Izhaja vsako sredo. Cene: Letno D n 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—s četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250—, »/i. stran: Din 125.-=. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. TIskarno sv. Cirila ob svoji $0 letalci Slomšehu! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru praznuje v letu 1935 petdesetletnico svojega obstoja. Te dni je imelo načelstvo in nadzorstvo tiskarne skupno sejo. Na tej seji je bilo sklenjeno, da poleg običajnih proslav da tiskarna sv. Cirila za svoj ¡ubilej na razpolago vse potrebno, da se organizira med vsemi Slovenci kjerkoli prebivajo, zbiranje podpisov na prošnjo za beatiiikacijo Slomšeka. Pripravljalni odbor za evharistični kongres, ki se je vršil v Mariboru dne 7. in 8. septembra t. 1., je ostal na« prej ter bo prevzel podrobno delo pripravljanja in zbiranja podpisov. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ki je naše odlično katoliško in narodno podjetje, ni mogla dati svojemu narodu lepšega spominka svoje petdesetletnice. Ko ta sklep objavljamo, in sporočamo javnosti, že vabimo; Leta 1935 vsi Slovenci rodpišite prošnjo za beatifikacijo Slomšekal ¥ofna? Me! Vprašanje, ki je postavljeno v naslovu, je zadnji čas zatrepetalo na ustnicah premnogih ljudi. Dogodki, ki so se dogodili, so mnogim sprožili pred očmi privid vojne in njenih grozot, k čemur je pripomogla dvajsetletnica početka svetovne vojne. Privid, se ni uresničil ter se tudi tako kmalu ne bo. Nobeden narod noče vojne. Nobena država in nobeden državnik ne more riskirati vojne, ker se boji odgovornosti in iker ga plaši negotovost izida, Ako bi se ne bile pred začetkom svetovne vojne osrednje sile z Nemčijo na čelu zibale v varljivem upu zmage, bi ne bile začele ris-kantne krvave tekme, ki so jo zgubile. Vsi državniki, ki se zavedajo svoje velike odgovornosti, delujejo v službi miru ter se vestno trudijo, da poravnajo vsak spor, ki moti mirno sožitje med narodi in državami, ter da zatrejo vsako vojno nevarnost. Ker vsakogar zanima, ali in kje je v Evropi kakšna morebitna vojna nevarnost, prinašamo v naslednjem poučen in pregleden članek uglednega lista »Journal de Geneve« (Ženevski list), ki objavlja o tem ta-le razmišljanja: »Slabo živimo. Gospodarska stiska potisika vse narode z dneva v dan v še hujše težave. Politična napetost, k: prehaja iz ene dežele na drugo, gospodarsko stanje še bolj slabša. Kamor pogledamo, povsod nezaupanje, sovražnost, strah, sumničenja in grožnje. Evropa je zapadla splošni dušni bolezni. Le tako je mogoče, da 16 let po vojni, ki je prav za prav prava povzročiteljica večine naših težav, zopet nastajajo misli in go-ivori o vojni, ne da bi se kdo temu resno protivil. Če pa čisto mirno in trezno premislimo, bomo pa videli, da ni tolikšne nevarnosti za vojno, kakor se bojimo. vkljub temu plava po zraku misel za vojno. Najboljše zdravilo za to bolezen je torej, da razkrojimo dele, ki jo sestavljajo. Niti Anglija, niti Francija, ni Španija, ne Belgija, ne Nizozemska, ne Švica, niti skandinavske, niti baltske države, niti Portugalska, niti Grčija niso nevarne evropskemu miru. To je tako očivid-no, da ni treba niti dokazovati. Kaj pa Italija? Tudi Italija ni nevarna za mir. Res, da je fašizem silno nacionalističen in da Mussolini rad poveličuje smodnik in strojnice in da se tudi ni ustrašil poslati oborožene armadne zbore na severno mejo, da podpre svojo politiko. Toda ne smemo prezreti, da gre pač le za politiko. Drugače Italija nima prav nobenega interesa, da bi izzvala vojno, ki bi jo drago stala in bi bila za njo ja-ko nevarna. Še bolj nevarna bi seveda bila vojna za fašizem. Sicer pa, kdo ne pozna izredne prožnosti italijanske diplomacije. Tudi Mala zveza ni prav nič bojevita. Že iz enostavnega razloga, ker predstavlja konservativno silo v srednji Evropi in so vse tri države, ki jo sestavljajo, zadovoljne,da so se uresničile njihove nacionalne težnje. Zagrabile bi za meč le, če bi morale braniti svoje meje. V popolnoma enakem položaju je Poljska, ki zahteva le eno: da jo sosedi puste v miru živeti v mejah, ki jih je dobila v mirovnih pogodbah. Tudi sov-jeti v boljše viški Rusiji ne kažejo nobenega interesa, da bi z vojno spreminjali svoj položaj v Evropi. Imajo prepolne roke težav na drugih krajih. Poglejmo zdaj še skupino, ki jo predstavljajo premagane države: Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija. Predvsem je treba tudi v tej skupini dobro razlikovati. Niti Avstrija, niti Bolgarija si ne želita vojne. Vendar pa Avstrija, kar bomo takoj videli, predstavlja edi- no resnu nevarnost za evropski mir. Ni pa ona sama za to odgovorna. Ni njena volja, da se bojuje. Vzrok je njen zemljepisni položaj. Kar se tiče Madžarske, je njen slučaj bolj zapleten. Vendar tudi ona ne more misliti na vojno, ker bi bila takoj pomandrana. Res pa je, da Madžarska vzdržuje miselnost in se poslužuje metod, ki so za mir nevarne. Da bi zadostila svoji jezi in svojim težnjam, je vedno pripravljena podpirati vsako politiko, ki bi utegnila zanesti v srednjo Evropo nemir in razkroj. Z eno besedo: Madžarska je vsak čas pripravljena, da se da okužiti od Nemčije, čeprav tudi ona popolnoma ne zaupa nem ški osvajalnosti. Ako vse prav premislimo, je edini element nemira v Evropi Nemčija. Okrepilo se je gibanje zlasti, odkar jo trese mrzlica narodnega socializma. Pa tudi glede Nemčije je treba dobro razlikovati. Nevarnost za vojno ne obstoji na fran-cosko-belgijski meji. Prav malo se je bati, da bi Nemčija nenadoma napadla svoje sosede na zapadu. Predobro se zaveda, da bi v tem slučaju stala tudi Anglija ob Renu. Na poljskih mejah je položaj že bolj negotov. Znani koridor pač ostane sporno jabolko, pa naj kdo reče karkoli. Vendar pa je zadnji čas Nemčija spremenila proti Poljski svoje ravnanje in sklenila za 10 let mirovno pogodbo. Deset let pomenja že mnogo, da se Evropa privadi na mir. Sicer pa se vedno bolj kaže, da so med Poljsko ter Nemčijo v bodočnosti mogoče najrazličnejše kombi-acije. Ostane Avstrija in tu je nevarnost. Zakaj? Zato, ker se v tem delu Evrope križajo važni interesi enih in drugih. Nemčiji gre za vprašanje ugleda. Potem Nemci prav dobro vedo, da Avstrija pomenja slabo točko evropske politike in da onstran tirolskih meja ne bodo našli, kakor na vzhodu in zapadu, armad-nih zborov in neosvojljivih trdnjav. Za Kraljeve slike. Slika Nj. Vel. kralja Petra II. v velikosti 23—31 cm, ki jo je naslikal Božidar Jakac, je že gotova in se jo dobi' za ceno 15 Din v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 3HHHHBHHHHHHHSHH Italijo je neodvisna Avstrija okop, ki v primerni razdalji drži Nemčijo in njen politični ter gospodarski vpliv. V zvezi z Madžarsko ji je Avstrija ugodna prilika, ki omogoča delati veliko politiko. V očeh Francije je neodvisna Avstrija element ravnovesja, brez katerega bi poprusena Nemčija zavladala Evropi od Severnega do Jadranskega morja in v smeri Donave prav do Črnega morja. Ko bi Avstrija zdrsela pod italijansko pokroviteljstvo, bi Jugoslavija bila najgloblje užaljena, istočasno bi bili ogroženi njeni bitni politični interesi. Za celotno Malo zvezo bi končno Avstrija, če bi se znova združila z Madžarsko pod dinastijo Habsburgovcev, ali pa pod italijanskim protektoratom, pomenjala najresnejšo nevarnost in trajno agitacijo proti obstoječemu stanju. Ako torej z mirnim očesom pregledamo položaj v Evropi, vidimo, da se v resnici najšibkejša točka nahaja v osrednji Evropi, in sicer na ozemlju Avstrije in Madžarske, kjer se srečujejo najbolj nasprotni interesi. Edino tu bi se utegnila vneti vojna iskra, ki bi zajela v hipu vso Evropo. Iz tega je treba napraviti jasen sklep. Ker je skupna nevarnost v Podonavju, potem je nujna zahteva, da vse države, ki so si sveste svoje odgovornosti pred narodi in zgodovino, s skupnim naporom ozdravijo to bolečo rano Evrope. Toda kako? S sporazumno in skupno akcijo' Italije, Male zveze, Avstrije ter Madžarske, kateri naj se pridružita še tudi Francija in Anglija. Ne gre, da bi hoteli uresničiti nekaj, kar se uresničiti ne da, kakor na primer, da bi se ustreglo madžarskim revizionističnim težnjam. Toda treba je s primernim taktom ozdraviti napeto ozračje v tem delu Evrope in zbližati narode ter jim pomagati predvsem na političnem in gospodarskem polju. Le tako bo mogoče učvrstiti mir v Podonavju. Brez miru v Podonavju pa tudi ni miru v Evropi.