CELJSKI TEDNIK glasilo socialìstiche zveze delovnega ljudstva CELJE, 11. FEBRUARJA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 6. CENA 50 pj^ ODKRITE BESEDE Pravikar mdnule zbore obča- nov v celjisiki občani lahko po pravici štejemo za najuspešnej-. še v zadnjem obdobju. To ne velja samo za udeležbo, ki je bila kar presenetljiiva, temveč predvsem za živahno, odkrito — včasih pa tudi nekoliko pre- napeto irazpravo, ki je močno razgibala večiino prisotnih ob- čanov. Morda so letošnji zbori tudi odgovoT nekaterim dvo- mom o pomenu dn vlogi zb^OTOv volivcev, kajti pokazali so, da je to — kljuib ne zmeraj naj- boljši dosedanji praksi, vendar- le oblika, s pomočjo katere bi občainii lahko močineje vplivali na najpomembnejša dogajanja v komuni. K Uispehom zadnjih zborov je prav gotovo pripomogel zani- miv dnevni red, saj bi naj ob- čani odločali o zadevah, ki naj- bolj — posredno ali pa nepo- sredno prizadevajo njihov stan- dard. Šlo je za predlog proraču- na skupščine občine m za od- lok o upora'bi mestnega zemlji- šča, ki v preproetih besedah po- meni — dodatno demarno obre- menitev prebivalcev v mejah zemljišča, 'ki se še imenuje mestno. Čeprav so na občin- skem odboru SZDL v Celju pri- poročili, naj bi p tem odloku govorili na prihodnjih zborih občanov, ko bi predlogu lahko priložili tudi točen program ti- stih del, ki bi jih s tako zbra- nimi sredstvi lahko končno le uredili, na večini zborov voliv- cev niso mogli mimo tega tako^ občutljivega in pomembnega vprašanja. Zanimivo je dejstvo, da so povsod veliko govorili o nujnosti ureditve nekaterih ko- munalnih del — kanalizacije, cest, vodovodov, mostov, regu- lacije potočkov itd. — in da so vselej poudarjali, da je v pred- logu proračuna za te namene določeno premalo sredstev. Re- alizacija odloka o upoxabi mest- nega zemljišča bi to vsoto prav gotovo povečala, pomenila pa bi seveda dodatno obremenitev skoraj slehernega prebivalca mestnega področja. In tu so se skupne koristi in osebni intere- si včasiih razšli. Nekateri obča- ni so menili, da delovni ljudje dodatnih obremenitev ne bi zmogli. Sestavljalci predloga odloka o mestnem zemljišču ga bodo zatorej prav gotovo mora- li še dopolniti, na prihodnjih zborih občanov pa ljudem po- vedati predvsem to, kaj naj bi s tako zbranimi sredstvi uredili. Letošnji zbo'ri so bili tudi or- ganizacijsko bolje pripravljeni. Prebivalci so se z obravnava- nimi materiali lahko seznanili že veliko prej, saj so za to po- skrbela tudi vsa sredstva javne- ga obveščanja. _ Na zborih volivcev so občani izrekli tudi precej kritičnih pri- pomb na račun neodgovornega trošenja družbenih sredstev, pa tudi o razlikah v osebnem stan- dardu. V zvezi s tem so zasta- vili tudi nekaj konkretnih vpra- šanj, na katera jim odborniki niso mogli odgovoriti. Te pri- pombe ibo posebna komisija zbrala, jih obravnavala, nato pa občanom nanje tudi dokumen- tirano odgovorila. I. B. PREDAVANJE MITJE RIBIČIČA v okviru zunanjepolitinčega simpo- zija Delavske univerze v Celju bo v ponedeljek dne 14. februarja 1966 ob 17,00 uri popoldne predaval v veliki dvorani Narodnega doma član CK ZKS tov. Mitja Bibičič iz Ljubljane: »NACIONALNO VPRAŠANJE V LU- CI SODOBNIH ODNOSOV«. MOZIRSKI PUST Kakor vsako leto bo tudi le- tos v Mozirju tradicionalna maškarada, ki jo bo priredilo TVD »Partizan« 19. februarja. Pustne prireditve so vsako leto privabile v Mozirje veliko šte- vilo obiskovalcev, ki so ta čas izkoristili tudi za nekaj trenut- kov zimskega turizma. Letos si- cer sneg ni turistom najbolj na- klonjen, a v Mozirju pričakuje- jo kljub temu lepo udeležbo, posebej še na svečanem pokopu Pusta, ki bo v sredo, 23. febru- arja ob 15. uri po starodavnem obredniku. J. H. JAKI: Maska (risba) ŽEBLJICA Marsikateri romar gre kdaj tja v Celovec na revijo ... Nekateri potujejo z avtobu- si, drugi z vlakom, tretji v svojih avtomobilih, četrti pa v službenih, z rdečo tablico. Tako so zadnjič videli na »parkirni reviji« mercedes z družbeno oznako CE toliko in toliko. Kaj tam uradno je iskal, seveda je vprašanje. Toda kdor zastavlja takšno provokativno in nekonstruk- tivno vprašanje, bi moral vedeti, da iz »mercedesove- ga kraja« do meje vendarle ni tako daleč, da ne bi mo- gel kdo takole mimogrede »skočiti« na revijo. Še zlasti, če je med vodilnimi, ki lah- ko vodi tudi v »skokih«. (oh) AKADEMIJA v POČASTITEV PRAZNIKA O akademiiji v počastitev slo- venskega kulturnega praznika, ki je bila v ponedeljek v SLG Celje, lahko rečemo vse najlep- še. Ce smo pred letom dni o'b istem času pisali o »celjskem kulturnem škandalu«, ker take prireditve sploh ni bilo, mora- mo sedaj ' ugotoviti, da je bila letošnja akademija na visoki kvalitetni ravni. To pa je bilo mogoče doseči s ikvalitetnimi izvajalci: člani SLG, mešanim pevskim zborom in godbo na pihala 2PD France Prešeren. Režiser prireditve Al- fonz Kumer si je akademijo za- mislil in jo izpeljal tekoče in brez zastojev. Pa še nekaj, kar je začudilo marsikoga: nabito polna dvorana poslušalcev. To pa je dalo akademiji še posebej slavnostno obeležje. -d Topel val, ki je v minulih dneh zajel naše kraje, ne obeta nič dobrega. Koli- kor sicer ne bo večjega mraza, ne bi bilo škode, to- da kaže, da bodo predvsem žitarice le trpele. Posnetek prikazuje mir med hmelji- šči v Braslovčah. „VEIIK REKREACIJSKI CENTER PRI CElJl" v zvezi z razgovori na temo celjski rekreacijski center, ki smo jih objavili v zadnji števil- ki, nam je Rafko Trobiš, ki služi vojaški rok v Požarevcu, poslal pismo, v katerem ga zanima, kaj je pravzaprav s tem centrom. Med drugim pravi: »Odločil sem se, da vam pošljem tale članek iz Borbe (5. 2. 1966) kaj- ti med tistim, kar ste piisali vi, in tem, kar piše Borba, je namreč precejšnja razlika .. .« Tovariš Trobiš, ki se mu za pi- smo zahvaljujemo, ima prav. V dokaz za to objavljamo v celoti prevod prispevka, ki nam ga je poslal: »Celje, februarja. Na pobudo obćinskega sindi- kalnega sveta v Celju so se od- ločili, da uresničijo program iz- gradnje velikega športno rekre- acijskega centra na izletniških terenih Celjska koča — Svetina in Petriček — Golovec. Na tem področju so že pričeli z zemeljskimi deli, izgradnjo novih žičnic in urejanjem pro-, štorov za parkiranje okrog sta- rih izletniških objektov, ki jih bö'do adaptirali. Poleg tega, da bodo zgradili nekaj modernih turistično gostinskih objektov, bodo ob Savinji uredili veliko kopališče. Za izgradnjo rekreacijskega centra pri Celju, ki ga mnogi nazivaj o »novo Pohorje«, vlada med delovnimi organiizacijami, ki so pripravljene prispevati znatna sredstva, veliko zanima- nje.« PRIPIS: Dopisnik »Borbe« je pač verjel, da bodo spodbudo siindikalov in lepe načrte v Ce- lju hiteli uresničiti. Toda tisti, ki načrtujejo, nimajo denarja, kako pa mislijo v nekaterih ko- lektivih, BERITE NA 4. STRANI. Jože Smole v Celju v četrtek, 17. februarja ob 17. uri popoldne bo v veliki dvo- rani Narodnega doma govoril o »JUGOSLOVANSKI ZUNANJI POLITIKI« glavni urednik Dela Jože Smole. Predavanje bo v okviru zunanjepolitičnega sim- pozija delavske univerze v Ce- Iju. DVA KRAJEVNA PRAZNIKA V KONJICAH Ш DOBRNI Občinski odbor združenj bor- cev pripravlja skupaj z ostalimi organizacijami in društvi v ob- čini iprogram proslave za občin- ski praznik 12. februarja, to je ob oibletnici, ko so pri Franko- lovem obesili 100 talcev. Na predvečer bo v domu kul- ture slavnostna akademija, ki jo pripravlja konjiška Svoboda, o pomenu praznika pa bo govo- ril predsednik občinske skup- ščine ing. Adolf Tavčar. Na sam praznik bo ob 10. dopoldne žal- na komemoracija na grobovih; tu bo poleg govora predsednika občinskega združenja tov. Per- ca še kratek kulturni program. Občinski odbor ZB je na pra- znovanje povabil svojce poko- panih žrtev, razen tega pa je< zagotovil primeren prevoz vseh udeležencev komemoracije. Ob spominu na pohod slavne Štirinajste divizije in na težke boje, ki so jih borci bili na ob- ronkih Paškega Kozjaka, pra- znujejo prebivalci Dobrne 16. februarja svoj krajevni praznik. Na. ta praznik se skrbno pri- pravljajo, pri tem pa sodelujejo vse politične in družbene orga- nizacije. Osrednja proslava z bogatim kulturnim sporedom bo 15. februarja zvečer v zdra- viliški dvorani, organizacijo pa sta prevzela dobrnska osnovna šola in prosvetno društvo Ka- juh. Organizacija ZB in osnovna šola pa bosta pripravili prosla- vo tudi na Paškem Kozjaku.^ Med potjo bodo učenci položili vence na Brdcah, obiskali pa bodo tudi nekatere partizanske domove, kjer bodo skupaj z nek- danjimi borci obudili spomine na narodnoosvobodilno boTbo in na ljudi, ki so za lepši jutriš- nji dan podarili svoja življenja. Med prireditve ob krajevnem prazniku Dobrne sodijo tudi tekmovanja med gasilci, strelci in igralci namiznega tenisa. Slo- vensko ljudsko gledališče pa bo v soboto uprizorilo Novačano- vo igro Veleja. VREME OD 10. do 20. FEBRUARJA Ohladitev s pogostimi snežnimi padavinami. Ub razjasnitvah ostrej- ši jutranji mraz. Drago Bradač Nii vprašanja, ki bi ga zmeidlo. Toda o kulturi in priiirediitvah nikar. Od takrat, ko ise jie v Trstu rodili, pa vse do idaines, vmes jie še čas, -kio je kct fizičen dela- vec ireguiliJrail Saviinjio, delali po .raznih tabciniščih, prosja- čJl aa isilužbo, ispal na pisal- ni mi!izii, ker je bilo treba po- trpeti — pa do danes, ko pravi, da bo prej srečal Ab- rahaima (letos!) kot pa ikul- tuiio — je Distal in je DRAGO BRADAČ. Zlobneži sicer tr- de, da prej srečajo njegovo črno aktovko, kot njega, to- da ni tako. Pred leti je pisal m če ni bilo drugače razna- šal plakate, in letOs, če ni drugače, piše in raznaša pla- kate. Ne da bi komu odžiral kruh, ne, varčuje sredstva. Pred leti, ko je bil še tajnik AD Kladivarja, so ga odri- vali, ker so se bali, da ne bi imel za drugo delo čas, da b: zaradi športa zanemarjal delo. Pa ni. Zanemarjal je nekaj drugega, ker je imel vedno čas in prostor za delo. Pa ga pobaraš: čuj Dra- go. . ., on pa tako čez ulico, lepo te prosim, si bil včeraj na prireditvi? Ali pa: ha, te ni bilo, škoda; in če ga vpra- šaš, koliko je bilo obiskoval- cev, te nekaj časa opazuje in maje z glavo, kot da ne bi bila njegova in se odpra- vi dalje . . . Obisk, koliko ljudi, prazne dvorane, uspe- le prireditve . . . — Cuj, Drago, v časopisu sem bral, da je v Celju iz- redno zanimanje za gostova- nje »Jazavcev«. Langerhol- zova pa je izjavila lani, da je bila nad obiskom razoča- rana ... »Saj razumeš, kako je... V Celju je skupina ljudi, ki je navdušena nad temi prire- ditvami. Večja skupina pa je, ki na prireditve ne pride —■ m je nad injim.Ì4Jcljub te- mu razočarana.