LETO XLVIII, ŠT. 7 PTUJ, 16. februar 1995 CENA 80 TOLARJEV Letošnje osrednje proslave ob kulturnem prazniku v Galussovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, ne moremo oceniti kot izredni kulturni dogodek, kar pa bi glede na pomembnost trenutka in glede na spoštovanje nagrajencev slej kot prej moral biti. Pri tem niti ni toliko po- membno, da načrtovani pro- gram: Recital V spomin Ma- tija Čopa, zaradi bojkota nastopajočih igralcev ni bil tak, kot je bil predviden in, da se je Ansambel Jazz brass, pihalni kvintet in ne kvartet, kot je bilo napisano v programu, mojstrsko pred- stavil, pomembneje je to, da ustvarjalci takšnih proslav, ki, moramo priznati ne mo- rejo biti zgolj proslave, mo- rajo upoštevati slovenske vrhunske profesionalne kul- turne institucije in jim dati v programu takšen smisel in težo, ki nas navdihuje s po- nosom in občutkom pomem- nosti slovenske kulture. Slovenski komorni zbor je pravzaprav edini profesional- ni zbor v Sloveniji, ki pa je na včerajšni proslavi imel nalo- go, da zapoje himno, ki jo je povedano mimogrede začel s tretjo kitico Prešernove Zdravljice, medtem, ko je uradna himna Žive naj vsi na- rodi, in, da glasovno spremlja pihalni kvintet. Pozneje sem imel možnost zvedeti, da zbor ni imel glasbene podlage, am- pak je vsak od dvaintridest članskega zbora recitiral eno Prešernovo pesem (čudno, da tega nismo pogruntali!). O bojkotu igralcev je težko kaj reči. Ne vem, koliko bi naj zaslužili, vem pa to, da se vsak organizator z nastopajočimi pri podpisu pogodbe dogovo- ri tudi o ustreznem plačilu. V kulturi ta plačila običajno niso previsoka. Za primer vzamimo, da je Prešernova nagrada za življensko delo 1.300.000 tolarjev, nagrada Prešernovega sklada pa 430.000 tolarjev, kar pomeni, da si mnogi, ki so bili glede plač v zadnjem času najbolj na tapeti, milo rečeno, vsak me- sec nesejo domov eno nagrado Prešernovega sklada. Ob kulturnem prazniku je bilo izrečenih veliko visoko- donečih besed o pomembnos- ti slovenske kulture in položaju kulturnika v družbi, sedaj pa ... In mirno plavala (bo) moja barka... •> F. Lačen VELIKA NEDELJA / USTANOVILI TURISTIČNO DRUŠTVO Minuli petek so pri Veliki Nedelji ustanovili turis- tično društvo, četrto v ormoški občini. Ob sprejetju splošnih društvenih pravil so se odločili, da se vključijo v Turis- tično zvezo Slovenije. Med prednostne naloge so si zadali urejanje okolja, v turistične na- inene pa želijo izkoristiti tudi naravne in kulturne dobrine kraja. Sem brez dvoma sodi ve- likonedeljski grad z vsemi kul- turno - zgodovinskimi zname- nitstmi, kijih hrani. Za predsednico društva so izbrali Nevenko Korpič - etnologinjo Po- krajinskega muzeja Ptuj, ki pa ima na skrbi velikonedeljsko etno- loško zbirko. ^ VT Orači in koranti iz Podvincev se že pripravliaio na pust Foto: Ozmec DISTRKIK ■ TRNOVSKA VAS/SVET PONOVNO ZASEDAL Občinski svet v občini Destrnik - Trnovska vas seje po šti- rih neuspelih sejah v torek ponovno sestal in nadaljeval s peto točko dnevnega reda, kije bila tokrat na dnevnem redu že petič. Vendar pa je svet občine na zadnji seji le zakl- jučil s "težavno" točko in za predsednika občinskega sveta imenoval Ivana Lovrenčiča. Podpredsednika sveta sta pos- tala Albin Druzovič iz KS Vitomarci in Venčeslav Kramber- ger iz KS Destrnik. Tudi torkova peta seja sveta je trajala kar precej časa, saj je os- talo svetnikom po izvolitvi predsednika sveta še veliko dela. Med drugim so določili še komisijo za statut, v katero so imenovali Vinka Lovreca, Alojza Benka in Branka Zelen- ka. Kot je povedal začasni občinski sekretar in tajnik KS Destrnik Anton Kovačec so svetniki namenili največ časa poročilu iz ponedeljkovega ses- tanka z ministrom za lokalno samoupravo mag. Boštjanom Kovačičem na Ptuju. Možnosti o razdružitvi občine Destrnik - Trnovska vas so po zadnji seji bliže uresničevanju, saj bo obli- kovani občinski svet lahko v prihodnje sprejel sklep o raz- družitvi občine. Naslednja seja občinskega sveta naj bi bila drugega marca, takrat pa bodo svetniki sprejeli predlog statutarnega sklepa in v razpravi obravnavali statut občine. Župan naj bi za nas- lednjo sejo pripravil tudi fi- nančno poročilo o delovanju v občini Destrnik - Trnovska vas. Tatjana Mohorko PTUJ / OBISK MINISTRA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO soumouptcufi Ssedanjo ureditvijo občin nezadovoljni predvsem Haj- dinčani, Destrničani, Trnovčani in Vitomarčani # Kako naprej ob nesprejetju predloga sprememb Zako- na? Ptujsko mestno hišo sta v pone- deljek obiskala mag. Boštjan Kovačič, minister za lokalno sa- moupravo republike Slovenije in mag. Stane Vlaj, direktor Službe za lokalno samoupravo. Župane ptujske ter osmih novonastalih občin sta seznanila s predlogi sprememb Zakona o lokalni sa- moupravi, o katerem bo 20. fe- bruarja razpravljal državni zbor. Največ dopolnil, v kolikor bo državni zbor predlog sprejel, se obeta na področju teritorialnih sprememb, posebnega statusa občin, ki bo dodeljen gorskim, ob- mejnim, nacionalno mešanim, ekološko degradiranim in razvoj- no šibkim občinam, pristojnosti županov in občinskih svetov ter sistematizaciji državne uprave v novih občinah. Ob srečanju so župani gostoma predstavili tudi svoje poglede in mnenja o nejasnostih v svojih občinah ter zastavili nekaj perečih vprašanj. Se pred srečanjem z župani pa so ministrov obisk izkoristili pred- stavniki krajevnih skupnosti Haj- dina, Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci ter izrazili svoje neza- dovoljstvo z obstoječo občinsko ureditvijo. Hajdinčani so predstavili svoja prizadevanja in argumente k obli- kovanju samostojne občine. Zado- voljujejo večino pogojev pa tudi referendum jim je uspel. Minister Kovačič jim je predstavil del pred- loga sprememb Zakona, namenjen oblikovanju novih občin, po kate- rem bo za Hajdinčane ponoven re- ferendum nujen, čeprav menijo, da bi se mu ob konstituiranju nove občine lahko izognili. Veliko negotovosti je tudi o pri- hodnosti občine Destrnik - Trnov- ska vas, kjer se ne strinjajo s lako- rekoč nasilno združitvijo krajev- nih skupnosti Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci in si prizadevajo k razdružitvi. Vendar, kot je v predstavitvi predlogov sprememb Zakona o lokalni samoupravi na- kazal Boštjan Kovačič, vsa stvar le ni tako zapletena. V kolikor pride do sprejetja sprememb bo ludi raz- družitev v občini Destrnik - Trnovska vas predvsem stvar pos- topka, zaključni sklep pa mora sprejeti občinski svet. Ta, zaradi nesoglasij glede izvolitve predsed- nika sveta, še zmeraj ni končal svo- je prve seje, uspeli pa so potrditi mandate članov in statutarni sklep. •» D.Sterle 2 - DOMA IN PO SVETU 16. FEBRUAR 1995- TEDNIK PTUJ / DEJAVNOSTI LJUDSKE UNIVERZE Čakanje na novi zakon Ljudska univerza Ptuj je tudi v šolskem letu 1994/95 pripravila pester program izobraževalnih oblik, ki med drugim obsega pro- gram za pridobitev izobrazbe, po- klicnega usposabljanja, uspo- sabljanja za delo in splošne progra- me. V lanskem letu je bilo v izo- braževanje vključenih 1600 slušateljev, vendar bo po besedah direktorja Ljudske univerze Ota Jurgca to število najverjetneje os- talo tudi v tem letu. Ob že obsto- ječih programih ima Ljudska uni- verza še v pripravi program za pos- lovne tajnice, usposabljanja za živl- jenjsko uspešnost, program tretje življenjsko obdobje, programe za demokracijo in študijski krožek. "Naša Ljudska univerza si priza- deva za izobraževanje, ki naj bi pre- seglo tradicionalne šolske oblike in načine učenja. Programi so vedno bolj modularni, način dela je semi- narski, vedno več je predavateljev, ki prihajajo iz prakse in imajo bogate izkušnje. Pred nekaj leti so bili pro- grami izobraževanja namenjeni v večji meri za usposabljanje nižje po- klicne kvalifikacije, sedaj pa je v po- nudbi vedno več programov za pri- dobitev specializacije ali višje stopnje izobrazbe. Ptujska Ljudska univerza deluje s tremi zaposlenimi, pri izobraževalnih programih pa so- deluje več kot 100 višje in visoko izo- braženih zunanjih strokovnih sodel- avcev in honorarno zaposlenih pri projektih, ki trajajo le nekaj časa. Precej težav imamo že dalj časa s prostori, saj nam jih primanjakuje, zato moramo le-te ob nekaterih štu- dijskih programih najemati," je po- vedal direktor Ljudske univerze Oto Jurgec. Vsa Ljudska univerza izvaja pro- gram osnovne šole za odrasle, ki je namenjen vsem, ki so izpolnili šol- sko obveznost, niso pa uspešno do- končali osnovne šole. V lanskem šol- skem letu je dva oddelka osmega raz- reda obiskovalo 26 slušateljev. Kot je povedal Oto Jurgec, dobro sodelujejo z Zavodom za zaposlovan- je in z njegovo pomočjo so izpeljali program druge zahtevnostne stopnje usposabljanja za natakarskega in ku- harskega pomočnika, vsi slušatelji pa bodo opravili še obvezno prakso. Skupaj z Zavodom za zaposlovanje in ptujsko Delto so pripravili še pro- gram pomožni tekstilec, ki se že na- daljuje, v polnem teku pa je tudi pro- gram strojni tehnik, 1. letnik. "V poslovno šolo je bilo v prvem letniku vpisanih 120 študentov, red- no predavanja obiskuje 90 slušatel- jev. Omenjeni višješolski študij or- ganiziramo skupaj z ljubljansko Ekonomsko fakulteto, nekaj slušateljev pa se je v septembru vpi- salo že v drugi letnik. Uvedli smo tudi nov 400-urni program uspo- sabljanja računovodij, torej za tiste kandidate, ki se želijo usposobiti za samostojno delo v računovodstvu. Celoten letošnji izobraževalni pro- gram ima več izobraževalnih oblik: prvi in drugi letnik poslovna šola, peta stopnja trgovinski poslovodja. ekonomsko-komercialni tehnik, strojni tehnik - prvi in drugi letnik, računovodja, kuharski in natakar- ski pomočnik, pomožni tekstilec, osnovna šola za odrasle, prekvalifi- kacija v trgovca, izobraževanje za voznika viličarjev, upravljalec gradbene mehanizacije, varnost- nik, začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja ter tečaj varstva pri delu. Zaključili smo tudi tečaj za Neslovence v sodelovanju s Filozof- sko fakulteto in udeleženci 30-urne- ga tečaja so z opravljenim izpitom pridobili A licenco - verificirano potrdilo. Že naša stalna ponudba so tečaji tujih jezikov in v letošnjem letu smo pripravili tečaje nemškega in angleškega jezika prve in druge stopnje," je povedal Oto Jurgec. ŠTUDIJ NA DAUAVO Pri ptujski Ljudski univerzi lahko že v letu 1995/96 pričakujemo uved- bo študija na daljavo, ki predstavlja nov pristop k izobraževanju. Po be- sedah Ota Jurgca pomeni ta viso- košolski študij korak naprej pri na- daljnjem oblikovanju ponudbe v sis- temu izobraževanja odraslih. Izpel- jali ga bodo v povezavi z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in v okviru mednarodnega programa Phare, kjer bodo skupaj z Novo Gorico in Trebnjim postali center za študij na daljavo za področje severovzhodne Slovenije. Studijska novost omogoča posameznikom ponovno vključitev v višje- in visokošolsko izobraževan- je, alternativno pot do študija, vpel- jevanje inovacij v proces učenja ter cenejšo obliko pri velikem številu študentov. Čas študija si študentje lahko določijo sami, vsi izpiti pa se opravljajo preko računalniške pove- zave z fakulteto. Predvidoma naj bi računalniško povezavo s centrom vzpostavili v prvih mesecih 1995, Ljudska univerza pa bo opremljena z računalnikom, modemom, telefak- som, tiskalnikom in drugimi avdio- vizualnimi sredstvi. NAJVEČ DENARNIH SREDSTEV IZ ŠOLNIN "Nacionalnega programa izo- braževanja odraslih še ni, tudi zakon o izobraževanju odraslih še ni spre- jet, tako da je sedanja dejavnost fi- nancirana iz šolnin, ki jih plačujejo udeleženci izobraževalnih progra- mov. Del sredstev dobimo v sodelo- vanju z Zavodom za zaposlovanje, nekaj s koncesijami pri Ministrstvu za šolstvo, le majhen del (okrog 7%) pa prispeva lokalna skupnost. Seve- da pa so naše težave povezane s pros- torsko stisko, zato moramo za najem prostorov plačevati kar lep denarni delež," je ob koncu dodal Oto Jur- gec. Ljudska univerza postaja izo- braževalni center in bo svojo dejav- nost z usposabljanjem še širila, predvsem imajo v programu uspo- sabljanje za življenjsko uspešnost, študijske krožke, ekološko izo- braževanje, želijo si pa tudi delovan- ja v projektu usposabljanja mladost- nikov. •^ Tatjana Mohorko | Na proslavi kulturnega prazni- ka v Ljubljani so podelili letošnjo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Govornik je hil lanski dobitnik Prešernovo nagrade akademski slikar Andrej Joniec. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: pisatelj Mate Dolenc za deli Rum in šah ter Pes z Atlantide, arhi- tekt Jurij Kohe za stavbo Fakultet za biologijo in stanovanjsko četrt Tabor v Ljubljani, pisatelj Peri Lainšček za li- terarna dela zadnjih dveh let, igralev Srečo špik za vloge, odigrane v zadnjih dveh letih, še zlasti za Gold- berga v Taborijeviigri Goldbergove va- riacije, ansambel trio Lorenz za izved- bo Antologije slovenske glasbe za kla- virski trio in režiser Sergej Veri za režijo radijske izvedbe Dantejeve Božanske komedije. Prešernovo nagrado za življensko delo sta prejela režiser Matjaž Klopčič in pisatelj Alojz Rebula. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost R40/0-TEDNU Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA Oliver Težak. 9 77&-207 Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj. p p.95:v(062) 771-261, 779-371, 771-226, faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plaču/e davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. PTUJ/CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTIH liu:Qiefctlhz.(iintadte Po tistem, ko je na Ptuju nehal delovati Klub mladih, v njihove prostore pa so se naselili poslov- neži, jiiso imeli mladi več kotička zase. Čeprav se vključujejo mladi v vsemogoče športe, tudi v gleda- liško in plesno dejavnost ter knjižnico in še v kaj, je bilo čutiti na tem področju vrzel. Nanjo so opozarjali tako strokovnjaki, ki delajo z mladimi, kot starši in tudi mladi, osnovno- in srednješolci sami. Pomanjkanje je skušala občina zapolniti z usta- novitvijo Centra interesnih dej- avnosti (dalje CID), ki ga je usta- novila kot zavod februarja lani, nato pa je potreboval še dobra dva meseca, da je po ureditvi vseh for- malnosti končno pričel delovati. Vodi ga pedagog Jure Šarman. Tako je CID že lani organiziral sejem rabljenih šolskih knjig sku- paj s Petljo, d.o.o., koncert Josipe Lisac skupaj z Društvom mladih, novoletne prireditve skupaj z Društvom prijateljev mladine, družinske igre v vodi in letovanje otrok s sekretariatom za družbene dejavnosti, seminar o afriških ple- sih z ZKO, in še kaj, šele letos pa lahko načrtuje delo za vse leto. Seznam načrtov je dolg, vendar se večine drži vprašaj, ki pomeni denar. Večina predvidenih projek- tov namreč nima zagotovljenega vira financiranja, ta pa je še bolj ne- predvidljiv zato, ker naj bi CID za- jel populacijo otrok, osnovnošol- cev, srednješolcev in študentov za širše območje, ne le za mestno občino. Tu pa se bo pričelo za Jure- ta Šarmana tekanje od sponzorja do sponzorja, od župana do župa- na, od institucije do institucije. PROJEKTI ZA MLADE OD VRTCEV DO ŠTUDENTSKIH LET Veliko programov, kar dvanajst, je CID prijavil na razpis repu- bliškega urada za mladino, ta pa bo med programi izbral najprimer- nejše, vendar jih bo financiral le s 50 odstotki potrebnega denarja. Center interesnih dejavnosti vodi Jure Šarman Preostala sredstva naj bi zagotovil nekdo drug. Jure Šarman meni, da je nekaj projektov takih, da bi jih bilo mogoče ponuditi tudi kot iz- birne vsebine za srednješolce. To so predvsem interkulturalna simu- lacija BaFa, BaFa, takabum - igranje na tolkala, joga v vsakdan- jem življenju, filmska vzgoja, dne- vi drugačnega filma, kostumsko- oblačilna delavnica in šola jahanja, poleg teh pa načrtujejo še nekaj projektov v vodi za družine, plesni vrtec in plesna delavnica za najmlajše pa že potekata. Velik projekt, s katerim se bo spoprijel Jure Šarman že spomladi in bo trajal vse poletje, bo Idriart na Borlu in tabor za mlade v Fran- ciji in Sloveniji prav tako v okviru Idriarta. Ena od zamisli idriartov- cev so stiki z domačini, pri čemer želijo od domačinov kupovati hra- no in druge potrebščine, kmetom pa tudi pomagati pri delu in tako spoznavati naš način življenja. Za to je seveda nujno že pred priho- dom tujcev na Bori pričeti sodelo- vati s tukajšnjimi prebivalci. PONOVNO MLADINSKI KLUB? Poleg nadaljevanja z lanskimi aktivnostmi (sejem knjig, novolet- ne in pustne prireditve), naj bi CID pričel letos razvijati tudi ser- vis za letovanje mladih doma in v tujini, za najmlajše pa namerava organizirati letovanje. Jure Šarm- an bo letos veliko energije namenil tudi razvoju mladinskega kluba, za kar pa potrebuje vsaj opremo za prazno dvorano v Dravski ulici 18, potreboval pa bi tudi pisarnico in skladiščni prostor ob tej dvorani. Resnično je težko razumeti, da so mu ustanovitelji dodelili pisarno tri ulice proč. S preselitvijo v Drav- sko ulico bi se zmanjšali tudi stroški najemnine, hkrati pa bi se izboljšala organizacija dela zavoda. Ta bi po mnenju Jureta Šarmana potreboval še strokovnega sodelav- ca in morda tudi tajnika - računo- vodje, saj ima za letošnje leto CID sam in v sodelovanju z drugimi or- ganizacijami toliko projektov, da jih bo Jure Šarman sam težko zmo- gel. •fr Milena Zupanič Velika karnevalska dvorana In ptujske mestne ulice od 18. do 28. februarja 1995. Sobota, 18. 2. ob 10. uri otvoritev Karnevala (kurenti in pustne skupine) ob 17. uri srečanje Prlekof in prijateljev Prlekije s celega sveta Od nedelje 19. 2. do petka 24. 2. vsak dan od 17. do 24. ure show program z ansambli, kurenti, pustnimi skupinami, humoristi... Sobota. 25. 2. od 11. do 13. ure nzistopi pihalnih karnevalskih orkestrov, kurentov in tujih pustnih skupin v mestu in karnevalski dvorani od 18. ure naprej VELIKI KARNEVALSKI PLES s show programom Nedelja, 26. 2. od 10. do 14. ure etnografski "Fašenk v Markovcih" - Markovci in Zabovci pri Ptuju ob 15. uri velika karnevalska parada po mestnih ulicah ob 17. uri zabava s show programom - DAN KARNEVALA v karnevalski dvorani Ponedeljek. 27. 2. od 16. do 18. ure Otroška maškerada (DPM in CID Ptuj) od 18. do 24. ure PUSTNI ŽUR ZA MLADE v karnevalski dvorani Torek. 28. 2. od 10. do 12. ure Pustno rajanje za predšolske otroke od 14. do 24. ure ZAKLJUČNA PUSTNA ZABAVA S POKOPOM PUSTA No konMvai« Mt Mslepcili Msledaji inojaki: S«o Hribar, Aiisaiibei VesM ii IrcM Vrtkeraik, Agrofrap, Oliver TvifI h SImm Wei», »ojmkai 7, Dejo Mnič t Koraekaai, Ptajskik 5, Noom amtao n Alberta Greserk, Phjtki iastTVBefltahi kviiM, Auoiibel Ekori, Auaabel (Mm, Hajdi, MmI, MediMredsc ii doMte korvevalske tkapise, pikalni orkestri ii Sloveflije ii hjiae, Možorete, Trodior, KK Ptuj, Perutnina Ptuj, Mercator, HIT Nova Gorica, MIP Nova Gorica, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS in Urad za informiranje RS. SŽ Uradna tiskarna ptujskega kamevada Tiskarna Floijančič, Bfiklavž BOSNA IN HERCEGOVINA: Minule dni so mir v Sarajevu pre- kinili ostrostrelci, ki so ranili tri ljudi. Spopadi v bihaški enklavi se nadaljujejo, nova srbska ofenziva pa se osredotoča na mesti Bosan- ska Krupa in Otoka. V bojih vse pogosteje uporabljajo helikopter- je, ki z raketami tolčejo bosanske položaje in naselja. Šest tednov tra- jajoče premirje je znova na preiz- kušnji. Premier bosanske vlade Si- lajdžič pa je opozoril svet, da bo- sanska stran ne bo obnovila sedan- jega sporazuma o prekinitvi ognja, ker tega ne spoštujejo in ker ga na- padalec lahko izrabi za to, da se- danjo ločitveno črto spremeni v prihodnjo mejo. HRVAŠKA: Če bodo enote Un- proforja zapustile Hrvaško, bo go- tovo izbruhnila nova vojna med Srbi in Hrvati, meni vodja krajin- skih Srbov Milan Martič. Pravi, da se Tudman za umik Unproforja ni odločil sam, ampak z nemško pod- poro. V Krajini so odločeni za mir, vsa nasprotja in nesporazume so pripravljenireševatipomirnipoti. Nova vojna pa bo,če bo izbruhnila, veliko bol j krvava. *** RUSIJA/ČEČENIJA: Čečenski uporniki uresničujejo svoje napo- vedi, da se bo upor proti ruski voj- ski kljub padcu Groznega nadalje- val. Podnevi je v porušenem mestu mirno, ostrostrelske napade je zas- lediti le ponoči, upor Cečenov pa se je omejil samo na primestno Černorečje. Ruski vojaki so se v oklepnikih peljali mimo nekdan- jega oporišča sovjetske vojske v bližini mesta Alkan-Kala, pri čemer so zapeljali na minsko polje. Ubitih je bilo 240 vojakov. V sed- mih od skupno enajstih čečenskih rajonov pa je te dni že začela delo začasna proruska oblast s prefek- turami. *** KITAJSKA/SLOVENIJA: Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek bo jutri končal svoj petdnevni obisk na Kitajskem, ka- mor ga je povabil kitajski premier Li Peng. Drnovšek se je, razen s premierom, uradno srečal še s ki- tajskim predsednikom Jiang Ze- minora, predsednikom parlamen- ta Qiao Shijem, z ministrico za zu- nanjo trgovino in gospodarsko so- delovanje Wu Yi ter nekaterimi gospodarstveniki. Obiskal je tudi provinco Sečuan, s katero Sloven i- jo veže dolgoletno gospodarsko so- delovanje. Med obiskom sta državi podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja. AVSTRIJA: V Gornjih Bortah so pokopali štiri pripadnike narod- nostne skupine Romov, ki so bili preteklo nedeljo, ob eksploziji podtaknjene bombe, žrtve naj- hujšega rasističnega nasilja v av- strijski povojni zgodovini. Av- strijski predsednik Klestil jeob tej priložnosti dejal, da zahrbten umor Romov ni uperjen samo pro- ti Romom, temveč proti avstrijski državi in demokraciji. ITALIJA: Politična stranka Se- verna liga je svojo usodo spet zau- pala Umbertu Bossiju, s katerim namerava nadaljevati pot federa- lizma. To je jasno potrdil nedavni kongres stranke, ko je večina dele- gatov potrdila zaupanje dosedan- jemu voditelju in zavrnila ponuje- ni odstop. ALŽIR: Alžirska islamska vojska rešitve (AIS) je zagrozila, da bo v alžirski prestolnici izpeljala po- dobno samomorilsko akcijo kot pred mesecem dni, ko je bilo ubi- tih 42 ljudi. Varnostne sile so zato izvedle akcijo, v kateri so priprle 20 skrajnežev. ZDA: Ameriški državni sekretar Christopher je v nedeljo gostil prestavnike Izraela, Jordanije, Egipta in Palestinske osvobodilne organizacije. Srečanje, ki se ga jeza krajši čas udeležil tudi predsednik Clinton, sov Washingtonu pripra- vili v prizadevanjih za vzpodbudi- tev pogajanj za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu. Na vrhunskem srečanju v Kairu 2. februarja pred- stavniki omenjenih držav namreč niso našli rešitev za napredek v mi- rovnih pogajanjih. TripTAvil: D.Sterle TEDNIK -16. FEBRUAR 1995 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Izvedeli smo Trije Ptujiani med svetovalti za podjetnike Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so konec januarja podelili li- cence enajstinn novim svetovalcem za podjetništvo, ki so se pridružili skupini 1 15 svetovalcev pri sekciji svetovalcev. Za pridobitev licence so morali novi svetovalci zagovarjati poslovni načrt, ki so ga sami izdelali. Ob tem pa morajo tudi aktivno svetovati na področju malega gospo- darstva in sodelovati v dveh oblikah specialističnega izobraževanja. Med enajstimi novimi svetovalci so tudi trije Ptujčani: Evelin Makoter Ja- bločnik, Stanko Petek in Janez Rižnar. V Ptuju imamo trenutno pet sveto- valcev za