« V NAŠI DRŽAVI. Odstop pravosodnega ministra. Minister za pravosodje Boža Maksimovič je poslal predsedniku vlade g. Uzunoviču pismo, v katerem mu sporoča, da odlaga svoje mesto kot minister za pravosodje. Predsednik vlade je sprejel ostavko. — Vodstvo pravosodnega ministrstva je poverjeno dr. Dragotinu Kojiču, kmetijskemu ministru. V DRUGIH DRŽAVAH. Balkanska zveza je pričela zborovati dne 30. oktobra v turški prestolici v Ankari pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Maksimosa. Navzoči so bili: turški zunanji minister Tevfik Ru-ždi bej, romunski zunanji minister Ti-tulescu in pooblaščeni jugoslovanski mi nister dr. Purič v zastoptsvu zunanjega ministra Jevtiča. Uvodoma je Maksimos podal daljše poročilo o sklepih beograjskega sestanka Balkanske zveze ter nazadnje strnil glavne smernice, o katerih se je razpravljalo v Beogradu, v 4 točke, ki predstavljajo delovni program Balkanske zveze v mednarodni politiki za prihodnjo bodočnost. Te točke so: 1. Nedotakljivost pogodbe Male zveze, pogodbe Balkanske zveze in vseh dogovorov, ki izvirajo iz njih. 2. Nujno potrebno je, da v duhu miru in utrditve vse države brez izjeme sodelujejo in po svojih močeh iskreno pripomorejo, da se ugotovi odgovornost za atentate, zaradi katerih trpi vsa Evro pa. Višek cele vrste atentatov je bil mar-sejski umor kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthouja. Sodelovanje med državami mora biti takšno, da bo omogočilo osvoboditi celo Evropo teh morilcev; zato naj bi poseb- na oblast skrbela za to, da se onemogoči ponovitev takšnih nesreč. 3. Balkanske države poudarjajo, da bodo tudi v bodoče pospeševale politično zbližanje in sodelovanje v pravcu, kakršen je bil v trenutku, ko sta bila umorjena jugoslovanski kralj in francoski zunanji minister. 4. Balkanska zveza bo ostala zvesta načelom, ki sta jim vedno sledili obe žrtvi in ki obsegajo edinstvo Jugoslavije, ojačenje Male antante in Balkanske zveze ter nedotakljivost mej. Prvi del nove avstrijske ustave je bil uveljavljen s 1. novembrom. Letos 1. maja je bila razglašena nova av* strijska ustava, ki temelji na načelu stanovske ureditve. S 1. novembrom je bil uveljavljen prvi del ustave. Imenovani so bili člani državnega, gospodarskega in kulturnega sveta, skupaj 160 oseb. V državnem svetu prevladujejo člani Heimwehra, v kulturnem kršč. socijalci. Po političnem mišljenju je približno ena tretjina novih državnih svetnikov nevtralna (brezbarvna), ostali so imenovani v enakem številu iz vrst Ileimatschutza in krščanskih socijalcev. Novi deželni glavarji v Avstriji. Za deželnega glavarja Štajerske je imenovan bivši vodja patrijotične fronte Stepan. Koroški deželni glavar general Huelgert je imenoval dne 2. novembra vlado in koroški deželni odbor. Madžarski predsednik vlade na poto vanju. Predsednik madžarske vlade Gombos je odpotoval v Rim v soboto 3 novembra. En dan se je mudil na Dunaju, kjer se je sestal s kancelarjem dr. Schuschniggom in avstrijskim zunanjim ministrom Berger-Waldeneggom s katerima je razpravljal o gospodarskih vprašanjih med Madžarsko in Av strijo. V Rimu se bo sestal z Mussolini-jem in z državnim podtajnikom Suvi-chom. V Budimpešto se bo vrnil najkas- neje 12. novembra, nakar bo poročal zunanjemu odboru parlamenta o uspehih' svojih pogajanj v Varšavi, na Dunaju in v Rimu. Po nekaterih obvestilih bode Gombos po obisku v Rimu odšel tudi v Berlin. Ni tudi izključeno, da ne bi Gombos potoval v Berlin naravonst iz Rima. V madžarskih političnih krogih izjavljajo, da bo sedanje Gombosovo potovanje v Rim kakor tudi v Berlin svetovnega političnega pomena. Gombos se bode po naročilu Mussolinija pogajal s Hitlerjem o bodočem razmerju Nemčije in Avstrije ter bode imel s pristojnimi nemškimi zastopniki tudi razgovore o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Madžarske in so nujno potrebna razčiščenja. Pogajal se bo s Hitlerjem po Mussolinijevem naročilu tudi o odnošajih Italije z Nemčijo. Francoski izredni vojni kredit za leto 1935 bo znašal v celoti 1.11G,9C0.GOO frankov. Združene ameriške države za javna dela in omejitev brezposelnosti. Javna uprava dela v Združenih ameriških državah se bavi v očigled brezposelnosti z velikim načrtom, po katerem bi se v teku petih let izvedla razna javna dela za 12 milijard dolarjev. Sedem milijard dolarjev naj bi se porabilo za javne zgradbe, pet pa za zgraditev lastnih domov. Kapital za izvedbo teh del naj bi se po dosedanjih načrtih zbral na podlagi dolgoročnih posojil po 2.4 milijarde dolarjev na leto, ki bi jih dale zvezne rezervne banke. Na ta način bi se istočasno tudi koristno naložili v bankah zamrznjeni krediti v višini 12 milijard dolarjev. Vlada Zedinjenih držav Sev. Amerike se glede na prihajajočo zimo in na naraščajoče .izdatke za podpore tembolj prizadeva, da bi nadomestila podpiranje brezposelnih s preskrbo obče koristnega dela. Kralj Sijama (v Aziji za Indijo) se ja odpovedal prestolu. Vzrok odstopa je naslednji: Med kraljem na eni strani in vlado ter parlamentom na drugi strani je nastal spor. Stari običaji so dajali kralju pravico, da sam razpolaga z življenjem in smrtjo svojih podanikov. To pravico je kralj dal edino v izjemnih' slučajih vojaškim poveljnikom ali podkraljem v oddaljenih deželah. Določba kazenskega zakonika pravi, da mora kralj potrditi smrtno obsodbo. Siamska vlada, ki ji predseduje Phya Bahol, je predložila poslanski zbornici zakon, ki izpremirja to določbo. Poslanska zbornica je zakon sprejela. Kralj ni hotel potrditi tega sklepa in se je postavil na stališče, da gre za odpravo starega običaja, glede katerega se mora izreči vse ljudstvo, in sicer s plebiscitom ali z volitvami. Ker je poslanska zbornica zavrnila kraljev predlog, se je vladar odpovedal prestolu. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči ko-/ zarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje po-i življanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo« kot važen pripomoček proti griži kakor, tudi želodčnim obolenjem, k: nastopajo v zvei zi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se do^ bi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskili trgovinah. <1 r»-i»-»i «nr 'mu n'i ............ Vračajo se v katoliško cerkev. Socialni demOkratje so svojčas vprizorili v Avstriji gonjo zoper katoliško cerkev ter pozivali ljudi na odpad. Temu pozivu se jih je odzvalo' precejšnje število, zlasti na Dunaju. Povečini so to bili delavci, ki niso pravzaprav vedeli, za kaj gre, marveč so slepo sledili brezvestnim voditeljem, ki so jih na ta način osleparili za vero. Ista stvar se sedaj ponavlja, samo z drugega stališča. Sedaj narodni socialisti hujskajo proti katoliški cerkvi, češ, da ni nemška, ter pristopajo k nemškim protestantom. Obojni socialisti: rdečkasti (socialni de-mokratje) in rjavi (hitlerjevci) izrabljajo na nedopusten način vero kot sredstvo za svoje politične cilje. Kar očitajo katoličanom, to uganjajo sami: tako vedno in povsod ravnajo bodisi meščanski, bodisi socialistični svobodo-misleci. Ko je v Avstriji po ponesrečenem socialističnem ustanku meseca februarja letošnjega leta se zrušila diktatura socialističnih voditeljev nad delavci, so slednji svobodnejše zadihali ter začeli treznejše misliti. Mnogi izmed tistih, ki so vsled terorja brezbožnih in brezvestnih voditeljev cerkvi obrnili hrbet, so se vrnili, drugi se vračajo. Kakor poroča vatikanski list »Os-servatore Romano«, se v Avstriji vedno bolj širi pokret za vrnitev h katolicizmu, odnosno za vstop v katoliško vero. Samo na Dunaju je v prvi polovici leta 1934 vstopilo v katoliško cerkev 230 ljudi, med njimi 152 Židov. Ko preneha pritisk ter utihne strast ter predsodek, zmaguje katoliška resnica. Ozdravljenja v Lurdu. V Marijinem mestu Lurdu se leto za letom dogajajo ozdravljenja, ki se naravnim potom ne dado raztolmačiti. Med ozdravljenci je tudi Izidor Beaugot iz škofije Laval. Med svetovno vojno je bil težko ranjen ter še leta 1932 priznan kot 60% invalid. Ko je lani bilo narodno romanje v Lurd, se ga je tudi on udeležil. Ker je i Popoten uanek — dosežeš samo fedoj^ raztopiš 1 Persil _L¿. v mrzli vodi rsil varuje peril Za