« Pred meseci so dijaki celjske gimnazije napisali kritično pismo, v katerem so trdili, da »predavanja niso bila na srednješolskem ni- voju . . .« »To je napisal človek, ki ni bil na predavanju. Gre za Staničevo predavanje. Po- zneje smo ugotovili, da je bilo to mnenje enega dela profesorskega kolektiva in ne dijakov .. .« — Kaj meniš o tem, da je še danes okrog 60 % zapo- slenih brez osnovnošolske izobrazbe? »Kje misliš? V ustanovah ah industriji? Moj dragi, če bi ustrezno stimuliraLi iz- obrazbo — tega ne bi bilo. V naši občini pa niso preveč navdušeni nad izobrazbo.« Ali ni delovni program celjske delavske univerze nekoliko prerasel namen, za kar je bila ustanovljena? »Kultura je draga, če jo ljudje ne potrebujejo.« — Nad čem bi bil najbolj presenečen. »Ce bi enkrat v Celju pre- nehali tožiti nad tem, da ni prireditev^ in zabav, pa da bi bila vsaj ena prireditev — tu ne mislim na gostovanje Veselih planšarjev. Bratov Avsenikov ali Lada Lesko- varja — bila dobro obiska- na. < Tu je potreben organiza- cijski posluh, denem tako, mimogrede. »Tako je. Dolgo bomo še govorili o kulturni tradiciji.« Nani PISMA PISMA PISMA TEDNIKU KAM S SINOM? Čejpjav sem že več let naročnica vašega lista, se tokrat oglašam prvikrat. Reči moram, da mi je bil tednik vedno všeč, čeprav so mno- gi negodovali in vam pošilijali ra-z- ne ipriipombe. Nekaj pa mi v prejš- nji številki ni ugajalo. Namreč — sem tnati mepismenega otroika«, kakor jih naziva tov. direktor Ro- man Boben. Moj sin ima šest xaz- ledov osnovne šole. Pa so se zbrali ,na vašem razgovoru sodniki ¿n di- rektorji dn objavili ste oster članek in otroike kritizirali. Tov. Boben se je le malce preostro izrazil, vtem ko sta tov. Sonja Moškon in tov. Stojanovičeva omilile ta problem in povedale, da je tem otrokom treba pomagati in jih zaposliti. Kam z njimi? Lansko ieto je zavod za zaposlo- vanje delavcev (žal ne vemo, kje — op. ur.) zbral 20 takih fantov z nedokončano osemletko in imeli so enomesečni tečaj za priučecne kovinarje. Med ,njimi jé bil tudi moj sin. Otroci so se lepo vedli in učitelje pazljivo poslušali. Vsi so mislili, da se bodo po koinčanem tečaju lahko zaposilli, vsaj ob- ljubljali so jim tako. , , , .^„^^j, . Toda prišla je- retorma in nveeh sanj je konec. Vei fantje si^ brez- poselni. Moj sin je zdrav in moicaíí, toda zastonj trkam na vrata pod- jetij. Ali je res vsega kriva re- forma? Mislim, da me razumete, kako sama duševno tnpim. Pred meseci sem čitala v TT, da so v Srbiji še 4 nepismeni direktorji, za te ne velja reforma? Ne gre md v glavo, da otroci s šestimi razredi ne bi dobili zaposlitve, saj so jih pred leti tudi s toliko razredti vzeiLi v uk. Naj se potikajo po uldcah in prično krasiti? Novinarka v TT je objavila obš-iren članek o takih otrocih in med drugim zapisala: »Pa pridejo predstavniki podjetij na zavod za zaposilovanje delavcev, močne in zdrave odberejo in jih zaposlijo«. A ie ni tako. Tudi vaš novinar je med drugim zapisal: »Dovolj dela za vse, ki so voljni delati«. Pa nd tako. Verjemite, da bi bila nadvse srečna, če bi mi uspelo najti za- posHitev za sina. Bolnemu Matjažku rjz Ljubljane so vsi priskočili na :-pomoč; mogoče-; bi se .še moj sin komu zasmilil in bi mu pomaírai;? i,. Vem, da bo pismo brez podpisa romalo V;koš, a vseeno vas vljud- no prašim, da objavite kakorkoli vprašanje: bodo take fante sploh kdaj zaposldli? In kdaj? Verjetno nas je mnogo mater, ki bi želele odgovor. I. E. (ali A) PRIPIS UREDNIŠTVA:^Piedvsem se zdi potrebno pripomniti, da smo v razgovoru, objavljenem v pred- zadnji številki, obravnavali pro- bleme mladinskega prestopništva, kakor so ¡ih osvetlili strokovnjaki s tega področja in družbeni delav- ci. Njihove ugotovitve, čeprav str- njene na minimum, ' so 'Vsekakor vredne razmišljanj. Ce se je ob problemu perspektivnosti mladih ljudi porajal termin »nepismeni otrocifi, je to žal sicer boleče, ven- dar po našem mnenju popolnoma na mestu. Sest razredov osnovne ' šole, kjer preneha svoje šolanje precejšnje število učencev, pač ne zadostuje, da bi lahko govorili nasprotno, o pismenosti, šje zlasti v sedanjih: pogojih, ki terjajo vse bolj kvaliiicirane. in strokovne ljudi. Drugo so seveda vzroki, za- kaj Uak učenec ne more končati osemletnega šolanja. Če ga pri tem ovira lenoba, je to vsekakor huje, kot če gre recimo za intelektualno nedoraslost ali kaj podobnega. Navsezadnje je res, da ima tako prvi kot drugi učenec pravico do . dela; a ker ne prvi ne drugi nima nikakršne kvaliiikacije, oba pa sta razen tega še mladoletna, je pro- blem toliko težji. Kje je rešitev? V konkretnem primeru morda v tem, da bi iant naredil še dva raz- reda, sicer pa v prijavi na uradu za zaposlovanje delavcev. Gotovo je še kje kakšno podjetje, ki bi ga zaposlilo! KAJ JE Z LUCJO? Pred petimi leti so podirali drev- je okrog Zajdlovega studenca (na poti proti Liscam v Celju). Takrat je Elektro Celje iz varnostnih raz- logov snelo luč pred ^studencem, a je še doslej ni ponovno namesti- lo. Vse kaže, da je dovolj, če ljudje podnevi vidijo zanemarjen studenec, kaj bi ga gledali še po- noči — prd luči! kaj pravite? R. Božič, Partizanska 7 Prepričani smo, da bo luč kmalu zasvetila — če ne pri Zajdlovem studencu, pa morda v kakšni ulici — podnevi! Razen tega v petih letih res lahko marsikaj pozabirjio. Kaj misli krivec? USPEŠNO DELO ŽALSKE POLITIČNE ŠOLE IZ PRAKSE ZA PRAKSO MEDTEM KO PONEKOD POLITIČNO Š0^9TV0 NE MqRE^<:]E;?;-,,I^E- KATERE ORGANIZACIJSKE IN ySEBIN&KE XE^Vf ^,л1^1 ,SE. Mí#Cg/C¡;¿E NEKAJ LET, V 2ALCU Z VCLÍKÍM ZADOVOLJSTVOM UGOTAVLJAJO, DA JE LETOŠNJA OBLIKA POLITIČNE ŠOLE MNOGO USPEŠNEJŠA OD VSEH DOSEDANJIH. V štirih letih je podo'bne politične š-ole končalo v žalski komuni več sto družbeno političnih delavcev, ki so pridobljeno znanje v praksi zelo ko- ristno uporabili. Tako je lani uspešno zaključilo politično šolo 132 slušate- ljev, približno toliko pa se jih dzobra- žuje tudi letos. Toda žalska politična šola ni zanimiva samo zaradi števila absolventov, itemveč predvsem zaradi dobro izbrane vsebine dn zanimivih oblik dela. Šola je namreč razdeljena na šest oddelkov, kii delajo v različnih krajih. Vsebinski del ipa je zastavljen tako, da slušateilji pridobijo tako druž- beno ekonomsko znanje kot 'tudi vipia- gled v konkretno delo posameznih goEpodarskiih, poldtiičnih in drugih or- ganizacij. To jim omogoči praktično delo, ki ga zakiljučijo z nalogo o pro- blemu, ki ga preučujejo. Tako so slu- šatelji že zagovarjali teme o samo- upravljanju v delovnih organizacijah, o delitvi dohodka v ekonomskrlh eno- tah, d delu driižbeilih in-poliiičniiii on-' ganizacij itd. ' . Oddelki pri delovnih organizacijah — v Polzeli, Preboldu, kmetijskem kombinatu — pa so še bolj speciald- zirani. Vse njihovo 'delo je prilago- jeno konkretnim pogojem v delovni organizaciji; od tam je tudi nekaj pre- davateljev in dz domačih razmer iz- hajajo tudi njihove zaključne naloge. Pokazalo se je, da so te nalo-ge marsi- kdaj tako dobre, da lahko služijo tudi kot trdno napotilo za delo samouprav- nim organom in subjektivnim silam v kolektivih. Prd kmetijskem kombinatu — kjer. je to zaradi »mrtve sezone« v zim- skem času tudi najlažje — so letos uvedli še neko novost. Odločili so se za štirinajstdnevno intenzivno šolo. Uspeh je bil presenetljiv. Vsi sluša- telji so mendld, da je tak nač'n dela veliko boljši od večernega, saj človek, ki ima za sabo že dolçf delovni dan, le s težm/o sledi težkim snovem. Na žalskem o-bčinskem komiteju razmišljajo celo o drugi stopnji tako oirganizdranega političnega izobraže- vanja. V tem delu pa bodo poudarili predvsem pomen ekonomike, saj opa- žajo, da družbeno politični delavci zapletenih ekonomskih zakonitosti še ne poznajo dovolj temeljito. I. B. FRANC ZUMER predsednik občinskega ZROP Šentjur Preteklo soboto je bila v Šentjurju pri Celju prva redna seja novo iz- voljenega predsedstva občinskega združenja rezervnih oficirjev in pod- ofibirjev. Razen konstituiranja pred- sedstva so se pogovorili o pripravah na;, občni zbor občinskega združenja borcev NOV, ki bo v soboto, dne 19. fe^ïuarja ter obravnavali program izobraževanja za leto 1966. Za pred- sednika so vnovič izvolili Franca Zuinra dn za tajnika Jožeta Pečenka. Šola za samoupravljalce Na pobudo tovarniškega komiteja Zveze komunistov železarne so v Što- rah ustanovili samoupravno politično šolo. V njej se bodo izobraževali se- danji in perspektivni kadri v družbe- no poilitičnih organizacijah in organih samoupravljanja. Šola ima dva oddel- ka, vrši se trikrat tedensko, poučujejo pa priznani predavatelji delavske uni- verze iz Celja. OB PETNAJSTLETNICI POKLICNEGA GLEDALIŠČA V CELJU je bila prejšnji teden v SLG Celje skromna svečanost, ki so se je poleg celjskih kulturno-prosvetnih in družbeno-političnih delavcev udeležili tudi gostje iz Ljubljane in Maribora, med njimi tudi republiški sekretar za kulturo in presveto Tomo Martelanc in svetnik v sekretariatu za kul- turo in prosveto Dušan Tomše. Po uvodnih besedah upravnika SLG Celje, Slavka Belaka, ki je orisal vso razvojno pot celjske gledališke dejav- nosti in posebej še delo zadnjih petnajstih let, so podelili vsem petnajst- letnim sodelavcem poklicnega gledališča (dolgoletnemu upravniku Fe- dorju Gradišniku, igralkama Mariji Goršičevi in Nadi Božičevi ter odrskim delavcem Franju Cesarju, Bogu Lesu, Francu Klobučarju, Ivanu Dečmanu. Ivanu Jeramu, Pavli Pristovškovi in Tilki Svetelškovi) spo- minske plakete, izdelek akad. kiparja Milisava Tomanića. (Foto: Berk) OBČNI ZBOR SINDIKATA Te dni je bilo na občinskem sindi- kalnem svetu že več razgovorov z delegati za občni zbor tega foruma, ki bo 24. februarja. Delegati so že raz- pravljali o nagrajevanju, metodah de- la sindikalnih organizacij, o samo- upravljanju, gospodarjenju itd. STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA LETO 1966? STE SE ŽE NAROČILI NA NAŠ IN VAŠ LIST? ŠE NE? POTEM POHITITE, KAJTI KDOR BO DO KONCA MARCA PORAVNAL NAROČNINO ZA VSE LETO 1966, BO LAHKO SODELOVAL V NAJVEČ- JEM ŽREBANJU NAGRAD, KAR IZHAJA LIST. i PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Erhard je kljub oklevanjem odpoto- val v Francijo, da se pogovorita z de Gualom, kakor določa njun sporazum o ustaljenih mednarodnih izmenjavah. Pogovarjala sta se sicer večidel »med štirimi očmi<(, a opazovalci, ki znajo ocenjevati politične dogodke že po zu- nanjih znamenjih, trdijo, da je bil Erhardov obisk samo vljudnosten in da se odnosi med Nemčijo in Francijo niso nič spremenili, četudi se obe de- želi na videz zavzemata za »varnost Evrope«, se v resnici pogajata za spo- razume, ki bi naj zagotovili njuno enakovrednost na evropskem tržišču. Zelo malo verjetnosti je, da bi se dol- goletna politična in vojna