podjetništvo, ob omenjenih sta svetovalca tudi Darko Vidovič in Boris Repič. Na obmoiju nekdanje ptujske obiine ošp/c še ni No celotnem območju Slovenije je ministrstvo za zdravstvo v petek raz- glasilo epidemijo ošpic, nalezljive bolezni, ki se širi kot virusna okužba. Zdravstvenim zavodom je predpisalo ukrepe, ki jih morajo dos- ledno izvajati, da se bo širjenje bolezni ustavilo, oziroma da ne bo prišlo do širjenja ošpic z območij epidemije v širšo okolico. Zahtevalo je, da morajo zdravniki v predšolskih in šolskih dispanzerjih ter drugi izvajalci v dveh dneh preveriti cepilno stanje glede ošpic vseh predšolskih in šolskih otrok, otrok v romskih naseljih, otrok s prilagojenim programom, v zavo- dih za otroke z motnjami v razvoju ter v drugih podobnih zavodih, ter vse necepljene otroke cepiti. Za ošpicami zbolevajo predvsem necepljeni predšolski otroci. V ptujskem zdravstvenem domu smo od direktorja Henrika Žlebnika zvedeli, da za zdaj niso imeli še nobenega primera ošpic, ni pa nemogoče, da bi kdo ne zbolel. Kar zadeva zaščitna cepljen- ja, so ptujski otroci cepljeni skoraj stoodstotno. Epidemija ošpic v Sloveniji je dokaz več, da država mora imeti enoten preventivni program. Ni pametno namreč, da to, kar se je v preteklosti pokazalo kot dobro, sedaj delimo med različne izvajalce. Kako si sicer razlagati, da nekateri otroci, ki bi se morali cepiti najkasneje en mesec po dopolnjenem letu starosti s kombiniranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu, niso bili cepljeni. i Dr, Božidar Volji jutri v Mariboru Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč se bo jutri v Mariboru sestal z zdravstvenimi delavci mariborske, nekdanje ptujske in ormoške občine. Sestal pa se bo tudi z župani novoustanovljenih občin na tem območju in nekaterimi zasebnimi zdravstvenimi delavci. Osrednja tema pogovora bodo trenutne razmere v slovenskem zdravstvu. Danes v Mariboru sveiana podelitev turistiinih priznanj Vviteški dvorani mariborskega gradu bo danes popoldan svečana po- delitev priznanj Mariborske turistične zveze in Turistične zveze Slove- nije. Pisna priznanja Mariborske turistične zveze bosta prejeli gostilni Bakhosov hram iz Ptuja in Palaska iz Nove vasi v Markovcih. Dolgoletne- ga turističnego delavca Albina Piska iz Ptuja je Turistična zveza Slovenije nagradila s srebrnim znakom, priznanje MTZ s srebrnim znakom bodo podelili direktorici Term Slavki Gojčič, priznanja MTZ z bronastim zna- kom po gostišču Segula. Pripravila :AfG Izvedeli smo GOVORISL., ...DA so ohirlnvi Ptujčani 2 veseljem sprejeli 2apis o največjih predlanskih zas- lužkih in plačilih dohodni- ne. Takoj so določili "čarovnice'^ in jih začeli sezigati na govoričnih ha- rikadah. Prvi, najbolj pri- praven predmet govoric je Ptujčan, ki so mu, zdrav- niku, že leta naza] pripiso- vali najvišje zaslužke. To- krat se govorica rji za neslji- vo motijo, saj je doti čni s svojimi dohodki šele okoli 100- tega mesta. Takoj za njim pa hi lahko hilže mar- sikdo od ^^dežurnih" žvekačev. ...DA se zadeve na štajer- skem stabilizirajo in za- nesljivo vračajo v normal- ne (nekdanje) tokove. Zadn je dni s ta bila kar d va primera, ko so se ljudje, celo najbližji, med seboj malo "2aštihali^\ ...DA se je nekaj iznajdlji- vih posameznikov v izogib nepotrebnim obvalentino- ^"im stroškom samorazgla- silo za brezčutne ljudi, ki *^ikogar nimajo radi. mm... . ..DA se je začel Tednikov sestavljalec križank zadnje dni aktivno ukvar- jati s "slovenskim nacio- nalnim" športom, ki mu ribiči v svojem žargonu pravijo štrikanje. VIDISE... ...DA imajo prejšnji, se- danji in bodoči oblastniki glede na pričujoča dejstva kar dovolj razlogov, da se zamislijo o svoji minljivi mogočnosti . PODGORCI / OBČINSKO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Občinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Ormož, ki je potekalo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Ormož ter Prosvetnega društva Alojz Žuran Podgorci, je bilo dobro obi- skano. Nastopilo je osem domačih skupin, kot gostje pa so na občinski reviji sodelovali tudi ljudski godci iz Ljubnega ob Savinji. Dobro voljo so na oder priigrali ljudski godci iz Velike Nedelje, ki so na kitaro, frajtonarico in kon- trabas zaigrali nekaj domačih viž, starejšega datuma. Njim je sledi- la skupina ljudskih pevk in pev- cev iz Osluševec, vodi jih Marta Kandrič. Z besedo in pesmijo so predstavili prireditve skozi vso leto, še največ pa je bilo slišati o kolinah, ki so bile nekoč povsem drugačne, kot danes. Da se pos- lušalci v dvorani od govorjenja in petja ne bi utrudili, so prišli na oder ljudski godci, tokrat iz Ivanjkovec. Vesele in poskočne viže, so izvabili iz harmonike, kontrabasa in violine. Presneti fašenk, kaj vse se dogaja na ta večer na podeželju. Prepire okoli luščenja koruze, kdaj morajo to delo opraviti in zakaj ga niso ter še marsikaj drugega so povedali in seveda tudi zapeli ljudski pevci in pevke - člani PD Obrez pod vodstvom Tilike Kolarič. Glavno besedo pri vsem so seveda imele ženske, hišni gospodar pa je mo- ral požreti marsikatero pikro na svoj račun. Ker je bil to pustni večer, so prišle na obisk tudi maškare. Kasneje pa so se vsi skupaj s pesmijo in godbo napoti- li k sosedom, da se še tam nekoli- ko poveselijo, češ izkoristimo ta večer, jutri je pepelnica, nato pa se prične post, ki se vleče vse do vuzma. V tem času pa je prepove- dano plesati in se tudi kako dru- gače veseliti. Skupina ljudskih pevcev, ki delu- je pri Svetem Tomažu v okviru KUD Franc Ksaver Meško je pod vodstvom Danila Cajnka in Štefke Miklošič prikazala zimski večer na vasi, ko se ženske po svoje zabavajo ob luščenju koruze, moški pa karta- jo. Od časa do časa vsi skupaj zapo- jejo kakšno lepo domačo. Pesmi, ki jih mlajši rod skoraj ne pozna več najboljše, so zapele sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu. Vse skupaj pa so razgibal^ičlani folklor- ne skupine Alojz Žuran iz Podgor- cev, ki so prikazali splet starih vzhodnoštajerskih plesov. Prijet- no je bilo slišati tudi goste - ljudske godce iz Ljubnega ob Savinji. Viže, ki so jih izvabljali iz dveh frajtona- ric, trobente, klarineta in kitare, so razgibale dlani, dodatni takt pa so jim tu in tam dajale tudi noge. Občinsko srečanje ljudskih pev- cev, godcev ter plesalcev občine Ormož so zaokrožili z nastopom 'v- sak letni čas ima svoj kras' ljudski pevci in godci PD Janez Trstenjak Hum pri Ormožu, ki jih vodi Mi- mica Pišek. Ljudem so z domačo besedo in pesmijo pričarali dela in opravila skozi vse letne čase. Po- hvalno pa je, da ta skupina v svoje vrste vključuje tudi najmlajše. Kot vsako leto, se je tudi letošnje- ga občinskega srečanja udeležil tudi Metod Spur - strokovni dela- vec za folklorno dejavnost pri območni ZKO Maribor, ki je bil z nastopajočimi zadovoljen. •» Vida Topolovec Godec je raztegnil svoj med, drugi je zaigral na violino, tretji je zabrenkal na kontrabas In lahko so pričeli s plesom. (Foto: VT) Ali se vrednote Si^encev > spreminjajo? Društvo sociologov Ptuj in Zavod Bistra, biro za stra- teško-tehnoioški razvoj iz Ptu- ja sta povabila v Ptuj doktorja Nika Toša, nosilca raziskave Slovensko javno mnenje 1994. Dr. Niko Toš bo vodil okroglo mizo na temo Ali se vrednote Slovencev spreminjajo, ob tem pa bo poslušalce seznanil z rezultati primerjalne analize na področju odnosov in vred- not države in njene politike ter političnih strank. Okrogla miza bo v ptujski gledališki kleti Ju- tri ob 18. urL »o^M.Zupartlč 4-PO NAŠIH KRA.TIH 16. FEBRUAR 1995 - TEDNIK eORISNICA / z DRUGE SEJE OBČINSKEGA SVETA Odstelbceisifetciv hiaievnilt skupnosti v Gorišnici je bila končana druga seja občinskega sveta, na kateri je bilo največ pozornosti posvečene organiziranosti občinske uprave ter imenovanju nosilcev posameznih gospodar- skih in družbenih dejavnosti. Kot vemo, sestavljata občino Gorišnica dve krajevni skupnosti: Gorišnica in Cirkulane. V novo- nastali gorišniški občini pa so v zvezi z njeno organiziranostjo pri- pravili dve inačici. V prvi, ki izključuje sveta obeh krajevnih skupnosti, so občino strukturirali na občinsko upravo in pet sektorjev z odborom vaških skupnosti in sicer: sektor družbe- nih dejavnosti, sektor gospodar- skih dejavnosti in kmetijstva, sek- tor za plan in razvoj, sektor za pre- moženje in sektor za finance. Sek- torji se nadalje delijo na odbore. V odboru vaških skupnosti pa bodo predstavniki vaških skupnosti z območja cele občine. S tem odbo- rom je vzpostavljena vez med občino in vaškimi odbori. V drugi inačici organiziranosti so prav tako nakazali strukturiran- je občinske uprave in sektorjev s tem, da sta zastopana sveta KS Gorišnica in KS Cirkulane. Člani sveta so podprli prvo inačico, ker menijo, da se bo s tovrstno organiziranostjo občina bolj približala občanom ter njiho- vim in teresom, kot v drugi varian- ti. Glede postopka organiziranosti so zato sklicali delovna sestanka s predsedniki vaških odborov na območju obeh krajevnih skupnos- ti, tema pa bo sledil še zbor občanov. V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta, na predlog ko- misije za mandatna vprašanja, vo- litve in imenovanja, imenovali no- silce posameznih sektorjev. Tako bo sektor družbenih dejavnosti vodil Jožef Kline, sektor gospo- darskih dejavnosti in kmetijstva Alojz Žiher, sektor za plan in raz- voj Janez Rožmarin, sektor za pre- moženje Stanislav Gole, sektor za finance pa Slavko Rižnar. Svet je imenoval tudi ostale od- bore, ki so nujni za delovanje občine. •> D.Sterle Lenarške noviie GASILSKI OBČNI ZBOR Na rednem letnem zboru GD Lenart so prisluhnili poročilu o lan- skem delu gasilcev, ki jebilo zelo pestro. Lani so praznovali 120 -let- nico obstoja in uspešnega delovanja. Preselili pa so se tudi v nov gasil- ski dom. Sprejeli so tudi letošnji program dela in finančni načrt društva. Kmalu bodo začeli urejati okolico in zasadili zelenice okrog novega gasilskega doma. Na novo so ustanovili mladinsko komisijo in njeni člani bodo delali z mladimi ter skrbeli za društveni podmladek. Predsednik društva Roman Muršec je poudaril, da je zaradi dobrega preventivnega delovanja gasilcev v njihovi občini vse manj požarov. Gasilci pa se že veselijo novega gasilskega vozila, ki bo opremljeno s šest tisoč litrsko cisterno za vodo. Lenarški gasilci pa ne potrebujejo tega vozila zgolj za posredovanja ob požarih, temveč za razvoz pitne vodesajvpoletnihmesecihoskrbujejoznjovečkrajevlenarškeobčine. PUSTOVANJE Turistično društvo Rupert iz Voličine, ki ga vodi Slavko Šilec in Zve- za kulturnih organizacij Lenart skupaj pripravljata pustovanje, ki bo na pustno soboto 25. februarja s pričetkom ob 11. uri. Prireditev bo v Lenartu na Trgu svobode. Posebna komisija bo vse maske ocenila in najbolj izvirne nagradila z bogatimi nagradami. Obljubljajo, da bo prireditev, ki bo bolj občinskega značaja tudi se- jemsko obarvana. Igral bo ansambel, da bo zares veselo in bodo mas- kelahkozaplesale. Poskrbeli pabodo tudi za hrano,ki so jopripravljale gospodinjenekoč v pustnem času v Slovenskih goricah. Prijavezbirajo na ZKO Lenart, Nikova 9. •o^M. Slodnjak LENART / POGOVOR S PREDSEDNICO ZKO Pred kratkim je funkcijo nove predsednice Občinske organizacije Zveze kulturnih organizacij v Lenartu prevzela Marija Šauprl. Za tajnico pa je bila izbrana Breda Slavinec. Ob tej priložnosti je predsednica o ljubiteljski kulturi v lenarški občini povedala: "Zanimivo je, da sta zadnji dve leti na področju ljubi- teljske kulture v naši občini rene- sančni. Številne skupine so začele ponovno delovati in veliko je tudi nastopov, ki so zelo obiskani. Sko- raj vsa umetniška društva v lenarški občini so aktivna. Tam, kjer so iz takšnih ali drugačnih vzrokov pre- nehale delovati pa jim poskušamo pomagati in oživeti njihovo delo- vanje. Trenutno je aktivnih 21 kul- turno - umetniških skupin, kar je za našo občino veliko. Razveseljivo je tudi, da skupine tekmujejo med seboj s svojimi pro- grami in nastopi. In v zadnjem času smo opazili dvig ljubiteljske kulture. Tudi ljudje si želi jo teh prired itev, saj jih množično obiskujejo. Ponovno delujejo tri folklorne skupine, številni pevski zbori, vse več pa je tudi amaterskih gledaliških skupin." V zadnjih letih je lenarška občina v svojih proračunih za kulturo od- merjala skromna sredstva. Kaj pa letos? Marija Šauprl:"Vemo, da je bil sprejet nov zakon o kulturi in o finan- ciranju v bodoče še ni vse dorečeno. Po nekaterih neuspelih dogovarjanj- ih v republiškem kulturnem mi- nistrstvu bodo tudi letos občinske kulturne organizacije financirale občine. Svoje predloge, ideje in želje pa smo že predložili novemu le- narškemu županu. In če me občutki ne varajo, bo v bodoče v občinskih strukturah za kulturo več razume- vanja kot doslej. Moramo počakati na letošnji občinski proračun. Pri ZKO Lenart smo profesionalno zaposlili tudi novo tajnico in občina nam je že takrat obljubila višjo finančno pod- poro. Kako je z umetniškimi vodji za posamezne sekcije? Marija Šauprl:"Primankuje nam mentorjev za vodenje folklornih sku- pin in pevskih zborov, saj ti morajo imeti tudi strokovno izobrazbo. Tre- nutno pa nimamo dovolj denarja, da bi jih lahko plačali. Še vedno se delo teh strokovnjakov, ki delajo v ljubi- teljski kulturi premalo ceni. Običajno je to njihov poklic in morali bi jih tudi ustrezno plačati. Zdaj paso to le simbolične nagrade." Že imate program prireditev za letošnje leto? Marija Sauprl: "Skoraj vsa društva so že imela svoje letne konference in za letošnje leto so si zadala bogat pro- gram prireditev. Pri ZKO Lenart pa se bomo zavzemali, da bomo tudi fi- nančno podpirali delo posameznih Marija SaupiJ, predsednica ZKO Lenart društev. Pripravljamo več proslav ob določenih praznikih, koncerte in nastope pevskih zborov, predstave,... zelo bogato in pestro bo." Ljudi skrbi, kaj se bo v prihod- nosti dogajalo s kulturnimi domovi, katerih lastnik je SO Lenart. Del njihovih prostorov so namreč že od- prodali zasebnikom za storitvene dejavnosti in trgovine. Marija Šauprl:"Ker sem šele pred kratkim sprejela funkcijo predsedni- ce, ne bi rada komentirala, ker te stva- ri šele spoznavam. Že iz prejšnjih časov pa vem, da kulturno - umetniška društva niso bila enakopravno obravnavana, ko je šlo za najeme in celo odprodajo neka- terih prostorov v domovih. Kot upravljalci prostorov niso bili nikoli povabljeni, ko so na izvršnem svetu sklepali takšne ali drugačne pogod- be. Vsi vemo, da kulturno umetniško društvo v domu ima vaje in priredit- ve, ga čisti ter ga s prostovoljnim de- lom tudi vzdržuje, čeprav ima to na- logo lastnik (občina Lenart). Ljudje so zaskrbljeni, še posebaj kulturniki, kakšna je njihova nadaljna usoda. Zato bomo skupaj zobčinskimipred- stavniki v kratkem pripravili tiskov- no konferenco in sepogovorili. Ni to- liko pomembno kdo je lastnik do- mov, kot to, da se prostori namenjajo za kulturno dejavnost, kajti zato so bili /^;r;iieni. Po posameznih krajih poslušam zgodbe starejših domačinov, ki pripovedujejo, kako so jih gradili. S prostovljnim delom in odrekanjem, sami pa so dajali tudi gradbeni material ali denar. Upam, da bomo našli pametni dogovor in ne bomo dopustili novih krivic." M. Slodnjak BORZNI KOTIČEK / •> SAMO EKART Na poti v raj se dogajajo zanimi- ve stvari. Kdor jih opazuje, mu je vedno žal za za- mujeno pri- ložnostjo, tisti, ki hočejo nekaj več in investirajo na borzi pa imajo trenutno trening za močne živce. Celoten delniški trg kaže sliko os- labelega bolnika. Promet je majhen, redki so dnevni prebliski, ko zamen- ja lastnika večje število delnic. Okrog bolnika je mnogo zdravni- kov, diagnoze, ki bi veljala pa še ni nihče postavil. Manjka medicinskih sester (investitorjev), ki bi dale pra- vo inekcijo. Kljub vsemu pa se tudi v težkih časih da preživeti, le malo po- guma je potrebno. Vrednost se je najbolj povečala delnici Mladinske knjige - založbe (-1-11%). Opazen je vpliv našega kulturnega praznika in slabe vesti ljudi, ker malo berejo. Po zelo dolgem času je bil s to delnico spet promet, tako da ni daleč od svoj- ih največjih vrednosti. Na drugem mestu ji presenetljivo sledi delnica borzne hiše Dadas (-1-5,7%), to pa je posledica izjemno nizke vrednosti v začetku leta. Vmes je delnica naredi- la opazen skok navzgor, vendar jo gravitacijske sile vedno znova pri- zemljijo. Potrebuje močne motorje, vendar ko se ji uspe odlepiti, ji do sonca ni daleč. Vsekakor je potrebno ob nakupu te delnice začeti igrati igrico "človek ne jezi se", pa je zdrav- je zagotovljeno. Mariborska del- niška družba Primofin stopa ta me- sec z tretjim mestom med uspešneži iz anonimnosti (+ 3,3%), ker se je doslej v držala glavnega toka dogod- kov. Ponovno povzroča največ nepre- spanih noči delnica UBK banke iz Ljubljane (-11,6%). Njena vrednost se najdlje časa vztrajno manjša, topi se kot sneg na Pohorju. Finmedia (- 6,4%) j i počasi sledi, čeprav se je del- nica, odkar so jo razdelili na 5 delov, umirila kot žena po nekaj letih zako- na. Tema dvema se priključuje Nika (- 3,2%)), kjer pa je padec manjši in ni zaskrbljujoč. Podjetje se širi kot pustni krof, pa še nekaj marmelade je. Ti zaspani trendi, ki delujejo na borzi, naj vas ne uspavajo. Kdor je zaupal banki denar, je do- bil za vezavo SIT 1,52 %; za vezavo DEM pa 0,35 %. Ker se vrednosti de- viz zmanjšujejo, ukrepa Banke Slo- venije o obveznem odkupu deviz po njihovem dragem tečaju ni več, zato razmislite, če še imate "orle" doma. •O Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (N£)POMEMBNIH DNI ^ SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI: Petdesei let pozneje Vse več znamenj potrjuje, da še ne bo tako kmalu konec najraz- ličnejših licitacij in ma- nipulacij v zvezi z bližnjo proslavo 50-letnice zma- ge nad nacifašizmom v Evropi. Seveda ni nič ne- navadnega, če se glede tega z različnih političnih polov slišijo različne mis- li in ocene, vendar pa je nerodno, če kdo poskuša iz temeljev spreminjati ne samo našo, ampak tudi evropsko zgodovino. Prav tako ne bi bilo nor- malno, če bi bil na koncu edini praktični rezultat bližajočega se prazno- vanja še večji razkol med Slovenci, če bi kakorkoli mlado generacijo poti- snili v položaj, ko bi se tudi sama začela na eks- tremen in nedialoški način (podobno kot gene- racija pred nami) ukvar- jati s preteklostjo in z no- vimi, vsiljenimi delitva- mi. Konec koncev bi mo- rali kot glavno vrednoto nove slovenske države ponujati in spodbujati model življenja, ki je spo- soben presegati vse nek- danje delitve. Pa saj sploh ne gre za kakšno abstraktno stvar ali stvar, ki bi jo bilo treba šele ust- variti. Tako v glavnem že znamo živeti in tudi živi- mo seveda pa bi lahko k temu v znatno večji meri in z večjo medsebojno strpnostjo (in pripravlje- nostjo na normalen pogo- vor tudi o vseh neprijet- nih vprašanjih), več pris- pevali tudi politiki vseh barv. Konec koncev bi se morali zavedati, da je nova slovenska država rezultat poenotene volje večine Slovencev in nji- hovega enotnega odpora proti vsem, ki so to voljo poskušali ovirati. Torej tako "rdečih" kot "črnih", tako partizanov kot do- mobrancev in belčkov. In konec koncev so se tudi sinovi enih in drugih sku- paj in enotno bojevali proti agresorju za samos- tojno Slovenijo... Hrvaški akademik prof.dr. Ivan Supek je ne- davno tega rekel, da bi bilo treba pustiti na pokopa- lišču zgodovine tako hrvaške boljševike kot ustaše, svobodni Hrvati pa bi morali zaživeti enotno kotdemokrad. Pogljemo, kako pri nas posamezni politiki in jav- ni delavci gledajo na čas vojne in miru, na čas pet- deset let nazaj in na sedan- ji čas. BORCI PROTI NETENJU MAŠČEVALNOSTI IN OBNAVLJANJU SOVRAŠTVA Predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Dolničar je pred ned- avnim predsedniku parla- menta Jožefu Školču pos- lal pismo v zvezi s počas- titvijo 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. ZZB Slovenije ugotav- lja, da je zgodovina že izre- kla sodbo o drugi svetovni vojni in o pomenu zmage nad fašizmom. ZZB še do- daja, da ima malokateri gospod v Evropi toliko razlogov za poznavanje kot naš, slovenski, saj sta ga fašizem in nacizem, kar najbolj zatirala in namera- vala izbrisati z obličja zemlje. Hkrati je zdaj mla- di slovenski državi samo v ponos, da lahko opozori mednarodno javnost na prispevek slovenskega na- roda k skupni zmagi s svojim oboroženim bojem proti fašističnim in nacis- tičnim okupatorjem. "Bor- ci menijo, da bi se ob 50- letnici konca 2. svetovne vojne morali zato poglobi- ti tudi v človeško tragiko ljudi med vojno na obeh straneh bojne črte. Med- vojno dogajanje se odmika v zgodovino, mnoge človeške rane pa se še ved- no niso zacelile. "Po petde- setih letih od konca vojne, ko smo bogatejši za marsi- katero spoznanje in ko obnašanje v pretekli vojni že zdavnaj ni poglavitno merilo za državljanski sta- tus posameznika, ni več nikakršnega razumnega razloga, da bi te rane po- glabljali ali jih celo iz- rabljali za obnavljanje spo- padov in netenja maščevalnosti..." piše Ivan Dolničar, predsednik bor- cev. Predsednik socialde- mokratske stranke Slove- nije Janez Janša je na ne- davni tiskovni konferenci dejal, da se njegova stran- ka zavzema za dostojno obeležitev evropske zmage nad nacifašizmom, pri čemer pa ne bi smeli poza- biti, da je prišlo na naših tleh do zamenjave enega fašističnega in nacis- tičnega totalitarizma z drugim - komunističnim, ki je bil, kot pravi Janša, še hujši od prvega. Slovenski krščanski de- mokrati se zavzemajo za to, da bi se v pripravah na praznovanje upoštevalo "celovito zgodovinsko do- gajanje", hkrati pa podpi- rajo tudi pobudo predsed- nika države Milana Kučana za spomenik vsem žrtvam vojne. Slovenska ljudska stranka se opredeljuje za jasno ločevanje odpora in revolucije in obsoja vse to- talitarizme, i POLEMIKA O "VZVIŠENEM CILJU" Najnovejšo ostro pole- miko je sprožilo pismo predsednika ljubljanske borčevske organizacije Janka Heberla ljubljan- skemu županu dr. Dimi- triju Ruplu. Heberle je v pismu posebej poudaril, da so v slovenskem narod- noosvobodilnem boju so- delovali številni slovenski rodoljubi, "ne glede na svetovni nazor." "Vzvišeni cilj, za katerega so mnogi dali svoja življenja, nam je bila svoboda in socialno pravična Slovenija", je za- pisal Heberle. Na Heberlovo pismo se je odzval novinar Slovenca Ivo Žajdela. "Čeprav hočejo zdaj nekdanji par- tizanski borci ter stranke, naslednice komunistov, ob pripravah na prazno- vanje njihove 50. obletni- ce, nekatera najpomemb- nejša dejstva zakriti (za- molčati), se danes bolj ali manj ve, kako so komunis- ti "vzvišeni cilj" socilno pravično Slovenijo dose- gali... "Zmagoviti konec vojne" Sloveniji ni prine- sel nobenega "miru in možnosti mirnega razvo- ja", ampak prenos revolu- cije tudi na Štajersko." Žajdela tudi piše, da je vprašanje o naslonitvi okupatorja povsem nepo- membno, "saj so komunis- ti začeli uvajati revolucijo v času, ko je bil narod z okupacijo obsojen na smrt. Nacifašističnega za- tiranja in uničevanja bi bilo maja 1945 konec tako ali drugače." KDO JE BIL ZMAGOVALEC? V glasilu borcev Svo- bodni misli se je oglasila Marjeta Cepič in zapisala, da se poskušajo tisti, ki so se med vojno obnašali ne- odgovorno, zdaj skriti pod geslo o koncu vojne in pod geslo o antinacističnem, antifašističnem in antiko- munističnem boju... V vsaki vojni so zmagovalci in poraženci in to velja tudi za drugo svetovno vojno. Zgodovine ni mogoče sprevračati in pro- glasiti partizane za poražence..." piše Cepičeva. ■»Jak Koprive Turistični vodnilci vabijo no obisk mesto, gradu in kleti Društvo turističnih vodnikov Slovenije - sek- cija Ptuj bo ob svetovnem dnevu turističnih vodni- kov - 21. februarju organi- zirala za Ptujčane in oko- ličane brezplačne oglede mesta, ki vključujejo tudi brezplačen ogled vinskih kleti. Pripravlja pa tudi več presenečenj. Vse, ki s želijo ogledati mesto in njegove zanimivosti, vabi jo, da se 21. februarja ob 9 uri zberejo pred mestn( hišo. V aktivnosti ob sve tovnem dnevu turistični! vodnikovsevključujetud Pokrajinski muzej, ki b< tega dne omogočil brez plačen ogled muzejski! /birk. (MG) TEDNIK -16. FEBRUAR 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 SLOVENSKA BISTRICA / ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Delamo za nithodnost Grad Slovenska Bistrica, kjer je sedež občinske ZKO, postaja iz dneva v dan zanimivejši. V njem se ves čas kaj dogaja. Zlasti so zanimive stalne razstave. 