namakanje perila vzemi Henket močno krvavel iz želodca, je takoj po prihodu v Lurd moral v bolnišnico. Njegovo stanje je bilo tako nevarno, da so ga morali prevideti ter mu tudi podeliti sv. poslednje olje. Drugi dan so bolnika ponesli v čudodelno lurško vodo. Ko so ga dvignili iz kopeli, se je naenkrat počutil popolno zdravega. Čez 3 dni so ga zdravniki preiskali ter ugotovili, da je bolezen prenehala. Ko je preteklo od tega leto dni, je zdravniški urad v Lurdu znova ugotovil, da je ozdravljenje trajno. Urad pa bo še čakal leto dni, da izreče sodbo, ali se to ozdravljenje da naravno tolmačiti, ali pa smatrati kot čudežno. Posebno pozornost so zdravniki poklonili ozdravljenju 121etnega dečka z imenom Jou-can. Do lanskega leta je bil deček v stalni zdravniški oskrbi v neki bolnišnici v Parizu, kjer so ga zdravniki smatrali za neozdravljivo bolnega. Ugotovili so namreč, da je dečkova bolezen tuberkulozno vnetje hrbtenice, da so se napravile gnojne rane in da je ta nevarna bolezen v mladem telesu že zelo napredovala. Kljub nevarnemu stanju se je deček po svoji želji in želji staršev udeležil lansko leto narodnega romanja v Lurd. Ko se je okopal v lur-ški vodi, je takoj ozdravel. Po enem letu ga je zdravniški urad na novo pre-iskal ter ugotovil ne samo popolno ozdravljenje, marveč tudi dejstvo, da se ozdravljenje ne da tolmačiti na naraven način. Po itflti delih fih hoste spoznali! Mnogi naši čitatelji so nam sporočili željo, da naj pojasnimo svoje stališče do Jugoslovanske narodne stranke, ki se poleg znane JNS skuša približati slovenskemu ljudstvu. Ker je naše stališče znano, služi naša današnja informacija čitateljem, da bodo oni znali svoje stališče zastopati. Vsakega, tudi stranko je treba presoditi ne po lepih besedah, ampak po dejanjih. Danes o Jug. narodni stranki sledeče: Jug. narodna stranka je po svojih poslancih v zvezi s poslanci-Jug. na-cijonalne stranke vložila dva proticer-kvena zakonska osnutka v parlamentu, ki jih tu navajamo: I. Zakonski predlog o ločitvi cerkve od države. § 1. S tem zakonom se v kraljevini Jugoslaviji cerkev popolnoma in za vse čase loči od države. Vse funkcije, ki jih je doslej vršila cerkev vseh veroizpovedi, preidejo na državne in samoupravne organe. § 2. Duhovniki vseh »rangov« vseh ver v kraljevini Jugoslaviji so navadne osebe ter imajo iste obveznosti in pravice, kakor vsi ostali državljani. Vsi, ki zahtevajo od duhovnikov verske usluge, se naj z njimi sporazumejo glede nagrade. § 3. Od dneva, ko se ta zakon objavi, smejo v kraljevini Jugoslaviji obstojati samo lajiške šole (šole brez verouka, op. ur.). Vse šole, bolnice, zabavišča (otroški vrtci) in kakršnekoli druge ustanove, ki so pripadale kaki verski družbi, preidejo v državne roke in v kraljevini Jugoslaviji ne morejo dalje obstojati. — Vse cerkveno premoženje, razen kar je potrebno službo božjo, preide kot narodno premoženje brez odškodnine v državno last, je podvrženo zakonu o agrarni reformi in mora biti tekom leta dni po objavi tega zakona razdeljeno med pripadnike one cerkve, koje premoženje je bilo. § 4. V kraljevini Jugoslaviji se uvede obvezni civilni zakon. Vse osebe morajo v bodoče sklepati in ločiti zakon pri občinskem uradu. To velja tudi za tiste, ki so že sklenili zakon v cerkvi Dokler ne izide nova postava o civilnem zakonu, velja za ozemlje cele kraljevine Jugoslavije postava o civilnem zakonu za bivšo Vojvodino. § 5. Vse rojstne, mrliške in poročne knjige morajo voditi občinske uprave, dosedanje matične knjige pa se morajo takoj izročiti občinam. § 6. Duhovniki vseh ver se kaznujejo s strogim zaporom od 2 do 6 let, ako bi se pregrešili zoper paragrafe tega zakona, ali bi kakorkoli delovali proti njegovim določilom. Druge osebe se za iste prestopke kaznujejo s strogim zaporom od 1 do 3 let. § 7. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«, njegovo izvršitev pa odredi minister pravde s posebnim pravilnikom. Beograd, 1. februarja 1933. Podpisi: Dr. Nikola Kešeljevič lr., dr. Stjepan Bračič lr., Vladimir Kosti« lr., Sveti-slav Hodžera lr., dr. Milan Metikoš lr., dr. Živan M. Lukič lr., St. Trkulja lr., Miloš P. Dragovič lr. (vsi poslanci Jugoslovanske narodne stranke), dr. St. Rapé lr., Rasto Pustoslemšek lr., Ant. Kline lr., Karlo Gajšek lr. (poslanci iz Dravske banovine) i. dr. II. Zakonski predlog o prepovedi delovanja reda Družbe Jezusove na ozemlju kraljevine Jugoslavije. § 1. Redu Družbe Jezusove je prepovedano se naseliti, bivati in delovati na celem ozemlju kraljevine Jugoslavije. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, nima niti red kot pravna oseba, niti posamezni njegovi člani pravice bivati v kateremkoli kraju kraljevine § 2. Članom reda, ki so jugoslovanski državljani, se določi kot bivališče otok Vis, če se nočejo izseliti. Jugoslovanski državljan — član reda Družbe Jezusove, ki se na podlagi tega zakona izseli, nima več pravice, da bi se vrnil v državo in velja kot tuj državljan. § 3. Članom prepovedane Družbe Jezusove, ki so jugoslovanski državljani, ni dovoljeno, da bi na otoku Vis prebivali skupno, marveč morajo živeti vsak za-se, baveč se s kakršnimkoli opravilom. Nepremičnega premoženja si ne morejo pridobiti z nikakim pravim opravilom, ne med živimi, ne za slučaj smrti. Ako se 48 ur potem, ko stopi ta zakon v veljavo, zaloti kak član Družbe Jezusove v državi, odnosno — če je jugoslovanski državljan — izven otoka Vis, se kaznuje radi policijskega prestopka z zaporom do 30 dni; ko zapor prestane, pa se odgonsko spravi preko državne m^je, odnosno na otok Vis. § 4. Ako se po preteku časa, določenega v § 3 (48 ur), zaloti na ozemlju kraljevine, odnosno izven otoka Vis, kak član Družbe Jezusove, da izvršuje kako cerkveno ali civilno opravilo, je kriv prestopka in se kaznuje z zaporom do 5 let; ko kazen prebije, pa se po odgonu spravi preko meje, odnosno na otok Vis. § 5. Ko stopi ta zakon v veljavo, morajo prostorno pristojna prvostopna oblastva (sreska načelstva, oz. mestne občine) popisati vse nepremično in premično premoženje reda Družbe Jezu-sove.To premoženje morajo vnovčiti potom javnih licitacij. Izkupiček se ko-ristonosno naloži v Državni hipotekar-ni banki. Od tega premoženja se osnuje sklad za vzgojo rimsko-katoliških Gseisaie vesii. 7(detnico je slavil v nedeljo dne 4. t. m. v Celju g. Karol Brvar, mestni or-ganist, skladatelj in vodja orglarske šole. Jubilant se je rodil dne 4. novembra 1864 v Motniku pri Kamniku. Šolal se je v glasbeni šoli v Ljubljani, v Regensburgu in na raznih glasbenih tečajih v Gradcu in na Dunaju. Službo mestnega organista v Celju je nastopil let«, 1895. Leta 1899 je osnoval orglar-ekj šolo, iz katere je izšlo nad 800 or-ganistov in od teh se je povspelo nekaj do skladateljev. Zaslužnemu jubilantu, narodnjaku in kulturnemu delavcu naše iskrene čestitke! Župnijo Sv. Peter pod Sv. gorami je dobil g. Ivan Rančigaj, kaplan v Šmarju pri Jelšah. Nesreče. Smrtonosen padec s kolesa. Alojzij Kangler, 651etni posestnik iz Zgornje Bistrice, se je peljal na kolesu. Pri Pol-ikavi je zadel na strmini s kolesom ob viničarja Štefana Smolo. Oba sta padla In dobila poškodbe. Kolesar je zasedel svoj bicikelj in se odpeljal. Med potjo |e padel v nezavest. V nezavestnem stanju so ga prepeljali na dom, kjer je umrl radi prebite lobanje. Pri nabiranju zdravilnih zelišč smrtno ponesrečil. Posestnik Vinko Kos iz Lok pri Sv. Juriju ob Taboru se je podal na Veliko planino, da bi nakopal edravilnih zelišč. Pomagal mu je pri tem poslu posestnik Lovrenc Tekauc. Kosu je nenadoma spodrsnilo, padel je B00 m globoko in obležal mrtev Smrtno duhovnikov v jugoslovanskem nacionalnem duhu ter za podporo siromašnih rimsko-katoliških župnij. Natančnejše določbe izdata minister pravde in minister prosvete z odredbo, ki se ji prizna zakonska moč. § 6. Ta zakon se razširi tudi na lazariste (misijonarje), na Družbo Sv. Srca Jezusovega ter na vse druge moške in ženske redove, za katere se ugotovi, da so v neposredni zvezi z redom Družbe Jezusove. § 7. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo zakonito proglašen. V Beogradu, 4. februarja 1933. Podpisi: Dr. Nikola Kešeljevič lr., dr. Stjepan Bačič lr., dr. Milan Metikoš lr., Sveti-slav Hodžera lr. (narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke), Jakob Žemljic lr., Ivan Lončar lr., dr. Stane Rapé lr., Rasto Pustoslemšek lr., Ant. Hajdinjak čir., Vekoslav Spindler lr. (poslanci iz Dravske banovine), H. Ka -dič lr., i. dr. Če tudi ti osnutki zakona niso postali zakon, je to vendar dokaz, kakšni ljudje so to, ki se po Sloveniji dobrika-jo našemu narodu. Ti predlogi — njih dela — se čujejo povsem drugače kot njihova beseda. ponesrečeni je bil vzor gospodarja, družinskega očeta ter pravega krščanskega moža v javnem življenju in delovanju. Avtomobil zadel v kolesarja. Na cesti pri Domžalah je zadel avtomobil ob kolesarja 211etnega brezposelnega delavca E. Janežiča, stanujočega v Domžalah. Vsled sunka je obležal kolesar nezavesten in je izdahnil pred prihodom rešilnega avtomobila iz Ljubljane. Razne novice. Organistom! Društvo organistov naznanja, da se občni zbor radi smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ne bo vršil dne 6. novembra, kakor je bilo razglašeno, ampak zadnje dni novembra. Dan bo pravočasno razglašen v »Slovenskem gospodarju«. Redka tatinska prikazen. V Stranjah pri Kamniku je imel posestnik Ludvik Flerin v knjižici 7 bankovcev po 1000 Din in 2 po 100 Din. Denar je bil shra- njen v omari I. nadstropja. Tat se je splazil s pomočjo lestve skozi okno, odnesel denar in dva prstana, katera je pa pustil poleg okna. O tatvini obveščeni orožniki so preiskali v noči položaj in so našli 1 tisočak na trti, ki se vzpenja po steni. Zjutraj po preiskavi orožnikov so našli domači poleg hišo odprto ukradeno knjižico in ne daleč proč tri tisočake, na trti je bil še eden. Od prvotno ukradenih 7200 Din si je obdržal tat 1200 Din, ostalo je vrnil naj brž iz bojazni, da bi ga prenaglo ne razkrinkali in izročili roki pravice. Bolgarski kralj strojevodja. Že par-krat smo poročali, da je bolgarski kralj Boris železniški strokovnjak in je že večkrat sam vodil lokomotivo. Najnovejše poročilo o strojevodniškem znanju ter izurjenosti bolgarskega kralja pravi: Na brzovlaku Sofija—Varna, s katerim se je vozil kralj Boris v Varno, se je dogodila nesreča. Lokomotiva je začela goreti in pri tem se je strojevodja težko opekel. Vodstvo lokomotive je takoj prevzel kralj sam, ki je ob strojevodji sam vodil lokomotivo. Kralj je ves vlak z lokomotivo srečno pripeljal v Varno. Požar je izbruhnil v priklopnem vozu za premog. Hočemo, da v vsakem kraju lahko kupite koledar »Slovenskega gospodarja« za 10 Din. Koledar dobite v vsaki knjigarni v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Gornji Radgoni in v Ljubljani. Nadalje ga že imajo na razpolago sledeče posojilnice: Kmetska posojiliica Sveti Bolfenk pri Središču, Kmetsko-delavska hra-. nilnica Teharje pri Celju, Posojilnica za slo-venjgraški okraj St. Ilj pod Turjakom, Posojilnica v Križevcih pri Ljutomeru, Kmetijsko društvo Rečica ob Savinji. V raznih krajih imamo sledeče zaupnike, ki vam bodo dali koledar: Štefan Bakan, Nedelica, Turnišče; Kot^ nik Ludovik, Dobri je, p. Guštanj; Kisovar To-: ne, Polhovgradec; Pečolar Ivan, Lajše, p. Šoštanj; Pustišek Miloš, Zdole, p. Kozje; Kamnik Vinko, Suhidol, p. Slovenjgradec; Zaleznik F., Savina, p. Ljubno ob Savinji; Vesočnik FerdU nand, Luče; Jevšek Franc, Škale; Ivanuša Iv., Ilum, p. Ormož. — Prosimo, da se tudi ostale posojilnice, kakor tudi zanesljivi privatniki oglasijo kot naši zaupniki, da bodo oddajali koledar »Slovenskega gospodarja«. V vsaki župniji naj bo eden, ki bo omogočal, da dobijo ljudje na kraju samem koledar, dobijo ga ceneje, dotični pa za trud tudi nekaj zasluži. —; Prijave pošljite na naslov: Uprava »Slovens-: kega gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5. Sijamski kralj (v Aziji) s kraljico. Kralj Sijama se je odpovedal prestolu. Blaznikcva »Velika pratika« za leto 1935 je izšla letos že devetdeseti*:. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Glasnika nasled. v Ljubljani. 1036 Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Frana Josefova« grenčica najboljše olajšanej. Nekaj kar še ni bilo! Rdeče serge odeje 75 Din, klot-odeje 90 Din. Ne zamudite priliko! Stermecki — Celje. 1121 Obžalovanja vredni slučafi. Brat zabodel brala, S Ptujske gore poročajo: Zadnjič smo poročali, da smo se pridno udeleževali romarskih sho- dov na naši priljubljeni Ptujski gori, danes pa beležimo nad vse žalosten dogodek, ko j« brat brata zabodel. Kako je prišlo do umora? Trije bratje: Stanko, Franc in Ludvik so šli zvečer kropit pokojnega Miheca Avguština. Mlajši brat Franček ni na najboljšem glasu. Molit so tudi prišli fantje iz Savin-skega, katere je začel Franc izzivati, češ: imate korajžo! Fantje iz Savinske-ga se niso spustili v pretep, zato s« j® France z nevoljo podal z brati domov k počitku. Ko so prišli domov, so že domači spali. Srednji brat Stanko je še ostal pred hišo, dočim sta Ludvik in Franc stopila v vežo, kjer je začel France: »Saj niso nič mogli. Vseh Sa-vinčanov se ne bojim!« Ludvik mu je odvrnil: »Ti se jih ne bojiš? Saj te kar zdrobijo, če bi se spravili nad te.« Že je Ludvik opazil nož pri bratu. Opozoril ga je, naj nož spravi, a surovež ni hotel ubogati starejšega brata, se je kar zakadil proti bratu Ludviku in mu zasadil nož v trebuh. Poklicani zdravnik dr. Milko Peče iz Ptujske gore je takoj odredil prevoz ranjenca v ptujsko bolnico. Ludvik je bil miren in pošten fant, kakor je tudi Stanko. Mati, ki je brez moža, se joka nad zločinskim sinom Francem in se sprašuje: Kaj naj storim s takšnim otrokom? Mladina, kaj misliš ? Kam greš ? Čemu se kažeš junaško z nožem v roki? Pokaži se raje junaka v svojem verskem življenju! Žalibog, da je prav tu tako plaš-ljiva in mlačna! Po nedeljah, ko je v cerkvi pridiga in krščanski nauk, raje postopa okrog cerkve in študira naklepe ~a zločine, kakor da bi šla v cerkev in tam poslušala bodrilno besedo domačega dušnega pastirja. Dokler bo mladina med pridigo postopala okrog cerkve, ni pričakovati padca sramotnih bratskih pokoljev in tudi jetnišni-ce se bodo polnile z ničvrednimi prebi- Agitacija za nakup srečk narodne loterije v prestoliei Irske v Dublinu. Mesto oči - posluh In tip. Kdor je že videl v nočeh plahutati in letati netopirje, se je gotovo čudil vidu teh živali. Pri netopirjih pa ni izredno razvit .vid, ampak sluh ter tip, ki omogočata, da žival v najdrznejših poletih ne zadene ob razne predmete. Netopirji se nekako pre-tipijejo z vso naglico 6kozi zrak. Ptičje petje. Škrjanček žvrgoli celo leto, med tem ko prenehajo ostale ptice e petjem že meseca (Julija. V avgustu vla-'da v naravi tišina. Pravilno je opazovanje: V mesecih, ko 'dobijo ptice najlepše in povsem razvito perje, pojenja tudi njih Januš Goleč: 17 Lov na zaklada. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in za-pičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto nagega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska . . . Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V ježih so nabirali vodo za izpiranje peska. Rrez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri površnem ogledu smo našteli 11 lobanj, precej kosti je bilo raztrošenih po pesku . . . Obleka, ki se je držala nekoč teh do kosti spaljenih teles, je bila od solnčne vročine zmleta v neviden prah. Pri valci. Starši, pazite, da bo vaša mladina poslušala pridigo in skušala po Kristusovem nauku uravnati svoje življenje. Verjemite, čim bolj bode življenje mladine usmerjeno po naukih vere, tem manj bo zločinov in pobojev med nami. Kako sramotno je vendar za nas Slovence, da že niso več varni bratje med seboj, kaj šele tujci. Otresimo se te sramote! Obsodba radi uboja, razgrajanja in po nočnega voglarenja. Pred celjskim okro žnim sodiščem so dajali dne 30. oktobra odgovor: 19Ietni posestnikov sin Jože Bosina, 191etni posestnikov sin Preskar Jože, 211etni posestnikov sin Ivarol Zag-meister, 211etni posestnikov sin Fr. Golob in 201etni posestnikov sin Edvard Grmovšek, vsi iz Globokega pri Brežicah zaradi uboja, težke in lahke telesne poškodbe in poškodbe tuje lastnine. — Dne 1. Oktobra zvečer so kožuh ali pri posestniku Mihaelu Cizelju v Piršen-bregu pri Brežicah. Tam so bili tudi vsi obtoženci, (ki so začeli po polnoči izzivati. Okrog 2. ure zjutraj so obtoženci odšli. Nekaj časa za njimi sta šla Miha Cizelj in njegov brat Ivan Cizelj. Pred hlevom so jih nenadoma napadli obtoženci s koli, edino Grmovšek je bil brez kola. Mihael Cizelj je pobegnil, Ivan Cizelj pa je dobil več udarcev po glavi. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer je še isti dan podlegel poškodbam. Obtoženci so nato še dalje divjali okrog Ciizeljeve hiše, razbijali po vratih in pokvarili okno ter razbili šipo. Ko je stopil Anton Cizelj ik oknu, ga je Jože Preskar udaril s kolom čez oko in ga težko poškodoval. Grmovšek je vrgel kamen v sobo Antonije Umekove, jo zadel in lažje poškodoval na glavi. Preskar je bil obsojen na 6 let, Bosina, Zagmeister in Golob na 5 let in 1 mesec robije, Grmov-šeik pa na 7 mesecev strogega zapora. Obsodba radi zločina umora. Državni tožilec v Celju je pozval dne 3. nov. na odgovor Andreja Kladnika., posestnika v Slivnici pri Celju, očeta 9 otrok, ker je začetkom junija t. 1. v Slivnici po zrelem prevdarku s strupom usmrtil nezakonskega otroka Tanšek Amalije (s katero je imel razmerje), okrog tri tedne staro Marijo, s tem, da ji je vsul v usta znatno količino arzena in bakra, vsled česar je otrok dne 10. junija vsled zastrupljenja umrl. Sodišče je obsodilo Kladnika radi zločina umora na 14 let ječe. Razbojništvo. V Virju med Zgornjimi Pirničami in Smlednikom nad Ljubljano prebivate dve sejmarici in sicer 621etna Ivana in Ana Kafol. Zadnjo nedeljo zjutraj se je podala Ana v cerkev, Ivana pa je doma pospravljala. Naenkrat se je prikazal v veži s sekiro v roki ropar, s katerim se je spustila ženska v boj, v katerem je omagala po par udarcih z ušesi sekire. Ropar je izmaknil 2000 Din in pobegnil. Smrtno-nevarno udarjena je pred padcem v popolno nezavest napisala na listič to-lovajevo ime. Ko se je sestra vrnila od sv. maše, je našla sestro v krvi in koj so poklicali orožnike iz Medvod. Orožnikom je sestra Ana izročila okrvavljen listek, na katerem je bilo zabeleženo, da je ropar nek 301etni Josip Mav-rin, ki je bil z dela odpuščen radi poneverbe, je oženjen in ima 1 otroka. Orožniki so tolovaja kmalu prijeli in je tudi priznal zločin. Mavrin je sosed Kafolovih in ima pridno ženo, katero je surovo razbojništvo moža silno po-trlo. Koj je vrnila Kafolovim oropanih 2000 Din. MIR DVEMA SREZOMAi V Slovenski Krajini je srez Murska Sobota in srez Dolnja Lendava. V tema dvema srezoma imamo Prekmursko tiskarno, Prekmursko banko, Prekmursko akademsko društvo, prekmurske bogo-slovce in vse polno vsega prekmurskega. Od kod to? Ker je pri nas vse prek. In bo zmiraj ostalo. Zastonj je modrovanje nekaterih gospodov, kakor da ne bi bilo: prek. Vprašaš ga v Bistricah, kam ide, pravi: prek (čez Muro). Vprašaš ga v Ižakovcih, odkod sš pripeljal vino, pa zopet pravi: s Preka (iz Štajerske). Najdeš ga v Radincih, kam da gre: v Prek-murje. Vse je prek, sem in tje. In so se pred šestimi leti naši luteranski pastorji v Beogradu predstavili kot slovenski duhovniki iz Prekmurja, pa tam niso znali za to področje naše kraljevine. V naši državi ima namreč samo poštno ministrstvo krajevno ime N. v Prek-murju. To pa se ne da kar z novinami spremeniti v Slovensko Krajino. Prek-murci niso nikdar ugovarjali radi Pre-kolitve (Translajtanije), pa so bili Pre-kolitvanci. Niso pa tudi nikdar ugovarjali s Preka, to je iz Štajerja, ako jih jo kdo imenoval Prekmurce. Pred nekimi desetletji »naši« Prek-murci še niso imeli svojega domovinskega imena. Pa narodna zavest se povsod enkrat zbudi. Izročilo pravi in nekateri spisi, da sta slovenske kraje med Muro in Rabo začela imenovati Slovensko Kroglino, Krajno ali pozneje tudi Krajino, pokojna župnika: Kuhar v Beltincih in Baša v Bogojini. To je bilo posebno v času svetovne vojske. Madža-ronski sovrstniki so imenovana tožili na višja mesta, češ, da hočeta »Slovensko republiko«, po hedervarijevem povedano, v madžarski monarhiji. Stari slovenski (totšaksi) pisatelji pa omenjajo le Slovence v želežnem in zalajskem fco-mitatu. Ta ves narod pa so nekateri novejši pisatelji po že prej imenovanima začeli spet imenovati kot Slovenske Kra jine narod. Ime Slovenska Krajina pa je naletelo pri polovici naroda na odpor. Druga polovica hoče imeti Mursko Krajino. Sreza se s tem ne istovetita. Pa noben noče biti Murski krajinec, noben Slovenski krajinec, še manj pa kakor. Kranjec, ampak pravi, da je Prekmurec — kakor piše »Kalendar Srca Jezuša« 1. 1932 za november: »Prekmurc pravi: Mraz vsehsvecov to pomeni, da Martinov den bo lepi.« Pa torej, vi dva sreza naše kraljevine, ne kregajta se radi krajin, saj sta ob v očetnjavi v večji časti, vsaikem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti , . . Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vaMlo, bele človeške kosti so nam žugale . . . Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih viju-gah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata In — smrti . ,. Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, ikaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sita prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih fcoeti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa Okostja, jih eagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo «trašila ¡»e dalje na prostem med alatom. Nabrali scao ob trali potokih 26 lobanj in ItoEfcor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najd- ba je pričala, da gre v tem slučaju za celo eks-pedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s per-gamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama.<. petje. Da je temu res tako, je najlepši dokaz pav. Samski davek ni nič novega. Ze# leta 1695 so vpeljali na Angleškem davek na samce, da so zbrali na ta način potrebna sredstva za vojno proti Franc;ji. Angleški samec, ki je bil star nad 25 let, je moral plačati 1 šiling. Moški v višjih položajih so plačevali več. Neoženjen vojvoda je' plačal 12 funtov šter-! lingov. Za tri nre palačo. Nemški cesar je po-! toval leta 1898 po Sf-< riji ter Palestini. Od-! počival si je na poti v majhnem turškem; mestu Herak v Mali: Aziji. Sultan Abdui Hamid II. se je izka- kakor mislita, ikakor sta v enaki časti tudi obe, vajini ¡krajini. Crensovci. Gospod učitelj St. Skočir nas je zapustil in odšel na svoje novo službeno mesto v Bogojino. Ni bil dolgo pri nas, pa ga je ,vse vzljubila Ni se vtikal v politične dogodke, temveč posvetil se je le šoli. Tiho, mirno je živel med nami. Naše ljudstvo si želi učiteljev, ki so v resnici učitelji, ne pa politikarji iin strankarji. Sedaj je na šoli zopet eno mesto nezasedeno .Umrla je mlada 231etna mati Ritlop Marija. Bila je z možem v Franciji, kjer sta si hotela zakonca kaj prislužiti. Prišla je domov samo na porod. Po porodu je otrok kmalu umrl. Mati se je počutila že precej zdravo in je mislila oditi kmalu nazaj k možu. Pa se ji je stanje nenadno poslabšalo, menda se je pre-hladila na poti domov. Možu so brzojavili, da je žena nevarno bolna V torek je žena umrla in mož je šel domov iz Francije. V Zidanem mostu je na vprašanje telefonično zvedel, da je žena že mrtva. Pokopali smo jo pred njegovim prihodom. Siromak je zgubil zdaj že drugo mlado ženo. Naj ga Bog tolaži ob težki izgubi! — Na praznik Kristusa Kralja je bil v naši cerkvi sprejem novih članic v Marijino družbo. Sprejetih je bilo 22 mladenk. Obred je izvršil voditelj gospod župnik. Želeli bi, da bi vstopila še tudi druga dobra dekleta, ki stojijo ob strani in najbrž iz kakih osebnih ozirov ne marajo v družbo. — Prosimo našo občinsko upravo, da bi dala povečati pokopališče na Dolnji Bistrici. Stari grobovi se prekapajo, kar je menda sicer po zakonu že dovoljeno, pa vseeno je malo čudno, da polagamo mrliče v grobove, v katerih je še precej velikih kosti ostankov naših prednikov. r— Med cerkveno oblastjo in občinsko upravo je spor radi lastnine prostorov okrog cerkve. Turnišče. Gospod Ivan Greif, ki že več let vodi našo župnijo, je imenovan za prošta na Ptuju. K visokemu odlikovanju iskreno čestitamo! Ta mesec bo spravil v Ptuj gospodarske potrebščine, s 1. decembrom pa nas bode tudi sam zapustil. firniilnica m siničke. Siničke so naše najboljše in najzaup-ljivejše prijateljice in sodelavke v sado-nosnikih in vrtovih. Celo leto obirajo škodljiv mrčes in čistijo nasade, zato gotovo zaslužijo, da se jih po zimi spomnimo, da jim polagamo prepotrebno hrano. Najenostavnejša ¡krmilnica za siničke je lonček za cvetlice in srednjedebela veja z zelenim vršičkom. To vejo vtaknemo z debelim koncem skozi luknjo lončka, na pretaknjenem koncu veje pa pritrdimo vrvico, žico ali kavelj. Na zeleni vršiček sinička prifrči in obsedi. Postranske vejice v lončku porežemo. r.j^miir.T.riT.i.r.ui.