nasprotnika mogla sporazumeti do kraja, kajti Er- hard gleda s pozicije velikoevropske dežele, ki je zrasla z ameriškim povoj- nim kapitalom in pričakuje še vedno. da bodo ZDA v njej štele prvi mejnik pred rdečo nevarnostjo. De Gaulle pa se zavzema za velikoevropsko deželo, ki bi bila zares evropska. Nemci so pa še tem bolj v zadregi, ker pričakujejo, da bo bližnji Erhardov obisk v Sov- jetski zvezi zanje precej usoden. Taškentski sporazum je bil za ves svet zelo blažilen, četudi so bili posa- mezniki v Indiji in v Pakistanu, ki ni- so bili povsem prepričani v uspeh de- klaracije. Toda bolj ko se čas odmika, bolj očitno postaja, da je pokojni Sa- stri s svojim zadnjim delom opravil veliko nalogo. Izvolitev Indire Gandhi za predsednico vlade je v teh odnosih posebno pomembna, saj sta tako Indi- ja kakor Pakistan prepričana, da bo znala pravilno reševati odnose med obema deželama. Kitajci se seveda vznemirjajo in dokazujejo, da je bila prekinitev sovražnosti škodljiva. Če- tudi je posredovala Sovjetska zveza, so Kitajci prepričani, da je v ozadju očitna zmaga Am.erike. Kakor so absurdni kitajski zaključ- ki v tej zvezi, tako nesmiselni so skle- pi in odločitve ZDA v zvezi z Viet- namom. Da je z novim obdobjern bombnih napadov in z zaostrenimi vo- jaškimi operacijami odpadlo vsako pričakovanje o morebitnem miroljub- nem dogovarjanju, je zdaj skoraj po- vsem jasno. Prizadevanja varnostnega sveta so tu ostala doslej precej ne- močna, pač pa je zato dosti drugače v Vietnamu, kjer je med premirjem prestopilo iz vojaških enot Vietkonga okoli 800 vojakov med osvobodilne enote. Pa še več: tudi najbolj drzne ameriške vojaške operacije ostajajo brez uspeha in se vedno znova zaple- tajo v brezihodne položaje. Boeingi so postali strah letalskih družb, saj sta se primerili dve izmed največjih letalskih nesreč v zadnjem času prav z letali tega tipa. Sovjet- skim znanstvenikom pa je v tem času uspel »meiiek« pristanek na luni, ki je tako postala prva nosilka človeških aparatov v vesolju. Vladna kriza v Italiji, ki je nastopi- la zaradi otroških zavetišč, še vedno traja in vse kaže, da nihče ne bo mo- gel sestaviti nove vladen Predsednik Saragat zato razmišlja, če ne bi kaza- lo razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. ZABELEŽENO ZA VAS o BLATI V BLATNI VASI Dragi bralci! Prišli so komunalci z dnarci tja v Blatno vas — zares, ha, ha! So čevlje si sezuli, šli čez in se na drugi strani spet obuli — ha, ha, zares! Potem so rekli: tole bomo mi lepo posuli in nasuli, z navad- nim peskom — prav zares, ha, ha! Ja, ko bi res posuli in nasuli ali morda razsuli kakšen voz peska! Pa ni ne komunalcev ne dnarcev. Dolgo blatno polje, imenovano tu- di blatna vas, je torej še naprej blatno. (Pri tem so seveda izvzeti asfaltirani odcepi in odseki in iz- rastki, kot tisti komični izrastek asfalta, ki »drži« kakih 50 metrov v blato). Nekoč, še pred leti namreč, smo celo asfaltirali dohode do zname- nitih hiš, da si ljudje, ki v njih pre- bivajo, ne bi zamazali čevljev ali avtomobilskih gum, za prostor med bloki (onstran železniške proge v podalj.šku Ulice 29. novembra) pa ni bilo niti navadnega peska. Pač najbrž zato, ker lahko skromna ar- hitektura stoji tudi v blatu. Ce se prav spominjam, je svojčas v ted- niku nekdo predlagal zelo duhovi- to rešitev. Menil je namreč, da bi bilo pametno, če bi i^a tem mestu naselili močvirske ptice ter pričeli gojiti lovski turizem, z izkupičkom pa bi potlej lahko kupili nekaj pe- ska in gramoza. Predlog pa je pa- del v vodo, po vsej priliki zato, ker bi bilo v takem primeru seve- da hitro konec močvirskih ptic in lovskega turizma. Tako ostajamo samo pri močvirju, blatnih čevljih, sakramentiranju in upravičeni jezi. Kajti po kakšni logiki bi morali nekateri državljani prihajati v me- sto z zamazanimi obuvali! Vprašanje je seveda, kaj bi lah- ko naredili tudi prebivalci sami, a verjetno med njimi pač ni lastnika kakšnega kamnoloma, ki bi veliko- dušno prispeval nekaj vozov. Re- šitev bo najbrž v čakanju na sušo; takrat se namreč še tako blato po- suši! Kozorog POGOVOR TA TEDEN ODGOVARJA DIREKTOR SEKTOR- JA PRODAJE IN ZUNANJE TRGO- VINE EMO SREČKO JAMNIŠEK — Vse doslej je bilo težišče tvo- jega dela izvozna, dejavnost. Kaj bi lahko rekel o izvozni dejavnosti celj- skih podjetij in posebej še o izvoz- nih vprašanjih, ki se je z, njimi ukvarjala v zadnjem obdobju EMU (spremenjen naslov Tovarne emaj- lirane posode — ema j tirnica, metal- na industrija, orodjarna)? # V zadnjem času nisem utegnil zasledovan izvozne dejavnosti in problematike sosednjih celjskih podjetij, kar zadeva pa naše pod- jetje lahko povem, da smo z uspehi našega lanskega izvoza precej za- dovoljni. V ca. 50 držav smo izvozili za približno 1,560.000 ђ naših izdel- kov ter s tem presegli plan izvoza za 23 %. Tako povečan izvoz nam je tudi omogočil, da smo zagotovili reprodukcijski material za proiz- vodnjo. — Po finančni realizaciji izvoza je EMO torej v letu 1965 presegel svoj plan za 23 Naj to pomeni, da ste imeli doslej razmeroma nizek izvoz- ni plan in da vam zadnje obdobje dovoljuje večji izvoz v prihodnosti. # Težimo za. tem, da tiaše plane izvoza postavimo vsako lelo skladno z objektivnimi in realnimi možnost- mi. Dejstvo je, da se v zadnjem času naš izvoz iz leta v leto povečuje, re- zultat tega pa so veliki napori naše- ga celotnega kolektiva, posebno še umanje trgovinskih delavcev. Zw nćmja tržišča so namreč iz leta v le- to bolj zahtevna in se je treba za uspehe trdo boriti. . — V čem so bistvene poteze vaše izvozne politike? # Bistveni moment naše izvozne | politike je naša želja, da z našimi izdelki v večjem obsegu prodremo na tržišča Zapadne Evrope in ZDA. V tem pogledu imamo že tudi pre- cejšen uspeh, vendar smo po naši oceni v tem pogledu pravzaprav še v začetni jazi. Druga važna tendenca, ki jo zasledujemo je ta, da za izvoz delamo prav tako velike serije kot za domači trg, ker s tem znižujemo -, stroške proizvodnje in povečujemo '■ dohodek podjetja. ' — Da ne bova ostala samo pri iz- vozu, me zanima, kako ocenjuješ kooperacijske in integracijske od- ' nose med podjetji? # Kot ekonomist sem vsekakor velik pristaš kooperacijskih in inte gracijskih procesov v gospodarstvu.. Ce pa seveda ocenjujemo realne možnosti teh procesov pri nas, pa moramo na žalost ugotoviti, da se v stvarnosti tem procesom upira ta- ko mnogo faktorjev, da je resnejše uspehe na tem področju zelo težko doseči. ' Največja zavora integracij- skim in kooperacijskim odnosom med podjetji so vsekakor veliko prehitro spreminjajoči se predpisi, tako da je celo v enem samem pod- jetju pogosto zelo težko planirati, kaj šele, da bi to lahko izvedlo ne- koliko podjetij skupaj, kar pa je bistveni element dolgoročnejše ko- operacije in integracije. — In kaj praviš v zvezi Z nagra- jevanjem strokovnega kadra, kar štejejo mnogi za razlog odhodov v tujino? Ф Vsekakor je nedovoljna stimu- lacija strokovnega kadra eden od razlogov, da le-ti težijo za odhod na delo v tujino. Poleg tega pa seveda obstaja še vrsta drugih razlogov. Sam odhod strokovnih kadrov v tu- jino na delo ne smatram kot nega- tiven pojav, v kolikor je njihov od- hod vezan na njihovo vrnitev. Sma- tram namreč, da bodo z odhodom v inozemstvo naši kadri samo pri- dobili na znanju in izkušnjah, kar je v sedanjem momentu zelo po- trebno, ker smo precej časa bili ve- veliki meri zaprti vase in nas je to v relativnem smislu oddaljilo od splošnega tehničnega napredka v svetu, če pa se seveda kadri, ki od- hajajo v tujino, ne vračajo v domo- vino, je jasno, da je to čista nacio- nalna izguba. S tem v zvezi bo vse- kakor treba urediti poleg ostalega tudi vprašanje pravične stimulacije strokovnega kadra. H. S. BOMO TUDI v PRIHODNJE UVAŽALI SADJE? Zanemarjeni sadovnjaki V šentjurski občini bi morali rešiti sadjarstvo NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR PRI CELJU SO ODBORNIKI OBRAVNAVALI VPRAŠANJE OBNOVE SADJARSTVA V ZASEBNEM SEKTORJU, KI JE ENA IZMED ZELO POMEMBNIH PANOG KMETIJSTVA V OBCINI. UVODNI REFERAT JE PREBRAL PREDSED- NIK SVETA ZA KMETIJSTVO TOVARIŠ IVAN VEBER. Sadjarstvo je pomemben vk dohod- kov kmetovalcev. Na območju občine je okrog 250 ha zasebnih lin okoli 55 ha družbenih sadovnjakov, razen tega pa je s sadjem zasejanih mnogo travni- kov zasebnega sektorja. Po statistič- nih podatkih je 60.000 jablan, 7,500 hrušk in mnogo vrst drugega sadja, predvsem sliv, češenj, orehov itd. Te številke pričajo o velikem številu sad- nega drevja, vendar pa danes ne ka- žejo moči i,n donosnosti te kmetijske panoge. V občini so dobri klimatski in talni pogoji za sadjarsko proizvod- njo, kar kaže precejšnje število sad- nega drevja in dobri pridelki sadja v normalnih letinah, hkrati pa to potr- jujejo nove sadne plantaže v družbe- nem sektorju in to predvsem na Po- nikvi. Vendar sadjarstvu v zasebnem sek- torju ne posvečajo toüko skrbi, kot drugim področjem lastništva, za kar je glavni vzrok nezainteresiranost lastnikov tega sadja, dvojno izko- rrščanje površin pod sadjem, neure- jene" odkupne cene v zadnjih letih in delno premajhna skrb družbe do tega narodnega gosipodarstva. Del sadov- njakov na območju Blagovne je po- polnoma uničil industrijski plin in v tem kraju ni nobene realne perspek- tive za sadjarsko pTOiizvodnjo. Kljub velikemu številu sadnega drevja v občini, kot tudi posledica alternativne (izmenične) rodnosti, pa so 'bili pridelki sadja v zadnjih treh letih minimalni, čeprav je dajalo sad- jarstvo v prejšnjih letih precejšnje pridelke. Glavni vzrok so slabi oskr- bovalni kot zaščitni ukrepi na sadnem drevju, hkrati pa tudi pomanjkanje dobre mehanizacije za opravilo teh del. Večina sadnega drevja je slabo oskrbovana, kmetovalci opuščajo (vsaj ponekod) čiščenje sadnega drevja kot tudi škropljenje. Povpreč- no so v zadnjih treh letih poškropili samo okoli 25 % vsega sadnega drev- ja. Rastlinske bolezni in škodljivci so zaradi nerednih zaščitnih ukrepov v zadnjih letih uničili mnogo sadnega. drevja, nekaj se ga je posušilo, tako da stoji zdaj pred nami važna naloga, sanacija sadnega drevja, ker bomo samo tako mogli obvarovati še obsto- ječe in za rodnost sposobno sodno drevje. To pa je obsežna in za rodnost važna naloga, ki jo bo potrebno iz- vesti postopoma ob pomoči vseh kihe- liijs'kih strokovnjakov. Glede na po- membnost sadjarstva v posameznih predelih, bo potrebno sanirati drevje najprej na področju Ponikve in Dra- melj. Posebne komisije, sestavljene iz kmetijskih strokovnjakov, bodo na terenu pregledovale sadno drevje in odredile ukrepe, da se staro in bolno sadno drevje odstrani, ali pa s pri- mernimi ukrepi usposobi 2a nadaljnjo proizvodnjo. Proces obnove sadjar- stva v zasebnem sektorju je trajnej- šega karakterja, vendar mora biti ak- cija vsestransko raziskana, izvajanje pa mqra biti diosledno, ker bomo le tako zagotovili trajen uspeh.