3. februarja so odprli vrata že šesti stalni zbirki - zbirki mineralov in fosilov, v kleti pa urejajo prostore za et- nološko Arkovo zbirko, ki bo zaradi tega dostopnejša in zanimivejša. v delo občinske zveze kultur- nih organizacij sodi še skrb za kulturno dediščino, turistično- kulturna promocija mesta in občine, dvig kvalitete pri ljubi- teljski kulturi, skrb za kulturne domove, izdajateljska dejavnost in še marsikaj. Vse niti te dejav- nosti drži v rokah strokovni dela- vec Stane Gradišnik, ki pravi, da tega, kar počnejo, ne delajo samo za danes, temveč tudi za prihod- nost. "V petek zvečer smo odprli vrata Pajtlerjeve zbirke fosilov in mine- ralov, ki jo lahko ponudimo v kate- rikoli evropski prostor," je povedal Stane Gradišnik in ni skrival nav- dušenja, saj so v gradu v manj kot pol leta, postavili že drugo, veliko zahtevnejšo zbirko (pred pol leta so postavili na ogled molitvenike in nabožneslike). Delali so skoraj dan in noč, vse sobote in nedelje, da so 1600 primerkov fosilov in minera- lov postavili v tako kratkem času, saj so material za zbirko pričeli vo- ziti iz Pragerskega in Rač v Sloven- sko Bistrico v lanskem avgustu. V načrtu imajo postavitev še ene stalne razstave - narodne preporo- dovce. Gre za štiri Slovenjebi- stričaneiz 19. stoletja. Gradivo ježe zbrano in plačano, vendar ga še v celoti nimajo v Slovenski Bistrici. Razmišljajo tudi o nakupu zbirke orožja, vendar je to odvisno od de- narnih virov. Že dolgo časa načrtu- jejo tudi zbiranje dokumentacijeza zgodovino Slovenske Bistrice, kar bi trajalo več let. Pri vaši ZKO si prizadevate za ohranjanje spomenikov, posebej sakralnih. Sedaj je na vrsti obno- vitev cerkve svetega Urha na Po- horju. Stane Gradišnik: V občini je 38 podružničnih in matičnih cerkva, tako dotrajane, kot je Urhova, pa ni nobena: podrl se je oltar, odpadajo ometi in freske, zamaka streha. Če bo ministrstvo kaj primaknilo, po- tem je ta kulturni spomenik rešen, če ne, neverno, kako bo. Za Urhovo nas čaka cerkev pri Treh kraljih v črešnjevski župniji, potem pa smo že kar v Slovenski Bistrici, kjer je na trgu Alfonza Šarha Marijino znamenje, ki se bo zdaj zdaj porušilo. Tu je še bistriški grad, ki ga obnavljamo že nekaj let. Če bo občina lahko zagotovila 50 odstot- kov sredstev, ostalo pride z mi- nistrstva, bomo lahko uredili tudi katero od grajskih fasad. Lansko leto ste veliko naredili pri turistično-kulturni promociji mesta in celotne občine. Stane Gradišnik: Prizadevali smo si za uveljavljanje turističnih točk in krajev, največ pa smo nare- dili pri promociji gradu. Izdali smo deset razglednic, ki so ponesle nje- gov sloves po svetu. Temu prime- ren je obisk v gradu in zbirkah. Kaj ste v zadnjem času storili za dvig ravni ljubiteljske kulture? Stane Gradišnik: Veliko je od- Stane Gradišnik visno od kadrov. Predvsem mora- mo dvigniti raven zborovskega petja. Preveč je zborov in premalo se misli na strokovnost. Ima ljubiteljska kultura za de- lovanje, tudi za dvig kvalitete, do- volj denarja? Stane Gradišnik: Lanigajebilo nekaj nad šest in pol milijona tolar- jev, letos bo okoli osem milijonov. S tem denarjem ZKO sofinancira njihovo dejavnost. Amaterizem je bil pri ljubiteljstvu vedno takšen, da tam, kjer je veselje in ljubezen, tam društva živijo. Danes pa neka- teri želijo postavljati pogoje, češ če bo denar, bomo delali, drugače pa ne. Če bi bil samo denar merilo, po- tem ljubiteljstva sploh ne bi bilo. V zadnjih nekaj letih ste bili pri slovenjebistriški ZKO dejavni tudi na področju izdajateljstva. Stane Gradišnik: V lanskem letu sicer nismo izdali nobene edi- cije domačega avtorja, pripravljali pa smo gradivo, vendar ni bilo tako daleč, da bi bilo za objavo. To je knjiga s področja folklore - plesi v Podravju in na Pohorju, za katero pripravlja gradivo znani delavec s področja folklore Branko Fuks iz Poljčan. V zadnjem času smo podprli raziskavo narodnih noš na makolskem in pohorskem območju. Letos boste morali veliko de- narja in energije vložiti v obnovo kulturnih domov. Stane Gradišnik: Prostor za kulturo je posebno vprašanje, ape- titov v občini je veliko, vendar bomo pri ZKO morali upoštevali prioritetni vrstni red. Pomagati bo potrebno pri gradnji večnamen- skega doma naTinju in vMakolah, kjer končujejo gradnjo večnamen- skega doma - tam smo pomagali že lansko leto. Intenzivno bo potreb- no podpreti napore Oplotničanov za začetek gradnje večnamenskega doma, ne bomo pa mogli mimo sta- rega doma kulture v Slovenski Bi- strici. Za konec bi omenila gledališko dejavnost, ki je bila lansko leto odmevna. Stane Gradišnik: Pri DPD Svo- boda v Slovenski Bistrici smo pri bralnih vajah, ekipa je sestavljena, režiser je Bojan Maroševič. Izbrali smo Nušiča in njegovega Doktorja. Če dela ne bomo naštudirali do konca te sezone, bo brez dvoma prišlo sveže na bistriški oder ob našem gledališkem tednu. Povedal bi še rad, da Marko Cvahte veliko nastopa s Sokratom, povabljen je bil na avstrijsko Koroško k našim zamejcem in na Madžarsko k po- rabskim Slovencem. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec BRANKO TONEJC / VODJA AKTIVA RAVNATELJEV Mesec dni življenja v novih občinah je prinesel že kar nekaj zadreg. Največ seveda oblast- nikom, ki jim je, če prej niso bili na oblasti, sedaj vse novo, nekaj pa tudi drugim. Tisti, ki so dobivali denar iz skupne občinske vreče, ki je sedaj ni več, so že med njimi. Takšne us- tanove so tudi osnovne šole. TEDNIK Ali se v šolah nekdan- je ptujske občine že poznajo nove razmere zaradi uvedbe lokalne samouprave? Branko Tonejc, vodja aktiva ravnateljev: "Še ne, saj so bile šole vsa zadnja leta financirane prve tri mesece glede na povprečno finan- ciranje vpreteklem letu. Ravnatelji pa smo se na aktivu dogovorili, da se ne bomo ločili po strokovni in organizacijski plati, da se ne bomo drobili po novih občinah, pač pa poskušali skupaj zagotoviti razvoj, ki smo si ga zadali že prej. Ta pa bo seveda odvisen od denarja, ki ga bo vsaka šola prejemala od svoje občine." TEDNIK Nekaj denarja je za- gotovljenega za šole z zakonom... Branko Tonejc: "S financiran- jem bo verjetno težava v občinah, kjer svetniki ne bodo imeli dovolj posluha za vlaganja v šolo. Ne gre le za minimalni standard, ki ga pred- pisuje država. V nekdanji ptujski občini smo dosegli nadstandard: I uvedli smo tuji jezik v četrti razred,: približno 80-90 odstotkov učencev j se je udeleževalo poletne, 70 od-; Branko Tonejc, vodja aktiva ravna- teljev stotkov zimske šole v naravi, vsi otroci so po tretjem razredu znali plavati... Teh stvari sedaj neželimo izgubiti, čeprav jih država še ne priznava kot potrebo, kar se tiče de- narja. Res je sicer, da lahko vse to zaračunaš staršem, vendar je laže, če se breme porazdeli na širšo družbo. Saj otroci vendar živijo v tem okolju in mu dajejo svoj pečat." TEDNIK Kaj pa stavbe? Neka- tere občine bodo prerevne, da bi gradile in dograjevale šole? Branko Tonejc: "Obljuba odgo- vornih v državi je bila, da bodo na- pravili šolski fond, da bodo popisa- li stan je v šolah, pravično upošteva- li amortizacijo ... S šolskim tolar- jem naj bi država do leta 2000 ena- komerno povečala standard v šolah, tako da bi imele do takrat vse šole enoizmenski pouk. To je nam- reč pogoj za uvedbo devetletne šole. Med šolami nekdanje ptujske občine izpolnjuje ta pogoj sedaj le markovska šola, kidričevska pa je na meji, saj ji manjkata le dva pros- tora." •> M.Zupanič PTUJ / GALERIJA FLORIJAN Z odprtja razstave grafik Luigija Kasimirja. Foto Kosi. Na sam kulturni praznik je hila v ptujski galeriji Flo- ri jan odprta razstava grafik Luigija Kasimirja. Zhirk a, ki je v zasehni lasti v tujini, ■ je tokrat prvič predstavljena javnosti. Na ogled ho do začetka marca. O znanem slikarju in njegovih grafi- kah, ki prikazujejo razvali- ne poljskih mest prve sve- tovne vojne, je pripravila za- pis Marjeta Ciglenečki. •MG Potrebno bo začeti Šestletni Kari iz Zitnic pri Sveti Ani v Slovenskih goricah ugotavlja, da bo potrebno začeti s spomladanskimi deli v vinogradu. Pešačenje v šolo, je lahko tudi zabavno in poučno. Narava otroke kar "potegne" v svoje nedrje in začutijo, da so del nje. Zato so ti Slovenskogo- riški otroci še vedno tako na- smejani in razigrani. Fotozapis: M.Slodtijak ORMOŽ / POSVET VETERINARJEV Minuli petek je bila v ormoški gostilni Prosnik okrogla miza o leptospirozi - nalezljivi bolezni, ki se prenaša z živali na ljudi. Da je tema aktualna pove že ude- ležba, saj se je posveta, ki ga je organiziralo Društvo veterinar- jev Maribor, udeležilo 95 veteri- narjev območja med Koroško, Celjem in Prekmurjem. Po besedah dr. Boruta Žemljica, vodja Veterinarske postaje Ormož, je primerov obolevnosti za lepto- spirozo čedalje več. Osnovni pre- našale!, glodalci prenašajo bolezen na govedo, svinje, ovce in koze, za leptospirozo pa lahko zbolijo tudi druge domače živali in prek nj ih se okuži še človek. Območja, kjer se leptospiroza že dolga leta pojavlja, so Prekmurje, Dolenjska, del Pri- morske in druga žitorodna območja. Posveta so se med drugimi ude- ležili tudi dr. Renata Lindtner z ljubljanske veterinarske fakultete, profesor Emil Špiler, starosta preučevanja leptospiroze v Slove- niji, saj se je s tem delom pričel ukvarjati že pred 50 leti, in pred- stavnik ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Jernej Lenič. Raz- pravljali so tudi o tem, kakšna naj bo na tem področju nova slovenska zakonodaja - ohlapnejša kot drugod po Evropi ali rigorozna, ker je tudi leptospiroza izredno huda, saj za njenimi posledicami ljudje tudi umirajo. Problem v zvezi z lepto- spirozo je tudi uvoz in tranzit živi- ne na slovenskem ozemlju. Pravil- niki za uvoz so sicer strogi, problem pa je, da nekateri uvozniki ne prij- avljajo karantene in podobno. Vse- kakor pa je na tem področju veliko več vprašan j, kot je odgovorov. Vida Topolovec TEDNIK -16. FEBRUAR 1995 OD TOD IN TAM -11 DR. HENRIK ZLEBNIK / O NEKATERIH PROBLEMIH ZDRAVSTVENEGA DOAAA PTUJ Kako dolgo še pomanjkanje zdravnikov*Osebnega zdravnika si je doslei izbralo okrog 37 tiso« občanov nekdanje ptujske občine*Pri naročanju pacientov po telefonu se še zatika*Pravila obvez- nega zdravstvenega zavarovanja prinašajo nekatere novosti, ki pa še niso podprte s pogodbo, ki jo zdravstveni dom sklepa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. TEDNIK: V zdravstvenem domu Ptuj imate v zadnjem času pre- cejšnje težave z zdravniki, ker ste iz takšnih in drugačnih razlogov izgu- bili štiri zdravnike. Kako boste to vrzel zapolnili? Sicer pa se s ka- drovskimi težavami srečujete že nekaj časa. Lani oktobra ste v enem od pogovorov povedali, da če bo tre- ba, jih boste tudi "uvozili"? Dr. Žlebnik: "Dve zdravnici sta začasno odsotni, eden pa končuje se- kundariat. Če ne bo posebnih težav, se bodo ti trije zdravniki v nekaj me- secih vrnili. Vmesni čas do poletja smo nameravali rešiti z zaposlitvijo zdravnikov - beguncev, to pa je pri- neslo s seboj nekatere probleme, ki jih z vso resnostjo rešujemo. Poveda- ti pa moram, da kadrovske razmere niso tako katastrofalne, da bi morali za vsako ceno nekaj narediti. PRI IZBIRI OSEBNIH ZDRAVNIKOV TEŽAV NE BI SMELO BITI Če so vsi zdravniki na delovnem mestu, je dopoldne odprtih sedem ambulant, ena pa dela vsak dan po- poldne. Osebnega zdravnika si je doslej izbralo okrog 37 tisoč občanov nekdanje ptujske občine, ker je glede na številko 70 tisoč in glede na to, da je v državi ta odstotek že blizu 80, malo. Zaradi tega smo s strani zava- rovalnice mesečno oškodovani med 500 in 600 tisoč tolarji. Trenutno so prosti še skoraj vsi zdravniki, tako da posebnih težav pri izbiri osebnega zdravnika ne bi smelo biti. Predvide- vamo, da bo vsak skrbel za najmanj okrog 2800 zavarovancev, izjema bo le v urgentni ambulanti in pri vodji splošnih ambulant, kar je razumlji- vo. V nobenem primeru pacientom ne bomo vsiljevali koga naj si izbere- jo za osebnega zdravnika. Doktorji, ki se jih zavarovanci izogibajo, so v manjšini." TEDNIK: S pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da se prvega aprila letos začne tudi izbira osebnega gineko- loga. Kako pa boste lahko izbiro za- gotovili, če imate v zdravstvenem domu zaposlena le dva ginekologa? Ali bodo ženske še naprej lahko ho- dile na ginekološke preglede v bol- nišnico? Dr. Žlebnik: "Mi že doslej nismo delali nobenih težav, če so ženske od- hajale na preglede v bolnišnico. Ovi- re so lahko le v zavarovalnici, ki je plačnik. Govori pa se, da bodo žen- ske, ki se bodo odločile za ginekologa v bolnišnici, morale doplačevati za- radi razlike v ceni storitve, ki se med zavodoma razlikuje." TEDNIK: Kako je po novem s predpisovanjem zdravil, ali jih bo v resnici lahko samo predpisoval osebni zdravnik? Dr. Žlebnik: "Zakon dovoljuje, da osebni zdravnik del svojih pooblastil prenese na zdravnika specialista kot napotnega zdravnika. To opravi z na- potnico (listino, s katero osebni zdravnik prenaša pooblastila na dru- ge zdravnike na isti ali višji ravni), na kateri natančno navede za kaj ga pooblašča (pregled, konzultacije, zdravljenje in podobno) in čas, za ka- terega to pooblastilo velja. Pri kro- ničnih boleznih je možen prenos pooblastil tudi do enega leta. Osebni zdravnik je glede na določila pravil obveznega zdravstvenega zavarovan- ja pooblaščen in dolžan prenesti v strokovno utemeljenih primerih na specialiste pooblastila za predpiso- vanje zdravil na recept. Zdravila na recept lahko torej piše Dr. Henrik Žlebnik (Fofo.Kosi) osebni (od prvega aprila tudi osebni ginekolog, osebni pediater, osebni zobozdravnik) ali po njem poob- laščeni zdravnik." TEDNIK: Tudi vsa medicinska dokumentacija o določenem zava- rovancu se bo poslej zbirala pri osebnem zdravniku? Dr. Žlebnik: "Dokumentacija se je zbirala že doslej. Sedaj gre bolj za doslednost, kot pa načelo, ki se ni menjalo. Če izbrani zdravnik zaupa pacienta v nadaljnjo obravnavo dru- gemu, je zelo prav, da bi ga slednji redno obveščal, kaj se z njim dogaja. Ob koncu zdravljenja naj bi ga tudi obvestil o zdravljenju pri njem v obliki poročila in priporočila, kako naj bi potekalo zdravljenje, če je še potrebno, v bodoče. Na tem področju nas čaka še precej dela. Nekateri že imajo občutek hiearhije, zato tega ne bo lahko doseči." PRI NAROČANJU PO TELEFONU ŠELE NA ZAČETKU TEDNIK: V zdravstvenem domu Ptuj že nekaj časa uvajate naročanje pacientov po telefonu. Pritožbe so pogoste, ker bolniki kljub predhodnemu naročilu, ob določeni uri ne pridejo na vrsto. Kaj lahko poveste o tem? Dr. Žlebnik: "Reči moram, da se zdravniki še niso navadili na plani- ranje časa in da s tem še nimajo do- volj izkušenj. Preden bodo zadeve stekle kot si želimo, bo zagotovo pre- teklo še nekaj časa. Vendarle pa mo- ram reči, da smo zmanjšali čas med naročanjem in pregledom. Trudimo se, da bi bil ta čim krajši. Nova vodja Splošnih ambulant dr. Metka Petek Uhan se zelo trudi, da bi delo poteka- lo v obojestransko zadovoljstvo, tako pacientov kot zdravnikov." TEDNIK: S prvim aprilom se prične tudi opredeljevanje za oseb- nega zobozdravnika. Kako je s ka- drovsko zasedbo na tem področju? Dr. Žlebnik: "Res je, da nam tudi zobozdravniki manjkajo, zato je po- trebno podaljšano delo. Načrtujemo pa, da jih bomo nekaj v kratkem še zaposlili. Ne bi pa se smelo zgoditi, da se zavarovanci ne bi mogli razpo- rediti. To bo trajalo nekaj časa, okrog leto dni, da bomo zajeli večji delež populacije." TEDNIK: Pacienti se pritožujejo tudi zaradi tega, ker nekateri zdrav- niki v zdravstvenem domu Ptuj ne govorijo slovensko. Te pritožbe do- bro poznate tudi vi. Dr. Žlebnik: "Zadeva je zapletena. Vsem, ki ne izpolnjujejo pogojev po zakonu o zdravstveni dejavnosti o znanju slovenskega jezika, smo pos- tavili rok, do katerega morajo prines- ti potrdila o znanju jezika. Najboljša rešitev tega problema bi bila, če bi v Ptuj dobili slovenske zdravnike. Teh pa ni, ker jim nimamo, kaj ponudin. Zato se za zaposlitev pri nas odločajo ponavadi tisti, ki jim teče voda v grlo. Ljubljanski zdravnik, ki je na zavo- du, k nam ne bo prišel, če mu ne bomo zagotovili stanovanja in možnosti za specializacijo." TEDNIK: Prvi februar, ko naj bi začeli delati v novih ambulantah je mimo, delo v njih pa se še ni pričelo? Dr. Žlebnik: "Nič več ne obljubljam. Glavni razlog za kasni- tev je v dopolnjevanju projekta s po- drobnostmi, na katere prej nihče ni računal. Opremo pa že montiramo." TEDNIK: Kako poteka delo v pljučnem dispanzerju glede na to, da ste izgubili enega zdravnika? Dr. Žlebnik: "Delo poteka normal- no. Prisiljeni pa smo odpovedati so- delovanje z Ormožem, kjer smo za- gotavljali specialista pulmologa v rednem delovnem času." TEDNIK: Ali pričakujete težave pri uresničevanju pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja? Dr. Žlebnik: "Seveda. Pravila so prinesla nekatere nove pravice, ob- veznosti, standarde, ne da bi se po- prej karkoli dogovorili. Trenutno še delamo po pogodbi iz leta 1994, kjer tega ni. Novo pa bomo sklenili šele s prvim majem oziroma junijem letos. Sedaj je tako, da nekatere pravice vel- jajo, niso pa podprte s pogodbo, zato lahko pričakujemo težave." Pogovariala se Majda Goznik V Markovcih, kjer se je ohrani- lo največ pustnih skupin na našem območju, bodo prizadev- ni člani etnografskega društva "Korant" na pustno nedeljo orga- nizirali že četrti fašenk. Doga- janje se bo pričelo že ob desetih na kmečkem dvorišču v Zabov- cih, kjer bodo obiskovalcem pri- kazali priprave na fašenk, od po- kanja bičev, do izdelave rož, dii- hov, priprave oblačil, prvega te- kanja picekov. Ob 13. uri pa se bo pričelo glavno dogajanje fašenka z obiskovanjem hiš na območju obeh osrednjih vasi, ki bo trajalo do poznega popoldneva. Obisko- valci bodo lahko v živo doživeli spontanost fašenka v izvirnem okolju in pokusili značilne jedi m pijače. Da bi bilo obiskovalcev na pust- no nedeljo čim več, bodo organizi- rali posebne avtobusne prevoze iz Ptuja v Markovce in nazaj. Markovci živijo za svoj fašenk, razveseljivo je, da se v oživljanje tradicije in dediščine vse bolj vključujejo mladi. Veliko zaslug za to ima šola, kjer bodo v tem me- secu v okviru dneva šole uresničili prvi del projekta "Od kolin do mesa iz tiinke". Na kmečkem dvo- rišču bodo izvedli avtentične koli- ne ter jih obdelali v literarnem, li- kovnem in drugih pogledih v po- vezavi z ljudskim izročilom tega območja. •o^MG PTUJ / KONCERT ALL CAPONE ŠTRAJH TRIA Za vse, ki ljubijo "iciasiico" Nekaj manj kot dvesto poslušalcev se je minuli četrtkov večer nagnetlo v Romanski palacij na ptujskem gra- du, ob koncertu Ali Capone štrajh tria, ki ga sestavljajo Mirko Vičentič Polič - violina, Bojan Cvetrežnik - viola in Ivan Šoštarič - čelo. Njihov idejni vodja, producent ter avtor pri- redb pa je skladatelj Gregor Strniša. Za tiste, ki tria in njihove glasbe že poprej niso poznali, je bil koncert prav gotovo presenečenje, saj, če je kdo pričakoval dve uri klasične glas- be, kot smo je vajeni, se je zmotil. Ni bilo čisto tako. Ali Capone štrajh trio odlikujejo predvsem priredbe dobro znanih melodij in napevov, od klasike do ročka, ki jih je Gregor Strniša zapisal violini, violi in čelu "na kožo". Razen tega so tudi fantje, vsi akademsko izobraženi glasbeniki, dodali svoje k zelo izvirnemu in humorno obarva- nemu nastopu. Ivan in Mirko sta med drugim tudi člana ljubljanske Filharmonije, medtem ko je Bojan "na pol svobodnjak", drugo "polovi- co" pa zapolnjuje s poučevanjem na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Za "dobro jutro" koncerta so nas "Caponci" zbudili z Žarki, z živahno Samertajm pa napovedali prihaja- jočo pomlad. Sledila je skladba MGL-1 ter priredba Mozartove Male nočne glasbe, sicer rahlo dru- gače obarvane - Eine kleine Moz - Art. Po Ta novi smo podlegli raz- glašenemu Sanjarjenju, nakar so fantje "zažagali" vsem znano My Way, ob kateri so dobro ogreli sebe in strune. Ivan je odlično soliral v skladbi Klement, ki so ji pridali še 45-sekundni Kakof. Suita za godal- ni trio Gregorja Strniše je zahtevala nekaj sodelovanja publike, saj med posameznimi stavki ni bilo zaželjeno ploskanje, ki pa je bilo toliko gla- snejše po prvem delu koncerta. V nadaljevanju je otožno izzvenel Yesterday 93, ki sta mu sledila Ta- huda in "merilec žalosti" - Tugomer. "Reklamna" Smoke on the polka nam je obudila spomin na televizij- ski EPP, nakar smo slišali še Tango, Rolling Stones-sko I can't get no, o ptičji deželi - Birdland ter tisto o očarljivi družini Adamsovih, tokrat z vpleteno slovensko himno - Adam- sovi v SLO. Za konec so posijali še Žarki za lahko noč, ki jim je sledil dolg aplavz, temu pa še dvojni "enco- re". Opaziti je bilo, da je glasba, kjub AH Capone štrajh trio zelo razgibanemu programu, blago- dejno in uspavajoče vplivala na neka- tere ljudi, ki so podlegli spancu, kar je gotovo dobro priporočilo tistim, ki imajo težave z nespečnostjo. Večina, ki nas je koncert spremljala budna pa se je dobro zabavala in z navdušen- jem pozdravila nastop mladih "Ca- poncev". Upajmo, da bodo v Ptuju "štrajhali" še kdaj. Besedilo in posnetek: Dušan Sterle Prejeli smo! Prijetno snidenfe Lepim starinskim navadam se tudi sodobniki stežka odrekamo. Med globoko zakoreninjene šege sodi slovo od starega in pozdrav novega leta. Že rimski lanus je imel dva obraza: stari je gledal na- zaj v preteklost, mlajši naprej v prihodnost. Tudi sodobniki si ob skoku v novo leto segamo v roke, spominjajoč se preteklega in želeč si srečnega, lepega novega leta. Ne le v družini, med sorodni- ki in prijatelji, tudi tistimi, ki jih druži ali jih je družilo, povezovalo skupno delo, se temu zlahka ne odpovedo. Taka novoletna ali sil- vestrska srečanja niso vselej ob prehodnem dnevu, včasih prej, lahko tudi kasneje, le spregledati jih ne gre. Srednješolski center v našem mestu, ki pod skupno streho združuje pet različnih šol, je na letošnje novoletno srečanje povabil nekdaj na ustanovi zaposlene, torej upokojence, v ponedeljek, 30. janu- arja. V šoli nas je sprejela in pozdra- vila ravnateljica prof. Meta Pukfa- vec, nato pa smo se pod vodstvom ravnatelja Kmetijske šole Ptuj mag. Vladimirja Korošca, ki je le- tos pripravil novoletno srečanje, zapeljali v Grajenščak, v lepo ob- novljeno poslopje, sedež te šole, sredi prikupne narave s širokim razgledom po vinogradih in sa- dovnjakih. Udeležba je bila