^rrifiisi DrnZinska prafika! Izredno lepo opremljena je že na prodaj. Dobite jo v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Maribora in Ptuju. Trgovci dobite izreden popust. — Predno kupite drugod, vprašajte pri Tiskarni sv. Cirila. F. Tanjšek, Št. Andraž p. V. Težko je mladini, ko odhajajo od nje njeni voditelji, težko pa ji je zlasti takrat, ko se poslavljajo od nje njeni pokrovitelji. BS®®®®®®®®£®®®®® Za 1 kg hrane porabimo 130 dkg loja, 15 dkg zmletega kruha, 10 dkg zmletega mesa, 20 dkg celega in 10 dkg natrtega konopljinega semena, 10 dkg celega in 5 dkg zmletega makovega semena, 10 dkg prosa, 5 dkg ovsa, 5 dkg suhih bezgovih jagod, 5 dkg solnčnic in 5 dkg mravljinčjih jajc. To vse pomešamo v raztopljenem loju. — Kdor noče tolike zmesi, sestavi mešanico loja, drobtinic, konoplje, maka, solnčnic in prosa. S to zmesjo zalijemo lonček od znotraj in ko se loj strdi, ga obesimo z odprtino navzdol na kako vejo ali na okno, kamor ne more mačka. Siničke kmalu najdejo krmilnico. S svojo plezalno umetnostjo nas bodo razveseljevale ter s tem poplačale našo skrb. Vse odpadke najde in pozoblje vrabec, tako da ne gre nič v zgubo. To je prebridko občutila slovenska mladina tisti dan, ko se je za vedno zaprl grob nad njenim vzornikom: viteškim kraljem Aleksandrom I. V bolesti se krčijo srca naše mladine, ko stoji v duhu ob grobu svojega voditelja, ki se je vsega žrtvoval za ljudstvo, ki ga je ljubil z dejansko ljubeznijo, ki je vedno imel pred očmi njegov procvit in blagostanje. Ne more verjeti naša mladina, da za vedno počiva v grobu oni veliki junak, ki ni klonil pod strahotami albanske Kalvarije, ne more verjeti, da so se za vedno zaprla groba vrata za hrabrim zal ob tej priliki z izredno gostoljubnostjo. Za cesarjev odpočitek je pustil zgraditi krasno palačo. Obisk cesarja je trajal samo 3 ure. Od tedaj ni nik-do več bival v nov: stavbi. Šole s pomočjo pisem. V ameriških Združenih državah procvč-tajo razne šole, ki poučujejo s pomočjo pisem. V najnovejšem času so otvorili šolo, ki bo dajala s pismi svojim učencem pouk o krotenju levov. Zanimivo. Naziv »šofer« so rabili v 18. stoletju na Francoskem za član9 tolovajske tolpe, ki je mučila ugrabljene žrtve na ta način, da jim je kurila pod nogami. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz ¿late lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom ga lovca nas i gozdovi, iki je talco rad pohajal v nje ter užival njih mir. In Blejsko jezero, biser zemlje naše slovenske, ne bo več gledalo v obraz njemu, ki je tako rad zrl v njegovo modrino ter preživel blažene dni v njegovi lepoti. Žalostna in v dno duše potrta stoji ob grobu svojega vladarja naša mladina . . . Mirno počiva v njem veliki vladar, čigar duh bo vedno živel z nami. Mrtev je on, ljubezen v dušah in srcih naše mladine pa ni mrtva: saj je mladina vajena ljubezen vračati z ljubeznijo. »Čuvajmo Jugoslavijo!« Naj tujci še tako poželjivo stegajo svoje roke po naši lepi zemlji, zvesta bo ostala naša mladina poslednjemu klicu svojega velikega vladarja, zvesto in odločno bo stala na braniku naše drage domovine Jugoslavija. Z njo pa bo duh vseh tistih, s ko jih krvjo in žrtvami je bila Jugoslavija ustvarjena. * Sv. Lenari v Siov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zopet stopa na plan. V nedeljo dne 11. novembra priredi v svoji dvorani Narodnega doma ob treh popoldne novo, koroško, viteško-ro-mantično igro »Bilštanj in Reberca«. Igra je čisto nova in bo igrana prvič na našem slovenskem odru. Motiv je vzet iz koroškega viteškega življenja. Dramatiziral jo je Korošec Jakob Špicar, po zgodovinski povesti našega sodnega svetnika g. dr. Ožbalta Ilaunika »Zadnji vitez Reberčan«, ki so jo vsi z velikim zanimanjem čitali. Igra v mnogočem sliči »Črnemu križu pri Hrastovcu«, le da je snov vzeta iz koroškega življenja in podana še v bolj napeti in mikavni obliki. Vprizorjen bo tudi viteški dvoboj z meči. Ker prosvetno društvo lahko nudi tudi lepe viteške kostume, se drzne vabiti vse svoje prijatelje širom sosednih župnij in jamči za mnogo dramatičnega užitka in splošnega zadovoljstva. Širite „Siov. gospod&ria"! vojskovodjem, ki je vodil svoj narod od zmage do zmage, ne more verjeti, da ni več zmagovalca pri Kumanovem, ob Bregalnici in na Kajmakčalanu. Pokojno spava v grobu največji po-bornik miru, ki je vedno imel pred očmi mirno sožitje vseh narodov, ki se je vsega posvetil delu za srečo in blagostanje svojega ljudstva in celokupnega človeštva, ki je še v poslednjih trenut- kih svojega življenja mislil na Jugoslavijo in njeno bodočnost. Ne bo ga več med nas njega, ki je živel in delal z nami, ki je svojemu ljudstvu zvesto stal ob strani v njegovih veselih in žalostnih dneh. Ne bo hodil več po naši zemlji on, ki jo je ljubil z vso dušo, ki je naposled dal zanjo najdražje: svojo srčno kri... Ne bodo ga več sprejeli vase viteške- Dve sliki iz španskega mesta Oviedo, kjer je divjal boj v zadnji revoluciji med vladnimi četami in komunističnimi uporniki. strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsi-gavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu . . . Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graha in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potre-sal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da vi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže prdičetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje er valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje . . . Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno mu-ziiko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod za-ščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, s-uhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za Žensko kesanje. Neka gospa v Španiji si je pustila na< slikati podobo svojega moža na jezik iz ke-sanja, ker ga je nagnala s svojim ziob-: nim jezikom v smrt. Samo na Holandskem! Na Holandskem so ukinili nekaj kaznilnic, ker je znatno padlo število hudodetl-: stev. Leta 1904 je bijo na Holandskem 58.000 kaznjencev, danes jih je 23.000. V angleških jetnišni-cah pride na 12.000 moških 600 žensk. Pristno angleško. V angleškem kraju Wingfield niso pozidali celih 50 let niti ene hiše. Št. Peter pri Mariboru. Nase prosvetno društvo »Skala« je končnoveljavno razpuščeno in je te dni došla od banske uprave tozadevna rešitev. — Bratovščina jeruzalemskega osla se ustanavlja tudi pri nas. Samo da se dosedaj še niso mogli zediniti glede stajališča. Del je za to, da stoje zunaj cerkvenega obzidja, drugi bolj bogaječi del pa da stoje zunaj cerkve. Tudi gle-de predsednika so si še v laseh, ker bo same brihtne glave Pametni Šentpeterčani pa svetujemo članom bratovščine jeruzalemskega osla, da naj sploh ostanejo doma in naj ne delajo sebi in drugim sramote. — V Me-tavi sta umrla Franc Damiš, prevžitkar, star 85 let, in Neža Kos, žena viničarja. Naj oba v miru počivata! — Sadna kupčija je pri koncu. Gospodarski uspeh ni takšen, kot smo ga pričakovali, ker gre zaslužek v glavnem v žepe prekupčevalcev in sadnih trgovcev, ki so glede cene vsi edini v škodo sadjarjem. — Da smo se šentpeterčani udeležili tudi kraljevega pogreba, je samoumevno. — Vsled malega vinskega pridelka in izborne kakovosti se vinski kupci že pridna oglašujejo. Naj se vinogradniki s prodajo vina ne prenaglijo in naj zahtevaj.0 primerno ceno. Pod 6 Din za 1 liter naj vina nihče ne prodaja, ker bo cena prav sigurno še poskočila. — Praznik Kristusa Kralja so naši fantje lepo proslavili. Pri rani službi božji so skupno pristopili k mizi Gospodovi, popoldne pa so imeli poučen sestanek. Tako je prav! Naj ne bo fanta, ki bi ne bil pri fantovskem odseku KA. — S 15. novembrom se prične trimesečni gospodinjski tečaj pri tukajšnjih šolskih sestrah. Tečaj je namenjen kmečkim kakor tudi viničarskim deklei-tom ter se sprejmejo tudi dekleta iz sosednih župnij. Priglasiti se je pri čč. šolskih sestrah. Sv. Primož na Pohorju. (Smrt blagega mladeniča pri