo Slovenci; še bolj pa jo jezi, da se Slovenci na tem kraii Drave tudi vaaj deloma alovensko podu6ujejo, se v^, da ne v tisti meri, kakor bi moglo biti po postavi, ki so jo Nemci sami skovali na škodo vseh Slo- vanov — a še ta malenkost ji je preveč; ona hoče imeti popolnoma nemške šole. Opozarja toraj ,,nemški šulverein", naj napravi v Mariboru za otroke slovenskib. viničarjev nemško šolo. Skrb posestnikov bi bila potem, da primorajo svoje viničarje — robe našega hvalisa nega stoletja —, naj pošiljajo svoje otroke v duhomorno šolo; ker manj, ko ae Slovenec nauči, tem bolje za njega! l)a bi se viničarji zamogli upirati tem nečloveškemu navalu, še misliti nij, ker drugace — s trebuhom za kruhom. Ker bi pa še vendar utegnilo ostati nekoliko otrok za ,,ne_oško-slovensko" šolo, to pa se ve, da ne sme biti, pomagati mora drugo, t. j. nečlovečje sredstvo. Zakaj pa se je ustanovilo društvo ,,Siidmark", če ne poseže tukaj vmes ?! Siidmark mora toraj atopiti na bojno polje, ter mora voditi krvavi boj proti slovenskim viničarjem, niti jednenm se ne ame prizanesti. Milost naj vlada nad tolovaji, nad hudodelniki — samo slovenski viničar naj zgine iz zemlje. Toraj posestniki morajo takoj pregnati vse svoje služabnike, naj so jim že morebiti služili mnogo let zvesto in v popolno zadovoljnost, ter morajo jih nadomestiti s pristnimi, trdimi Nemci. Kaj naj uboga alovenska raja potem počne, kaj mar milosrčnemu, izobraženeruu (?) — vsaj je vsak Nemec izobražen — dopisunu? Najbolje, da pomrjejo od gladii! To navedeno preganjanje v teru hvalisanem stoletji, v katerem cvete prostost vsacemu človeku (?), naj podpira društva ,,Siidmark" a tem, da se ji pokori vsak posestnik in prežene avojega slovenskega viničarja ter vandrajočim Nemcem plačuje potne stroške. Sveta jeza oblada človeka, ko ruora brati tako podlo pisavo! Tedaj javno amejo ,,zatirani" (?) Nemci delati rfvoje načrte, kako ugonobiti ubogega Slovenca, ki ima to jedino napako, da ga ]e Bog vstvaril. Ali živimo zares v Avstriji, kjer je pripoznana jednakopravnost vaem jezikom? Ali vlada zares Taaffe v Avstriji, ki bojda ne pusti na steno pritiskati Slovanov? Ali imajo zares veeino v državnem zboru Slovani in konservativci, da se sme tako bojno društvo ustanoviti, kakor je ,,Sudmaik" ? ! Kako dolgo se bode smelo a Slovenei, vedno vdanimi presvitlemu ceaarju, krvavečimi na toliko bojnih poljih za cesarja in domovino, ravnati, kakor bi bili divja zver, ki se čim preje, tim bolje ugonobi?! In kako dolgo še bodete, Vi zaslepljeni sinovi našega rodii, tlako delali nemakutariji! Se-li ne bodete veridar enkrat spametovali! Društvo BSiidmarku govori jasno dovolj. Vedite, ko bodejo pregnaii Slovence, prišla bode vrsta tudi na Vas! Slovenske rodoljube, deželne in državne poslance in diLige slovenske velemože pa prosimo. da imate odprte oči! Proti takemu počenjanju uporabljati moramo y?a postavna sredstva, da se nam ne prepeti prevelika nesreča! —h. Iz Ljutomerske okolice. (Emetijska podružnica.) Po vseh slovenakih časopisih beremo prav vesela poročila, kako čvrsto napredujejo kmetijske podružnice. Vsaki človek, ki je prijatelj z davki preobloženemu kmetovalcu, mora priznati, da so taka društva velikega pomena. Samo pri nas, posebno pa v našem nekdaj slavnem trgu. leglo se je vse spat. Pravijo sicer, da imamo pre nekje kmetijsko podružnico, ki ne šteje doati več udov, kakor je prstov na obeh rokah Bog v6 alijeto istina ali ne. Povedati vam še moram, da pri naa razsaja ruska bolezen ali influenza in meni ae čisto zdi, da se je tudi našega kmetijskega društva polotila z vso moi'-jo. Pravijo, da pride medved o svečnici iz svojega brloga pogledat, ali se že vidi njegova senca. Daj Bog, da bi tudi za našo kmetijsko podružnico prišla skorej svečnica! lz Kapel blizo Brežic. (Nova zvijača) Naš dobri župan in nemški narodnjak, je vse aile napel, da bi si še sedež zagotovil. Ker ae pa le boji, da bi mu trda šla, zato si je novo zvijačo izmislil in je šel tožit dva kmeta, češ, da sta rekla, da je občini 700 gold. izneveril, in s teua jima hoče volilno pravico odvzeti. Bojda še misli drugih 12 posestaikov tožiti, to pa, ker se bojda grozijo, da bodo Dobovčane natirali, ako pridejo pomagat in naše drage ponemeence volit. Pregovor pravi: pometi pred svojim pragom, potem drugje, to naj velja za Dobovčane. Imajo še tudi oni dosti zagrizencev, katere naj s pota apravijo, mi bomo naše že polagoma prodali, bodi v Berolin ali nSiidmarko". Vam, dragi Kapelci, kakor Doboveanje, naj veljajo besede, koje je Gospod Tomažu govoril: bodite verni, ne neverni! Blagor njim, ki ne vidijo, pa verujejo. Vi pa vai vidite, da vleče g. Sorčič na nemškutarijo, pa še ne verujete. Gr. župana pa opozorimo, da a takim postopanjem ne bo volilne pravice odvzel, volilno pravico le zgubijo ti, o katerih se govori v volilni postavi, v § 3 a, b, c, §§ 11, 501, 504, 511, 512, 515, 516. Kar kdo drugemu želi, to se rado njemu zgodi in ko bi bil kaj gosp. župan podučen v krščanaki ljubezni, ne bi takih reči uganjal.