lepa: od nekako 46 upokojencev na Srednješolskem centru je povabilu na srečanje ustreglo 24, torej dobra polovica vseh. Med bogato pogostitvijo so nam ravnatelji posameznih šol izčrpno razložili delo na teh med seboj različnih šolah, predočili načrte za prehod v obdobje novih organizacijskih oblik. Prikazi so bili zelo stvarni in zanimivi. Morda velja posebej omeniti, da želi Kme- tijska šola, ki ima okrog 350 učen- cev in dijakov, izdatno razširiti svojo dejavnost, če bo šoli šlo po sreči in bo za izobraževanju v polje- delstvu dobila posestvo v Placarju. To bi bil kar lep zalogaj. Naj mi bo dovoljeno navesti iz- brani jedilnik, ki je bil šoli v čast in je povabljence zelo zadovoljil: lepo oblečena dekleta so iz domače ku- hinje postregla z beluševo kremno juho, rižoto iz morskih sadežev, puran jim fdejem v smetanovi oma- ki, izbrano prilogo, glavnato solato z ječmenovo kašo, somloj rezino in kavo. Hudo narobe bi bilo, ko ne bi omenili pijače, ki je bila na voljo; chardonnay 1994 in doma pri- pravljeni sadni sokovi. Za dobro voljo je bilo preskrbljeno, čestitke niso izostale. Povabljenci smo si pod vodst- vom ravnatelja ogledali tudi šolske prostore: kuhinjo in klet v dveh etažah. Ob spominski veliki stari hrastovi stiskalnici smo videli tudi novo kovinsko in poleg nje polnil- nico steklenic, v mogočno obokani spodnji kleti pa stare lesene in so- dobne kovinske sode. Ob razhodu in slovesu še prese- nečenje za udeležence: bela vreča z zbornikom ob 125-letnici ptujske gimnazije, okrasno stekleničko ja- bolčnega kisa s peteršiljem, košari- co z dišavnimi zelišči in vrečko grudice, ki jo pridobivajo, kot je za- pisano v Zborniku ob 40-letnici Srednje kmetijske šole Ptuj 1993, iz kalifornijskih deževnikov. Prijetno snidenje, hvala! RudolfČeh ___PTUJ / POMEMBNA PRIDOBITEV L\BORATORIJA BOLNIŠNICE_ j N«va opremo - tožie det« V laboratoriju ptujske bolnišnice že skoraj mesec dni uporabljajo tre- nutno najsodobnejši hematološki analizator v Sloveniji. Gre za aparat ameriške firme Coulter, ki na osno- vi laserske tehnike ne samo da šteje celice, temveč jih tudi prepoznava ter posreduje druge podatke, po- trebne za nadaljnjo diagnostiko. V eni uri opravi 60 kompletnih hema- toloških preiskav z diferenciacija- Za delo z novim aparatom je po- trebno precejšnje znanje. Predstav- ništvo ameriške firme Coulter v Kre- feldu v Nemčiji je dvema zaposleni- ma v laboratoriju ptujske bolnišnice ponudilo brezplačno enotedensko strokovno izpopolnjevanje, ki se ga bo sredi februarja zagotovo udeležil predstojnik doc. dr. Ivan Malešič. Glede na to, da je laboratorij ptujske De/o s hematološkim analizatorjem zahteva dodatno usposabljanje. bolnišnice njihov referenčni labora- kupili pod ugodnimi pogoji. torij, so novi hematološki analizator »»MG PREJELI SMO! Grafe in pohvale! Zgodba, ki jo piše xivl|en|e! Pišem na željo tasta Ivana Beraniča iz Pečk 55, ki je dopolnil 14. decembra 82 let. 27.10.1994 je bil operi- ran na črevesju, kljub njegovi visoki starosti, slabemu srcu, popolni izčrpanosti in marsičemu drugemu, kar nosi v sebi kot posledico prepoznega obiska pri zdrav- niku. Očetova velika želja je, da bi se zahvalil gospodu dr. Potrču, svojemu rešitelju, kot ga imenuje, ki se je za nje- ga zavzel in tudi uspešno opravil operacijo. Dejal, da če bi imel denar, bi mu kupil lepo darilo, ker pa je revež, naj mu bo iskrena hvala, njemu in vsemu osebju na 10. etaži Splošne kirurgije v Mariboru. Sedaj je v postelji, ne more več vstajati. Zahvalil bi se rad tudi svoji zdravnici, ki ga je sprejela, gospe dr. Pet- kovičevi iz Majšperka, ki ga večkrat pride pogledat, po- sebej hvala tudi patronažni sestri Lidiji Mally. Ivan in Valica Beranič iz Majšperka 12-ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 16. FEBRUAR 1995- TEDNIK •> Vesna Ribaril / Osmi del: začenja se tisti del brazilske izkušnje, zarodi česar sva tukaj - PRAKSA rangevi nama pripravijo prijeten sprejem. Po večerji pa naju povabijo na nogometno igrišče podjetja Eric- son kjer je gospod Orange eden vodilnih uslužbencev. V čast brazilske zmage proti ZDA delavci podjetja odigrajo prijateljsko tekmo. Pravi nogo- metni navdušenci so ti Brazilci. Čeprav je ura šele šest popoldne, se tekma odvija pod reflektorji - tukaj ob ekvatorju je noč vse leto enako dolga dnevu. Prebujanje popestri zvok air conditiona. Naprava mi pomaga do zavesti, kje pravzaprav sem. Se- veda. Danes se začenja tisti del brazilske izkušnje, zaradi česar sva tukaj. Praksa. Miriam naju spremlja v bolnišnico. INŠTITUT ZA TROPSKO MEDICINO. Po tem, kar sem doživela v bolnišnci v Niteroju-u, sem spet presenečena. Tokrat po- zitivno. Tukaj vladata red in čistoča. Brez čakanja pa tudi tukaj ne gre. Spoznava dr. Eucidiusa. Ta je v bolnišnici odgovoren za delo s študenti in zanje pomeni strah in trepet. Ko se spoprijateljiva z nji- mi nama povedo, da je izpit, ki ga opravljajo po končani praksi tukaj, najtežji med vsemi v času njihove- ga študija. "Fino", si mislim, se bova vsaj veliko naučili in veliko videli. Zal pa se zadeva obrne malo drugače. Gospod Eucidius je seve- da ponosen na to, da sva medve še en prispevek več k bogati medna- rodni zasedbi v bolnišnici, ni pa Z Alenko sva opravljali prakso na Inštitutu za tropsko medicino v Manausu. posebno navdušen nad komunika- cijo v angleščini. Ob bodočih nakl- jučnih srečanjih naju je prijazno pozdravljal po brazilski navadi s palcem dvignjenim v zrak (kar izg- leda nekako tako kot pri nas što- parji zaustavjajo avtomobile): "TUDO BOM!" (Vse v redu!). Se- veda sva mu tudi medve prijazno odvrnili: "TUDI BOM!" (Vse v redu!), vendar ga po nekaj neuspe- lih poskusih nisva več nadlegovali z najinim zanimanjem za tropsko medicino. Znajti sva se morali drugače. Študentje, ki naj bi za silo obvladali angleščino so naju pri- jazno sprejeli kot pomoč pri svo- jem delu v ambulantah, dopoldan pa so bili na oddelkih preveč za- posleni s svojimi obveznostmi in študijem. Najina rešilna lučka je bil stažist Georgi, ki je odlično obvladal angleščino. Razen tega, da nama je predstavljal svoje paci- ente in sva mu pomagali pri njego- vem delu, je vedno našel tudi do- volj časa, da naju je peljal tudi na druge oddelke v bolnišnici, kjer so nama vedno z veseljem predstavili svojo problematiko. Komunika- tivni kot so, so vedno pokazali tudi zanimanje za življenje pri nas, kot medicince pa jih je še posebaj zani- malo stanje v našem zdravstvu in s kakšnimi problemi se ubadamo. Seveda jih je zanimalo tudi zakaj sva tam in zakaj naju zanimajo rav- no tropske bolezni, ki so pri nas pravzaprav redkost. Običajno te bolezni pri nas srečamo pri turis- tih in popotnikih, ki imajo to smo- lo, da jih staknejo med popotovan- ji na različne konce sveta, kjer so bolezni, ki sva jid spoznavali v Ma- nausu, še vedno razširjene. Obvladovanje malarije je tukaj rutinska zadeva. Voda in gozd sta pravi raj za komarje, prenašalce plazmodijev, ki povzročajo mala- rijo, zato ni nič čudnega, da je ta bolezen v teh krajih evidenčna. Ena ambulanta je vsakodnevno namenjena za paciente z malarijo. Ob popoldnevih se z Alenko iz- menjujeva in vsak dan ena pomaga študentu v tej ambulatni. Čez dan se zvrsti po sto in več pacientov. Za malarijo oboli le malo mestnih lju- di, saj Manaus leži ob RIO NE- Deklica obolela za Malarijo. Mama jo je pripeljala v bolnico iz 80 km od- daljenega kraja. GRU - Črni reki, katere voda je mračno kisla in zato neugodna za razvoj komarjev. Pacienti, ki pri- hajajo, živijo predvsem v okoliških vaseh, ki ležijo ob reki SOLIMO- ES ali njenih pritokih. Ta reka je mnogo mlajša, na nek način si še vedno utira svojo pot - na to kaže tudi voda, ki je močno kalna, za razliko od vode Črne reke, ki po barvi vode upravičeno nosi svoje ime - in ima bujno vegetacijo. Neprijetnih malih brenčečih zverinic - komarjev, je ob reki SO- LIMOES, kot sva se ob obisku enega od teh krajev tudi sami uspe- li prepričati, ogromno. Kmalu tudi v portugalščini obvladava osnovne simptome ma- larije in osnovno terapevtsko she- mo, tako da skoraj samostojno po- magava ostalim študentom v am- bulatni. Opazila sem, da se brazil- ski študentje medicine med študi- jem učijo več praktičnega dela kot pri nas. Že od prvega letnika dalje so prisotni pri delu v bolnicah, v zadnjih letnikih pa celo popolno- ma samostojno delajo s pacienti. Vedno imajo sicer na razpolago tudi mentorja, na katerega se lahko zanesejo v dvomljivih pri- merih, vendar je tudi predpisovan- je zdravil in pisanje receptov v glavnem prepuščeno študentom samim. To pa je zanje vsekakor velika odgovornost. V splošni ambulatni se vrstijo predvsem diareje, vnetja dihal, in jetrna ciroza, spremlje- valka alkoholizma. Vse te bolezni kažejo na slabe življenjske razmere in tudi higienske standarde, v ka- terih ti ljudje živijo. V državno bolnico prihajajo ljudje nižjega in najnižjih slojev, ki nimajo denarja, da bi si privoščili privatne zdrav- nike. Mnogi komaj zmorejo za av- tobus ali ladjo, s katero morajo do mesta, do zdravnika, kadar zboli- jo. Tistih, ki ne premorejo niti tega, tu ne vidimo - prepuščeni so* sami sebi, kjer koli že živijo. Poleg celotne palete barv kože, ki sem jo tukaj srečala - tukaj je namreč težko govoriti o belcih in črncih - barve so tukaj res povsem pomešane, me je pri pacientih, s katerimi sem prišla v stik v bol- nišnici, fasciniralo še nekaj. Po- gosto močno bolni ljudje so bili ve- drih in nasmejanih obrazov. Mnogokrat mi je bilo težko ver- jeti, a je z njimi sploh kaj narobe.Iz oči pa jim je sijalo zaupanje. V celem mesecu sem srečala samo dva bolnika, ki sta dajala re- snosti svojega zdravstvenega stan- ja pravi videz. Branico Cestniic / Pismo iz Rima O slovensko-itali' janskem spj^ru O slovensko-ita- lijanskem sporu se zadnje čase tu- kaj - v Italiji - ne poroča veliko. Če je pri nas napre- dek ali zastoj v po- gajanjih med državama novica dneva, je v Italiji ta ista novica povedana mimogre- de ali zapisana nekje ob rob. Pa vendar, tudi po zaslugi tega spora, Slovenija danes Italijanu ni več takšna neznanka, kot je bila še pred letom dni. V okviru tega spora se mi je nekaj- krat zgodilo, da sem moral skupaj z Italijani razglabljati, včasih celo po- lemizirati okrog istrske problemati- ke. Stvar ni preveč prijetna, saj se v takih debatah nehote začnejo "preštevati kosti" ene in druge strani. Ti "grobarski" argumenti so morda v določenih situacijah potrebni, običajno pa so znamenje obojestran- ske nezrelosti za dialog. Pri nekaterih sogovornikih sem opazil določeno mero začudenosti, ko so govorili o Sloveniji in sloven- ski politiki do Italije. Kako da je ra- zumljivo, da se narodi med seboj spričkajo, ni pa razumljivo, da se "mala" Slovenija drzne spreti z "veli- ko" Italijo. Ali ni Slovenija v vseh pogledih v podrejenem položaju? Ali ni v interesu Slovenije prikloniti se močnejšemu sosedu v upanju, da bo padla kakšna drobtinica kruha z njegove bogato obložene mize? To začudenje izvira, bodisi iz ne- poznavanja razmer, bodisi iz pred- sodka o "hierarhiji narodov". (Ti dve hibi sta prisotni seveda tudi na slo- venski strani.) Nepoznavanje razmer je očitna. Povprečni Italijan - pustimo ob stra- ni fašistoidne prenapeteže - je pre- pričan, da sta "Istra in Dalmacija bili vedno italijanski". "Tudi italijanski, odgovorim običajno na to trditev in povdarim "tudi". Bilo bi nepravično zanikati beneško-italijansko zgodovinsko navzočnost vzdolž jadranske obale. Prav tako pa bi bilo nepravično označiti slovensko navzočnost vzdolž te iste obale kot drugorazred- no in številčno zanemarljivo. Bolj kočljivo je, ko italijanski sobe- sednik pride na dan s pregoni, požigi in pokoli, katerih žrtev so bili leta 1945 istrski Italijani. Zabrusiti: "Kaj pa vi? Koliko naših pa so po ne- dolžnem pobili vaši?", se mi zdi ne- dostojno, če ne celo nizkotno. Jej primerno je, da se - namesto spuščanja v "grobarske" argumente - vsa konfliktna problematika postavi v širše socialno-zgodovinske okvire dvajsetega stoletja. Potrebno je spomniti sogovornika, da je to stoletje porodilo razne nacio- nalizme, inperializme, fašizme, ko- munizme... Slovenski in italijanski narod sta bila, bodisi žrtev, bodisi akter teh nasilnih ideoloških blo- denj. Noben izmed njuju ni čist in noben ni povsem umazan. Krivično in kratkovidno bi bilo, če bi drug drugega sodila samo po umazanih dejanjih. Preidimo na predsodek o "hierar- hiji" ali "lestvici narodov". Mnenje, da so eni narodi "več" in da so drugi "manj", je v grobi obliki živo v neka- terih evropskih naci-frakcijah. V "mehki" obliki pa je lahko prisotno v vsakem izmed nas. Seveda to ne pomeni, da smo ali da bomo postali rasisti. Pomeni le, da še vedno nismo zreli za personalistično kulturo, se pravi, še vedno cenimo sebe in sočloveka po tem, kar "ima" in ne po tem, kar "je". Posledica takšne naravnanosti je napačno pre- pričanje, da nam tisti, ki "ima manj" duhovno-kulturnih in ekonomsko- materialnih dobrin, nima kaj dati ali povedati. Zgodi se, da ti kakšen italijanski sobesednik direktno nakaže, češ "Slovenci ste na lestvici narodov ne- kaj klinov nižje od nas". V odgovor bi mu lahko brez skrbi naštel nekaj statističnih dejstev - na primer: Slovenci preberemo več knjig kot Italijani, imamo več računalnikov na število prebivalcev kot Italijani, smo daleč pred njimi glede kabelske televizije... Ampak takšni argumenti so rahlo otročji in ovirajo pot k višji obliki dialoga. Bolje je dvigniti pogovor na raven humanističnih principov, ki jih teo- retično vsi priznavamo. Eden izmed teh principov pravi, da je vsak narod edinstven in nenadomestljiv. Vsak narod je lahko v kakšni stvari vzor in učitelj drugim narodom - tudi slo- venski italijanskemu in italijanski slovenskemu. Ta princip je moč obrazložiti z ne- katerimi posplošenimi vzorci med- sebojnega bogatenja: mi lahko Itali- jane poučimo o delovni zagrizenosti in o spoštovanju urnika, oni nas o delovni iznajdljivosti in interpreta- ciji urnika; mi njih o negovanju av- tomobila, oni nas o tem, da avto ni božanstvo, ampak le prevozno sredstvo; na duhovnem področju jih lahko poučimo o duhovni zbranosti, oni nas o duhovni sproščenosti; v kulturi in umetnosti smo jim lahko vzor za lirično poglobljenost, oni nam za epično dramatičnost... Skratka, zrelo dialogiranje je osno- va za pristno sožitje med narodi. Občutki o lastni večvrednosti ali manjvrednosti pa dušijo dialog in postavljajo vizijo združene Evrope na tir ideološke utopije. Takšnih in drugačnih utopij pa smo oboji - Itali- jani in Slovenci - siti. TUDI LETOS MUZEJSiCA KREATIVNA DEUVVNICA "MASKE s polno paro se bliža pust. V Pokraj- inskem muzeju Ptuj smo se tudi letos odločili, da izpeljemo muzejsko krea- tivno delavnico na temo " MASKA ". Letos se bomo lotili izdelave kostu- mov 19. stoletja. OBDOBJE ROMANTIKE ( 1820 - 1850) 1820-1836) Obdobje med leti 1820 in 1825 je ob- dobje spreminjanje modnega stila em- pira v modni stil romantike. Prihaja do sprememb lege pasu. Od leta 1825 se pas izpod prs pomika v anatomsko lego pasu. Zraven spremembe pasu prihaja do sprememb v velikosti rokavov, ki postajajo v zgornjem delu vedno večji, polnejši... TIPI OBLEK: -oblačila so prilagoje- na času dneva in aktivnostim, s katerimi se ženske ukvarjajo. Tako imamo ju- tranjo oblačilo, dnevno oblačilo, pro- menadno oblačilo, oblačilo za kosilo, večerno oblačilo, ki se razlikujejo med seboj v materialu, barvah, funkcional- nosti, silhueta ostaja ista. SPODNJE PERILO: - spodnje hlače, ki jih že nosijo ženske vseh socialnih razredov. Posebnih sprememb ni. Dol- ge spodnje hlače s čipkastimi robovi se še zmeraj uporabljajo. Ženska srajca, še vedno dolga do kolen, široka in ponava- di s kratkimi rokavi. Steznik omogoča ožji pas od običajnega in tako pripomo- re k ustrezni silhueti.Spodnje krilo je iz več slojev blaga in s tem prispeva k širini oblačila. DNEVNOOBLAČILO: -brezvlečke in ojačanj spredaj in zadaj. Ovratnik je ponavadi visok do brade, V izrez ali pa je na različne načine izdelan z naborki, draperijo. Veliki vratni izrezi so pona- vadi napolnjeni z bombažno spodnjo srajco. 20. im 30. leta tega stoletja se poj- avljajo V izrezi, ki prehajajo od ramen do pasu, spredaj in zadaj. Prav tako so moderni široki, beli ovratniki. Rokavi se pojavljajo v mnogih varian- tah: široki v zapestju in na intervale pre- vezam s takovi; polni in široki od ramen do komolca, nato ozki do zapestja; širo- ki v ramenih nato postopno zoženi do zapestja; ekstremo široki rokavi, ki se stisnejo v manšeto. Višina pasu se zniža, vendar je še ved- no malce nad anatomsko višino pasu. Krilo oblačila je dolgo do tal vse do 1828, ko se začne krajšati do gležnjev in leta 1836 se začne krilo ponovno daljšati do narta. Uporabljen material je mus- lin, tiskan bombaž, volna merino, ba- tist,... VEČERNO OBLAČILO: -to se razi. kuje od dnevnega oblačila po detajlih, silhueta ostaja ista. Globok vratni izrez, krajši rokavi, krajše krilo. V 20. letih je ovratnik oglat, ovalen, v poznih 20. le- tih pa sega vratni izrez do ramen. Upo- rabljen material jesatenska svila, organ- di, lahkoten bombaž in lan, svileni mus- lin... Barve so predvsem pastelne, z majhnimi vzorčki ali brez. VRHNJE OBLAČILO: - podnevi so ovratniki zakriti z različnimi deli, ki so ločeni od oblačila: - šali; široke, kratke pelerine segajo od ramen preko prsi, v obliki velikega ovratnika; kratke pele- rine, ki se v pasu zvežejo; kratke jaknice preko života in druge različice kratkih pelerinic. PRIČESKE: - v zgodnjih 20. letih so spen jale ženske lase okrog glave zadaj v svedre las, v vozliček ali figo. Po letu 1824 si vstavljajo različne vložke umet- nih las v obliki kite ali zvitkov. Lasje ob strani so lepo naviti, skodrani. POKRIVALA: -ponavadi klobuk z dolgim okrajcem, ki se spredaj visoko dviguje. Na glavo je nataknjen kot čepi- ca in spredaj zavezan s trakom. Okrašen je s perjem in čipkami. Ponavadi so takšni klobuki iz blaga, okrajci pa togi, utrjeni, trdi, da lahko samostojno držijo značilno linijo. Okrasi na glavah vkjučujejo dragulje, trakove, cvetlice, perje... 1836-1850) Silhueta oblačila se rahlo spremeni iz lahkotne, pplne oblike v povešeno, ne- voluminozno. Polnost v rokavih ne zgi- ne, prenese se iz zgornjega dela v celoten rokav vse do leta 1840, ko se začnejo ro- kavi ožiti. Zgornji del: prevladuje predvsem oblačilo v enem delu, nosi se pa že tudi v dveh delih. Tako se pojavlja zadaj spet, oprijet zgornji del, ki sega pod pas. V uporabi je tudi zgornji del, ki je podo- ben moškemu suknjiču. Zgornji deli se- gajo ponavadi do pasu in se zadaj zapen- jajo s kaveljčki, gumbi... Rokavi se pomaknejo na ramena po letu 1838. Pojavljajo se v različicah: -rokavi z naborki v vodoravni in nav- pični liniji. Na ramenih so polni, sočni, v komolcu se pa naberejo in zožijo v oprijeto manšeto, ki sega do zapestja. Iz mode gredo že v zgodnjih 40. letih. -rokav "en bouffant", ki se pojavlja v različnih varijacijah polnosti rokava, najpogosteje se pojavlja v obliki, ki se močno razširi od komolca do ramen. -ozki rokavi v različnih variantah: okrasni naborki, gube okrog komolca, krajši rokavi preko ožjih rokavov ali epoletena ramenih... -nova oblika rokavov, ki se pojavijo v zgodnjih 40. letih: ožji rokav v ramenih, od komolca do zapestja pa se zazširi v zvončasto obliko. Bele čipke in vezenine krasijo bom- bažno ali laneno spodnjo srajco, ki po- nekod uhaja na vidno mesto izpod roka- vov. Krilo: -široko, nabrano v pasu. Spre- membe, ki se pojavijo okrog leta 1840 vključujejo: -ostre robove oblek obšite z trakovi za preprečitev prehitrega uma- zanja oblačila; všiti žepi v krilo; pojav- ljajo se različni okraski, čipke, naborki, nazobčani robovi obleke. VEČERNO OBLAČILO: -silhueta le-tega je enaka dnevnemu oblačilu. Spremembe, ki se pojavljajo so:-dekol- teji so globji (od ramena do ramena), ve- liko oblačil ima ovratnik, ki sledi liniji dekolteja; okraski najvišje kvalitete, predvem iz čipke, trakov in cvetni do- datki; material je svila, moire, žamet, organdi...; nekatera krila z zgornjim krilom se odpirajo in razširijo. PRIČESKE: -na sredini razdeljene in na vsaki strani čez ušesa segajoča pričeska iz dolgih las, ki so v višini ušes kot sval jki speljani okrog glave ali pa so lasje na vsaki strani oviti in obkrožajo ušesa. Zadaj so lasje speti v figo. POKRIVALA: -ni sprememb, na novo se pojavijo le sončni klobuki iz kvalitetnega bombaža ali lanu. Zadaj imajo naborek, da vrat ščitijo pred son- cem. Klobučki so še vedno kot čepica natakn jeni na glavo, spredaj pa se krajec visoko dviga nad čelo v obliki kroga, ka- terega ogrodje je iz kovine. VRHNJE OBLAČILO (1820-1850): -Plašč, s krznom obrobljen sledi liniji, ki se pojavi sredi 30. let 19. stol. z manjšimi variacijami. Okrog leta 1836 se nosi predvsem daljši plašč, ki se poz- neje skrajša. Večerna varianta plašča je razkošnejša v materialu in dekoraciji. Narejen je iz žameta, satena. Pojavijo se še kratki plašči; pelerine, podobne dolgi ruti; tričetrtinski plašči -"burnous"; ohlapen plašč do kolen... OBUTEV: - nogavice, ki so narejene predvsem iz bombaža, svile, redko vol- ne. K večerni toaleti v 30. in 40. letih spadajo črne svilene nogavice. Čevlji so podobni copatkom z ozkim sprednjim delom. V 40. letih se pojavijo majhne petke. Za večerno toaleto se do 40. let uporabljajo copatki iz črnega satena, ka- sneje se začnejo pojavljati sandali iz be- lega satena. Za hladno vreme uporabi ja- jo usnjene čevlje ali škornje. DODATKIi: -rokavice, ki se nosijo podnevi in zvečer. Dnevne rokavice so kratke, narejene iz bombaža, svile; večerne rokavice so dolge do komolcev vse do srede 30. let, nato se skrajšajo. Po- javijo se rokavice brez prstov. Ročni do- datki vkjučujejo še žensko ročno torbi- co, denarnico, muf, dežnik, pahljačo. Ko so klobuki zelo veliki, so dežniki ne- potrebni, zato so bili le-ti v 20. in 30. le- tih neodprti. Dežniki 40. let so majhni. NAKIT: -v 20. in 30.letih nosijo žen- ske zlate verižice z medaljoni, obeski, dišečimi stekleničkami, križi; okrasne verižice okrog pasu, broške, zapestnice, laketne obročke, uhane. V 40. letih nosi- jo ženske manj nakita. Največ pozor- nosti je namenjeno okrasu vratu. KOZMETIKA: -rižev prah se upo- rabja za povdarjanje bledice, ostala ličila nimajo velikega pomena. Stanka Vauda TEDNIK - 16. FEBRUAR 1995 ODTOD IN TAM-13 KIDRIČEVO / ZELENI OPOZARJAJO llsnlarne ne bol Zeleni Kidričevega so se no prvem letošnjem sestanku zbrali v četrtek, 12. januarja v prostorih občine Kidričevo. V uvodnem delu je predstavnik zelenih Ptuja Stanko Žunec ugodno ocenil rezultate volitev, ki so bili že objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. V občini Kidričevo so bili izzidi volitev za zelene še posebej ugodni, saj so dobili kar 10,2 odstotka glasov, kar je zadoščalo za dva občinska svetnika. Čeprav ocenjujejo da je izzid volitev nad pričakovanji - z nekoliko večjo angažiranostjo bi lahko zagotovo pridobili še kakšen glas, saj imajo Zeleni v Kidričevem zelo veliko simpatizerjev - so sklenili, da se bodo za naslednje volitve morali še bolje pripraviti. Precejšen del razprave so namenili gramoznici v Kungoti. Gost sestanka, Franjo Palčič je povedal, daje podjetje Tampon redno plačevalo odškodnino za spremembo namembnosti zemljišč, kijih je koristilo, pa tudi davek za odkopan in prodan gramoz. Zelene Kidričevega je seznanil tudi z vsebino nekaj pomembnih