vojakih.) Dospela je iz Ljubljane prav žalostna vest, da je storil naglo smrt pri tamošnjem planinskem polku službujoči vzorni mladenič Franc Jesenk. Našli' so vojaki na polju nek časnik. Ko ga je hotel rajni France naglo pobrati, ga je sunil njegov tovariš, nek Črnogorec, s tako silo v trebuh, da je na mestu preminul. Zares grozno! Rajni France je bil eden najboljših naših fantov. Nad vse poštenega življenja, verno udan tudi svoji materi, vzgledni vdovi. Njegovo največje veselje je bila lepa, poštena knjiga in dober list. Veliko svojega zaslužka je izdal za dobro berilo. Imel je že celo majhno knjižnico, med drugim krasno vezano sv. pismo Mohorjeve izdaje, oba zvezka. Delo, dom, cerkev, knjiga, to je bilo veselje rajnega Franceta. In zdaj ga ne bo več nazaj! Globoko užaloščeni materi, bratu in sestrama izražamo svoje globoko sočutje. Gotovo ni imel pretežkega računa pred Bogom. Saj se je izrazil eden njegovih tovarišev vojakov o njem: »Da, ta je bil pa res priden. Nikdar ni zaspal, ne da bi bil prej opravil večerne molitve. Naj počiva v miru! Gornja Sv. Kungota. Do dna duše je bila naša Gornja Sv. Kungota pretresena, ko je dospela telefonska vest, da je padel naš viteški kralj Aleksander I. pod roko najgnusnej-šega zločinca V globoko žalost se je odela vsa naša obmejna župnija. Občina z občinskim odborom in vsa tukajšnja društva so imela žalne seje ter odposlala žalne brzojavke na najvišje mesto. Na dan pogreba je bila farna cerkev natlačeno polna župljanov in za stopnikov uradov. Domači g. župnik Magdič je opravil sv. mašo, žalne obrede ter imel pri tej priliki globoko občuten pretresljiv govor o življenjskem delu blagopokojnega vladarja — kralja miru in sprave. Po končani službi božji se je vršila v tuk. narodni šoli impozantna žalna svečanost. Ves III. razred je bil odet v črnino. Pred kraljevim kipom so gorele sveče. Gospod šolski upravitelj Albin Spreitz je s svojim globoko občutenim govorom ganil šolsko deco in mnogoštevilno prebivalstvo do solz. Po petminutnem pobožnem molku smo zaklicali »Slava!« viteškemu kralju Aleksandru I. Potem je imelo tuk. Katoliško prosvet-io društvo žalno sejo v društveni dvorani pred kipom blagopokojnega vladarja in umetno postavljenim katafalkom, kjer je domači g. župnik imel žalni govor, nakar se je odposlal na maršalat v Beograd žalni telegram. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Ze dolgo let smo si želeli in se pripravljali, da bi si dali sezidati novo kapelo, hišico Marije pomočnice kristjanov. Ta želja se nam nikakor ni hotela izpolniti. Še le letošnje ieto se nam je ponudil človek iz naše sredine, da prevzame, to važno in nam tako zaželjeno delo. Dne 8.: junija t. 1. je začel s pomočjo vaščanov podirati staro kapelo, katera je bila postavljena leta 1872. Bila je stara in vsako njeno popravilo bi bilo brezuspešno. V šestih dneh je bila kapela razdrta. Da bi nas prepričal o lepoti nove kapele, je narisal načrt ter ga predložil našemu vaščanskemu odboru. Bili smo presenečeni, ko smo zagledali to krasno risbo. Tudi naš gospod župnik je bil tega vesel in z načrtom popolnoma zadovoljen. Delo je šlo naglo naprej! Vaščani so vozili opeko, apno, cement, drugi zopet gramoz, les itd. Težavno je bilo za delavce, delati dan za dnevom tu pri kapeli in doma na polju. Ali ljubezen do Boga in do Marije je vse premagala. In tako je kapelica rastla, čez par tednov je bila sezidana Sedaj se je pa še le začelo pravo hudo za našega delovodjo. Ni izgubil poguma. Obiskal je s svojim pomočnikom ned 100 hiš ter prosil prispevkov za kapelico in za zvon. Njegov trud ni bil zastonj, vsi so darovali. Bili so darovalci od blizu in daleč, tisočkrat hvala vsem! 17. oktober je bil dan blagoslovitve, res dan, ki ga je naredil Gospod! V spremstvu č. g. župnika se je pomikala procesija od farne cerkve Sv. Lovrenca proti naši vasi. Deklice Marijine družbe in Marijinega vrtca v beli obleki ter z venci na glavi so nesle v procesiji podobo Marije pomočnice kristjanov v našo vas. V kapelici se je darovala sv. maša za darovalce kapele. Po sv. evangeliju je imel gospod župnik prisrčen nagovor. Med sv. mašo je b"Mo sv. obhajilo, katerega so se udeležili vaščani in veliko število drugih. Popoldne ob dveh .so bile večernice in litanije. Te redke svečanosti se je udeležili velika množica ljudstva tudi iz sosednih krajev. Prvi mrlič, ki mu je zvon v, naši kapelici zazvonil, je bil Nj. V I. kralj* Aleksander I. • Tužni so bili njegovi zvoki ter so nam segali globoko v srce. Naposled je treba izreči hvalo našemu ustanovitelju in delovodju Kolariču, kakor tudi njegovemu pomoč niku Žmaucu. Hvala gospodu župniku in vsem darovalcem! Št. Ilj pil Velenja. Nemila smrt žanje in kosi brez počitka. Dne 13. oktobra je prerezala nit življenja dragemu očetu in ljubljenemu možu Lepe Meni m za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah Tiskarna se, Cirila giMgrii Horoš&a c. S Čekov, račun štev. 10.602 Telefon interurb.št.2ii3 ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj laLko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s fcaš-ljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč sA niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudežc sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Dalje sledi» Rebernik Jakobu. Kdo šentiljskih faranov ni poznal tega ia svetovne vojne trpečega invalida? Nad dve leti že ni mogel ve«č obuti prav nekakšnega obutja. Vse življenje je bil priden in skrben kot mravlja. Rojen je bil v Št. Janžu v znani Rebernikovi hiši, iz koje je že kot petleten deček nastopil pot v službo in med svet» Trdi kruh službe je užival do svojega 25. leta. Izbral si je družico v Št. Ilju na malem Katn-jekovem posestvu. S svojim umnim in mar'.ji-¡vim gospodarstvom je razširil posestvo in svoj ugled v občini. Kruta vojna je pozvala tudi njega v boj, kjer si je nakopal strašno bolezen kostni revmatizem. Strašne bolečine na nogah je prenašal a takšno potrpežljivostjo in vdanostjo, da smo se kar čudili. Še dobre volje je bil. Vsakdo ga je našel in pustil z bridkim na smehom na ustnih. Kako je bil vobče spošto-yan, je bil priča njegov pogreb ter številni venci in šopki ob njegovi krsti. Dragi oče, počivaj ,v miru poleg sina Rudolfa in hčerke Tončke! Ohranimo te v hvaležnem spominu. Materi-vdovi, sinovom in hčeri ter vsej Rebernikovi družini pa naše iskreno sožalje! Luče. Zopet so prišli dolgi zimski večeri, ki so žalostni, ker marsikje in pogosto se razpravlja o tragični smrti našega viteškega kralja. Tudi Luče so v globokem žalovanju. Vse je v črnih zastavah. Na dan pogreba smo prisostvovali sv. maši, po maši smo se razvrstili v žalni sprevod. Od cerkve do šole so bili šolarji, za ¡njimi člani gasilske čete, orožniki, celoten obč. odbor ter ostalo občinstvo. V šoli sta bili dve deklamaciji, za njima govor šolskega upravitelja, nato zaprisega gasilske čete novemu kralju, nazadnje pa radijski prenos Beograda. Pripomnimo tudi, da se pod spretnim vodstvom gospoda Marata, poveljnika, tukajšnja gasilska četa prav lepo razvija. Letos si je nabavila nove cevi in motorko, ki je bila Lučam zelo potrebna. Kljub veliki krizi smo motorko plačali takoj. Pripomogli so pa seveda skoro vsi žup-ljani, občina, hranilnica, banovina, uprava Ma-rijingrad ter še mnogi dobrotniki in darovalci od drugod. Vsem najlepša hvala! Pred kratkim se je vršila v Lučah tudi župna vaja, ki je lepo uspela in pokazala, kaj vse premorejo združene moči. Na kaj takega se ljudje tukaj ne spomnijo. — V letošnji sezoni smo bili dobro obiskani od tujcev in hribolazcev, po večini od Hr-,vatov. Jesenski sneg je že naše planine tretjič pobelil, a pokazal se je zadnje dni tudi po celi gornji Savinjski dolini. — Na oklicih sta Viktor Pešman in Marija Štiglic, po domače Stopni-kova. Poročila sta se pa v pondeljek Nande Skrubej, po domače Drtički, zaposlen v revirju tukajšnjega gozdarstva z Milko Ajnik, po domače Mlinarjevo, v Konjskem vr'iu. Njemu in njej želimo: Bilo srečno ter veselje in blagoslov ,v novem stanu! Bele vode. Gospodarski položaj hribovskih posestnikov je postal tako težak, da nobeden brez črpanja gozdov ne zmore za davke in gospodarske stroške. Da se za les v gozdu vsaj nekaj dobi, so nujno potrebne dobre ceste, ki-pocenijo prevoz lesa. Za cesto oh Lubiji se je sedaj dobro zavzela obč na Mozirje okolica. Del tukajšnjih posestnikov veže ta cesta z 20 km oddaljeno postajo Šmartno ob Paki. Iz Belih ,vod v dolino .in po Florjanski cesti v Šoštanj je približno 10 km. Imeli smo iz Belih vod v dolino skrajno slabo cesto s skoro navpičnimi klanci. Na prizadevanje in pod vodstvom bivšega, nad vse požrtvovalnega in delavnega g. župnika Klasinca smo jeseni leta 1932 začeli z delom nove ceste. Pol le*a pozneje smo že vozili po 2 in pol km dolgi novi cesti Bele vode—Gre-benšek, kjer nas je vezal most s Florjansko cesto. Večino dela smo izvršili po tiru. Zmrzli čevlji na nogah, nakopana zemlja nam je kar sproti zmrzovala, a mi smo delali kot za stavo, složni in edini, ter dokazali, da se v naših žilah pretaka sveža kri poštenih planincev. Cestni proračun skupno z dosedanjim vzdrževanjem in podcp-ijeno vrednostjo zemljišča z *a 40 tisoč Din. Od tega nas je na denarnih izdatkih stala cesta 20.000 Din. Sv. Jurij ob Taboru. (Rajnemu Kosu-Dra-garju v spomin!