- Določene ukrepe bo pcvtrebno izvesti tudi za obnovo in ureditev nasadov jagodičevja v družbenem in zaseb- nem sektorju. y diskusiji-je sodelovalo več odbor- nikov, кГ so menili, da bo samo z do- slednim delom možno doseči postav- ljene cilje -pri' obnovi sadovnjakov. Dejaii so tudi, da bo paire.bno v ugod- nrh sadnih letinah zagotoviti reden odikup sadja tej s tem omogočiti pro- dajo za široko potrošnjo. F. S. Kritična ocena déla v SREDO DOPOLDNE PREJŠNJEGA TEDNA SO SE KOMUNISTI CELJSKE CINKARNE SESTALI NA SVOJI REDNI LE TNI KONFERENCI, NA KATERI SO POLA- GALI UBKACLN SVOJEGA DELA. V poročilu, ki ga je sestavil tovar- niški komite ZKS Cinkarne, so bili kritično obravnavani najrazličnejši vidiki delovanja organizacij ZK in po- sameznih komunistov v okviru celot- nega podjetja. 2e samo poročilo je bilo v svoji osnovi zastavljeno tako, da namenoma ni podrobneje obravna- valo uspehov in dosežkov enoletnega dela, temveč je bilo v celoti' usíneí^i- j eno na naj aktualinejše ■ probleme jn slabosti, •'ki so organizacije ZK'(iraà'jo namreč 6 organiZadij) ovtirale pri'nji- hovem rednem delu. Napake in teža- ve pri delu komunistov 90 bile obrav- navane izredno konkretno in fenitično. Namenoma so bila v. poročilii izpušče- na vsa ekondmskO-prOizvodna vptêi> šatnja in uspehi na tem •področj'a (ki pa jlhinti malo) samo zaradi tega; da bi komunisti' na letni konferenci raz- pravljali izključno o problenffìh 'detó- vanja komuhistov v ío'kviiru spleta ètì- noisov, ki se' Iporajajo na nivoju de- lovnega kolektwa.j. ji n, Celja, po sveča- nosti pa je predsednik sikupščine ob- čine Laško Maks Klemenčič »prejel številne kulturno-prosvetne delavce. SRAJCE TOPER POTUJEJO PO SVETU ŠE DVE MINUTI V veliki hali tovarne perila »Tóf>er» brenčijo stroji. Stiri brigade delajo, štiri brigade deklet in žena, ki se skla- njajo nad šivalnimi stroji znamke »Singer« in »Piaff«, seveda električ- nimi, kajti sicer bi bila storilnost vprašanje. Ogledujem si postopek, kako nasta- ja srajca od blaga do zadnjega pregle- da. Prva operacija je napenjanje bla- ga, potem modeliranje s perioriranimi narisbami. surovi razrez, podrobni raz- rez. Tu je še trenutno ozko gtio:'Rtäl rez opravljajo moški','édíúi тШ^коШј štiristo ienami- in dekleti. Videli јЏ. da jih to ne moti, kajti morajo hiteti'. S podrobnim razrezom je prvi večji del zaključen. Razrezani delci, ki bi jih nestrokovnjak komaj razločil, gre- do potem dalje. Posepna skupina lepi podloge v ovratnike in manšete in pripravlja dele za šivanje. Na vsakem šivalnem stroju opravijo zatem poseb- no operacijo in iz delov naslaja sraj- ca. Na koncu še gumbnice in gumbi — pa kontrola. V podjetju so skrajšali delovni čas na 46 ur tedensko, a kljub temu so storilnost dvignili. Četudi razmišljajo, kako bodo prešli na 42-urni tednik, je to zanje precej težko, saj so notranji izkoristki že skoraj dokončni. Dokaz: svetovno povprečje za izdelavo srajce je namreč devet in pol minut, a v Topru dosežejo — sicer ne vselej in povsod — že ела/sí minut za izdelavo srajce! Določena rezerva za prihranek časa torej še vedno obstaja, a zelo verjetno je, da bodo morali preiti na skrajšan delovnik na račun manjše proizvodnje oziroma z delnim poveča- njem kapacitet. Toda tudi glede po- večanja kapacitet obstaja samo mož- nost kakšnih 20 odstotkov, ker je pod- jetje lokacijsko omejeno. Celotno podjetje zaposluje okoli 830 delavk. Večidel so zaposlene v centralnem obratu v Celju, sedemde- set jih je v šmarskem obratu in 110 v Šoštanju. S temi obrati je podjetje zajelo maksimalno možno žensko de- lovno silo in je zato tudi v tem pogle- du družbeno in ekonomsko utemelje- no. Seveda nastopajo v tolikšnem ko- lektivu problemi, ki so toliko bolj speciiični, ker gre za delovno silo, ki je mimo rednega dela vezana še na vrsto drugih opravil. Zares je zelo veliko mladine, a tudi ta je v rfinogih primerih vezana na oddaljene kraje, saj jih prihaja na delo zelo veliko s kolesi, avtobusi in z vlaki. Prav zaradi tega je ^ kolektivu precej občutno dvoje: stanovanjsko vprašanje in od- maknjenost od kolektivnega življenja izven delovnega časa. V mnogih pri- merih pa je skladno s tem vezano se vprašanje polproletariata. Toda podjetje beleži iz leta v leto večje uspehe. Se pred časom so bili sicer v mnogem odvisni v mednarodni delitvi dela od raznih izvoznJШh predstavništev, zdaj pa so registrirani sami kot izvozniki. V svojih obratih so skrajno specializirali dejavnost. Medtem ko so pred leti še izdelovali vse vrste perila (TOvarna PERilal), iz- delujejo zdaj v Celju samo klasične in Lido srajce, v Šmarju športne srajce, v Šoštanju klasične srajce in v obratu šentjurske Mode spodnje hlače in spalne srajce. Razen z obratom Mode so v kooperacijskem odnosu še z ne- katerimi drugimi koniekcijskimi pod- jetji perila v Sloveniji. Po računih kaže, da bodo letos lahko poravnali vse obveznosti in potem bo- do mogli misliti na nadaljevanje re- konstrukcije in izgradnjo drugih ob- jektov družbenega standarda — pred- vsem stanovanja. 2e zdaj so posvetili veliko skrb družbeni prehrani, aa¡ imajo v podjetju topel obrok vsi brez- plačno, mislijo pa še na izpopolnitev prehrane. Smotrno delo in načrtno investiranje ter ustrezna notranja delitev dohodka jim je omogočila, da bodo že letos ob- čutno povečali osebne dohodke, ki so bili lani v povprečju med najnižjimi v občini. 2e januarja so razdelili pov- prečno 10 odstotkov akontacije na OD, pripravljajo pa nov pravilnik o de- litvi OD, ki bi naj letos zagotovil povprečje 70.000 dinarjev OD. Uvedli so tudi dodatek na stalnost, ki se gib- lje od štiri do deset tisoč dinarjev. Marljiv kolektiv, vezan v tekočem traku drug na drugega, ima lepe it' glede v prihodnosti in četudi so doslej morali nekajkrat prebroditi precejšnje težave, jim bo sproščeno devizno po- slovanje v prihodnjih letih dovolilo, da bodo še izboljšali kvaliteto svojih izdelkov, ki so zasloveli doslej doma in v svetu. Herbert Savodnik KAKO DELITI SREDSTVA ZA REKREACIJO, KI SO Z ZAKONOM DOLOČENA KDAJ, KOLIKO IIV KOMU? V delovnih kolektivih pravijo; najprej pogo- je za dnevno rekreacijo, zatem pogoje, ki bodo slehernemu omogočili življenjsko raven, ki bo dovoljevala tedensko in dopustniško rekreacijo. } Dosedanja praksa pri odvajanju sredstev v skupne sklade ne nudi prevelike garancije, da bi sredstva res vlagali tja in v tiste objekte, ki jih delovni kolektivi želijo za širšo rekreacij o._ CT: Kljub temu, da je novi zakon o namenskih sredstvih za rekreacijo presenetil marsikateri delovni kolek- tiv, bi želeli izvedeti, ali ste že in če ste razmišljali o delitvi teh sredstev, kako bi jih delili? J.Í KOGOVŠEK: »Danes bi bilo ver- jetno še prezgodaj karkoli reči, ker so raaprave v teku. Novii zakon pa je odprl širše možnosti pri popularizaciji in razmahu rekreacije delovnih ljudi. Zal pa odpira tudi niz problemov, ka- ko in koliko deliti — komu dn kdaj. tem zakonom bo..vsekakor dobdl svoj prostor tudi mladinski turizem, katerega pionirsko delo le s težavo — zaradi objektiivndh življenjskih pogo- jev spravljamo na noge. Delovne or- ganizacije oziroma kdorkoli, ki bo sprejemal ključ za delitev teh sred- stev bo morai vseikakor vključevatti tudi specializirano rekreacijo mladih — v perspektiva. Za danes še ne, toda za jutïii se odpirajo lepe možnosti oib pametni politiki za razvoj rekreacij- skih centrov, ki bi morali oidigrati življenjski del našega deilovnega člo- veka.« F. OCVIRK: »V železarni razen sin- dikalnih odbornikov — kolektiv še ni razpravljal. Po mojem mišljenju bi naj ta sredstva prelili v poseben sklad, iz katerega bd delili sredstva za vse člane enako — na roko. Vse^ski4pa¿,je ротДк), .prelijitiÇû, Xofeff^ da ni bilo možnosti za neke resnejše analize in priprave. Vsekakor pa je ta decentralizacija pozitivna, saj bodo ta sredstva namenska le za rekreacijo. Poraja pa se vprašanje, kako in ko- liko deliti, kajti s K-15 so imeli mož-- nost sodelovanja tudi družinski člani. Letošnje obdobje bi naj bilo zato pre- hodnega značaja — pb iskanju najpri- pravnejšega kljiuča za delitev teh sredstev; Ne smemo pozabiti, da smo v preteklih letih-poleg K-15 tudi re- gresirali člane delovnih koilektivov, ki iso-res namensko izkoristili rekre- acijo;«, , Ing. S. UDRIH: »Delitev teh sred- stev moTamo predvsem postavljati ob objektivne pogoje, v katerih živimo. Najprej sredstva za našega delavca in dvig njegovega standarda — potem pa pride sama po sebi rekreacija. Kaj nam pomaga žičnica, če marsikateri delavec nima sredstev zase lin za dru- žinske člane, da bi se z mjio vozal. Zdi se mi prav, da s temi sredstvi najprej poskrbimo za rekreacijo v prostem času med delom — v odmo- rih, za naše domove, ki jdh že imamo in šele nato za rekreacijske centre.« M. RAMSAK: »z uikinitvdjo K-15 se odpirajo razne možnosti delitve teh sredstev. Prej je imel vsak zaposlaoi popust pni prevozu, v času oddiha mu je delovni kolektiv še posebej poma- gal z regresii. Sedaj je to ukinjeno. V danih pogojih pa bi težko govo- rdJi o rekreaciji v širšem smislu, če ne bi zaposlenim dali teh sredstev, pa čeprav jih morda vsak ne bo mogel izkoristiti za golo rekreacijo, ker mu njegov standard danes še to ne do- voljuje. To je moje mnenje. Pri nas ta razprava še ná zavzela širine, zato navajam samo svoje gledanje. Kajti če seštejemo ta sredstva, bd pri nas dobili okrog 40 milijonov dinarjev. Ko pa seštejemo bonitete, ki smo jih imeli doslej — znaša ta številka sorazmer- no več ...« M. KOROŠEC: »Pri nas imamo po- sebno komisijo, ki se ukvarja z rekre- acijskimi vprašanji. V sindikatu smo že nekoliko o tem govorili. Po mojem mnenju bi sedaj morali temeljiteje pri- stopiti k rekreacijski organizaciji, ker se nam s to noviteto nudijo lepi po- gojii. Pri nas smo lani izdald 5.000 K-15, kar bi zneslo okoli 40 mildjionov dinarjev. To se pravi, da je poleg na- ših 3.800 zaposlenih imelo boniteto še 1.200 svojcev. Z novim zakonom bi to odpadlo. Po približnih računih bd znašala pri nas ta sredstva okrog 57 milijonov di- narjev, ki pa niso namenjena samo za odpravo K-15, temveč za celotno re- kreacijo. Moje osebno stališče je, da rekreacija ni sodala, niti to, če damo 200 ali 300 ljudem regres, ko gredo na morje. Za enega'je rekreacija, ko sadi krompir, za drugega, ko obira hmelj, ali pa za tretjega, ko se odpravi v hrib. S to novo delitvijo ne bd smela nikogar diskrdminixati. Poleg tega ne smemo zanemarjati rekreacije, ki je po moje ena izmed najbistvenejših — med prostim časom ob aelu. Ta sredstva bi naj bila pred- vsem namenjena za to. Zato bi po mo- jem mnenju bilo pravično, če bd delili sredstva vsem, vendar tako, da bi na piuner nezakonska mata dobdla toliko sredstev, kot tiisti, ki je sam zaposlen, ali pa oba zaposlena manj, za samce pa bi moirali imeti posebne kriterije. Ivli bomo predlog, ki ga pripravlja ko- misija, pretresli na izvršnem odboru sindikata, pri samoupravnih organih in ga nato po razpravah med kolekti- vom uzakonili s pravilnikom.