dokumen- tov, za katere do sedaj niso vedeli. Gre predvsem za pogodbo med Tamponom in Gozdnim gospodarstvom o najemu omenjenih zemljišč za gramoznico. Vendar so kljub temu v razpravi ugotovili, da projektna dokumen- tacija iz Gradbenega podjetja na podjetje Tampon 17. januarja 1992 ni bila prenesena zakonito, saj o tem ni sklepalo pristojno telo - delavski svet. V pogodbi med GG in Tamponom je opredeljen način sanacije gramoznice, ki jo mora najemojemalec sanirati v fa- zah po dva hektara in jo na lastne stroške pripraviti za pogozdovan- je. Tampon je moral strošk; po- gozdovanja plačati vnaprej. Ker želi Tampon gramoznico še na- prej širiti, saj je GG že zaprosil za odmero nove sečnje, so sprejeli še vrsto stališč, priporočil in skle- pov. Občini Kidričevo Zeleni predla- gajo, da takoj prične s pripravo odloka o koriščenju naravnih do- brin na njenem območju, ter, da v skladu z zakonom o varstvu okolja čimprej določijo ekološki davek za poseg v njen prostor. Pripo- ročili so uradno izmero gramozni- ce, saj bo le na tak način ugotovlje- na dejanska poraba gramoza. Ze- leni so se ob tem zavezali, da bodo skupaj z GG pričeli pripravljati strokovno podlago za nadaljno sa- nacijo gramoznice. Zavzeli so se tudi za to, da bi Dravsko polje prišlo pod patronat države, saj bo po njihovem mnenju le tako možno ohraniti zajetja pitne vode. V ta namen bodo Zeleni v krat- kem organizirali še eno okroglo mizo o Dravskem polju. Stanko Žunec je opozoril na (takrat še namen) prodaje Mer- catorjeve Zaščite usnjarni Schmidt iz avstrijskega Feldba- cha in ob tem spomnil na slabe izkušnje Zelenih z gospodom Schmidtom v polemiki okrog gradnje usnjarne v Gočovi pri Lenartu. Ker je bil takrat med možnimi lokacijami za gradnjo usnjarne omenjen tudi Talum, Zeleni upajo, da bodo Kidričani pozorni na poslovne poteze Schmidta in Taluma, saj ne bodo dovolili morebitne gradnje usnjarne v Kidričevem. Ker je Kidričevo zadnje čase ekološko precej osveščeno in ker dokaj uspešno celi "stare ekološke rane", so zeleni izrazili željo po strokovnem sodelovanju z novim županom in njegovimi sodelavci, predvsem na področju prostorske ureditve in varstva okolja, pa tudi na področju izobraževanja. Med drugim pa so ob koncu sklenili da bo treba čimprej pripraviti načrte za sanacijo gramoznice pri Župečji vasi, da se bodo v kratkem dogovorili o tradicionalni spom- ladanski akciji čiščenja okolja, ter da bodo akcijo drevesnih sadik in biokomposta razširili ludi v nasel- ju Kidričevo. ^-OM bORNAVA / OB SO.OBLETNiCI ZMAGE NAD FAŠIZMOM Potožili venet lui ipniiiiii* sleci obCrto w Bittl^^lttMcili Podobno kot 4. februarja v Gorišnici so minuli četrtek, ob 50. obletnici zmoge nad fašiz- mom, na Kovačičevi domačiji v Bratislavcih, pri spominskem obeležju partizanom tako imenovane Natašine skupine, ki je bila nc tistem mestu izdana in napadena, obudili spo- min na padle med drugo svetovno vojno. Natašina skupina je bila usta- novljena 27. aprila 1941, na dan ustanovitve Osvobodilne fronte in je delovala v glavnem na območju sedanje dornavske občine. Na dan 9. februarja 1945, tri mesece pred osvobo- ditvijo, je bila skupina izdana, obkoljena in napadena s strani enot Gestapa, ki so sedem, od enajstih članov skupine, zverin- sko ubile. Na mestu, kjer je po- tekal krvavi boj, so krajani pos- tavili spominsko obeležje, ki ga sestavlja sedem granitnih blo- kov, z imeni padlih. Zbranim sta v četrtek med dru- gimi spregovorila Ivan Rau, pred- sednik občinske organizacije Zve- ze borcev in udeležencev NOB ter dornavski župan Anton Velikon- ja. Delegacija v sestavi Ivan Bevk, Franc Geč ter Ivan Školiber, slednja sta še edina živeča iz Natašine skupine, pa je na spo- minsko obeležje položila venec. Fotografija (vodoravna, dvoko- lonska): Med komemorativno svečanostjo ob spominskem obe- ležju v Bratislavcih Tekst in posnetek: D.Sterle UUBUANA/KMECKA DRUŽBA POLNI DRUGI SKLAD v kmečko družbo za upravljanje investicijskih skladov je do 6. februarja vložilo certifikate 56 tisoč Slovencev, od tega je dobrih 23 tisoč vlagateljev delničarjev Kmečkega sklada 2. Kmečka družba je dobila od Agencije za privatizacijo dovoljenje, da tudi osnovni kapital sklada 2 poveča na devet in pol milijarde tolarjev. Tako ima možnost vlaganja v ta sklad še 10 do 15 tisoč Slovencev. Kmečka družba je dos- lej zbrala nad 9 tisoč certifikatov v Podravju, največ v Ptuju in MB z okolico. Kmečka družba je sprejela poslovnik za delo Regionalnih in- vesticijskih odborov. Člani teh bodo ljudje iz posameznih regij, ki bodo sodelovali v nad- zornih svetih podjetij. katerih solastnik bo Kmečka družba. Kot prvega so ustanovili Re- gionalni investicijski od- bor za Podravje. Njegov predsednik je Tone Ko- lar iz Maribora, dipl. ing. agronomije in magister poslovno — organizacij- skih znanosti. S tako obliko organiziranosti se certifikatsko premoženje vrača v upravljanje regij, iz katerih je prišlo, kmečka družba pa si tako zagotavlja učinkovit in strokovni nadzor upravl- janja podjetij v svoji lasti. 14-ŠPORT 16. FEBRUAR 1995- TEDNIK VITEŠKI LOKOSTRELSKI KLUB FRIDERIC I. Ztaicit^fe t«i«k« wmbi%l voliki če se niste vedeSi, da imamo Ptujčoni tudi ioliostreisitl klub, in to viteški po vrhu, je prav, da vam ga na kratko predstavimo. Viteški lokostrelski klub Fride- ric I. je sicer še zelo mlad klub, saj uradno obstaja šele od leta 1993. Vendar pa njegovi prvi zametki se- gajo že v leta 1981, 1982, kar ve ver- jetno malokdo. Sicer je bil takratni klub le sekcija mariborskega loko- strelskega kluba, vendar ptujsko okolje v tistih časih ni bilo kdove kako dovzetno za te vrste športe, zato tudi lokostrelci niso želeli biti preveč izpostavljeni. Ker pa je bila, kot pravi podpred- sednik kluba, tekmovalec in trener Marjan Kokol, želja po lastnem loko- strelskem klubu zmeraj prisotna, se je peščica nadebudnih ptujskih loko- strelcev odločila, da to željo tudi ude- janji. V letih 1992, 1993, je bila v Ptuju aktualna razstava turkerij, na kateri je razstavljal tudi Franc Oblak, izde- lovalec lokov iz Radovljice. Njegova posebnost so loki, ki datirajo daleč nazaj v zgodovino in ki jih izdelujepo zelo avtentičnih načrtih. Razstava, ki si jo je lahko ogledala širša populacija Ptuja, je bila neke vrste razlog in po- vod, da je zanimanje za lokostrelski šport v Ptuju naraslo. Tisti, ki so pri tem imeli resne namene, kakih dvaj- set jih je bilo, so se odločili organizi- rati in 7. aprila 1993 je bila prva usta- novna skupščina Viteškega loko- strelskega kluba Frideric I. Danes šteje klub že 42 članov, od cicibanov in mladincev do tekmovalcev v član- ski konkurenci, prevladujejo pa za- enkrat moški. BREZ PROBLEMOV NE GRE Največji problem, s katerim se srečujejo je seveda prostor, saj bi po- trebovali dvojnega in še ta bi moral biti dovolj dolg in ustrezno zavaro- van. V zimskem času so si vadbo en- krat tedensko zagotovili v telovadni- ci osnovne šole v Kidričevem in so še kako hvaležni vodstvu šole, ki je pris- luhnilo njihovi prošnji. Zunanje prostore pa so v sodelovanju z Učnim centrom v Ptuju pridobili lansko pomlad in sicer na starem, že nekaj časa neustreznem, strelišču v Babu- sekovi grabi, kjer so z manjšimi ze- meljskimi deli zemljišče zravnali, očistili in usposobili za vadbo. Po- grešajo le še manjšo lopo za shranje- vanje tarč in ostale opreme. Klubske- ga prostora, kjer bi se lahko redno ses- tajali, še vedno nimajo, želijo in upajo pa, da se bo počasi tudi to uredilo. Z nabavo lokostrelske opreme, ki je zelo draga, je bilo sprva prav tako težko in še danes le-ta ni vrhunske kvalitete, čeprav je predpogoj za vrhunske rezultate. Finančnih sred- stev, zbranih z minimalno klubsko Podpredsednik kluba, tekmovalec intrener Marjan Kokol članarino, ni nikoli dovolj za nakup vsega potrebnega, zato je nabava lo- kov in opreme še zmeraj prepuščena vsakemu tekmovalcu posebej. Tre- nutno je na voljo kakih dvajset kosov strelnega orožja z opremo, nekaj lo- kov pa se trudijo zagotoviti tudi s klubskimi sredstvi, vsaj toliko, da bi bili na razpolago začetnikom. Z VADBO TUDI DO REZULTATOV v osnovi obstajajo v lokostrelstvu trije stili, katere razvijajo tudi v klu- bu Frideric I. Začetniki se najprej srečajo z lokom, ki je najbolj enosta- ven, še brez merilnih naprav in pri streljanju je največ odvisno od člove- kovega občutka. Sledi tako imenova- ni olimpijski lok, s katerim streljanje je trenutno edina olimpijsko prizna- na disciplina. Ta lok ima lahko meril- no napravo in nekatere druge pripo- močke, ne sme pa imeti mehanskega proženja, tako, da je še zmeraj precej pomemben človekov občutek za streljanje z njim. Tretja kategorija je "compond" lok, ki je sestavljen lok. Je veliko močnejši, k čemer pripomore sistem škripcev za nateg tetive, pa tudi strelec se ob merjenju manj utru- di. Pri tem loku je dovoljen mehanski sprožilec, ki ne vpliva na let puščice. Ptujski lokostrelci si prizadevajo zagotoviti predvsem množičnost v tem športu, obenem pa se trudijo vzgojiti tudi dobre tekmovalce. Vrhunskih rezultatov še ne dosegajo, zato so zaenkrat veseli kakršnekoli boljše uvrstitve. Tako so sredi januarja, kljub neka- terim tehničnim težavam, v sodelo- vanju z Lokostrelskim klubom Mari- bor, v športni dvorani Mladika orga- nizirali tekmovanje, na katerem se je zbrala domala vsa lokostrelska sme- tana Slovenije, saj je tekmovanje štelo za izbor na svetovno prvenstvo. Tudi Ptujčani so dobili možnost, da nastopijo, uradno prvič odkar obsto- jajo, ter potrdijo svojo formo in so z uvrstitvami v zgornjo polovico vseh nastopajočih bili zelo zadovoljni. Zdaj upajo, da bo vsaj tistim naj- boljšim v klubu uspelo izpolniti po- trebno normo za nastop na letošnjem državnem prvenstvu. Razen tega si prizadevajo svoje člane tudi dodatno izobraževati, in to preko tečajev Lokostrelske zveze Slovenije ter si na ta način zagotoviti potrebne kadre, predvsem trenerje in sodnike. ŠE O IMENU KLUBA Pravzaprav sta razloga za ime "Viteški lokostrelski klub Frideric I." dva. Že v času nastajanja kluba se je ustanovna peterka članov odločila, da bi morala vsa stvar dišati po zgodo- vini. Lokostrelstvo kot tako je del viteštva, ki je bilo prisotno tudi v naših krajih. Je torej del naše zgodo- vine, ki so jo lokostrelci želeli izpos- taviti v imenu svojega kluba. Razen tega je bil Frideric I. prvi ptujski vi- tez, zato je njegov grb postal zaščitni znak lokostrelskega kluba. Tekst in posnetek:D.Sterle RALLT GRADOVI NA SLOVENSKEM Bmi od oblib odkiinomloi Im spos« rally "Gradovi na Slovensitem" je vključen v slovensko preventivno prometno akcijo "Mi- nus 10 %". Nastal je po ideji Elizabete Škofca, nekoč aktivne rally voznice. Letošnji rally bo že peti. Lani so udeleženke obvozile 30 gra- dov. Pomen prireditve ni samo v preventivi, je veliko več, pomeni odkrivanje in spoznavanje slovenske kulturne dediščine, gradov, ki jih je na Slovenskem veliko, a žal večina v kritičnem stanju. S tem, ko si udeleženke tekme za svoje postojanke izbirajo gra- dove, hkrati opominjajo družbo na njeno dolžnost do teh spomenikov preteklosti. Kot je povedala najbolj zaslužna za rally, Elizabeta Škofca, si bodo ude- leženke v veliko čast štele, če bo tudi po njihovi zaslu- gi prišlo do obnove kateregakoli od slovenskih gra- dov, ki jih odkrivajo in spoznavajo na svojih poteh. Vsaka dosedanja tekma je pustila neizbrisen pečat. Ženske različnih poklicev in starosti iz različnih kra- jev Slovenije so se med seboj spoznale ter postale pri- jateljice. V času med dvema rallyima si vzamejo čas in se ponovno vračajo v gradove ter s tem tudi prispe- vajo k turističnemu oživljanju gradov. Letos bodo udeleženke turističnega rallyija štartale prvega aprila na Štajerskem. Začetek vožnje bo na ptuj- skem gradu,odtampabopotvodilanaVurberk,vHras- tovec, Negovo, Sveto Trojico, Dornavo, Veliko Nedel- jo, Ormož, Muretince, Bori, Turnišče in znova na ptuj- ski grad. Na skoraj vsaki točki se bo nekaj dogajalo. Vrhunec prireditve bo poroka med podjetjem Belo Eli- zabete Škofca in Skupnostjo slovenskih gradov. Poročni priči bosta žena predsednika države Štefka Kučan, ki je tudi častna članica skupnosti in dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Pogoj za udeležbo je starost nad 18. let, vozniško dov- oljenje, tehnično brezhibno vozilo ne glede na znamko in veliko dobre vol je. Da ne bopomote, rally Gradovi na Slovenskem ni nobena dirka. Na njem se vozi strogo po predpisih. Svoje vozniške spretnosti bodo udeleženke dokazovale na dveh spretnostnih vožnjah. Štartnina še ni določena. Prijave za udeležbo sprejemajo na telefonski številki 061 - 44 22 97, Ptujčanke lahko izpolnjeno prijavnico oddajo v uredništvu Tednika,Raičevaulica6 Ptuj, do 5. marca. NOGOMETAŠI IZ OŠ LJUDSKI VRT Ptuj-dvorana Center. Dvoranska nogometna prvenstvasozdajžestal- nica v šolskem tekmovalnem spore- du Igralcev vseh starostnih skupin. Prejšnikonectednajeblivznamenju finalnega turnirja ŠŠO v malem no- gometu za starejše učence. Mladi iz OŠ Ljudski vrt so upravičili vlogo favorita,, biii so tisti, ki so večinoma diktirali razplet iger in tek- movanje zaključili sebi v prid. Vajeti so imeli ves čas v svojih rokah in predvsem po zaslugi navdahnjene, povezave In učinkovite igre dosegli, željeni cilj. Toda, tudi pod površjem je marsikajzanimivega-denimoto.daza uspešno ekipo stoji resno strokovno delo športnega pedagoga Ivana Čuša. No, priznati je treba, da nasprotniki niso našli orožja proti izvrstni ekipi Gorišnice, kije nastopila s tipično mo- derno igro: hitro, trdo in agresivno. Kidričani niso pokazali vseh svojih sposobnosti, saj so se prevečzanašali na svoje nogometno znanje. Isto velja za moštvo Mladike, kate- re igra ni zadovoljila številnih gledal- cev, ne strokovnjakov in poznavalcev. Finalistom so bili podeljeni lični po- kali, naslov najboljšega strica sta si s petimi zadetki razdelila Žnidarič in Janžekovič (Gorišnica), za igralca tur- nija pa so proglasili Aleša Čeha (Ljud- ski vrt). V organizaciji Športnega zavoda Ptuj in prizadevnega vodje zakl- jučnega turnirja g. Stanka Šoštariča, se je za žogo v tednu dni podilo 240 mladih nogometnih navdušencev. Rezultati: OŠ Mladika:OŠ Ljudski vrt 1:1; OŠ Gorišnica:OŠ Kidričevo 6:1; OŠ Mladika;OŠ Gorišnica 1 ;5; OŠ. Ljudski vrt:0Š Kidričevo 4:1; OŠ Gorlšnica:OŠ Ljudski 1:2; OŠ Ki- dričevo:OŠ Mladika 1:0. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Gorišnica, 3, OŠ Kidričevo, 4. OŠ Mla- dika. Tekme sta vzorno sodila Doki in Burjan(Ptui). Zmagovalna ekipa je igrala v pos- tavi: Serdinšek, Čeh, Hvaleč, Kores, Lah, Ribič, Kramberger, Modric, Amuš. IvoKornik, TEDNIK -16. FEBRUAR 1995 ŠPORT IN REPORTAŽE -15 KARATE KLUB POETOVlO Še ena uspelnci sezono v tekmovalni sezoni 1994 so največ uspehov znova požela dekle- ta, ki so osvojila kar štiri medalje na mednarodnih tekmovanjih in pet na državnih prvenstvih. Tudi pionirji so se izkazali z dvema me- daljama z državnega prvenstva. Letos je Klub praznoval 15. oblet- nico delovanja V KK Poetovio je v letu 1994 tre- niralo 122 članov in članic. Trenin- gi so potekali v OŠ Dr. Ljudeveita Pivka, Ptuj, OŠ Ivana Spolenaka, Breg in v Domu krajanov Destrnik. Tekmovalno skupino je vodil Sil- vester Vogrinec (3. DAN), nadalje- valno skupino Aljoša Horvan (1. DAN), začetniško skupino in pio- nirsko sekcijo Breg - Hajdina An- drej Cafuta (1. DAN) ter pionirsko sekcijo Destrnik, Janez Cvetko (1. DAN). Najboljši rezultat sezone je dosegla LIDIJA CAFUTA, ki je na svetov- nem pokalu za mladinke v Avstriji osvojila bronasto medaljo. V Jablan- cu je na mednarodnem tekmovanju za "Grand Prix" osvojila srebrno me- daljo. Na "Bohemia Cupu" v Pragi je v ekipni konkurenci za slovensko re- prezentanco dosegla 2. mesto, v posa- mezni konkurenci pa 3. mesto. Na mednarodnem turnirju v Trbovljah je v močni konkurenci osvojila 3. mesto. Nastopila je še na mednarod- nima tekmovanjima v Banski Bystri- ci in v Murski Soboti. Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v Novi Gorici je bila druga. Lanskoletni nas- lov prvakinje se ji je izmuznil predvsem zato, ker je imela težave s telesno težo. Na občinskem prvenst- vu pa je bila absolutna prvakinja v borbah in katah med dekleti. BOJANA SKRILA je osvojila nas- lov državne prvakinje v poltežki ka- tegoriji med starejšimi deklicami. V ekipni konkurenci je za klub na državnem prvenstvu dosegla 2. mes- to. Bojana je prespektivna mlada tek- movalka. ELVIRA KARAHASANOVIČ je na ekipnem državnem prvenstvu v Žalcu osvojila naslov viceprvakinje. V individualni konkurenci letos ni imela toliko sreče kot lani, ko je bila prva med starejšimi deklicami. Na občinskem prvenstvu pa je bila v bor- bah druga med dekleti. Je tekmoval- ka v vzponu. KLAVDIJA BEBER je letos debi- tirala s svojim nastopom na ekipnem državnem prvenstvu med st. deklica- mi, ko so bile druge. DEJAN UNUK je med mlajšimi dečki na državnem prvenstvu v Idriji osvojil bronasto medaljo v poltežki kategoriji. Na občinskem prvenstvu je bil prvi v borbah v katah. MARKOGERDAKjeosvojil bro- nasto medaljo na državnem prvenst- vu za mlajše dečke v težki kategoriji. Na občinskem prvenstvu je bil drugi v katah in tretji v borbah. ANDREJ CAFUTA je bil naj- boljši med člani. V Izoli je na polet- nem turnirju osvojil 4. mesto. Na državnem prvenstvu pa je kljub uvr- stitvi v III. kolo moral odstopiti, zara- di poškodbe. Med mladinci se je najbolj izkazal DANIEL PONGRAC,ki je bil na državnem prvenstvu v Novi Gorici za las ob bronasto medaljo. Lep nastop je prikazal tudi v ekipni konkurenci DP za starejše mladince. Na občin- skem prvenstvu je bil med člani drugi v borbah in v katah. BOŠTJAN GAŠLJEVIČ je med starejšimi dečki zmagal v absolutni kateboriji na prijateljskem turnirju v Ptuju. Na občinskem prvenstvu je bil drugi v borbah in tretji v katah. Nas- topil je tudi na mednarodnem turnir- ju v Trbovljah. ALEŠ ŠUŠTARŠIŠ je bil občin- ski prvak v borbah in drugi v katah med starejšimi dečki. Na prijatelj- skem turnirju v Ptuju pa je bil drugi v absolutni kategoriji. V letošnji sezoni so se kot tekmo- valci izkazali še: BORUT TE- MENT, JOŽE KOPŠE, NEJC FORBICI, GORAZD GRULA, ANDREJ ŽITNIK, BOŠTJAN VO- GRINEC, MIROSLAVA MEŠKO, JANA KOVAČEC, BOJAN ŠEL, ALENMILINOVIČ idr. Trenerja S. Vogrinec in A. Cafuta sta imela maja na Srednji kmetijski šoli tridnevi seminar samoobrambe, ki jepotekala v okviru športnih aktiv- nosti. Vogrinec je do septembra opravljal funkcijo predsednika tek- movalne komisije Karate zveze Slo- venije, nakar je ostal še na položaju urednika biltena KZS. Vodil je ken- do sekcijo japonskega mečevanja ter deloval kot predsednik Kendo zveze Slovenije. Cafuta pa je letos iz sodni- ka pripravnika napredoval v sodnika C ranga. Člani kluba so na mednarod- nem tekmovanju v Trbovljah izvedli dve demonstraciji borilnih veščin ai- kido-goloroko samoobrambo in ken- do-japonsko obliko mečevanja. Lidija Vogrinec PREDSEDNICA KLUBA GOLF / ZA IGRIŠČE SE ZDAJ POTEGUJEJO NA HAJDINI Po večmesečnih pripravah za gradnjo igrišča za golf med Dravo in vasjo Muretinci, nasproti gra- du Bori, so zdaj pobudo za gradnjo tega perspektivnega športnega objekta, prevzeli na Hajdini. Vodstvo ptujskega golf kluba, kije mimogrede povedano, lani bil razglašen za najboljši slovenski golf klub, je v Muretincih sicer spodbudilo nastanek posebne zemljiške skupnosti, ki bi sicer kmetij- sko nneaktivno zemljo oddala za gradnjo igrišča za golf. Ker pa je nekaj posameznikov začelo pos- tavljati najemne in druge pogoje mimo dogovorov med klubom in zemljiško skupnostjo, je vodstvo kluba nekatere aktivnosti za izgradnjo igrišča preusmerilo na druge lokacije. Največje razumevanje za igrišče, ki privablja tudi najzahtevnejši segment tujih gostov, so pokazali na Hajdini in ptujskemu golf klubu ponudili hajdinsko gmajno, naj jo preuredi v igrišče za golf. Gre za do- brih 42 hektarov zarasti, in močvir- ja, ki se razteza od Term do magi- stralne ceste Maribor - Zagreb, s ka- tero bo po končanem postopku de- nacionalizacije upravljala hajdin- ska Agrarna skupnost; ta pa je pri- pravljena vso površino oddati golf klubu Ptuj. Včeraj si je novo lokaci- jo ogledal tudi ameriški projektant igrišč za golf, BiH Barnet in jo oce- nil za izjemno primerno. Številni naravni biotopi na hajdinski gmaj- ni bi se namreč idealno uskladili s potrebami in predstavami igralcev golfa, ki Igrišča vse pogosteje ločujejo po posebnostih, ki jih priv- lačijo. Nenazadnje pa bi ta lokacija lahko povezala tudi ptujske turis- tične načrte od gradu preko bodočega mostička čez Dravo do Term, takoj za njimi pa bi se začelo raztezati igrišče za golf. •»TAS JUDO / JUDO KLUB GORISNICA Judo klub Gorišnica spada med srednje velike klube, vendar pa ga uspehi njegovih tekmovalcev približujejo samemu vrhu slovenskega juda. To so potrdili tudi na državnem prvensvu članov in članic, ki je bilo v soboto 4. februarja v Slovenski Bistrici. V konkurenci 19 najboljših klubo-fi, so po številu osvojenih medalj zasedli odlično tretje mesto, pred njim sta bila le Olimpija iz Ljubljane in Impol iz Sloveske Bistrice. Judo klub Gorišnica je zastopalo na prvenstvu sedem tekmovalcev in dvetekovalki. Pri članicah je Bernarda Horvat za- sedla tretje mesto, Renata Prejac pa je v odločilnem boju za medaljo izgubi- la s tekmovalko iz Ljubljane. Pri članih je iz Gorišnice najprej nastopil Imre Cihajlo , ki je v prvih dveh kolih premagal Strmca iz Slo- venj Gradca in Valžeka iz Maribora, v polfinalu je moral priznati premoč Vučine iz Bistrice, zato pa je v boju za tretje mesto premagal Kosija iz Mari- bora. V kategoriji do 71 kg sta nastopila Mitja Kostevc in Rajko Muršič. Raj- ko, ki je bil zaradi bolezni dalj časa odsoten s treninga, je izpadel v prvem kolu. Dobro pripravljen Mitja je v prvem kolu minimalno izgubil z Mušičem iz Maribora, v drugem kolu pa ga je na koncu premagal Beltran iz Celja. V kategoriji do 95 kg so Gorišnico zastopali Miran Tajhman in brata Marko in Damijan Petek. Miran je najprej opravil z mladinskim repre- zentantom Petelinškom iz Celja, Marko je premagal Haliloviča iz Ma- ribora, Damjan pa Knaflca iz Ostrožnega, ki je bil lanskoletni državni prvak v tej kategoriji. V dru- gem kolu je bil dvoboj med tekmoval- Foto: Erika cema Gorišnice Tajhmanom in Mar- kom Petkom, zmagal je Marko 3:0, Damijan pa je premagal Krupenka iz Ljubljane. V finalni borbi je Marko, ki je še mladinec, priznal premoč sta- rejšega brata, ki je v prejšnjih letih že bil članski prvak v kategorijah 78 in 86 kg, letos pa je dodal še naslov državnega prvaka v kategoriji do 95 kg. Tajhman je potem z zelo dobro bor- bo v boju za tretje mesto premagal Knaflca in tako osvojil tretje mesto. V kategoriji nad 95 kg, se je Jože Marin v prvem kolu pomeril z izkušenim Andrejem Murkom iz ptujske Drave. Po izenačeni borbi so sodniki dali zmago Murku, Jože pa je potem v boju za tretje mesto gladko premagal Kapuna iz Ostrožnega. Pet medalj pri članih z državnega prvenstva je izjemen uspeh, hkrati pa spodbuda za nadaljne delo tekmoval- cev, trenerjev in upravnega odbora, kajti to sigurno ni največ, kar lahko tekmovalci Gorišnice dosežejo. •♦Vera Rus Z DOBRO VOLJO PO ZDRAVJE NA GORO OLJKO Jutro je dokaj hladno in kljub slabi vremenski napovedi, se kar nekaj, z nahrbtniki in "gojzarji", opremljenih planincev urnopo- mika proti železniški postaji. Ste- vilni ptujski planinci začno mar- sikatero turo ali pohod kar v Ptuju. Dva