^ Dragi Vinko! Nikdar ni biio zbranih okrog Tebe tolikg ljudstva, kakor danes, na praznik Vseh svetnikov, zbranih krog Tebe, ki ne sediš več kot ključar v prvi cerkveni klopi, ampak ležiš v mali sobici sredi cerkve. Hudo nam je, ker si se tako hitro, nepričakovano hitro, poslovil od nas. Kako Te je bilo lepo gledati, ko si ob prvih nedeljah na čelu 140 mož in fantov ponižno stopal k mizi Gospodovi, in s kako pobožnostjo si ob prvih nedeljah popoldne častil Najsvetejše. Ključar si bil podružnice v Kapli in župnijske cerkve, pa povrhu še ubožni oče. Skrbel si za lepoto in snago hiše božje, pa tudi svoj domek si imel v najlepši snagi. Pa ne samo Tvoja hiša, ampak vse Tvoje posestvo je bilo z najboljšo skrbnostjo oskrbovano, kakor da bi bilo na razstavi. Menda se v nobeni hiši ni izmolilo toliko skupnih rožnih vencev, kakor si jih Ti izmolil. V gostoljubnosti se nisi dal od nobenega prekositi. V javnem življenju si kot občinski svetovalec in načelnik krajevnega šolskega odbora znal vedno prav svetovati. V političnem življenju si moral za dobro stvar tudi marsikaj prestati. In če je danes zbranega toliko ljudstva okrog Tebej je to znamenje, da Te ljudstvo ljubi in je polno Tvojega duha. Ker si bil nad vse ponižen in spromen, Te je ljudstvo še bolj vzljubilo. Odlikovanja nisi prejel nobenega, zato pa upamo, da si danes na praznik Vseh svetnikov od Boga prejel najvišje odlikovanje, svetniško čast! Obljubljamo Ti, dragi Vinko, da hočemo ž'veti in delati v Tvojem duhu. Na ^videnje nad zvezdami! Polzela. Snega je precej padlo. Velike težave imamo s steljo za živino. Dosti se govori o veliki tatvini, ki se je zgodila v tovarni pletenin v Polzeli; vlomilci so odnesli 60.000 Din v gotovini in 150 ducatov nogavic. — Tudi pri nas obstoja ona bartovščina, ki vsako nedeljo in praznik zbira svoje ude pred cerkvijo med pridigo. Članov te čudne Bratovščine ne bom navedel imenoma, ker upam, da se bo ta bratovščina kmalu sama razpustila. Vojnik. Zadnjo nedeljo v oktobru, na praznik Kristusa Kralja, smo zaključili letošnje svetoletne procesije, katere so bile in sicer: prva dne 15. julija pri rani sv. maši, druga dne 22. julija pri pozni sv. maši, tretja dne 21. oktobra popoldne in zadnja dne 28. oktobra tudi popoldne. Pri zadnjih dveh procesijah je prišla tudi svetoletna procesija iz Nove cerkve v Vojnik pod vodstvom kanonika Žagarja P. Po zadnjih procesijah je imel globoko zasnovane cerkvene govore o odpustkih in krščanskem življenju domači kaplan Orel. Bog daj, da bi ti dobljeni svetoletni odpustki koristili za večno življenje nam, kakor tudi našim dragim rajnim! — Župnijska knjižnica je odprta redno vsako nedeljo po pozni sv. maši in po večernicah. Preganjajte si čas po dolgih zimskih večerih s čitanjem dobrih knjig, katere dobite proti malenkostni odškodnini v župnijski knjižnici v kaplaniji. — Bliža se nam zimski čas in z njim prihaja tudi Novo leto. Novo leto, čas za obnovitev naročnine za dobre katoliške časopise. Marsikdo bode rekel: Časi so slabi, kje naj vzamem še denar za časopis? Resnica je to, vendar pa pomisli, da če si prihraniš in plačaš 32 Din, te bo razveseljeval »Slovenski gospodar« vsak teden skozi celo leto. Ako ti pa tega ni mogoče, plačaj vsaj 20 Diin za knjige Družbe sv. Mohorja Za ta denar dobiš pet jako krasnih in zanimivih knjig, in če ti pa tako trdo gre za denar, da niti teh 20 Din ni mogoče riskirati, potem pa plačaj vsaj 12 Din in dobival boš vsak mesec krasen mladinski list »Naš dom«. Prihodnje leto mora v vsako katoliško hišo vojniške župnije vsaj en katoliški list! — Odboru za zgradbo banovinske ceste II. reda Vojnik— Šmartno v Rožni dolini je obljubljena od banovine nadaljna podpora v znesku 50.000 Din, katera se bo odboru izplačala v dveh obrokih po 25.000 Din. Sedaj se bo lahko nadaljevalo z delom, s katerim bodo preskrbljeni brezposelni najmanj dva meseca. — V nedeljo dne 28. oktobra so se vršile občinske volitve za. občinsko upravo nove združene občine Vojnik-okolica. Vložena je bila samo ena lista (JNS). Udeležba je bila zelo slaba. V novo občino Voj-nik-okolica spadajo bivše občine: Šmartno v Rožni dolini, Nova cerkev, Višnja vas in Frankolovo. Jurklošter. Kakor listje z dreves tako padajo postarani ljudje v grob. Umrl ji tukaj zaslužni mož Jakob Blatnik :z Blatnega vrha v torek in na Vseh svetnikov d^n ?mo ga: pokopali. Bil je dober gospodar, skrben piše svojim otrokom in zvest v spolnjevanju svojih krščanskih dolžnosti. Še en teden pred smrtjo se je pripeljal v cerkev, kjer je obenem prejel Jezusa kot zadnjo popotnioo. Spolnil je bil 71 let. V moški dobi je bil večkrat občinski odbornik, dvakrat tudi župan in sicer prvič od leta 1910 do 1912, ko se je izvršila ločitev Št. Lenarta nad Laškim od občino Jurklošter, in od leta 1921 do 1924. Predsednik krajevnega šolskega odbora pa je bil od 1922 do 1927. Odlikovan je bil tudi z zlato medaljo za državljanske zasluge. Ob pogrebu je ravno začelo močno deževati z burjo. Zato se šolska mladina ni mogla udeležiti pogreba z zastavo. Sicer pa je bil močno zastopan občinski in šolski odbor. (Popoldne je tukaj snežilo.) Naj počiva v miru! Iz zagrebške torbe. Med Slovenci po domovini se je že mnogokrat ponovila želja, da bi všteli našega velikega Slomšeka med svetnike. Upamo, da bo ta lepa želja vseh Slovencev ke» daj izpolnjena. Pa imajo tudi Hrvatje enake težnje. Prav 1. november je obletnica smrti škofa Langa, ki je živel in umrl kot svetnik. Tudi za njegovo kanonizacijo (umrl je pred 10 leti) so že bili storjeni nekateri koraki. Prav za to deseto obletnico je bila poklicana v življenje lepa ustanova »Langov dom«, ki bo dajal zavetišče brezposelnim in onemoglim de-kletam. — V nedeljo dne 11. novembra bo pa »Zbogom«. Slomšekovo prosvetno društvo pri-, redi ta dan ob pol petih popoldne v jeronim-ski dvorani žalni spomin Nj. Vel. Med odmori ponovljene Finžgarjeve igre »Naša kri« pa se bo po enoletnem zagrebovanju poslovil od Zagrebčanov dosedanji duhovnik za Slovence v Zagrebu Hladnik Janez. Lani dne 12. novembra je bil sprejem, letos dne 11. novembra bo pa slovo. Točno eno leto! — Sedaj dokler še nimamo cerkve, se zbiramo kar v prostorih kar v prostorih Slomšekovega prosvetnega društva. In to ob šestih v Nikoličeva ulici 10. Tako postaja ta prostor glavno zbirališče Slovencev za ta prehodni čas. Ml si že obnovil naročnino? Vino proti legarin. Parišiki zdravnik dr. King že leta in leta proučuje in ugotavlja, da se v vinorodnih krajih Francije, niti tam, kjer imajo zelo slabo pitno vodo, nikoli ni pojavil tifus. V krajih z okuženo vodo se kužna bolezen logarja redno ponavlja. Tudi v Franciji imajo ponekod zaostale kraje, da ljudje ne vedo, kaj pomeni, ako stojijo vodnjaki blizu gnojišč, ki niso cementirana in se i® njih odteka gnojnica. Zdravnik je napravil v svoji pariSki preskuševalnici celo vrsto poskusov, ki so brez izjeme pokazali, da imajo vse vrste vina, tudi takšna, ki ne dosežejo niti 9 stopinj alkohola, veliko moč nad bacili. Vina, posebno močna, umore bacile v kužni pitni vodi že v 10 minutah. Vina z manjšim odstotkom alkohola, ki naravnost ne umore bacilov, jih pa vsaj toliko oslabe, da ne morejo več izzvati bolezni, tudi če človek pije pokvarjeno vodo. Dr. King je spoznal, da močnejše vrste vin niti t