« L. TRSTENJAK: »Z uvedbo tega za- kona dn s pridobljenima sredstvi sem sam, kalkor tudi komisija mnenja, da jih je treba smotrno in perspektivno vlagati — deliti. Tu mislim predvsem na tiisto dnevno rekreacijo, ki smo jio doslej zanemarjali. Kajti povsem lo- gično je, da je zdaleč bolj pomembna dnevna in tedenska rekreacija kot pa dopuslniška. S tem pa nd rečeno, da bd zapirali vrata letovanjem na morju.« M. KAVCiC: »Najprej dnevno, vsak- danjo rekreacijo, ki se je bo lahko udeleževalo največje število zaposle- nih, šele nato pa bi po mojem mnenju naj ta sredstva drobili za ostalo rekre- acijo. Zmotno bi bilo, da bi naj ta sredstva zamenjala K-15. Toda krivič- no bi bilo, če ne bi vsi zaposleni imeli enake pogoje pri koriščenju teh sred- stev, ki bd se naj vsekakor delila po nekem ključu — glede na potrebe, toda ne v smislu socialne pomoči.« Ing. J. BARBARIC: »Pri nas bomo dali v razpravo predlog, naj bd se sredstva stekala dn ostala v kolektivu, kot nekakšen fond za razvoj in rekre- acijske potrebe. Iz tega sklada bi naj po mojem mnenju delili vsakemu za- poslenemu osnovni delež, ki bd bil za vsakega enak. Osebno se navdušujem nad tem, da bi na primer samec dobdl manj kot družinsiki član.« V KONCAN: »Sredstva, ki bi jih odvajali, bi naj ostajala v podjetju. Z njimi ne bi samo zamenjali K-15, temveč bi jih morali prvenstveno upo- rabiti za razvoj najmasovnejše rekre- acije zaposlenih. Rekreacija je širok pojem, odvisna pa je vsekakor od po- gojev dn življenjskega standarda za- poslenih. Ce izhajam liz tega, da še življenjski pogojd niso najdidealnejšd, da veliko naših Ijudd še vedno ne mo- re izkoriščati niti dopustniške rekre- acije s svojo družino nekje izven svo- jega kraja — potem je po moje nujno, da najprej ustvarimo takšne pogoje, ki bodo takšno rekreacijo prenesli. Poleg tega ipa je verjetno, smatram, da se tudi ostali strinjajo z mano — najbistvenejša rekreacija med delov- nimi odmori, dnevna in tedenska re- kreacija. Ta začetna sredstva bd naj najprej vlagali v to in šele nato, ko bi to ustvarili, začeli razmišljati o ka- kršnikoli drugi rekreacdjd. Ta sredstva pa zaenkrat ne dovoljujejo preveli- kega optimizma, če hočemo zaposle- nim nuditi vsaj to, kar so doslej imeli.« CT: Ali se stran j ate s tem, da bi del teh sredstev odvajali v posebej formi- ran sklad, iz katerega bi financirali gradnjo rekreacijskih centrov? Znano je, da so gospodarske organizacije z nekdanjega področja celjskega okraja v minulih letih investirala v obmorske kraje za počitniške in rekreacijske do- move preko 9 milijard dinarjev, pri tem pa nimamo doma niti enega re- kreacijskega centra! Franc Ocvirk J. KOGOVŠEK: »Smatram, da bi s takim skladom edinole reševali to vprašanje, ker smo doslej ta sredstva drobili"— pravega efekta pa ni bilo.. Tako imamo veliko počitniških do- mov, ki so preživeli svojo vlogo, ker bi se jiih morali posiluževati vedno isti ljudje. Za rekreacijske centre, ki bi bili širokega tipa, pa nimamo sredr stev. Otresti se moramo tistega ozkega — v en kolektiv zaprtega načrtova- nja, kajti to odmira. Pomislite, da za- radi pomanjkanja sredstev za rekre-' acijski center mladih ljudi v Makar- ski nimamo denarja. Doslej smo vlo- žili vanj več milijonov dinarjev — sedaj, ko bi ga naj naprej izgrajevali, pa se mu moramo odpovedati. Za ta center lahko mirne duše trdimo, da je bil iré^ rekreacijski center mladine iz celjskega okraja. Z ustanovitvijo ta- kega sklada bi se premaknilo tudi to vprašanje, poleg Cpljske koče, Sve- tine, centra pri Gričku, v Frankolo- vem ...« F. OCVIRK: »Mi smo v železarni že poleg ostalih sredstev dajali samo za rekreacijo naših ljudi in vzdrževanje rekreacijskih objektov več milijonov dinarjev dodatnih sredstev. Prepričan sem, da bomo del teh sredstev odva- jali v poseben sklad, ki bo pri delovni organizacija in bo služil za izgradnjo rekreacijskih domov. Glede skupnega isklada pa sem mne- nja, da bi morali to razčistiti na po- sebni sejd predstavnikov delovnih ko- lektivov ali samoupravnih organov. Naši ljudje razumejo potrebe in za- hteve, vendar se mi zdi, da vsega na- enkrat, najmanj pa prvo leto, ne bo- mo uspeli. Takšnega skupnega sklada pa se bojim toliko, kolikor se spom- nimo na izkušnje. Namreč, koliko sredstev je že šlo — dokončanega pa nimamo toliko.« Ing. S. UDRIH: »Po vsem tem, kar sem povedal, bi šele lahko ustanovili tak siklad. Mogoče bi celo sredstva oddvajali v ta sklad, toda iz izkušnje vem, da je bilo zafrčkanih ogromno sredstev iz takšnih skladov. Kdo bo jamčil kolektivu, ida bodo sredstva vlagana ravno tja, kamor kolektiv želi? Kako naj pred kolektivi zago- varjamo takšen sklad? Žal so tu dejstva, da so tisti ljudje, ki so bili zadolženi za podobne orga- nizacije prevečkrat slabo izpeljali svoje poelanstvo ...« M. RAMŠAK: »Težko bi bilo pred kolektivom zagovarjati takšen sklad, iz katerega bi se financirale stvari, ki danes za njih še niso pomembne. Po moje bi gradnjo taikšnih centrov morale financirati interesne organiza- cije, ne pa kolektivi. Na primer go- stinska podjetja oziroma tiste delovne organizacije, ki bodo imele od tega neposredne koristi.« M. KOROŠEC: »Po moje bd naj sred- stva ostala v idelovni organizaciji. Do- slej še ni bilo ničesar organiziranega, kar bi takse* «klad opravičevalo. Po- leg tega pa vemo, da tovarna stoji V Gaberju — doslej izgrajeni športni ob- jekti pa vemo, kje. Sredstva naj ostanejo v kolektivih in se po nekem pametnem ključu raz- dele. Vsi drugi faktorji — občina dn če hočete — republika — pa naj ure- de te centre, poskrbe za zabavo. Kajti, če doslej nismo mogli v Celju organi- zirati stalne plesne glasbe — organi- zirane zabave, >da moramo iz dneva v dan buljiti samo v televizijski ekran — potem dvomim v vrednost takega sklada.« L. TRSTENJAK: »Smatram, da bi bilo nujno, da bi delovne organizacije del teh sredstev prelivale v posebej za to ustanovljen sklad, ki bi ga upravljali predstavniki kolektivov. Mi imamo na širšem celjskem področju že pripravljeno prioritetno listo — v zadnji številki ste pisali o Celjski koči in Svetini, katerih ureditev je nujna. Zatem rekreacij^^kega centra na Griču, z izgradnjo kopalnega ba- zena, ureditev drsališča. Zdi se mi ne- vzdržno, da Celje kot tretji največji industrijski center nima zaprtega ba- zena (male Ravne ga imajo!), da ne govorim o drugih športnih objektih, kd so ostali takšni kot sio biii pred dvajsetimi leti. Ta sklad bi morali upravljati kolek- tivi, ki bi točno vedeli, kam gredo sredstva — to je za izgradnjo rekre- acijskih centrov.« Vlagali smo, vlagamo, naši biseri pa samevajo! M. KAVCiC: »Zakaj bd naj delovni kolektivi odvajali sredstva? Skrb za gradnjo/«rekreaaijskih centrov naj pre- vzamejo interesne organizacije, ki bo- do imele lOd njih direktne koristi. Mi bomo že regrutirali zaposlene in re- kreacije potrebne ljudi v njdh.« Ing. J. BARBARIC: »Ne ogrevam se za takšen sklad dn to zaradi tega, ker spadamo v mestno področje le takrat, ko dajemo. Poglejte naše telovadno društvo, ki je eno izmed najdelavnej- šdh v Sloveniji. Govorili so, da bodo dobila 3 mildijone za delo, dobiili pa Janko Kogovšek so . .. Doslej smo jih še vedno morali mi financirati, kolektiv, tovarna. Ima- mo preveč izkušenj s takimi »skon- centriranimi sredstvi«! Poglejmo pri- mer komunalnega urejevanja, vpra- šanje cest, cvetličnih nasadov — vse to plačuje kolektiv — železarna... Primer šole, trgovine, ko smo morali sami iskati trgovsko podjetje, ki bi investiralo samopostrežno trogvino. Ne, jaz se ne strinjam.« V KONCAN: »Ko bomo rešili vpra- šanje rekreacije znotraj delovne or- ganizacije, bi ta misel morda bila siprejemljiva. To toliko, kolikor bi bil ta sklad ob kontroli An vodstvu delov- nih organizacij res nattienjèli'S'a'lrio -¿á^^*" gradnjo rekreacij sikih centrov. Naj- prej bi morali razmisliti, kakšen iz- menjalni način bi uvedli, da bi že ob- stoječe domove čimbolj izkoristili. Šele nato pa o gradnji rekreacijskih centrov.« Razprave o načinu delitve in nalož- bi sredstev gospodarskih organiza- cij za rekreacijo se žal še niso raz- mahnile, kljub temu, da bi bilo to potrebno. Ob naših obiskih so tova- riši izrazili svoja mnenja, ki ilustri- rajo razmere, v katerih smo in kako smo kaj organizirali ali gradili. S te plati so stvari postavljene nekoliko ozko, čeprav v marsičem držijo. Vse- kakor pa ideja o posebnem skladu, v katerega bi se stekal del sredstev iz vseh delovnih organizacij ni ilu- zija, kajti le tako bi lahko reševali vprašanje investicij za večje, skup- ne rekreacijske centre. Razgovor vodil: J. Sever V RAZGOVORU SO SODELOVALI: JANO KOGOVŠEK, upravnik mladin- ske potovalne agencije »POPOTNIK«; FRANC OCVlRK, predsednik central- nega delavskega sveta štorske žele- zarne; ing.SLAVKO UDRIH, predsednik upravnega odbora tovarne EMO; MAR- JAN RAMâAK, predsednik upravnega odbora štorske železarne; MAKS KO- ROŠEC, predsednik sindikata v to- varni EMO; LOJZE TRSTENJAK, pr^sednik komisije za rekreacijo pri obč. sindikalnem svetu Celje; MI- LAN KAVtIC, sekretar osn. org. ZK v tovarni EMO; ing. JANEZ BARBA- Rtć, piredsednik centralnega delavske- ga sveta v tovarni EMO. ZBORI VOLIVCEV V CELJSKI OBCINI OBČANI VPRAŠUJEJO Te dni so se v celjski' občimi vrstili zbori volivcev, na katerih so občaini razpravljali o (proračunu s/kupščine občine Celje dn o prispevku za upora- bo mesitnega zemljišča. Med njiimi je bil tudi zbor na Doigem polju — za volivce, ki stanujejo severno od Deč- bove ceste — ki je potekal v zelo za- ^imiivem vzdušju. Odbornica Slava Faletičeva je najprej pojasnila občin- s-ki proiračun, za tem pa se je razvila živahna diskusiija, v kateri so občani govorili o vrsta komunalnih proble- iniov. Kanalizacija je že več let pro- blem številka ena za večino prebival- cev Dolgega polja. Poplavljene kleti, uničena ozimnica in podobno. Ljudje, Id fiitanujejo severno od Dečkove ceste, že dolgo govore, da sta potrebni trgovina in vzgojno varstvena usta- nova, vendar doslej ni bilo realizirano ničesaT. Še hujša pa je 'bila razprava o odlo- ku za prispevek za uporabo mestnega zemljiišča. Občani tso govorili o stal- nem navijanju cen in o žuljih, ki iso jih dobili s trdim delom. Glede na to, da so v prvem delu razprave ljudje ugotovili, da so ureditvena komunal- na dela zelo potrebna, je toliko manj razumljiivo, da so na odlok, ki bi rešil marsikateri problem, reagirali nega- tivno. K temu iso verjetno pripomogli precej demagoški izpadi nekaterih diskutamtov. Dejstvo pa je, da so ob- čani glasino postavili predvsem dvoje vprašanj in zahtevali nanje tudi javen in jasen oidgovor. Od kod denar posa- meznikom za zidanje wikendov ob morju lin kaj pomeni smešnica v Pav- lihi v zvezi z gradnjo hiš na Golovcu. Zbor se je končal v neprijetnem vzdušju, k temu pa je gotovo pripo- mogel odgovoTen terenski funkcionar. ki je hotel zaključiti zbor in je dejal, kljub nejasnim stališčem: »Mislim, da se z odlokom strinjamo.