ali celo tri kilimetre za zajtrk, kot porečejo nekateri, je ravno pravšnje za pričetek aktivnega dne. Vendar nam je nekaterim takšen začetek dneva prihranjen - morda v pozitivnem, lahko pa tudi negativnem smislu. Tretja sobota v januarju je in da- nes goduje sv. Neža. To pa pomeni, da se tudi letos odpravljamo na tra- dicionalni pohod Zdravju naproti na goro Oljko. Ko stojimo na želez- niški postaji, vodniki z zadovoljst- vom ugotavljamo, da je naša skupi- na namenjena proti savinjski lepo- tici iz leta v leto večja. Letos se nas je zbralo kar 72. Toda če prištejem še vse, ki jih je prestrašila vremenska napoved, bi nas moralo biti 84. Ali je vzrok takšnega števila vabilo v Tedniku, kjer smo povabili vse, ki imajo radi svoje zdravje ali pa ved- no več Ptujčanov zahaja v hribe. Ne glede na vzrok vsi, ki se nam pri- družite ste dobrodošli in veseli vas bomo v naši sredi. Vožnja z z vlakom do Celja mine kar hitro. Preden se vsi pozdravi- mo, izmenjamo kakšno besedo in se prijetno ogrejemo, že moramo pre- sedati z vlaka v vlak. Toda edini potniki na vlaku proti Velenju smo danes planinci in z vsako novo pos- tajo nas je več. V Polzeli se kar tlačijo na prenatrpanega "ognjene- ga konja", ki pa ga danes poganja Diesel in ne bruha ognja kot nekoč. Še dobro, da so pustili vsaj "železno cesto", za razliko proge od Velenja do Dravograda, kjer so ostali le osamljeni tuneli. Kljub majhni zamudi prispemo do Šoštanja, kjer je bil pričetek letošnjega pohoda. Na hitro pogle- dam po udeležencih in z zadovoljst- vom ugotovim, da smo vsi, saj so nam nekateri hoteli "pobegniti" z Mariborčani. Ti so se podali proti vrhu Oljke po krajši poti, nas ude- ležence pohoda Zdravju naproti pa zaprosili, da jim nekaj "zdravja" na vrhu vseeno odstopimo. V Šoštanju nas je pozdravilo sonce in veseli Polzelčani, organizatorji pohoda. Kljub sončnim žarkom je bilo kar hladno, zato smo se kar podali na pot. Po dokaj zložni in za hojo pri- jetni poti, smo vsi dosegli vrh gore 01jke(733m). Vplaninskem domu, ki stoji tik ob markantni cerkvi z dvema zvonikoma, nas je pričakal vedno nasmejani Božo Jordan in odtisnil nov pečat v kontrolne kar- tončke pohoda. Planinci iz Polzele, oskrbniki planinskega domaso pri- pravili vroč čaj,seveda pa niso poza- bili na kuhana jajca. Sv. Neža nam- reč "kuram rit odveze" in Polzelčani se j i niso izneverili. Prav vsak je do- bil priboljšek, k sicer običajni pla- ninski malici. Takšnega gostoljubja so deležni prav vsi planinci in ostali obisko- valci, ki dosežejo vrh Oljke. Zato velja povabilo na Oljko vsem bral- cem Tednika. Planinski dom je odprt vsako soboto, nedeljo in ob praznikih. Na goro se lahko po vzpnemo iz Šmartnega ob Paki (1 ura). Paske vasi (3 ure), Šoštanja (2,5 ure) ali iz Polzele (2,5 ure). Do vseh naštetih izhodišč, se lahko pri- peljemo zosebnimavtomobilomali vlakom. V primeru, da se boste odločili za javni prevoz, je najboljši vzpon iz Šaleške doline, sestop pa proti Polzeli. Tako smo storili tudi mi in sesto- pili čez Vimperk (Vinski Vrh) v Polzelo. Na vrhu Vimperka stoji majhen a gostoljuben planinski dom, od koder je leše 20 minut hoda do Polzele. Med potjo iz Oljke proti Vimperku, so sonce zamenjaliobla- ki, izpod katerih so se vsule dokaj velike in goste snežinke. Svež sneg nas je vzpodbudil k pravemu zim- skemu rajanju s kepan jem - za neka- tere med nami kar z valjanjem po "beli preprogi". V takšnem izredno veselem in sproščenem vzdušju, smo zaključili naše skupno popotovanje. Že čez nekaj ur, so nas čakale vsakodnevne obveznosti, a sem prepričan, da jih bomo zmogli veliko lažje. Na Oljki smo si nabrali tako novih fizičnih, še posebaj pa duševnih moči ali zdravja, če združimo oboje skupaj. .....•»Uroš Vidovič. ODBOJKA Branik Hohhf 2:^ Športna dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Mesaric (Murska Sobota),Čeh (Ptuj). Marsel: Gojkošeko- va, Marta in Marjeta Emeršič, Kostadino- vičeva, Klajderičeva, Godčeva, Zenuno- vičeva in Vindiševa. Kar dve uri je trajal dvoboj dveh izenačenh ekip, zmagala pa je bolj izkušena in srečnejša vrsta Palome Branika Hobbiya iz Maribora. Ekipa Marsela je pričela srečanje dokaj dobro. Igralke iz Mari- bora so v nadaljevanju bolje zaigrale, otresle začetne so se nervoze ter v drugem in tretjem nizu zaigrale bolj sproščeno in odločno v napadih. V četrtem nizu so bile Mari- borčanke bližje končnemu uspehu, toda ob koncu niza so popustile, tako da so domačinke rezultat v nizih izaenačile. Zma- govalca je dal peti niz, ki so ga Mariborčanke rešile v svojo korist. V naslednjem kolu bodo igralke Marsela gosto- vale v Rušah. Ptuj-Hoce 0:3 športna dvorana Mladika: Mesaric (Murska Sobota), Čeh (Ptuj). Ptuj: Selinšek, Trav- nikar, Petrovič, Krajnc, Janžekovič, Centrih, Šparl, Farič. V odbojkarskem srečanju sosednjih ekip so domačini nudili igralcem Hoč ne- pričakovano močan od- por. Mimogrede, naj omenimo, da je ekipa Hoč trenutno na prvem mestu III. DOL in je najresnejši kandidat, da osvoj i prvo mesto ter tako napreduje v višji rang tekmovanja. Ptujčani so dobro zai- grali v prvem in tretjem nizu, medtem, ko je v drugem setu prišla do izraza mariborska šola odbojke, kajti za ekipo Hoč nastopajo mladi igralci Vilede, kisi tako nabirajo izkušnje. V naslednjem kolu bodo igralci Ptuja gos- tovali pri trenutno dru- go uvrščeni ekipi Domžal. I.T. NAMIZNI TENIS Namiznoteniške igralke ptuj- ske Petovie so s težavo ugnale svoje konkurentke na prvenstve- ni razpredelnici ter jim s to zma- go ušle za štiri točke. Dvoboj je bil odločen v zadnjem dvoboju, ko je Petra Mlakar premagala gostujočo igralko Planinčevo. Posamezni izzidi: Istenič : Hempt 2:0, Mlakar : Rahotin 1:2, Mojsilovič: Planine 1:2, Istenič-Mlakar : Planinc- Hempt 2:0, Istenič : Rahotin 1:2, Mojsilovič: Hempt 2:0 in Mlakar: Planine 2:0. 2,NTLM0ŠKI Igralci Petovie, ki nastopajo v drugi namiznoteniški ligi so bili domačin vodilne ekipe Partnerja iz Radelj in ekipe z vrha prvenstve- ne razpredelnice Fužinarja iz Ra- ven. Izgubili so sicer oba dvoboja, vendar so bili izidi prod Fužinarju zelo tesni. PETOVlO: PARTNER 1:6 Posamezni izidi: Kocuvan : Petar 0:2, Rozman : Kus0:2, Šolar: Strašek0:2, Kocu- van - Šolar : Kus Petar 0:2, Kocu- van : Kus 0:2, Šolar : Krivic 2:0, Rozman : Strašek0:2. PETOVlO'.FUŽINAR 2:5 Posamezni izzidi: Kosuvan : Bezjak 0:2, Rozman : Sirovina0:2, Šolar: BacO:2,Kocu- van-Solar: Bezjak - Bač2:0, Kocu- van : Sirovina 1:2, Šolar : Bezjak 2:1 in Janžekovič: Bac0:2. D.K. ODBOJKA Tekmovanje za Pokal Ptuja v soboto, 18. februarja, bo v šport- ni dvorani Center od 9. ure rekrea- cijski turnir v odbojki za Pokal Ptu- ja. Odbojkarski klub in Športni za- vod vabita rekreacijske ekipe, ki so lahko tudi mešane (moški in žen- ske). Prijave bodo sprejemali pol ure pred tekmovanjem, prijavnina pa je tisoč tolarjev. l.k. MOTOKROS Uvodna dirka v Oseku Tudi letošnjo motokrosistično tekmovalno sezono bodo pričeli na dirkališču v Oseku. Saj bo prvo državno prvenstvo 26. marca in prireditelji so člani AMD Mototu- rist iz Lenarta, je na tiskovni kon- ferenci povedal predsednik društva Stanko Vindiš. Dirkači se bodo pomerili v kate- goriji do 125 in 250 kubičnih centi- metrov. Letos pa se nam v motokrosu obe- ta veliko število tekmovanj. Tudi druga letošnja dirka bo v or- ganizaciji tega društva. Na veliko- nočni ponedeljek, 17. aprila bo mednarodna dirka za veliko nagra- do Slovenije s trojnim sporedom. Najprej se bodo pomerili priko- ličarji iz dvanajstih držav, sledila bo mednarodna dirka v četrtlitrskem razredu, za veliko nagrado Sloveni- je, in še prva dirka za državno prvenstvo v kategoriji do 80 ccm. Seveda ima tudi domače društvo svoje tekmovalce, je povedal direk- tor dirke Stanko Vindiš ml. in se bodo preiskusili v vseh treh katego- rijah. Letos so se poleg tradicionalnih reprezentanc Avstrije, Hrvaške, Ita- lije in Slovenije tekmovanju pri- družile še Češka, Madžarska, Slo- vaška, Bavarska in Švica. MS ROKOMET SLOVAN- DRAVA 23:20 (12:8) Ljubljana - športna dvorana Ko- deljevo, gledalcev okoli 200, sodni- ka Požešnik Celje in Repenšek Rečica. Drava: Valenko, Belšak 4, Hrnja- dovič 5, Margušič, Mešl 3, Mikulič, Mlakar, Osterc 4, A. Potočnjak 1, N. Potočnjak, Terbuc, Vugrinec 3 in Žuran. Rokometašem Drave ni uspelo, da bi mogoče z majhnim presenečen- jem v Ljubljani proti ekipi Slovana prišli do mesta, ki še omogoča di- rektni obstanek v prvoligaški kon- kurenci. Začetek je bil zelo dober, saj so vodili s 7:3. Potem so močno popustili in domačini so v 23. minu- ti rezultat izenačili, prvi del srečanja pa dobili s štirimi zadetki razlike. V drugem polčasu je bila bolj ena- kovredna igra. Na koncu pa je slavi- la ljubljanska ekipa ter si priigrala direktni obstanek v rokometni ka- ravani. V soboto Dravaši igrajo pro- ti Rudisu Rudarju iz Trbovelj. Tudi ta tekma je za njih pomembna. Saj bi z morebitno zmago zasedli deveto mesto in imeli zelo dober izho- diščni položaj v igri štirih moštev, ki se bodo pomerila v borbi za obsta- nek. Možnosti obstajajo in dokler je tako, je potrebno maksimalno igrati in se boriti. Danilo Klajnšek 16- NASVETI 16. FEBRUAR 1995- TEDNIK Kuharski nasveti Danes bomo pripravili: Istrske fritule, krhki flancati, krofe 1. ISTRSKE FRITULE Sestavine: - 25 dag moke, sol -1 kozarček jugurta -1-2 jajci, 1 pecilni prašek - 3 dag sladkorja, 2 žlici ruma - 5 dag rozin, sol K moki dodamo sol, pecilni prašek, jogurt, jajci, sladkor in rum. Dobro zmešamo in nekoliko stepamo. Nato primešamo očiščene rozine in pinjole. S pomočjo dveh žlic oblikujemo majhne miške, jih polagamo v vročo maščobo in na hitro ocvremo. Še vroče potresemo s sladkorjem v pra- hu. 2. KRHKI FLANCATI Sestavine: Testo: - 25 dag moke, 3 dag masla - ščep soli, 4 rumenjaki - 2 dag sladkorja, 4 žlice goste kisle smetane -1 žlica limoninega soka - 2 žlici belega vina, 1 žlica ruma - sladkor v prahu, za posipanje, mast za cvrenje Med presejano moko razdrobimo maščobo, dodamo vse preostalo in na hitro zamesimo testo. Na hladnem naj počiva testo vsaj pol ure. Nato ga raz- valjamo za nožev rob na debelo. S ko- lescem narežemo poljubno velike pra- vokotnike ali kvadrate. V razdalji ene- ga prsta naredimo v vsako krpo 2 do 3 zareze po dolgem. Rob mora ostati cel. Preden damo flancat v vročo mast, prekrižamo narezane trakove. Ocvrte potresemo s sladkorjem v pra- hu. Testo za flancate zamesimo mehko, kot je vlečeno testo. 3. KROFI Sestavine: Testo: -1 kg mehke moke, 4-5dag kvasa -1 dag soli, 7 rumenjakov - 7 dag sladkorja, 7 dag masla - 0,5 del ruma, 1 zavitek vanilija - 5 del mleka, 20 dag marelične mar- melade - olje za cvrenje, 1 zavitek vanilija in po potrebi sladkorja v prahu. Iz navedenih sestavin zamesimo kvašeno testo. Stepamo ga tako dol- go, da se loči od kuhalnice in sklede. Pri stepanju ga ne smemo s kuhalnico vzdigovati previsoko, da ne vtepemo vanj preveč zraka, zaradi česar nasta- nejo v testu prevelike luknje in so ocvrti krofi v sredini votli. Stepeno testo po- krijemo s prtom in ga damo na toplo vshajat. Vsahajano testo položimo na dobro pomokano in toplo desko. Razvaljamo ga za palec na debelo in ga zrežemo z obodom za krofe. Krofe zložimo na pomokan prt za dva prsta narezan, jih pokrijemo s pogretim prtom in pustimo da vzhajajo, a ne preveč na toplem. Odrezke testa pog- netemo, damo še enkrat vzhajat, nato jih zrežemo v krofe. Medtem, ko krofi vzhajajo, vlijemo v kožico za tri prste olja ter ga segrejemo. V olje damo najprej samo en krof da vidimo ali je dovolj vzhajan in ali je olje pravilno vroče. Krof obrnemo v roki tako, da pride vrhnja stran, najprej volje. Poso- do potem pokrijemo in počasi cvre- mo. Ko krof na spodnji strani svetlo porumeni, ga obrnemo in ocvremo v nepokriti posodi še po drugi strani. Krof, je prepečen, če se testo ne prime pletilke, ki jo zabodemo od strani v krof. Pravilno vshajani krofi se potope v olje le do polovice zato nastane, ko jih obrnemo, na obodu venček. Ocvrte krofe polagamo na cedilo in potem na desko, pogrnjeno s papir- natimi prtički. Od strani nad venček vbrizgamo v krofe za žličko marelične marmelade in jih nato še potresemo z vanilijevim sladkorjem. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -VI. Ob že omenjenem pa je stopnja duševne odpornosti odvisna tudi od:; - splošnega duševnega in telesnega stanja: Slabo razpoloženje, bolezen, ut- rujenost, lakota in podob- no močno znižuje nivo fru- stracijske tolerantnosti (zato pomenijo za take ose- be že manjše ovire hudo duševno breme). - jakosti motiva: Čim večja je človekova težnja oz. potreba po nečem, tem težje prenaša, če je ne more ure- sničiti ali zadovoljiti. - vzroka, ki onetnogoča zadovoljiti njegove potre- be: Ni na primer vseeno, če nas pri nečem omejuje ljubljena ali sovražna ose- ba. Zato nas ne sme prese- netiti, da lahko otrok ob do- bri materi prenese brez pos- ledic več omejitev, kot ob slabi materi. - pogostnostni ovir v določeni situaciji: Če se znajde človek v kratkem času zaporedoma pred šte- vilnimi ovirami, omejitva- mi, razočaranji, udarci, se sposobnost, prenašati novo oviro, pomembno zmanjša. - preteklih izkušenj: Če je oseba v preteklosti uspešno premagovala raz- ne probleme, se okrepi nje- no samozaupanje, zato ji novo, čeprav hudo razočaranje, ne pomeni to- likšnega duševnega priti- ska. Tretje vprašan je, ki smo si ga zastavili, je bilo, zakaj ima eden take, drugi pa drugačne duševne motn- je. Seveda je oblika znaka motnje odvisna od tega ka- tere psihosocialne potrebe človeka so bile v njegovem zgodnjem razvoju ovirane. Pričakujemo lahko, da bo otrok, ki so ga starši v prvem letu življenja zane- marjali, ali otrok, ki v tem času ni čutil dovolj materi- ne ljubezni, tudi pozneje v življenju zaprt vase, nesi- guren v odnosu do ljudi, sumničav, občutljiv in po- dobno. Pravimo, da so starši v tem primeru zavrli intencialno potrebo otroka - to je potrebo po odkrivan- ju sveta okoli sebe in pre- verjanju, ali je ta svet dober, vreden zaupanja, ali ne. Potrebo moramo pri otro- ku, do katerega je mati nežna in skrbna samo ta- krat, kadar je bolan, z veli- ko verjetnostjo pričakova- ti, da se bo tudi pozneje v življenju zatekal v bolezen, kadar bo osamljen in razočaran - podzavestno bo pričakoval, da se bodo od- nosi iz otroštva ponovili. "Izbor" znakov motnje pa je odvisen še od nečesa. Že na primeru oseb, ki čutijo v sebi globok strah, negoto- vost in občutje manjvred- nosti, smo videli, da so možni zelo različnih reagi- ranj. Omenili smo tudi, da gre v bistvu za različne zaščitne mehanizme, s ka- terimi se skuša človek izog- niti svojemu duševnemu trpljenju. Ti zaščitni me- hanizmi se pojavijo spon- tano, ko človek z določenim vedenjem ni več kos svojim duševnim konfliktom in problemom. Naslednjič si bomo te zaščitne mehanizme tudi ogledali. •» Mag. Bojan Sinko PTUJ / PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE Ptujski krofi znani daleč naokrog Februarja bodo ptujski peki spekli krepko iez 200 tisoč krofov. Krof je najbolj znano in najbolj želeno pecivo ob pustu. Da se bliža veseli pust ne oznanjajo samo ku- renti in pokači, temveč tudi povečano povpraševanje po kro- fih. Krofi, ki jih pečejo prizadevni peki v ptujskih pekarnah in slaščičarnah, so zadnja leta postali eden od prestižnih izdelkov tega stočlanskega kolektiva. Če so jih včasih ob pustu spekli petnajst tisoč, jih danes mesečno že od 75 do 85 tisoč, v petih najbolj pustnih dneh, od petka do torka pa 150 tisoč. Ko smo jih v prejšnjem tednu obi- skali, je direktorica Erika Mihelač povedala, da so že do potankosti iz- delali plan dela za pustne dni. Da bi izpolnili vsa naročila, bodo delo or- ganizirali v treh izmenah. V proiz- vodnji bodo delali tudi vsi režijski delavci z direktorico vred. Največ krofov bodo spekli v pekarni na Ro- gozniški, kjer je tudi sedež podjetja in kjer jih bodo prodajali še vroče iz peči. Pekli jih bodo tudi v slaščičarni v Lackovi, v mini pekar- ni v blagovnici in v novi pekarni v Mariboru, ki so jo uredili v trgovini Supermarket Emone Merkur Ptuj v modni hiši. Če bo potreba, bodo krofe pekli tudi v mini pekarni v trgovini Rimska peč. Peki krofov so podredili vse drugo, tudi zaključni račun za leto 1994 bodo zaradi tega sprejeli pred rokom. Ptujske krofe poznajo v Mariboru, Šentilju, v krajih do Rogaške in Celja in še kje. Povpraševanje po slaščičarskem in pekovskem pecivu ptujskih pekarn in slaščičarn je v zadnjem času zelo naraslo. Kvaliteta, konkurenčne cene in tudi način dostave so nare- dili svoje. Kupci jim vedno bolj zau- pajo tudi zardi kakovostne dostave peciva z avtomobili - hladilniki. Če so zadovoljni z odzivom kupcev od drugod, pa za Ptuj tega ne morejo reči, saj Ptujčani slaščice bolj malo kupujejo. Prodaja kruha pa že nekaj časa stagnira. Vedno več kruhov tudi pakirajo, zlasti še za diskontno prodajo. Da bi se porabnikom čim bolj približali, pečejo zemlje in dru- go pecivo v različnih velikostih in teži. V kratkem bodo ponudbo svoj- ih izdelkov dopolnili z novimi, ki bodo za kupce, ki izbirajo njihove izdelke s pomočjo kataloga, še doda- ten izziv. Ptujski peki povečanega pov- praševanja po krofih v pustnih dneh ne bodo izkoristili. Cena krofa bo ostala nespremenjena, 52 tolarjev za kos. PTUJ / PREDAVANJE O DOMAČEM KOSTANJU i&aM ib&iQsxut vfsta Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor -- Krajevna enota Ptuj, bo izvedla jutri (17. februarja) dvoje pre- davanj o domačem kostanju. Prvo predavanje in razgovor bo ob 15. uri v Prosvetni dvorani v Žetalah, drugo pa ob 18. uri v Domu krajanov Stoperce. Predavali bodo gozdarji Zavo- da in predstavniki kemične in- dustrije Tanin Sevnica. Predsta- vili bodo pomen domačega kos- tanja kot zelo zanimive in vse- stransko uporabne drevesne vrste. Obenem pa želijo stro- kovnjaki opozoriti na problem obolelosti kostanja za kostanje- vim rakom in črnilovko. Obebo- lezni prispevata k dejstvu, da je kostanj pri nas najbolj ogrožena drevesna vrsta. •♦JB V vrtu v SADNEM VRTU najprej oskrbimo malinov nasad. Maline razvijejo sicer goste šopaste kore- nine, toda izmed vseh vrst jago- dičevja, najplitvejše. Rastlina s takšnim koreninskim sistemom kot je malina, uspeva le v tleh z ve- liko humusa in lastnostjo dobrega obran Janja vlage, hkrati pa morajo biti odcedna, ker maline zastaja- joče vode ne prenašajo. Posajene v apnena ali prodnata tla, je potreb- no letno obilno gnojiti z organsi- kimi gnojili, v sušnih obdobjih pa skrbeti za redno zalivanje. Gno- jenje z organskimi gnojili, dobro preperelim hlevskim gnojenm, kompostom ali substratom raz- redčenim s šoto, opravimo spom- ladi. Prej prekopano zemljo v pa- sovih po 60 cm na vsako stran vrste z gnojem zastremo - mulčino. Z zastiranjem ohranjamo vlago v tleh, koreninepa se v takih rastnih pogojih ugodno razvijajo in rastli- no oskrbijo v rasti in rodnosti. Maline naj bi bile obrezane že v lanskem letu, takoj poobiranju. Je posredna rez po obiranju ima namreč za posledico ugodnejši razvoj in rast poganjkov za nas- lednjo vegetacijo, predvsem pa večjo odpornost na bolezni in škodljivce, ki ogrožajo maline. Če rezi in redčenja takrat nismo opra- vili, to storimo nemudoma, vseka- kor pa že v februarju, preden se prično pretakati rastlinski sokovi v rozge. Malinam odrežemo vse rozge, ki so rodile. Režemo tik ob tleh. Enoletne dobro razvite rozge razredčimo na razdaljo najmanj 15 cm v vrsti, vse nedorastle prav tako odstranimo. Malinegojimo ob opori, kjer sta med koli nameščena dva para vzporednih žic, prvi 75 cm drugi pa 1,5 m nad tlemi. Rozge že med rastjo naravnamo med žice, pre- den pa se prične rastna doba, skrajšamo vršičke rozg približno 15 cm na zgornjo oporno žico ozi- roma'do zdravega brsta. Izrezane rozge zažgemo! V OKRASNEM VRTU bo naj- preje čutiti dah prihajajoče pom- ladi. Čeprav je do astronomske pomladi še več kot mesec dni in nas lahko preseneti še marsikateri snežni metež in občutne ohladit- ve, se zgodnje okrasno rastlinje že prebuja iz zimskega mirovanja. Prebujajočemu okrasnemu rast- linju poskrbimo, da bo njegov vznik in razvoj čim manj oviran. Zgodaj cvetoče čebulnice tuli- pani, hijacinte, narcise, krokusi, zvončnice in druge, posajene na cvedičn ih gredicah bodo s s vo j imi listi kmalu vznikle iz zemlje. Ne- kateri širokolistni pleveli so se v blagi in brezsnežni zimi kot je letošnja, kar nemoteno razbohoti- li po gredicah. Z grebuljico zrahljamo zaskorjeno vrhno plast zemlje in pravkar vznikle rastline oplejemo. Februarja končamo redčenje in obrezovanje okrasnega grmičevja in drevnin. Zgodaj cvetoče grmičevje in drevnine režemo in redčimo šele ko odcvetijo, sedaj jim izrežemo le suhe in polomlje- ne veje ter oplejemo plevel in očis- timo panj listja in dračja, ki ga je vanj nanesel veter preko zime. V zimski hrambi, kjer prezimu- jemo razne gomoljnice dalije, gla- diole, kane ipd., če je zrak bolj vlažen, pride v tem prehodnem obdobju do pospešenega razvoja skladiščne plesni. Vsak dan, ko ne zmrzuje prostore zračimo. Pogos- teje preglejujemo stanje čebulic in gomoljev. Če so v kupu, jih pogos- teje preložimo, da se dobro prez- račijo, spravljene v zabojčkih pa ob sončnih dneh prenesemo na prosto da se prezračijo. Nagnite in strohnele sproti izločamo, zdrave pa zaprašimo ali poškropimo z enim od fungicidov. V ZELENJAVNEM VRTU je med vsemi vrtninami najbolj razširjenopridelovanjesolate. Ze- lena solata nedvomno sodi med najhvaležnejše solatne pridelke, saj je njihov izbor tipov in sort tako širok, da jo je mogoče na domačem vrtu pridelovati tako, da je lahko dnevno sveža na mizi skozi vse leto. Po tipih ločimo list- nate solate rezivke, berivke in obi- ravke ter glavnate solate okroglo- glave, stožaste in stebelne oblike. Pa ni namen tega sestavka, da bi se spoznali s tipi, vrstami in sortami zelenih solat, ker je teh znanih več sto, temveč poudariti le to, da so nam na voljo vrste in sorte, skoraj za vsake pridelovalne pogoje, zemljo, toploto, vlago in svetlobo. Večina solat kali med 9 in 25C, kar je potrebno upoštevati, da bi ne sejali v prehladno zemljo. Čas kalitve je odvisen od toplote zemlje, saj pri minimalni kalilni temperaturi kali 13 dni, pa še mnogo semen lahko med tem pro- pade, pri maksimalni kalilni tem- peraturi 25C pa bo vzklila že tretji dan po setvi. Najprimernejša ka- lilna toplota je 15C. Za setev upo- rabljamo seme z znanim izvorom, po preizkušeni kaljivosti s tem, da ni za zapostavljati doma pridela- nega semena. Mnoge avtohtone sorte in tipi doma pridelanih solat so preizkušene in prilagojene na domače pridelovalne pogoje zlasti zemljo in klimo ter so kot takšne lahko kakovostnejše kot kupljeno seme na tujem, ki se mora domačim pridelovalnim oko- liščinam šele prilagoditi. Ker solata razvija koreninski sistem tik pod površino, je potreb- na zemlja z ugodno strukturo, bolj humozna, ki dobro zadržuje vla- go. Za spomladansko setev naj bo zemlja pripravljena že v jeseni. Organskih gnojil tik pred setvijo ne uporabljamo, od rudninskih gnojil pa uporabimo predvsem dušična in kalijeva gnojila v hitro topni obliki. * * * Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista 13. in 14. ter od 22. februarja, plodov od 14. do 17. ter 24. do 26. februarja, ko- renike od 17. do 19. februarja ter cveta in zdravilna zelišča 12. in 13. ter od 20. do 22. februarja. Se- veda pa so priporočeni dnevi za se- tev in sajenje uporabni, če so hkra- ti podani vsi ostali pogoj i za setev, predvsem pa toplota, vlaga in struktura zemlje. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI 31. JANUAR - Majda Plohi, Breg 39, Središče; Mihael Horvat, Sloven- ska 47, Središče; Franc Trstenjak, Šalovci 30, Središče; Julijana Horvat, Godeninci 9, Središče; Metka Pišek, Ul. 5. Prekomorske 21, Ptuj; Zorica Rubin, Šinkova 10, Središče; Anton Horvat, Godeninci 9, Središče; Vinko Nemec, Slovenska 77, Središče; Stan- ko Bauraan, Partizanska 13, Središče; Mirko Lukner, Flegeričeva 6, Ormož; Ivanka Dogša, Ljutomerska 2, Sre- dišče; Ana Plohi, Trg talcev 1, Sre- dišče; Branko Škrin jar, Obrez 96, Sre- dišče; Anica Kreč, Slovenska 46, Sre- dišče; Danica Kocen, Godeninci 49, Središče; Petert Kocen, Godeninvi 49, Središče, Peter Vnuk, Jastrebci 12, Kog; Alojzija Horvat, Slovenska 47, Središče; Franc Majč, Prečna 2, Sre- dišče; Franc Novak, Godeninci 7, Sre- dišče; Marija Škrinjar, Breg 39, Sre- dišče; Bojan Gavez, Slovenska c. 31, Središče; Ivan Šavora, Poštna 19, Sre- dišče; Janez Lukman, Partizanska 9/a, Središče; Ivan Lukman, Obrez 117; Matija Murat, Lackova 8, Ptuj; Anton Topolovec, Ledina 20/a, Mari- bor. 2. FEBRUAR - Milan Rojs, Kral- jevci 14/a, Videm; Otilija Nedeljko, Andrenci 41,Cerkvanjak;Iv?n Kocu- van, Slavšina 31, Vitomarci; Frančiška Malek, Rjavci 22, Vitomar- .ci; Slavko Arklinič, Markovci 67/f, 'Markovci; Ivan Šamperl, Drbetinci 57, Vitomarci; Ivan Braček,Hvaletin- ci 13, Vitomarci; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Marija Peršon, Slavšina 20, Vitomarci; Janez Petro- vič, Hvaletinci 9, Vitomarci; Janez Rojs, Vitomarci 77; Silva Rojs, Vito- marci 75; Marija Vršič, Novinci 5, Vi- tomarci; Ana Čuček, Drbetinci 65; Jože Volgemut, Rjavci 20, Vitomarci; Milan Munda, Zagorci 55/a, Juršinci; Branko Okreša, Potenci 16,Polenšak; Janez Arnuš, Novinci 19, Vitomarci; Ivan Vršič, Novinci 27, Vitomarci; Miran Trdin, Kopališka 7, Slovenska Bistrica; Kristina Stramšak, Vo- rančeva 49, Poljčane; Željko Tarodi, Arbaiterjeva 8, Ptuj; Miran Babic, Tomšičeva 46, Slovenska Bistrica; Ja- nez Ven ta, Cvetkovci 67; Miran Prav- dič, Flisova 21, Hoče; Franc Vršič, Novinci 5, Vitomarci; Gorazd Do- mjnko, Plečnikova 15,Maribor; Stan- ko Čemel, Vitomarci 56; Franc Ber- lak, Vitomarci 56; Anton Habjanič, Slavšina 4, Vitomarci. TEDNIK -16. FEBRUAR 1995 ZA KRATEK CAS - 17 Info-glasbene novice! Inffo - Icviz AH ste uganili, kateri pevec/pev- ka je na sliki? Izrežite kupon (rešitve brez kupona ne veljajo!), vpišite njegovo/njeno ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emo- ne Merkurja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi je bil na sliki Bob Marley. Nagrado prej- me Ines Popošek, Podvinci 98 62250 Ptuj. Odgovore na današnje vprašanje pošljite(ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek 23. februarja 1995. Pust je čas, ko se ljudje mas- kiramo in pod masko pozabi- mo na skrbi. V pustnem času se prirejajo maškarade, festivali pa pidžamabali in zato vam svetujem, da se odpravite na kakšno prireditev ter se pre- pustite pustnim norčijam! Začetne vrstice pa pre- puščam plesni glasbi, katere predstavnik je D.J. BOBO. Z drugega albuma There is a Par- ty pa je D.J. BOBO snel komad LOVE IS ALL AROUND, ki pa začudanipriredbabalade škot- ske skupine Wet Wet Wet! **** Nemški techno skupini SCOOTER je velik met uspel s komadom Hyper, Hyper sedaj pa upajo na ponovitev uspeha s komadom MOVE YOUR ASS! *** Podobno kot za skupino Scooter velja tudi za skupino MR. PRESIDENT, ki seje pre- bilA s komadom Up N'Away. Predsedniki zasledujejo sonce v komadu FLL FOLLOW THE SUN vi pa zasledujete in ure- sničite svoje življenske načrte. **** Britanski reaggi duo CHINA BLACK gre po stopinjah dueta Charles & Eddie, ki sta imela mega hit Would I Lie to you! Po uspešnicah Searching in Starš ima duo CHINA BLACK novi odlični in prijetni komad AL- MOSTSEEYOU.**** GLORIA ESTEFAN je po- snela album priredb z naslov- om Hold me, Thrill me, Kiss me. GLORI-jina nova pesem EVERLASTING LOVE pa v originalu izvira iz leta 1968, ko so jo uspešno izvajali člani sku- pine LoveAffair.*** Ameriška ročk skupina EX- TREME nas je pred leti raz- nežila z baladama More than wards can say in Hole hearted, tokrat pa so fantje bolj rockov- sko usmerjeni v skladbo HIP TODAY. *** DOG EAT DOG je skuphia, ki gre po sledeh Beastic Boysov injih boste lahko boljše spozna- U v komadu WHO'S THE KING OFTHE DAY.** Britanska kontraverzna pev- ka SIOXSIE je s skupino THE BANSHEES posnela novi al- bum The Repture. Po prvi skladbi iz albuma O Baby pri- haja sedaj še druga z naslovom STARGAZER. *** Italijanska rockerka GIAN- NA NANNINI pa se po troletni pavzi vrača na glasbeno sceno s skladbo MERVIGLOSE CREATURA. *** Novo rockerji SUEDE so lani imeli dva hita Stay together in The wild ones. Leto 1995 pa začenjajo s povprečno skladbo NEW GENERATION. *** DINOSAUR JR. SO snemali glasbo in efekte za film Blade Runner, sedaj pa se fantje poiz- kušajo prebiti s pesmijo I DO- N'TTHINKSO.*** Ameriški pevec TOM PET- TYje po baladi You don't know how it feels z albuma Wildflo- wers izdal pesem YOUWRECK ME.*** PATTY LABBELLE je Z al- buma Grems snela čutno bala- do NEVER STOP LOVING YOU.**** CYNDI LAUPER je pred kratkim še slovela z na novo od- peto verzijo pesmi Hey now "Girls just wanna hove fun". To- krat pa se je CYNDI umirila v pesmi I'M GONNA BE STRONG. *** Britanski TV zvezdnik JIM- ]VIY NAIL postaja vse uspešnejši tudi kot pevec, kar dokazuje tudi s skladbo COW- BOYDREAMS.*** FOREINGER so v lanskem decembru izdali albumMr. Mo- onlight in single White Lie. Po belih lažeh pa nas FOREIGN- ER zibljejo z balado UNTILL THE END OF TIME. **** •» David Breznik POPULARNIH 10 1.Takeabow-MADONNA 2.AnAngel-THEKELLY FAMILV 3. Cotton eye Joe - REDNEX 4.Thinktwice-CELINEDI0N 5. Here comes the hotstep- per-INIKAMOZE 6.She'saRiver-SIMPLE MINDS 7. In Comunnication - BINGO BOYS 8. AboutagirI; The man who soldthevvorld-NIRVANA 9. Max don 't have Sex with yourEx-E'-ROTIC lO.Zombie- THECRANBERRIES Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopism Mucek Sivko Bilo mi je osem let. Stric mi je pripeljal z Madžarkse lepo muco. Dala sem ji ime Liza. Bila je zelo živahna, vendar je še dolgo čutila domotožje. Ko sem jo z volno dražila, je pos- tala jezna in začela migali z repom. Vedno, ko sem pisala domačo na- logo, mi je skočila na mizo ter se začela igrati z mojimi svinčniki. Kmalu je odrasla. Tedaj je dobila mladičke. Imela je tri. Ko so se začeli igrati, sem jim dala ime. Prvemu sem dala ime Raufi, ker se je vedno tepel, drugi je bil Bajsi, ker je samo jedel in tretji je bil Siv- ko ker je bil ves siv. Bili so perzij- ski mucki. Raufija smo podarili teti na Ptuj, Bajsija pa teti Zinki. Ostal nam je Sivko. Tega smo obdržali doma. Ko je bilo poletje, je začel kobacati po stopnicah navzdol. Včasih je naredil pravi preval. Dorasel je. Začel je loviti miši. Ko sem pisala nalogo, mi je v sobo prišla miš. Zakričala sem, prijela miško za rep in jo odnesla iz sobe. Liza ni lovila miši, temveč ptice. Nekega dne si je Sivko na ra- diatorju prerezal šapo. Peljali smo ga k živinozdravniku. Ta mu je rano zašil. Moral je nekaj dni počivati. Čez kak teden ali pa še več je postal zdrav. Pred enim tednom je bil zelo umazan, zato sem ga okopala. Tisti večer je prenočil znotraj. Nas- lednji dan je odšel iz hiše. Ni ga bilo ves dan. Zvečer sem ga klicala, vendar ga ni bilo. Ko sem se naslednje jutro zbudi- la, sem pogledala skozi okno. Na gredi je ležal Sivko. Bil je mrtev. Odhitela sem iz hiše in ga pogleda- la. Bil je čisto trd. Ko se spomnim nanj, mi vedno po licu spolzi kakšna solza. Tako je ostala pri hiši samo nje- gova mati Liza. Maja Žnidarič, 5.a. OŠ Gorišnica Pri nas doma Sem Mateja. Stanujem v Majšperku na Bregu. Zjutraj posi- je sonce na našo hišdo in tedaj se prebudim. Ati Franc je živel v Ga- jevcih. Ko se je poročil z mamo Jožico, se je preselil v Majšperk. Prostori v hiši so: spalnica, otroška soba, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in sanitarije. Jaz skrbim za cvetlice in urejam sobo. Ati skrbi za avto, ga umiva in skrbi, da je čist. Zraven družine še stanuje babica Jožefa. Babica skrbi za kuhanje kosil. Sem zelo vesela, če smo vsi doma. V nedeljo gremo v Gajevce, tam imam dedka in ba- bico. Ta sta zelo prijazna. Doma sem zelo rada. Rada imam, če se imamo vsi radi. Mateja Bezjak, 2.b. OŠ Majšperk Uršlja gora V soboto smo se z avtobusom od- peljali na planinski izlet na Uršljo goro. Ko smo stopili iz avtobusa, nas je čakala še dolga in strma pot, ki jo je bilo treba prehoditi peš. Ko smo prišli na Uršljo, sem bil zelo vesel, saj sem imel lep razgled v do- lino. Vesel sem, da sem bil. Matej Novak, 2.b. OŠ Kidričevo Naš naravoslovni dan v ponedeljek smo dobili obvest- ilo, da bomo šli v torek na ekskur- zijo v Ormož. Šli bomo opazovat, kako pridelujejo v tovarni sladkor. Vsi veseli smo se zbrali v torek zjutraj pred šolo in čakali avtobus. Potem smo se odpeljali po Ptuj- skem polju, prečkali Pesnico in prispeli v Ormož. Vmes nam je učiteljica pokazala Slovenske gori- ce in Haloze. Najprej smo si ogledali tovarno od zunaj. Videli smo, kako tehtajo peso in kako odvzemajo vzorce, da vidijo, koliko sladkorja pesa vse- buje. Tovornjake napolnjene s peso najprej stehtajo na ogromnih tehtnicah, nato pa s curki vode peso operejo. Nato stehtajo tudi prazne tovornjake, da vejo, koliko pese je tovornjak pripeljal. V tovarni smo si najprej ogledali skico celotne tovarne. Videli smo stroje, ki peso meljejo v pesne re- zance. Šli smo mimo ogromnih peči, v katerih kristalizirajo slad- kor. Poskusili smo pesne rezance, nato pa še sladkor. V vseh prosto- rih je bilo zelo vroče in vlažno pa tudi vonjave so bile zelo močne. Delo delavcev v sladkorni tovarni je naporno. Takoj po končanem ogledu smo se vrnili domov. BenoAnžel,5.b, OŠ Ljudski vrt Ptuj Babica pripoveduje Kadar imam čas, se velikokrat odpravim k babiCi. Rada se spo- minja starih časov, predvsem svoje mladosti in mi o njej tudi pripove- duje. Zgodba, ki mi jo je povedala nekega nedeljskega popoldneva, se mi je najbolj vtisnila v spomin. Ta- kole je začela: "Bilo je malo pred začetkom vojne, mislim, da leta 1940. Takrat jebila huda zima, vle- kla se je že od oktobra. Pihali so mrzli vetrovi. V naši družini je imel kupljene čevlje samo oče, pa še tisti so bili pošvedarni. Mami in nam otrokom je naredil sosed po- sebno obuvalo iz lesa in svinjske koze, podobno današnjim coklam. Da nas ni zeblo, smo si noge zavili v stare cunje, včasih pa nam je mama spletla nogavice iz volne, ki smo jo dobili od sosedov, ki so imeli ovce. Takšna obutev ni bila niti malo udobna. Zraven tega, da te je zeblo, si imel še vse žuljave noge. Kadar smo po globokem snegu gazili v šolo, skoraj 8 km daleč, vsako jutro, še v trdi temi in zvečer nazaj, smo imeli noge vse prezeble. Ko smo prišli iz šole, smo nekaj časa sedeli pri peči, da smo se ogre- li." Babica še zdaj premišljuje o tem. Mislim, da so se v tistih časih ljud- je s težavo prebijali skozi življenje. Najbolj ubogi pa so bili otroci. Da- nes se nam godi veliko bolje, toda veliko ljudi se tega sploh ne zave- da. MajaKumer,6.d. OŠ Mladika Praznovanje v decembru v prazničnih večerih oči nam zagore, ob peči dobri stari praznovanje se začne. Sedaj smo vsi na kupu, ob peči zbrali se, saj bližajo božični ter novoletni dnevi se. Vsi prepiri celoletni kar čez noč se izgube, saj vlada tu veselje ter smeh na licu vseh. Miza obložena ob svečah sveti se, vse misli neizrečene naša srca zapuste. Soba okrašena zdaj praznično diši, napolnjena z veseljem in brez vseh skrbi. Jelka Sagadin, 7.b. OŠ Kidričevo 18 - ZA RAZVEDRILO 16. FEBRUAR 1995 - TEDNIK TEDNIK 16. FEBRUAR 1995 POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV- 21 Prejeli smo! Upokojenci vabijo upolcojence no srečanje Ljudje smo družbena bitja. Ne moremo živeti in delati izolirano drug mimo drugega. Dokler nas vežejo službene dolžnosti, smo mnogi nenehno med ljudmi. Srečujemo se na delov- nem mestu-prostoru, na ulici, v lo- kalih in še kje. Nekakega dne pa pride čas, ko prekinemo z vsakod- nevnem odhajanjem na delo; naš ritem življenja se z upokojitvijo spremeni. Ostajamo slej ali prej bolj sami in sami smo tudi krivi, če okolica pozablja na nas, saj smo z njo prekinili hote ali nehote. Mnogi upokojenci so poskrbeli, da se tudi v tretjem delu življenja srečujejo s prijatelji, se redno shaja- jo z znanci ali nekdanjimi sodelav- ci, obiskujejo univerzo za to obdob- je življenja, hodijo organizirano na kulturne prireditve , telovadijo in podobno. Med upokojenci, ki smo nekoč delali v vgoji in izobraževanju na območju "nekdanje" občine Ptuj pa je neka praznina. Morda se motim! Vendar nismo organizirani. Nima- mo posebnih rednih skupnih srečanj ali drugih oblik družabnos- ti. Pa bi bilo lepo, če bi kaj takega zmogli. Saj smo nekoč sami marsi- kaj doživeli in vse le ne more iti kar tako v pozabo. Tudi poznamo se še, kajne! Pa prekinimo z našo pasivnostjo! Dobimo se vsi upokojeni, delavci v vzgoji in izobraževanju, ki smo nekoč delali sirom takratne občine Ptuj, v osnovni šoli Olga Meglic na Prešernovi ulici v Ptuju, danes, dne 16. februarja 1995, ob 16. uri. V okviru minulega kulturnega praz- nika bomo prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Učenci šole gostiteljice nam bodo pod vodst- vom g. Magde zapeli, presenetili nas bodo tudi pevci-upokojenci pod vodstvom g. Dernikoviča. Go- spod Ervin Hojker, ravnatelj šole, ki nam prijazno odstopa prostor, nas bo na kratko seznanil s sedanjo prenovo šole. Mi pa bomo povedali svoje želje in izrazili pobude v zvezi z druženjem nas upokojencev, nek- danjih profesorjev in drugih naših sodelavcev. Pridimo, vsako srečanje pomeni nov lep dan! Pripravljalni odbor pri ZU Ptuj Dve zgodbi iz ptujskega zdravstvenega doma (3) "ODGOVOR Spoštovana gospa dr. Sonja Lisul - Prosenica! Družina Cajnko iz Ptuja se vam najgloblje opravičuje za napako, ki je nismo storili namenoma. Pre- pričani smo, da vam bolniki tudi po naši neljubi napaki še naprej zaupa- jo in cenijo ter spoštujejo vaše delo. Verjemite nam, nismo vam želeli škodovati, le opozoriti smo želeli na stvari, ki se dogajajo v ambulan- tah, pri tem pa smo žal pomotoma zapisali vaše ime, ne pa zdravnice, ki je bila v resnici dežurna 24. janu- arja zvečer. Mi se svoje napake v celoti zave- damo, žal pa kot bolniki nismo bili deležni razumevanja, kaj šele upoštevanja s strani izvajalcev v zdravstvenem domu Ptuj. Se je kdo zanimal, kaj se je tisti večer (24. ja- nuarja) in tisto dopoldne (27. ja- naurja) v resnici dogajalo v ambu- lanti? Sklepamo, da se ni, če bi se, bi nas povabili na razgovor. Mi smo se želeli pogovarjati že 27. januarja, žal pa nismo uspeli dobiti sogovor- nika, kljub našim prizadevanjem! 5 spoštovanjem! Družina Cajnko iz Ptuja Odprto pismo ministru za zdravstvo, dr. Božidarju Voljču! Neodvisni Sindikati Slovenije moralno podpiramo dr. Janeza Ruglja pri uveljavljanju njegove metode zdravljenja in pomoči, ki jo nudi občanom in za katero je dobil pozitivno oceno mednarodne orga- niazcije WHO. Na osnovi daljšega opazovanja dela dr. J. R. smo prišli do zaključka, da je scenarij oviranja in onemogočitev njegovega na- daljnega dela vnaprej skrbno pri- pravljen, ker je razkril politično de- lovanje režima na področju psihia- trije, ko je le-ta na prikrit način, preko te veje zdravstva onemogočal svoje nasprotnike. Preprosto so jih zapirali v psihiatrične ustanove in razglasili za neprištevne. Posebej po tej metodi so bili na udaru inte- lektualci. Ta metoda je samo ena iz- med mnogih, ki jih je režim upo- rabljal. S takimi primeri se tudi naša organizacija nehote srečuje v praksi. Tako imamo izpričanih več primerov, ki smo jih tudi objavili v medijih. Vsekakor je njegova knjiga Dra- matična pot deloma odprla pogled na prepovedano področje. V pripra- vi ima tudi drugo knjigo, ki govori o podobni tematiki. Menimo, da je to pravi razlog, da je zavladal pre- plah in interes, da ga je potrebno na vsak način zaustaviti. Njegova pravna obramba se skli- cuje, da je tožitelj podatke o sebi v medijih objavljal prvi sam, šele za- tem dr. J. R. Zato vsekakor ni nobe- ne dejanske osnove za odvzem li- cence. Iz tega in ostalih pokazatel- jev lahko sklepamo, da gre za dejan- sko politično gonjo (pod plaščem stroke - kršenje poklicnega kodek- sa) proti njemu. Naše ugotovitve o zlorabi psihiatrije za politične ali osebne namene so neodvisne od njegovih, pa vendarle enake. Zave- damo se, da je "brskanje" po za jav- nost neznani strani zgodovine za marsikoga zelo neprijetna zadeva, kot rizična za tiste, ki to počnemo. Vendar brez tega ne gre. Na vas se obračamo, da prisluhne- te dudi dr. J. R., da spoznamo za kaj se v resnici v tem sporu gre. Zave- damo se, da režim svojih grehov zlahka ne bo priznal, bo pa jih mo- ral slej kot prej. V primeru Rugelj menimo, da gre za poizkus prikritja početja režima in njegovih privržencev v psihiatriji. Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohi Prva slovenska plačilna kartica, veljavna tudi v tujini Lastnikom plačilnih kartic Activa se v kratkem obeta do- brodošla novost. Nekatere banke, članice sistema Activa bodo namreč začele izdajati novo plačilno kartico ACTIVA - EUROCARD/MASTERCARD, ki bo prva slovenska plačilna kartica, s katero bo mogoče poslovati tudi v tujini. Banke, ki bodo v naslednjih dneh začele izdajati to kartico so Banka Celje, Dolenjska banka, Go- renjska banka, LB Pomurska banka, Nova kreditna banka IVIaribor in Splošna banka Ko- per. •»JB 22-OGLASI IN OBJAVE 16. FEBRUAR 1995- TEDNIK TEDNIK -16. FEBRUAR 1995 OGLASI IN OB.TAVE - 23 24-OD TOD IN TAM 16. FEBRUAR 1995- TEDNIK REVIJA PEVSKIH ZBOROV / JE BILA LETOŠNJA ZADNJA? Tokrat Kapelo 14 zborov Kljub težavam zarodi neurejenega financiranja je Zveza kulturnih organizacij Ptuj tudi letos pripravila tradicionalno revi- jo pevskih zborov z območja nekdanje ptujske občine. Tokrat se je v dvorani Narodnega doma na Ptuju v dveh večerih pred- stavilo 14 zborov: v petek, 10. februarja smo lahko slišali devet zborov, v soboto, 11. februarja pa jih je zapelo še pet. v imenu prireditelja je oba večera zbrane pozdravil predsed- nik Zveze kulturnih organizacij PtujaFrancLa&n, ki je ob negativ- nem razvoju dogodkov izrazil bo- jazen, ali bo revija obdržala me- dobčinsko raven, ali pa se bo pre- levila v občinska srečanja, oziro- ma še huje, da jih sploh več ne bo. Ker je optimist je obenem izrazil prepričanje, da bomo prebrodili začetne težave državne in občin- skih uprav in, da bodo stvari prišle na tisto mesto, ki si jih vsi skupaj želimo. Določene spre- membe so verjetno potrebne tudi pri organiziranju in delovanju Zveze kulturnih organizacij in njenih članov, vendar je - kot je dejal - ob tem potrebno zagotoviti nadaljni razvoj ljubiteljske kultu- re in organiziranega petja, kot enega najprimernejših oblik lju- biteljskega delovanja. Posebej se je zahvalil vsem pev- cem in zborovodjem, ki so se prija- vili na letošnjo revijo, saj s tem do- kazujejo, da delajo resno in po- globljeno. Vsem zborom je tudi zaželel, dabi imeli pri oblastnikih v novih občinah čimveč razumevan- ja za svoje delo. V prvem večeru se je pred polno dvorano s po tremi pesmimi pred- stavilo devet zborov: Članice žen- skega zbora prosvetnega društva Cirkovce, ki ga vodi Peter Krajnc, zatem mešani pevski zbor PD Cir- Nasdtopajoiim je spregovoril predsednik ZKO Franc Lačen] kulane, ki ga vodi Jože Drnikovič, pa moški zbor TALUM Kidričevo, pod vodstvom Ladislava Pulka, mešani zbor PD France Prešeren Videm pod vodstvom Maksa Vau- potiča, moški zbor gasilskega društva Hajdoše, ki ga vodi Jože Dernikovič, ptujski nonet območne obrtne zbornice, pod tak- tirko Filipa Maučiča, moški zbor PD Alojz Strafela Markovci, ki ga vodi Janez Bezjak, mešani pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica, ki mu dirigira Slavica Cvitanič in moški komorni zbor Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. Drugi večer, v soboto pa je nasto- pilo še pet zborov in sicer Mešani zbor društva upokojencev Ptuj - zborovodja Jože Dernikovič, moški zbor Grajena, ki gha vodi Ladislav Pulko, moški zbor Ko- munale Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, moški zbor DPD Svoboda Majšperk, ki ga vodi Stan- ko Vedlin ter mešani zbor Sv. Vik- torina, ki ga vodi Sonja Vinkler. Med številnimi gosti sta reviji prisluhnila tudi nestor zborovske pesmi na našem območju, univ. prof. Jože Gregorc, ter Mitja Go- bec, iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije. KRATKOHLACNIKI / O VALENTINOVEM Čas, ko se ženijo ptički, v Ameriki po celo zajčki, čas, ko si svojo naklonjenost izkazujemo tudi ljudje, 14. februar - Valen- tinovo. Sicer pa je to dan zaliubijencev, prijateljev in vseh, ki se imaio radi. In če jim že drugače ne po- svečate pozornosti, ste najverjet- neje vsaj v torek poskrbeli za majhno presenečenje, kakršno- koli že, vsekakor pa kar se da pri- jetno. Lahko, da je to bilo darilo, voščilo, cvetje ali pa iskrena mi- sel. In kaj pravijo o Valentinovem, ljubčkih in ljubicah, otroci? Obi- skali smo enega izmed ptujskih vrtcev in naleteli na naslednja mnenja kratkohlačnikov: Aleš: "Valentinovo je, ko se go- lobčkiljubčkajo." Katarina: "Zaljubljena sem v Marka in sva si že naredila darili." Nika: "Mitja je zaljubljen v mene, ker me ves čas lovi." Aleš: "Zaljubiš se, ko ti je na pri- mer ena ženska všeč. Potem pa ji prineseš rožo. Meni jevšeč Katja." Mitja: "Če ji ne prineseš rože pa ji lahko nastaviš bonbone." Matjaž: "Ali pa greš do nje in ji rečeš: 'Jaz te rad imam.'". Aleš: "Lahko pa punco tudi kam povabiš. Na večerjo, na kavo, ali pa na morje. Jazše nobene nisem nika- mor povabil, če pa bi jo, bi se šla sprehajat ob Dravi." Mitja: "Pa labode bi gledala in jim metala kruh. Tudi kopala bi Če že ne ljubčki in ljubice, pa gotovo prijatelji se." Katarina: "Jaz bi fanta peljala na randi." Aleš: "Za randi pa se zmeniš in potem imaš dolg pogovor. Potem greš kam na pijačo in na sprehod." Katarina: "Svojemu ljubčku bom za Valentinovo spekla kremšnite." Fantje: "Punce imajo najraje rože, torto ali pa pizzo." Nika: "Fantje imajo radi sladka- rije. Mitja: "Pa Lego kocke." Aleš: "Ljubček pa ljubica, to je lepi par. Jutri bo poroka pa greta po otroka. Hišo bota čuvala, notri se košuvala." Tekst in posnetek: D.Sterle TCatmci Mm f eilev«ti M. Zupanič SEDMI OBČNI ZBOR SLS / PODRUŽNICA ORMOŽ Ormoško podružnico SLS že dalj časa pretresajo notranja nesogla- sja. Po zagotavljanju mnogih, ki so bili minulo nedeljo na Kogu, kjer je bil redni, sedmi in kot je povedal Vekoslav Kumer - tudi prelomni občni zbor, se bodo te reči uredile, še posebej,'če se bodo porezali gre- beni tistim, ki očitno želijo razpad stranke'. Med številnimi gosti, ki so bili minulo nedeljo na Kogu, od dr. Stanka Buserja, Cirila Smerkolja, podpredsednika SLS in drugih, se je sedmega občnega zbora ormoške po- družnice SLS udeležil tudi ormožki župan Vili Trofenik, ki je poudaril, da je SLS v pretežno kmetijski ormoški občini že po tradiciji pomembni politični dejavnik, ven- dar svetnikom SLS, ki so izvoljeni v občinski svet to ni samo v čast (in ob- last, kot menijo nekateri), temveč jim to nalaga soodgovornost v vsem, kar se v občini dogaja. Dosedanji predsednik Vekoslav Kumer, ki je vodil podružnico SLS v Ormožu vse od njene ustanovitve, je napovedal svoj odstop že na lanskem občnem zboru. V svojem dokaj kritičnem poročilu, kjer je nakazal probleme stranke, jo je v nekoliko po- etičnem zaključku primerjal z barko, ki je sicer dokaj polomljenapriplula v pristan, vendar, če hoče še kdaj na morje, jo morajo temeljito obnoviti. Med drugim je v poročilu govoril o problemih kmetijstva, o katerih so člani stranke seznanili tudi ministra Osterca, obravnavali so stanje v ormoški Splošni kmetijski zadrugi, kjer je stan je iz meseca v mesec slabše, vendar je predsednik zadružnega zbora, tudi podpredsednik ormoške podružnice SLS Martin Rudolf menil, da razmere v zadrugi le niso tako zaskrbljujoče,kot je slišan. Tudi o pogodbi med tremi strankami, SLS, SKD ter Zelenimi Ormoža v predvolilnem času, ko so imeli skup- nega kandidata za župana, je bilo go- vora, ter o tem, da ta pogodba SLS, ki je naredila po tem vprašanju vse, v naprej ne zavezuje več. Seveda je po poročilu med član- stvom, še posebej pri tistih, ki so se čutili ob tem izzvane, završalo. Med drugim je bilo tudi povedano, da v ormoški podružnici SLS le ni vse tako črno, kot se govori. Nekateri so hoteli slišati imena jastrebov, ki pa so jih izzvani na koncu tudi povedali. Mnogi so bili tudi proti pogojem, ki j ih je postavljal kandidat za bodočega predsednika ormoške podružnice, češ da pristane na kandidaturo samo, če si ožje vodstvo izbere sam. Grozili so celo z boj kotom volitev, zato so dva člana za podpredsednika izbrali kar na občnem zboru. Da pa se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, je bilo jasno že malo kasneje ob volitvah novega vodstva, kjer so skoraj soglasno izvolili novega pred- sednika, dva podpredsednika, tri člane nadzornega odbora ter šest- najstčlanski upravni odbor po- družnice. Novi predsednik ormoške podružnice SLS je Miroslav Hanželič (bil je tudi eden izmed treh kandidatov za župana v ormoški občini), pri delu mu bosta pomagala podpredsednika Stanko Čurin in Dušan Cvetko. Da bodo stvari po- tekale tako, kot morajo, bo skrbel tričlanski nadzorni odbor v sestavi Antona Marčeca, Jožeta Kosca in Mirka Kosija. Vida Topolovec KEGUANJE Ptujski kegljači so na svojstven način počastili slovenski kultur- ni praznik. Na dan pred 8. febru- arjem so v goste povabili svetov- nega prvaka Franca Kirbiša iz Maribora, da odigra Kegljaški maraton proti ekipi "Drave" Ptuj. Franc se je vabilu z veseljem odzval in v disciplini 6 x 100 lučajev zmagal z rezultatom 2598 (povpreček 433 na 100 lučajev) proti 2388 kegljev, kolikor jih je podrlo 6 članov ptujske ekipe in sicer: Arnuš 362, Vranješ 424, Šeruga 411, Haladea 395, Ilič 422 in Čuš 374. V neposrednem dvo- boju sta svetovnega prvaka uspe- la premagati Nikola Vranješ 424: 423 in Miran Haladea 395 : 373, ostale štiri dvoboje pa je dobil z rezultatom 458, 447, 452 in 445 (ob tem se moramo opravičiti Francu Kirbišu, da smo ga sredi igre zmotili za neposredni inter- vju za naš radio, kar je vsekakor vplivalo na njegov rezultat v 4. rundi, vendar je Franc z njemu poznano hudomušnostjo to tudi z razumevanjem sprejel). V nadaljevanju je predsednik kegljaškega kluba "Drava" Ptuj skupaj s svetovnim prvakom pode- lil še pokale in priznanja ekipam in posameznikom za prvenstvo Ptuja v letu 1994. Ob tem je izrazil željo, da bi se teh prvenstev v čim večjem številu udeleževali tudi v pri- hodnje in da bi samo obnašanje ob tem odražalo določen kulturni nivo, ki pa ga je bilo v minulem prvenstvu žal nekoliko manj. Med moškimi ekipami je zmagala ekipa Kmetijskega Kombinata Ptuj, druga Železniške delavnice Ptuj in tretja Petovia Ptuj. Pri ženskah jebila najboljša eki- pa TALUM - SILKEM Ki- dričevo, druga Papirnica "Alf Ptuj in tretja Trim I. Ptuj. V odsotnosti zmagovalcev za leto 1993 (pri moških Alojz Šeruga in pri ženskah Andreja Razlag), sta bila prvaka za leto 1994 Nikola Vranješ in Angelca Skaza. Pri moških sledita Pavle Ilič in Bojan Majcen, pri ženskah pa Ma- rija Kurade in Zdenka Haladea. Zmagovalci, tako ekipno kot posa- mezno so prejeli pokale in priz- nanja, drugo in tretjeuvrščeni pa samo priznanja. Ptujski kegljači so se skupaj z dobitniki pokalov in priznanj zadržali s svetovnim prvakom še dolgo v noč. Ob tem so ponovno iz- Prvaka Ptuja za leto 1994 Angelca Skaza in Nikola Vranješ. postavili željo po štiristeznem kegljišču, kar bi edino omogočilo napredek in s tem se je popolnoma (kot že pred dvema letoma) strinjal tudi Franc Kirbiš. Menil je, da bi si za svoje prizadevanje in dolgo- letno kegljaško tradicijo to tudi zaslužili. Še toliko bolj, če vemo, da je bila že 21. oktobra 1949 na Ptuju odigrana tekma rednega kola republiške lige. •* S.R. OKREPITI MREŽO STRANKE Pod predsedstvom Ane Ostrman je bila v ponedeljek, 13. febru- arja seja predsedstva Združene liste SD Ptuj. Sklenili so, da bo v prvi polovici marca redna območna konferenca stranke. Na njej bodo izvolili novega predsednika in člane predsedstva območnega odbora Ptuj ter se dogovorili, kako organizirati in krepiti mrežo stranke na območju nekdanje občine Ptuj. Vodstvo Združene liste socialnih demokratov Slovenije je pripra- vilo novo organizacijsko shemo delovanja stranke v skladu s spre- membami, ki so nastale po lokalnih volitvah in ustanovitvi novih občin. Po tej shemi naj bi v celotni državi ustanovili 11 pokrajinskih odborov stranke, na območjih prejšnjih občin naj bi kot temeljna oblika organiziranja stranke delovali območni odbori, v novo nasta- lih občinah pa bi ustanovili občinske odbore stranke. LetosjubilejnilO.SRP'95 Slovenski revialni pokal - SRP v malem nogometu bo le- tos potekal v znamenju desetletnega jubileja. To vse bolj priljubljeno tekmovanje združuje klube in ekipe iz vse Slovenije (v dosedanjih devetih sezonah jih je sodelovalo že 216 z več kot tritisoč igralci). V času od maja do septembra bo predvidoma 20 pozivnih turnir- jev (vsaka ekipa igra na štirih), najboljših 16 moštev iz predtekmo- vanja pa bo decembra nastopilo v končnici. Skorajda odveč je pri- pomniti, da čakajo najuspešnejše lepe športne in denarne nagrade. Prijavni rok poteče 28. februarja. Informacije na telefon 062/302-623. B.P. ne SankeirTEimillll Javni zavod za izvaianje športne dejavnosti obstaja dejansko od 1. decembra 1994, venn dar je bilo na njegov račun zapisano že precej neresnic, podtikanj in žalitev, zato moram^ žal, na tak način odvestiti javnost tudi o drugi strani medalje. i športni zavod Ptuj predstavlja novo obliko organiziranosti na področju športa in je med prvimi v Sloveniji. Delo poteka sistematično in strok- ovno glede na smernice Min- istrstva za šolstvo in šport, občin- skega vodstva in teži k izvajanju na- cionalnega programa. Poudarek je na športu mladih, medtem ko se članske selekcije prepuščajo spon- zorjem. V letošnjem letu pričaku- jemo tudi Zakon o športu, ki bo anarhijo, ki vlada v športu poskusil urediti. Nekateri klubi bodo pač morali razmišljati in delati drugače, kot je bilo do sedaj. Želel bi podati nekaj informacij glede prireditve IZBIRA ŠPORTNIKA LETA 1994: Glede na finančno, kadrovsko in časovno stisko je Zavod za šport v svojem dopisu 2. decembra 1994 športnim društvom - klubom, ponudil organizacijo te prireditve. Edini ponudnik je bil JUDO KLUB Drava Ptuj. Prišlo je do dogovora, v katerem Zavod prevzema uradni del (izbira športnikov, podelitev pokalov in priznanj), vse ostalo or- ganizacijsko delo pa prevzame Judo klub Drava. Strokovni svet je na svoji seji dne 21. decembra 1994 pregledal gradivo, ki je bilo poslano s strani klubov (strokovni delavec je vse po- datke preveril pri posameznih zvezah) in predlagal žirijo. Žirija je bila sestavljena tripartitno (3 člani strokovnega sveta, 3 člani športne javnosti, 3 športni dopisniki), ker smo želeli doseči čim večjo objek- tivnost. Komisija je v večini primerov sprejemala odločitve so- glasno. Zaradi žalitev na račun žirije, češ, da je bila diletantska, osebno naravnana in izbirala na osnovi sim- patij (I. PŠAJD, Tednik 19. januarja 1995,str. 7), bi navedel nekaj imen,ki so sodelovala (Zupane, Klajnšek, Razlag ...) in verjetno poznajo šport, saj skozi leto pišejo o rezultatih in us- pehih naših športnikov. Kriteriji, ki jih je komisija upaor- abljala pri delu so se izoblikovali pri organizaciji prireditev v prejšnjih letih in so bili priloga gradivu za žirijo: - v izbor za proglasitev najboljših la- hko kandidirajo vsi športniki-ce in ekipe, ki nastopajo za klube ptujske občine, - za izbor se upoštevajo vsi rezultati, doseženi v letu 1994, pri ocenjevanju vrednosti doseženih rezultatov je odločujoč Pravilnik o razvrščanju športnih panog. a) Prvi kriterij je točkovna vrednost doseženega rezultata, b) drugi kriterij je nastop v reprezen- tanci (stalni, občasni), c) tretji kriterij je kategoriziran športnik, d) četrti kriterij je doseženi rezultati na ostalih tekmovanjih, - kriterij za uvrščanje med dobitnike priznanj za državne prvake in državne reprezentante v kolektivnih športnih so uradni bilteni re- publiških panožnih zvez, - za uvrščanje med najboljše šport- nike-ce se upoštevajo rezultati v član- ski in mladinski konkurenci, - za uvrščanje med najuspešnejše ekipe se upoštevajo rezulati, doseženi v članski in (izjemoma) mladinski konkurenci. Dokončno odloča primerjava uspešnosti uvrstitve v predhodnem letu. Zavod za šport je na prireditvi poskrbel za vse nagrajene športnike, športnice, klube, ekipe, prejemnike priznanj in pokalov, člane žirije, člane Sveta zavoda. Strokovnega sveta in ostale vabljene goste. Z Judo klubom "Drava" je bilo dogovorjeno, da za tiste obiskovalce, ki želijo po- gledati samo uradni del, pripravijo simbolično vstopnino. Uradni del je tekel po programu in je bil zaključen ob21.15. Drugi del svojega pisanja je odgovor na članek Janka Gabrovca (Tednik, 26. januafja 1995, str. 17), ki je na- menjen zavajanju javnosu in enos- transkemu obveščanju s strani Bok- sarskega kluba Ptuj. Moram ga opozoriti na dve bistveni stvari: - Boksarski klub Ptuj je prejemal do- tacijo (12.500 SIT) od občine po Pravilniku o razvrstitvi športnih panog in ^ financiranju, ki ga je pripravila Športna zveza in ne Zavod za šport, - gospod Gabrovec še zdaleč ni usposobljen, da bi lahko postavljal kriterije, ocenjeval usposobljenost in strokovnost direktorja ter delo Za- voda za šport, niti mu niso jasne kom- petence organov Zavoda. Boksarski klub Ptuj je v preteklem obdobju dosegal zelo dobre rezultate, kar je vsekakor pohvalno. Tega pa ne more reči za njihovega bivšega pred- sednika, ki je uporabljal metode, prevzete iz balkanskih dežel. Nje- govo početje škodi boksu in športu nasploh. V prostorih, ki mu jih je od- stopila Občinska strelska zveza, ven- dar brez vednosti upravljalca (javni zavod), je izvajal gradbene posege (rušil stene, vezal električno napeljavo, tako, da je prišlo do krat- kega stika,povzročil izliv vodeiz cen- tralne, vozil odpad na zemljišče Os- novne šole Mladika, kjer stoji še danes. Prostore si je želel prilastiti in se kljub opozorilom in vabilom Za- voda, glede podpisa pogodbe o upo- rabi prostorov, sploh ni odzival (22. november 1994, 14. december 1994, 10. januar 1995). Kot ostalim klubom, ki so vlagali lastna sredstva v objekte, se mu je ponudil podbis po- godbe o prednostni uporabi termi- nov ter upoštevan je vlaganja v objekt (brez najemnine), vendar je ni želel podpisati. Pri organizaciji prireditve "Zlata rokavica" je že dan pred prireditvijo brez vednosti upravljalca odvzel termine uporab- nikom dvorane ter tako motil proces treninga. Zavodu ni želel posredovati niti urnika vadbe svojih članov. Podobni prostorski problemi so se pojavljali tudi z drugimi klubi, ven- dar je vsepovsod prišlo do razumnega dogovora in s tem do rešitve problema. Pričakujem, da bo novi predsednik BK Ptuj deloval v skladu z normalnimi človeškimi normami in da se bo zavod z n j im lažje dogovar- jal, kajti to je edini ključ za medsbo- jno spoštovanje in razumevanje. Direktor STANKO GL AŽAR, dipl. org. dela PTUJ / OBJESTNOST V PTUJU Objestnost v Ptuju zadnje čase presega vse meje. Po tem, ko so prvič padle luči na starem mestnem pokopališču, ki se spreminja v spominski park, se jc to zgodilo drugič, tretjič..., tako da so jih sedaj odstranili. Da so bile nedavno tega tam luči, kažejo v tem trenutku le še elek- trični kabli, ki štrlijo iz beton- skih podstavkov. Nedaleč od mestnega pokopališča, v križišču Peršonove ulice z Volk- merjevo, so si srednješolci uredi- li javno kadilnico, in one- snažujejo vse povprek, pa niko- mur nič mar. V začetku meseca, natančneje vi noči od 4. na 5. februar, je pod ro-| kami objestnežev na poti od želez-i niške postaje do okrepčevalnice| Raj, klavrno končalo 25 mladih lip,| ki so tod rasle od jeseni leta 1992.1 Zasaditev vsake je stala najmanj! 6.000 tolarjev. Skrb za čim bolj ure- jeni in zeleni Ptuj, je tako prejela nov udarec, ki je toliko bolj boleč, ker sovpada z evropskim letom varstva narave, v katerem so ta pri- zadevanja še bolj poudarjena. Je naš odnos do okolja res tako na dnu, da nam je vseeno, v kakšnem okolju živimo in kaj se z njim doga- ja? Da o moralni in materialni od- govornosti ne govorimo. mniimiiis____________________________ M.Q Oskrunjene lipe ob Osojnikovi cesti ■ le komu so bile v napoto 7 (Foto: D. Sterle) Po tem, ko so luči na mestnem pokopališču večkrat "padle", so jih odstranili ORMOŽ / KOLEDAR PRIREDITEV ZKO OBČINE ORMOŽ V LETU 1995 Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ormož so že izdelali program prireditev za leto 1995. Za nami |e že občinsko srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ostale prire- ditve pa se bodo zvrstile v marcu in aprilu, nekaj jih bo še v moju, juniju ter novembru in decembru. Že prihodnji ponedeljek, 20. februarja se bodo v ormoškem domu kulture srečali lutkarji občine Ormož. Marčevske prireditve bodo pričeli 4. marca s festivalom družinske kulture • Obrez 95, 23. marca bo festival otroških pevskih zborov, teden dni ka- sneje pa se bodo predstavili še mladinski pevski zbori občine Ormož. V sredini marca bo v ormoškem domu kulture še stro- kovni ogled otroških gledaliških predstav. Prireditve v aprilu bodo pričeli z občinskim srečan- jem otroških folklornih skupin, ki bo 7. aprila, nadaljevali pa 21. aprila z občinskim srečanjem plesnih skupin. 7. maja bo pote- kalo občinsko srečanje odraslih pevskih zborov in vokalnih sku- pin občine Ormož, 13. maja območno srečanje plesnih sku- pin severovzhodne Slovenije, 23. maja pa občinsko srečanje otroških gledaliških skupin. Prva sobota v juniju je že tradi- cionalno rezervirana za območno srečanje odraslih pev- skih zborov severovzhodne Slo- venije, 24. junija v okviru praz- nika ormoške krajevne skupnos- ti pa bo potekalo republiško srečanje pihalnih orkestrov v zabavnem programu, ki se bo odvijalo v ormoški Mestni grabi. Skupine ljudskih pevcev in god- cev bodo tudi letos sodelovale na ormoškem mariinovanju, v de- cembru pa še načrtujejo me- dobčinsko srečanje pihalnih or- kestrov. Vida Topolovec ROKOMET Oinuiž \ V vzhodni skupini druge državne rokometne lige so v soboto odigrali tekme 15. kroga. Velika Nedelja je v svoji dvorani z 21:25 izgubila s Cel- jem, Ormož je s 26:24 zmagal v Brežicah, Pomurka iz Bak- ovcev z28:20 vgosteh s Hrast- nikom, Krog je doma s 26:24 premagal Poleta, Mladinec iz Murskih Črncev pa je v Mur- ski Soboti s 14:30 izgubil z vo- dilnim Interierjem iz Krškega. •*l.k. Kulturni križem kražem PTUJ ODreviob 19.30 bo v ptujskem gledališču koncert Petra Lovšina. SEL A #V nedeljo, 19. februar- ja ob 19. uri bo v dvorani na Se- lih Prosvetno društvo Lovrenc igralo igro Vladimira Katajeva Dan oddiha. CIRKULANE OV soboto, 18. februarja bo ob 19. uri dramska sekcija PD Cirkulane premier- no uprizorila Burko o jezičnem dohtarju v režiji Alojza Mat- jašiča. MARKOVCI OV nedeljo, 19. februarja bodo člani PD Cirku- lane ob 15. uri zaigrali Burko o jezičnem dohtarju v krajevni dvorani. PTUJ #V nedeljo, 19. februar- ja bo v ptujskem gledališču gos- tovalo Slovensko ljudsko gleda- lišče iz Celja s predstavo Prikri- ta opolzkost vsakdana de la Par- ra v reži j i Sama Strelca. Predsta- vi bosta ob 17. uri za srednješolce in ob 20. uri za iz- ven. PTUJ #V ponedeljek, 20. fe- bruar ja bo ob 19. uri v ptujskem gledališču produkcija studia Stopinjice z naslovom Solata. PTUJ #Y gledališču bo 21. in 22. februarja dopoldan lutkovni abonma za vrtce in nižje razrede osnovnih šol. Gostovalo bo gle- dališču Fru Fru s predstavo Tričtrač. PTUJ #Zveza kulturnih orga- nizacij Ptuj pripravljaod 1. do 3. marca slikarsko in literarno delavnico. Namenjeni sta mla- dim, ki želijo slikati pisati. Prvo bo vodil akademski -slikar Dušan Kirbiš. Prijave spreje- majo do 23. februarja. PTUJ OPokrajinski muzej Ptuj pripravlja razstavo z nas- lovom Mitologija Žoharjevega kurenta. Avtorja razstave sta Aleš in Stanka Gačnik. Razsta- vo bodo odprli 23. februarja v Miheličevi galeriji. PTUJ #V grajski kavarni so še na ogled slike VeronikeRakuš. PTUJ #V novem razstavnem prostoru v ptujskem Blagovno trgovinskem centru na Rogoz- niški cesti v Ptuju so na ogled akvatuši in akvareli Jožeta Ek- arta. PTUJ #Na študijskem oddel- ku Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju je na ogled razstava no- vejše slovenske poezije. PTUJ OV knjižnici Srednješolskega centra je do 24. februarja vsak dan od 8. do 18. ure na ogled razstava France Prešeren in njegovo obdobje. ORMOŽ * V ormoškem domu kulture bo v soboto, 18. februarja ob 19. uri samostojni koncert dekliške vokalne sku- pine iz Ormoža pod vodstvom KlaudijeZorjan. ORMOŽ * V ormoški občinski avli je od ponedeljka 13. febru- arja pa do 1. marca na ogled raz- stava pustnih mask ormoškega območja. CR\A KRONIKA Z AVTOM Z OBCESTNI JAREK Po magistralni cesti skozi naselje Cvetkovci je v petek, 10. februarja ob 01,20 vozil osebni avto Miran R. iz okolice Ormoža. V ostrem nepreg- lednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal je na nasprotni voz- ni pas, od tam pa v obcestni jarek, kjer je avto odbilo, prevrnil se je in trčil je v žično ograjo ob stanovanjski hiši. V nezgodi se je voznik hudo ranil, prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. TRČUVPEŠKO v ponedeljek, 6. februarja nekaj po 11. uri je po magistralni cesti od Pra- gerskega vozil osebni avto Leopold D. iz Lovrenca na Dravskem polju. V Spodnjem Gaju, zunaj prehoda za pešce je poskušala cesto prečkati 80-letna domačinka Genovefa D. Na cesto je stopila malo pred avtomobi- lom, voznik je zaviral in se umikal v levo, a je vseeno z avtom trčil v peško, ki je padla in se hudo ranila. GORELO NA HAJPINSKI ŽAGI v torek, 8. februarja okoli 03. ure je v Spodnji Hajdini nastal požar na žagi podjetja Most, last Franca N. iz Bu- kovcev. Zgorela je lesena stavba 20 x 10 metrov, v proizvodni hali pod njo pa je ogenj uničil dve žagi za razrez hlodovine in nekaj manjših strojev za obdelavo lesa. Gasilci - domači, ptuj- ski in iz drugih okoliških društev so ogenj omejili in pogasili, da niso bile ogrožene okoliške hiše. Po prvih ugotovitvah je požar nastal zaradi okvare na električnem omrežju v obratu. Po približni oceni je ogenj povzročil škode za dobrih 10 milijo- nov tolarjev. DVA VLOMA V POŠTO v noči na torek, 7. februarja je nez- nanec vlomil v pošto v Trnovski vasi. Odšel je brez plena, po oceni pa je napravil škode za okoli 50.000 tolar- jev. Podoben vlorn je bil prejšnji teden tudi na pošti v Žetalah. Tudi tam je vlomilec odšel brez plena. ZASEGLI NEVAREN TOVOR Mariborski kriminalisti so v soboto, 4. februarja sledili osebnemu avto- mobilu s koprsko registracijo, ki gaje po Sloveniki vozil 18-letni Vladimir M. iz Frajhajma v občini Slovenska Bi- strica. Na izstopni postaji avtoceste v Slovenskih Konjicah so policisti avto ustavili in voznika legitimirali, ki je med postopkom sicer poskušal po- begniti, vendar so mu to preprečili. V prtljažniku osebnega avtomobila so našli 44 kg razstreliva TNT, 3 pištole in malokalibrsko puško. Potem so policisti prijeli še 25-letnega J.Š. in 21 -letnega D.Š., soumljena, da sta pri poslu sodelovala. Vse tri so predali preiskovalnemu sodniku zardi ute- meljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in razstrelivom. Preiskava bo tudi ugotovila od kod orožje in razstrelivo in komu je bilo namenjeno, Z NOŽEM ZABODEL BRATA v petek, 10. februarjaokoli 20. ure sta se v stanovanju H. v Žabjaku sprla brata 27-letni Dušan in 21-letni Srečko. Iz prepira je nastal pretep s pestmi, vendar Dušanu to ni bilo do- volj. Stekel je v kuhinjo, pograbil ku- hinjski nož in ga potem bratu zasadil v prsi. Srečko se je začel umikati proti izhodu, vendar ga je Dušan dohitel in še enkrat zabodel v prsi. Zaradi iz- jemno hudih ran so Srečka takoj pre- peljali v mariborsko bolnišnico. Poli- cisti so Dušanu H. odvzeli prostost in ga predali dežurnemu preiskovalne- mu sodniku - tokrat že Okrožnega sodišča v Ruju. UMRL NA KRAJU NESREČE Po lokalni cesti v Vuzmetincih se je v nedeljo, 12. februarja okoli 18. ure peljal na kolesu z motorjem 44-letni Feliks Habjanič iz Miklavža pri Ormožu. Med vožnjo je izgubil oblast nad krmilom, zapeljal s cestišča in trčil v drevo. Pri tem se je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. •♦FF OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Sonja Polajžer-Bele, Sv. Jurij 4, Rogatec - Andrejo; Mira Arnuga, Trnovska vas 4/a, Trnovska vas - dečka; Dragica Bezjak, Zamušani 40/c, Gorišnica - dečka; Mojca Cvetko, Ul. 5. Prekomorske 14, Ptuj - Marušo; Klavdija Hodžar, Pavlovski Vrh 15, Ivanjkovci - Blaža; Tanja Mere, Žgečeva 4, Ptuj - Elo; Kristina Zaje, Moškanjci 15, Gorišnica - Janeza; Viktorija Zajko, Placar 67, Ptuj - dekli- co; Brigita Mesarec, Bišečki Vrh 6, Trnovska vas - Leo; Jožica Jurkovič, Vodova 4, Ptuj - deklico; Tanja Meglic, Stojnci 72, Markovci - dečka; Branka Kores, Majšperk 56, Majšperk - Jana; Danica Kaučič, Kraljevci 37, Videm ob Sčavnici - Bogdana; Alen- ka Vrečko, Tomšičeva 1/b, SI. Bistrica - Gorana; Barbara Justinek, Kovača vas 195, SI. Bistrica - Jureta; Mirjana To- manič-Petek, Mariborska 10, Ptuj - Klemna; Tatjana Cmrečnjak, Ul. 14. divizije 16, Ptuj - dečka; Sonja Ha- meršak, Bukovci 103/a, Mar- kovci - Kristijana; Barbara Paternuš, Grčerjeva 42, Mari- bor - Vida - Aleksandra; Vera Kolarič, Ul. 5. Prekomorske 13, Ptuj - deklico; Liljana Muzek, B. Kraigherja 2, Ki- dričevo - Julijo; Slavka Ma- vric, Radomerščak 51, Ljuto- mer- Barbaro. POROKE - PTUJ: Dušan Fric, Gorniki 5 in Ivana Len- art, Spodnji Velovlek 30; Mišo Zidarič, Trška ul. 15, Središče ob Dravi in Lidija Petek, Mladinska ulica 2, Ki- dričevo. UMRLI SO: Janez Godec, Krčevina pri Vurbergu 24, 1952-14. februarja 1995; Ma- rija Voršič, rojena ANDER- LIČ, Mih ovci pri Veliki Ne- delji 33, M: 1911 -12. februarja 1995; Ervin Jožef Štalcer, Orešje90, Ptuj, ❖ 1941 -1 5. februarja 1995; Helena Hanžekovič, rojena LADIČ, Godeninci 30, 1913 -16. fe- bruarja 1995; Terezija Pauko, rojena ROJKO, Jiršovci 49, ;i: 1925-t7. februarja 1995; Ana Furjan, rojena TRANČAR, Hrastovec 45, 1923 -14. fe- bruarja 1995; Franc Klajde- rič. Veliki Vrh 80,:iU911-t4. februarja 1995; Matilda Ko- letnik, rojena VIDOVIČ, Ljubstava 7,1927 -t 2. fe- bruarja 1995; Viktor Obran, Hranjigovci7,:i; 1932-t 7. fe- bruarja 1995; Stjepan Posa- vec. Trška ul. 4, Središče ob Dravi, -I-1910 -13. februarja 1995; Terezija Majcen, rojena KIKL,Litmerk40,;::i918-t 7. februarja 1995.