« Prav neka- tere razprave lin stališča pa so obča- nom preprečile to, da dobro razmislijo o odloku lin moTda le ugotove, da je ta nujno potreben. ZAVRNJEN ODLOK Kljub temu, da prebivalci Brega, Za- grada, Košnice, Pečovnika An Polul o zboru volivcev niso bili najbolje ob- veščeni, ISO se ga polnoštevilno ude- ležili. Razpravljali so o proračunu ob- činske skupščine in pa o predlogu odp- laka o uporabi mestnega zemijišča. Ko bi volivci morali glasovati o ome- njenih predlogih, ni nihče — razen tistih, ki so vodili Zbor —dvignil roke. Proti predlogu je glasovalo sedem vo- livcev, ostali pa se, kot kaže, niso od- ločili. Sploh so volivci menili, da bi zdaj, ko je družinski proračun že tako obremenjen, ne kazalo zviševati dav- kov in občanom nalagati še dodatnih denarnih obveznosti. Pa tudi proračun bi morali spraviti na realna tla. Celjski čebelarji v CELJU 1515 ČEBELJNIH DRUŽIN Praiviijio, dia je dölaiti is čelbelaimi zelo lepo, človek se nauči od njih sam mamljivega dola, zato je iboli- kio bollj škioda, id!a čebel ar jiev v na- ši občini ni minogo več, fcort: jlih je. Cebölarsifea družina v Celju šiteje sito članov, ki isio preld dnevi imeli svoj letnii loibčnii ¡zlbor. Predsednik družine tov. ßervar je v svojem poročilu ugotovili, ida jie bilo delo v preteiklem obdobju uspešno, venidair je bilo premiallo sodelova- nja med celjislko, vojinišlko in dobrn- sico družino. Pripravili so več pre- davanj, ¡razisitavo in pomagali pri delu čebelarskih krožkov. Celjski čebelarji imajo velik čebednjalk v Zagradu, Odi ga lobiiskujejio tudi šol- ski atroci, kio ise uče o čebelah. Ža- lostno pa jie to, ida med čebelairji ni mnoigo imladih ljudi, talko da že dalj časa čutijo precejšne poananj- kanje mladih kadrov. V Celju je kar 1515 čebeljih družin in skiaraj 1100 panjev. Člani družine bodo sikušaM v prihodnjo dlelati še bollj e ter pritegnuti čim več mladih ljudi. Ker je to iresiniičen iproiblem, sem o tem povprašal tajnika celjske če- belarsike družine, Franca Kollenca. Odgovomill jie: »Mlaldino je daines težko priteg- niti v to delo, ker zahteva precej prostega časa in nii posebno renta- bilno. Na področju celjisike občine so delovali trij-e čebelarsiki krožki. Letos bomo delo z miladimi še po- globili.« »Kalkšen mora biti diober čebe- lar« ? »Skrbeti mara, da pomaga čebe- lam takrat, (ko same ne morejo na- birati dovolj medu za isvoje vzdrže- vanje. Kdor misli, da bo imel od čebel samo korist, ne moire biti dober čebelar. So vas čebele že velikokrat pi- čile? »Na ipiike čebel se navaduiš in po- staneš imun. Mi jiiih ne štejemo m nas ne bole. Zdi se nam, da so včasih pdiki iz človeških ust mnogo bolj boleči ikot čebelji.« Da, čelbele delajo marljivo in večkrat pozaibijo na svoije orožje, s'icer pa, biti dober čebelar ni lah- ko. SIME S POSVETOVANJA KOMUNISTOV LAŠKE OBČINE Reforma in komunisti Na nedavnem posvetovanju komu- nistov lObčine Laško so udeleženci iz- menjali misli o nekaterih idej no po- litičnih vprašanjih, pa tudi o negativ- nih pojavih, ki so se z njimi srečali v nekaterih osnovnih organizacijah Zve- ze komunistov. Čeprav ti problemi niso značilni za delo vseh osnovnih orgainizacij, pa jih bo vendarle treba odpraviti, da bo delo v prihodnjem obdobju učinkovitejše podpiralo pri- zadevanja gospodarsike reforme. Gre med drugim za premajhno idejmo-po- Mtično sposobnost nekaterih članov, za prešibko zavzemanje za napredna stališča »v organih samoupravljanja, gre za dvoličnost nekaterih članov Zveze komunistov, ki vidijio včasih samo svoje interese, za samovoljo, ne- dosledno uveljavljanje reformnih na- čel itd. Opazili so tudi, da se nekateri vodilni ljudje v delovnih organizaoi- jah zadovoljijo s sedanjim stanjem in so iddkaj brezbrižni do iskanja novih, modernej šib pogoj e v pr oiz vodnj e. Zaačiilna negativna pojava ista tudi ioimalizem v obravnavanju določenih ^a/dev in malodušje, ki ga pogojujejo preživele oblike dela Zveze 'komuni- stov. V razpravi so udeleženci posveto- vanja govorili predvsem o organiza- cijskih dblikah An vsebini dela orga- nizacije Zveze komunistov, o iziobi^- ževanju in zaposlovanju, lo nalogah članov Zveze komunistov pri vključe- vanju mlade generacije v refoirmni proces. Razpravljali so tudi o reelek- ciji in še o mnogih drugih viprašanjih. Skoda je le, da so bile razprave v ve- čini premalo konkretne, kar pa bo pri delu v prihodnje nedvomno potrebno. Med zaključki je tudi ugotovitev, da je vrsto obravnavainih vprašanj možno rešiti že z večjo družbeno po- li tično aktivnostjo, ki naj temelji na enotnosti organizacije Zveze komu- nistov. Člani Zveze komunistov se morajo nenehno politično usposabljati, ker bodo le tako kos nalogam. Zavze- mati se je treba za dosledno oprede- litev kolektivne in osebne odgovor- nosti, tako v organizacijah Zveze ko- munistov, kakor tudi v samoupravnih organih in celotnem družbenem živ- ljenju. Udeleženci so sklenili, da bodo spre- jeta stališča uveljavili pri delu osnov- nih organizacij, ker bo le tako možno vseč lane vključiti v aktivno prizade- vanje za takšne kvalitetnejše, napred- nejše družbene odnose, iki jamčijo, da bomo uspešno dosegli cilje gospO'dar- ske reforme. Pavle Kumer V ŠTORAH ZA PUSTA Na zadn^ seji upravnega odbora prostovoljnega AndustrijiSikega gasdl- sikega društva Železarne Štore so sklenili, da bo organizacijo letošnje pustne prireditve v Štorah, ki bo v sio- boto, dne 19. februarja v prostorih kulturnoprosivetnega doma, prevzelo njihovo društvo. Program pustne pri- reditve, pa katero se v Štorah že dalj časa pridno pripravljajo, bo zelo pester, za veselo pustno razpoloženje pa bo skrbel novo ustanovljem instru- mentalni ansambel iz Šentjurja pri Celju. DomaČi ansambli v Brežicah Na četrtkovem glasbenem večeru v začetku februarja so nastopili v dvo- rani Prosvetnega doma v Brežicah an- sambli Abstinenti iz Velike Doline, Plavi JLA iz Brežic, Dobovsikih pet. Bratje Lopatic in Tamburaši iz Veli- kega Obreza. Prebivalci so večidel vse te ansamble spoznali že v odda- jah radia Brežice, zato so se v veli- kem številu udeležili javnega nastopa. Bili so zadovoljni in želijo, da bi pri- reditelj še večkrat pripravil kaj po- dobnega. D. V. OB RAZPRAVAH O ORGANIZACIJI ZDRAVSTVENE SLUŽBE ZAČARALI KROG? TRI MILIJONE ZA NOVE OBRAZCE v žalski občini so v zadnjih mese- cih veliko razpravljali o organizaciji zdravstvene službe. Za to področje je bila namreč specifična velika razdrob- ljenost zdravstvenih postaj, ki so bile slabo opremljene in tudi ne polno iz- koriščene. Zdravstveni delavci so se skupaj z družbeno-političnimi organi- zacijami in ostalimi zainteresiranimi organizacijami odločili za stališča, ki naj omogočijo zdravstveni službi učin- kovitejše in tudi cenejše delo. Čeprav je bilo ob ukinitvi zdravstvene postaje v Šeratpetru v Savinjski dolini precej hude krvi, je bil ta ukrep posledica te odločitve. V občini namreč zagovarja- jo stališča, da je treba zdravstveno službo skoncentrirati v močnejših, dobro opremljenih in kadrovsko moč- nih organizacijah. Odločili pa so se še za vrsto drugih ukrepov, ki naj zdrav- stveno varstvo izboljšajo in pocenijo. Tako so zmanjšali število administra- tivnih moči, zaposlili večje števUo strokovnjakov itd. Zdravstvene delavce pa je v njiho- vih prizadevanjih za racionalizacijo močno prizadel ukrep zveznega sekre- tariata za zdravstvo, ki je popolnoma spremenil dosedanji način evidence v zdravstvu. Od 44 obrazcev, kolikor jih je zdravstvena služba uporabljala do- slej, so prešli na 68 novih formularjev, za katere bi morali plačati tri milijone in pol starih dinarjev. Lani pa so za — nekateri menijo — celo boljšo evi- denco porabili okrog 40 tisoč dinarjev. Ob primeru zdravstvene službe se poraja splošno vprašanje — ali obra- čunavamo z birokracijo samo na nvoju občine, ali se nujnosti zmanjšane ad- ministracije zavedajo tudi v republiki in zvezi. Tudi na občinskih skupščinah so s skrčenjem administrativnih moči prišli v težave, kajti obveznosti do višjih forumov se niso niti najmanj zmanjšale. Celo nasprotno. Številke — kot tri milijone in pol za obrazce v primerjavi s 40 tisočaki v preteklem letu — pa so prav gotovo toliko zgovorne, da bi o njih morali razmisliti tudi kje drugje. I. B. ČETRTI STOLPIČ Po dograditvi tretjega stolpiča v Laškem so zdaj že začeli s pripravami za gradnjo četrtega stolpiča, ki sicer ne bio imel toliko stanovanj kot prvi trije, bodo pa v njem zato proistord za lokale, ki jih v Laškem v resnici manjka. Tam nameravajo urediti sa- mapoistrežno trgovino in baje tudi za- vetišče za predšolske otroke. Po vsem tem ni čudno, da se Laščani četrtega stolpiča zeilo veselijo. TV od 13. do 19, II. NEDELJA 9.25 Poročila (Zagreb); 9.30 1:1 — g:lasbena oddaja (Zagreb) ¡ 10.00 Kme- tijska oddaja (Zagreb); 10.45 Tisoč- krat zakaj? — oddaja za otroke (Beo- grad); 11.30 Serijski ñlm »Tom Saw- yer« (Ljubljana); 12.00 Nedeljska TV konferenca (Zagreb); 14.30 Prenos športnega dogodka (Zagreb); 16.15 Pustni karneval v Viarregiu (do 17.15) (Evroviziija) ; 17.30 Poročila (Ljublja- na); 17.35 Zgodbe za vas — serijsk.i film (Ljubljana); 18.00 Iz arhiva jugo- slovanske kinoteke (Ljubljana); 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oid- daja (Zagreb); 19.54 Intermezzo (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 V smeri kažipota — zabavno- glasbena oddaja (Zagreb); 21.45 Zad- nja poročila (Ljubljana). PONEDELJEK 11.40 Televizija v šoli: Dušdlkove spojine (Ljubljana); 17.40 Tečaj an- gleškega jezika (Beograd); 18.10 Ri- sanke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Zanimivosti (Ljub- ljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Rezerviran čas (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Arnaud: Nadaljevanje sledi — TV drama (Zagreb) ; 21.30 Biseri glas- bene literature: Händel — Koncert za harfo v D-LJE", enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. ISTA .M BUL — PRINČEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA D'AMPEZZO — BOLZANO — GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. ATENE — PELOFONEZ — ARGOS — NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI — LEVADIJ, osemdnevno potovanje z vlćikom za dijake in študente. Datum potovćmja po dogovoru. PAI^IZ — VERSAILLES, šestdnevno po- tovanje z vlakom za dijake in študente. Da- tum potovanja po dogovoru. UUBLJANA, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, od 3. do 13. III. 2966. Organiziramo prevoze in nabavimo vstopnice za kolektive. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje in Krško. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z mo<,iernimi tiurističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet" ' za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje tel 28-41 CELJSKI TEDNIK NI NAJBOLJ DRAG ČASOPIS IN VENDAR RAZPISUJE NAGRADE ZA VSE DOSEDANJE IN NOVE NAROČ- NIKE, KI BODO PORAVNALI NAROČNI- NO ZA LETO 1966 DO KONCA MESECA MARCA - NAJVEČJE ŽREBANJE CT. DOMAČE ČTIVO ZA GUZAJEM PRIDE MLINARJEV JANEZ TV spored 18. in 19. 2. PETEK 17.25 Poročila (Ljubljana); 17.30 Po- govori o slovenščini (Ljubljana); 18.00 Mali svet — oddaja za Oitroke (Za- greb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Človek in proizvodnja (Ljublja- na); 19.15 Nocoj pa, oh, nocoj — od- daja narodne glasbe (Ljubljana); 19.40 Crna tabla (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.30 Huckleberry Finn — celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Koncert sodobne glasbe (Beograd); 23.15 Poiročila (Beograd). SOBOTA 13.10 Oslo: Smuč. skoki na mala skakalnici (do 15.00) (Evrovizija); 17.35 Poročila (Beograd); 17.40 Kje jé, kaj je — mladinska oddaja (Beograd); 17.55 Srečno pot Zoki — lutikovna od- daja (Skopje); 13.10 Vsako soboto (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Mladinska igra (Beo- grad); 19.25 Ko sem bil še majhen (Beograd); 19.40 Cik caik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Trenutek jazza (Beograd); 20.40 Živ- ljenje, cel vek — kulturni film (Ljub- ljana); 21.10 Crn sneg — humoreska (Beograd); 22.00 Serijski film (Ljub- ljana); 22.50 Zadnja poročila (Ljublja- na). PREDLOG ZA FINANSIRANJE DRUŠTEV KVALITETA M PRVEM MESTI Znano je, da so celjisika športna društva letos prvič razdeljena v štiri skupiine, kar je bilo sprejeto na občnem zboru OZTK Celje na podlagi navodil ZTKS. Ta razvrstitev naj bi bila tudi osnova financiranja telesne kulture. Ta način razdeljevanja sred- stev je vsekaikor poziitiven in monda edina pot k točnejšemu usmerjanju razvoja telesne kulture v Celju. Pri vsem tem pa se porajajo dolo- čeni pomiisleki, s katerimi hočemo opozoriti na nekatera dejstva, ki bi jih morali upoštevati pni realizaciji programa (kolikor je s prioiritetino listo program že postavljen) usmer- janja telesne kulture v naši občini. V prvi grupi so osnovine športne panoge atletika, plavanje, smučanje in temeljna telesna vzgoja. To so nesipor- no panoge, v katerih bi se moral udejstvovati vsak mlad človek, da bi postal vsestransko sposoben in ko- risten član naše družbe. Za te športne dejavnosti bo porabljenih relativno največ sredstev iz proračuna OZTK. Zavedati pa se je treba, da so ome- njene panoge prišle v prvo grupo za- radi možnosti masovnega udejstvo- vanija in ikoristnosti. V ta namen naj bd billa v večini sredstva tudi porab- ljena. Torej naj bi društva, iki se ukvarjajo s temi panogami, dodeljena sredstva v glavnem namenila širjenju nmožičnosti določene panoge (smu- čarski, plavalni tečajii, rekreacija, splošno telesno urjenje mladine liipd.), ne pa nenačrtnemu dviganju kvali- tete, ki je ponekod zelo drago in oeredotoceno le na nekatere posamez- nike (smučanje). Takoj lahko ugotovimo, da bi bilo nujno potrebno postaviti dva progra- ma, da se bo vedelo, kaj je namenje- no množičnosti in kaj kakovositi. Skratka, potrebno je napraviti tudi program, ki naj stim'ulira kvaliteto. Pri tem pa naj bi upoštevali irazlične faktorje: doisedanje uspehe, interes publike, perspektive in kvaliteto dela v klubu samem ter pogoje dela. Točno bi morali vedeti, kaj želimo podpreti v nijegovih težnjah ipo kvaliteti in kdo si to tudi zasluži, kar bi nas obvaro- valo pred podobnimi primeri, kot je bil fijasko NK Kladivar v zvezni ligi. Pri prvem faktorju — dosedanji uspehi — nam je situacija lahko taikoj jasna. Vsi vemo za določene uspehe celjskih športnikov. Interes publike je prav tako pomemben čiinitelj, saj ne smemo pozabiti na stotine ljudi, k.i rednio prisostvujejo raznim priredit- vam. To je prav tako rekreacija naše- ga delovnega človeika, istočasno pa lahko tudi pomemben vir dohodkov posameznim klubom. Naj naštejemo nekaj panog, 'ki so imele doisJej že minogo uspeha: nogomet, atleitika, ro- komet, hokej na ledu, vaterpolo in plavanje ter košai^ka. Tudi perspek- tivnost se da zlahka ugotoviti še po- sebej, če jo povežemo s četrtim fak- torjem tj. s kvaliteto dela v klubu. Vsekakor lahko več pričakujemo od ekip, iki jih sestavljajo mladi ljudje, s katerimi delajo kvalitetni trenerji in jih vodijo dobri organizatorji m športni delavoi. Upoštevati pa moramo tudi pogoje dela, saj ni vseeno, ali je določen klub dosegel uspehe v dobrih ali slabih delovnih pogojih. Glede na vse naštete faktorje bi bilo prav gotovo primemo postaviti tudi rang listo kvalitete, ki bi jo po potrebi korigirali. S tem bi bil postavljen kri- terij financiranja, ki bi posamezna društva in 'klube vzpodbujal h kvali- tetnejšemu delu, ki je pa seveda po- gojeno z mnozi^ostjo. Pri klubih bodo vedeli, kaj wiko pričakujejo in bodo stremeli za tem, da bodo čim uspešneje izipolnjevali vse navedene činitelje, ker bodo temu primerno tudi stimulirani in imeli možnost na- predovanja v kakovostni lestviai. Morda bi bilo primerno razmisditi o tem predlogu. -lič ALI JE ZE res KONEC ZIME? NlC KAJ VESELO NE BI BILO ZA NA- SE MLADE SMUČARJE, CE BI SNEGA ne BILO VEC. MLADI SMUČARJI SO SE UDELEŽEVALI SMUČARSKIH SOL, TEČAJEV, TRENINGOV IN TEKEM. NO, TE- KEM RAVNO NI BILO PREVEČ ZA NAS SMUČARSKI NARASCAJ, TO PA ZANJ NI VZPODBUDNO. MLADINA RADA TEKMUJE, ME- RI SVOJE MOCi V DVOBOJIH Z VRSTNIKI, LETOŠNJO ZIMO PA ZARADI SNEŽNIH IN TUDI DRU- GIH »PRIREDITELJSKIH« TEŽAV PRIREDITEV ZA MLADINO SKO- RAJ NI BILO. ZMAGA ZA OLD BOYS Letošnje občinsko prvenstvo v ko- ša riki ije končano. Kot je bilo p-rič a ko- vati po predtekmovanjih, so imeli največ usipeha iznani celjsiki atleti in športna delavci Kolnik, Lešek, Brod- nik, Bukovac, Ramskugler, Dorn, Ra- tej in GrešaCk zlbrani v ekipi Old boys (po slovensko »stari dečki«). V finalu je ta ekipa premagala vrsto ginîinaaije z rezultatom 61:50 in tako brez poraza zasedla prvo mesto. V borbi za tretje mesto je ekipa ŽKK Celje premagala Rokometni klub Celje s 45:40. Na ostala mesta so se zvrstili gimnazija II, ESŠ, Partizan Store, TSS, Pedago- ška gimnazija, ZRK Celje II in Dom D. Finžgarja. E. G. NAMIZNI TENIS Občinsiko sindikalno prve'nstvo v namiznem tenisu je končano. V bor- bah za prva štiri mesta iso bili dose- ženi naislednjii rezultati: Klima ; Cin- karna 5:1, Klima ': C. tisk 5:3, Klima : IFA 5:3, C. tisk : IFA 5:4, C. tisk : Cin- karna 5:2, IFA : Cinkarna 5:1. Vrstni red: 1. Klima, 2. Celjski tisk, 3. IFA, 4. Cinkarna, 5. Elektro II, 6. Eleiktro I, 7. Ingrad, 8. Železarna itd. T. G. STAREJŠI SO PREKALJENI Najprej naj ga predstavimo: Herbert Košič — 21 let — študent III. letnika stomatologije — pred nekaj leti eden najperspektivnej- ših celji^kih smučarjev. Smuča od 5. leta starosti, član 2SK Celje ge že deset let. Kateri so vaši največji uspehi v dosedanji smučarski karieri? Ф Največje uspehe sem dosegel še v mladinski konkurenci. Iz tistih časov mi je lep spomin 4. mesto na državnem prvenstvu v slalomu ter 5. mesto v kombinaciji. V članski konkurenci sem bil enkrat 11. v slalomu na državnem prvenstvu. Kaj po vašem mnenju zavira na- predek celjskega smučanja? Ф Predvsem pomanjkanje žičnic, pri mlajših pa tudi qprema. Ko sem bil mladinec je bila večina mojih vrstnikov, sedaj reprezen- tantov — Jakopič, Soiklič, Vogrinc — slabša od mene. Sedaj je med namii precejšnja razlika. Nisem imel treningov, sam sem si moral nabavljati opremo, en par smuči imam že tri leta za vse discipline tekmovalnega smučanja. Hodimo samo s tekme na tekmo, za daljši trening pa ni denarja. Pogrešamo tudi trenerja, ki bi nas vodil in nam svetoval. Kaj mislite o progi pri Celjski koči? # To je sredrajetežka proga za veleslalom, toda za specialna sla- lom je teren lodličen in raznovrsten. Vsekakor bi bila smučišča pri Celj- ski koči z dokončno ureditvijo sistema žičnic idealna. Med poznavalci celjskega smu- čanja se večkrat sliši, da so starejši tekmovalci kljub svojim letom še vedno dosti boljši od mlajših. Ф Mlajši po tehniki ne zaosta- jamo, toda starejši so prekaljeni. Znajo se boriti, zagrizejo se. Ne vem, kako je z drugimi mlajšimi kolegi. Toda jaz vedno čutim na tekmah odgovornost in vozim več- krat nesigurno, lahko rečem — s polovično močjo. -ed DVA OBCNA ZBORA Pred nekaj dnevi sio imeli člani TVD Partizan Polzela svoj letni občni zbor. V dvorani Partizana se je zbralo pre- cejšnje število članov. Iz poročila predsednika Polesoiika je bilo raz- vidno, da je pravzaprav delovala le nogometna :sekoiija, vendar tudi s to ne morejo biti v celoti zadovoljni. Na novo so v zadnjem času ust ano vili še telovadno, atletsJco in odbojkarsko sekcijo. Za novega predsednika Parti- zana Polzela so izvolili Janija Pult- majstra. Tudi Partizan na Gomilskem je imel pred dnevi svoj redni občni zbor. Za razliko tod zJbora na Polzeli so tu ugotovili predvsem aktivnost telovad- ne sekcije. Le-ta je v preteklem letu priredila vzoimi telovadni nastop s so- delovanjem najboljših jugoslovanskih telovadcev. Predstavnik OZTK Žalec je na občnem zboru pripadnike Parti- zana Gorailsko pohvalil kot ene iz- med najbolj delavnih v Savinjs'ki do- lini. T. T. USPEHI SMUČARJEV Nekateri celjski smučarji so pre- tekli teden dosegli nekaj zadovoljivih uspehov na prvenstvenih in med- društvenih tekmovanjih. Rosina in Catrova sta sodelovala na republiškem prvenstvu mladincev in mladink na Črnem vrhu nad Jesenicami. Medtem ko je bil prvi uspešnejši v smuku, je bila Catrova bolje plasirana v slalomu. Tako je Rosina v smuku zasedel 3. mesto, v slalomu pa 13. Catrova je bila v slalomu sedma. Tudi na meddruštvenem tekmovanju na Kalu nad Hrastnikom so bili neka- teri celjski smučarji uspešni. Tekmo- vali so v slalomu in zasedli Košič 2., Rom 3., Uršič pa 5. mesto. Razveseljiv uspeh je dosegla mladinka Kršman- čeva, ki je zasedla med mlajšimi mla- dinkami prvo mesto in po dolgem času spet za celjsko žensko smučanje pri- borila zmagovalno lovoriko. -ed ŽRTVE PROMETA SEDMA ŽRTEV Pred dnevi je v celjski bolnišnici podlegla zaradi poškodb, ki jih je dobila ob prometni nesreči v Voj- niku — ALOJZIJA SLEMENŠEK. Po. kojna je bila doma iz Stare Sleme- ne 3, pri Slovenskih Konjicah. To je že sedma žrtev prometnih nesreč v letošnjem letu na področju nekda- njega celjskega okraja. TRIJE MRTVI, ŠTIRJE RANJENI Na avtocesti Ljubljana—Zagreb se je pred dnevi v bližini vasi Drno- vo pripetila težka prometna nesreča, ki je terjala tri smrtne žrtve. V goisti megli je med prehitevanj erti prišlo do trčenja dveh osebnih av- tomobilov, v katerih so izgubili živ- ljenje DRAGO KORNICAR, MILAN SUŠNIC in STANKO GOSAR. Trije potniki pa so bili težje ranjeni in prepeljani v brežiško ter novomeško bolnico. Gmotne škode je za 3.500 novih dinarjev. ZAVOZILA JE S CESTE Voznica osebnega avtomobila CE 42-59 VIKTORIJA" JUGO VAR, doma iz Rogaške Slatine 192 — je na po- ledeneli cesti pri vasi Stopce zavo- zila na rob cestišča in se prevrnila na streho. Pri nesreči se ni nihče telesno poškodoval, na avtomobilu pa je za 2.500 noih dinarjev škode. TRČENJE MED PREHITEVANJEM Na cesti 11. reda na Bregu pri Celju se je pripetila prometna ne- sreča, ko je CIRIL PESJAK, voznik poltovornega avtomobila CE 86-98 prehiteval poltovorni avtomobil, ki je stal pred trgovino na Bregu. Za- radi megle ni opazil nasproti vozeči tovorni avtomobil CE 49-73, ki ga je upravljal voznik GERGELJ SABO- LJICKI, doma iz Rimskih Toplic. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je voznik Pesjak lažje poškodovai, na avtomobilih pa je za 12.000 novih dinarjev škode. AVTOBUS V PESCA Na cesti I. reda v Slovenskih Ko- njicah se je pripetila prometna ne- sreča s smrtnim izidom. Proti Mari- boru je peljal voznik AVGUST PE- VEC avtobus na preiskusni vožnji. Na Celjsiki cesti v Konjicah je pre- hiteval tovorno voiziilo iin med pre- hitevanjem zadel z levim žarometom pešca FRANCA GODCA, ki je šel v isti smeri po levi strani cesti. Po- nesrečenega je sunek zbil približno 10 metrov po cestišču. Prepeljali &o ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih pošikodb umrl. Voznik avtobusa je po nesreči zavozil s cestišča, podrl 8 metrov ograje, pro- metni znak lin trčil še v hišo. Na av- tobusu je za 15.000 novih dinarjev, na ostalih objöktih pa za 4.500 no- vih dinarjev škode. VINJEN IN BREZ IZPITA Na cesti I. reda je zakrivil promet- no nesrečo JERNEJ POLUTNIK, do- ma iz Šmarjete 13 pri Celju. V Šmar- jeti je namreč vinjen upravljal mo- torno kolo in med prehitevanjem za- del JOŽICO POVH, ki je šla ob ro'bu ceste. Ponesrečenka si je pri padcu poškodovala desno roko, mopedist pa je dobil pretres možganov. Var- nostni organi so ugotovili, da moto- rist nima ustrezne kvalifikacije za upravljanje motornih vozil, poleg tega pa je bil še vinjen. ZARADI POLEDICE S CESTE Na cesti II. reda v vasi Crnova pri Velenju se je pripetila prometna nesreča, ko se je voznik osebnega avtomobila CE 34-30 ing. JANEZ SELEVŠEK poskušal izogniti vprež- nega voza, ki ga je zagledal na pre- kratki razdalji. Na poledeneli cesti je izgubil oblast nad vozilom in zdrknil s ceste, kjer se je prevrnil na travnik. K sreči ni bil nihče te- lesno poškodovan, na avtomobilu pa je za 1.600 novih dinarjev škode. PADEL VINJEN MOPEDIST V naselju Nova vas, na cesti 111. reda med Šentjurjem in Kozjim je med vožnjo padel mopedist ALOJZ ŽAVSKl, doma iz Kostrivnice 51. Med padcem se je lažje poškodoval. Varnostni organi so ugotovili, da je bil mopedist vinjen. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje. ZiCNICA OBISKANA Letošnja zima ш nič kaj po volji športnikom in mladini v Mozirju, kajti snega je povsod premalo. Kljub vsemu pa je imela smučarska vlečnica na Brčkem vrhu še kar zadovoljiiv obisk. Ob boljših snežnih razmerah bi bilo število obisikovalcev oid blizu in daleč še večje. Vlečnica ima odlično lego pa tudi dostop do nje celo za motorna vozila ni težaven. Smučarsko progo in prostor pod vlečnico so izboljšali. TVD Partizan v Mozirju nasploh stremi za tem, da bi ustvaril kar naj- boljše pogoje za telesnovzgojno delo v Moziirju. S tem namenom so tudi obnovili telovadnico, postopoma ure- jajo športno igrišče s prostorom za rokomet in drsanje. Predvsem pa si športniiki v Mozirju še vsaj en mesec želijo snega. -.d OBČNI ZBOR V nedeljo 13. februarja ob 8.30 bo v L nadstropju v poslopju železniške postaje v Celju redni občni zbor Celj- ske nogometne podzveze, kjer bodo pregledali dejavnost v preteklih dveh letih in se dogovorili za naloge v pri- hodnjem obdobju. ^ Tako se je končalo izsiljevanje prednosti (Foto arhiv CT) Direktor in nabavni obsojena ODGOVARJALA STA ZARADI IZKORIŠČANJA SLUŽBENEGA POLOŽAJA PREJŠNJI TEDEN SE JE PO ŠTIRIDNEVNI SODNI OBRAVNAVI, KI JE BILA ŽE PREKINJENA ZARADI RAZŠIRITVE OBTOŽNICE, KONCALA SODNA OBRAVNAVA ZOPER DIREKTORJA TOVARNE VOLNA LAŠKO AJLFONZA FERJANČIČA IN PRODAJNEGA REFERENTA JOŽETA SAMCA, FERJANClC JE BIL OBSOJEN NA LETO DNI, SAMEC PA NA DVE LETI IN DEVET MESECEV STROGEGA ZAPORA. Kot smo že poročali, sta direktor FERJANČIČ in SAMEC kot odgovorni osebi zlorabila položaj ter zaupanje, ko sta v času od 1963. leta, pa do 12. avgusta lani, ko je vsa zadeva prišla na dan, s tem da sta raznim poslovnim prijateljem in znancem dajala od 30 do 60 odstotkov popusta pri nakupu. Kot so izvedenci med preiskavo ugo- tovili sta v tem obdobju prodala za 28,714.040 starih dinarjev raznih vol- nenih izdelkov, ki so bili dejansko vredni 42,680.940 starih dinarjev. S tem sta prikrajšala delovni kolektiv za skoraj 14 milijonov starih dinarjev Prodajni referent JOŽE SAMEC je poleg tega še prodajal razne vrste volne privatnim pletiljam v Ljubljani in del izkupička zaradi malomarnega poslovanja v podjetju uspel utajiti zase. Tako je prodal preko 1200 kilo- gramov mikane in česane volne ali preje ter od izkupička utajil 1,370.000 starih dinarjev. Na tej sorazmerno dolgi razpravi, na kateri so bile zaslišane številne priče in izvedenci, je končno uspelo senatu okrožnega sodišča, da je iz- luščil vlogo in način poslovanja ob- tožencev. Direktor Ferjančič, ki je 1. januarja letos odstopil s položaja direktorja tovarne je dolgo časa bre- menil Samca, medtem ko zase ni hotel kljub dokazom priznati, da bi bil pri tem nečednem poslovanju soudeležen. Predsednik senata, sodnik Vekoslav TANKO je v obrazložitvi sodbe lepo ilustriral ta način poslovanja, ko je dejal, da naši družbi in ureditvi ne more biti vseeno, kakšne metode upo- rabljajo nekateri ljudje pri plasiranju določenih proizvodov. Način, ki sta ga ubrala obtoženi FERJANČIČ Ln SAMEC, je lahko vsakdanja zadeva nekje na zahodu, pri nas pa družbene obsodbe vreden. Obtoženi ALFONZ FERJANČIČ je bil obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja na eno leto strogega zapora in prepoved opravljanja službe na od- govornem mestu, kjer bi lahko razpo- lagal z družbenim premoženjem. JO- ŽE SAMEC je bil obsojen za kazniva dejanja grabeža in zlorabe položaja na enotno kazen dveh let in devetih mesecev strogega zapora. Po prestani kazni ne bo smel za dobo treh let opravljati službe na vodilnem polo- žaju. Poleg tega morata povrniti Volni Laško 13,834.901 starih dinarjev. Sa- mec sam pa še prigoljufano razliko 1,370.000 starih dinarjev, ki jih je utajil ob prodaji preje in volne. Poleg tega mora obsojeni Ferjančič povrniti dve petini. Samec pa tri petine sodnih stroškov. ZBOR GASILCEV Preteklo soboto so se zbrali na letni obračun dela gasilci v Ljubečm. Iz poročila upravnega odbora društva je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu bilo ddkaj aktivno. Aktivni čla- ni so porabili za vaje preko 180 ur. Med letom so se udeležili tu- di več občinskih in meddruštve- nih tekmovanj v raznih krajih občine :n dosegli lepe uspehe. Prav tako so prispevali tudi precej prostovoljnih ur pri do- graditvi vodnega bazena v zgor- nji Ljubečni. Letos bo društvo praznovalo 15-letnioo obstoja. Na to po- membno proslavo, ki bo sredi poletja, so se že sedaj pričeli pripravljati. Za novega pred- sednika je bil izvoljen že dolgo- letni član društva Ivan Svetec. KAJ NE BI ZMOGLI BREZ DRAGIH KOZMETIČNIH PREPARATOV? ZELIŠČA LEPŠAJO KOŽO MARSIKAJ NARAVNEGA SMO ŽE ZANEMARILI* Današnja žena uporq^blja vedno bolj pogosto številna in često zelo draga lepotilna sredstva. Ne razu- mite napak: nihče ne mara odreka- ti uporabne vrednosti teh sredstev! Toda mnogokrat bi mogli brez njih, posebej v primerih, ko imamo toli- ko časa, da si pripravimo lepotilna sredstva samii iz raznih zelišč. Želite lepšo kcžo? Potem opusti- te jutranjo kavo in jo zamenjajte s čajem, ki čisti kri: vzemite konico kavne žličke sladkega janeža in kamilic, po pol kavne žličke cvetov lipe in lističev melise, polno kavno žlico bezgovih cvetov in zvrhano kavno žličko poprove mete; zvarek naj vre nekaj minut, potem lahko spijete največ dve skodelici čaja, ki ga sladkajte z naravnim medom in ne s sladkprjem. Močno razredčena raztopina ar- nike odpravlja rahla vnetja kože. Navadna kresa (bobovnik) učinkuje proti ogrcem in izpuščajem. Mlado zelišče lahko pripravite v solati, posušeno v čaju. Kopriva je zelo raznovrstno uporabna. Preprečuje in odpravlja razna vnetja kože. Najbolj primemo jo uporabimo v čaju: za sklodelico čaja vzamemo tri velike žlice posušene koprive. Koprivinega čaja ne smete popiti več kot dve skodelici dnevno! Upo- rabljamo jo tudi za pripravljanje koprivne vodice, ki je zelo ugodna za lase: pospešuje rast in odprav- lja prhljaj. V vrelo vodo vsujemo pest koprivnih listov; ko se voda ohladi, jo vtaremo v lasišče. Caj iz posušenih listov sivke oživlja kožo, ker v njej pospešuje krvni obtok. Regrat (jajčar) lahko iz mladih lističev pripravimo v so- lati (kar nam le redko dobro uspe), pač pa pripravimo dosti laže čaj iz posušenih listov (dve žlici na sko- delico), ki odvzema koži odvečno tekočino. Kadulja (žajbelj) je ustre- zen dodatek v običajni kopeli, pred- vsem če se radi potite. Poskusite jo lahko tudi v čaju, a dodati je potrebno 25 gr lupin laškega oreha in 50 gr preslice. Mešanico skuhajte in -popijte kakšno skodelico hlad- nega čaja, vendar nikakor ne več kot tri dnevno! Proti izpuščajem je posebej pri- poročljiv čaj iz kislice. Brinov čaj je zelo primeren ob kožnih bolez- nih, ker čisti kri. špajka (baldrijan) pomirja in pospešuje spanje in sprošča ves organizem: sproščenost pa je najboljše sredstvo za ohrani- tev lepote. Sladki janež lahko do- damo v vodo za kopel kakor kami- lico. Čaj je zdravilen za oči, ki jih v njem okopamo. Po možnosti si oskrbite posebno posodo za kopanje oči. Pa še to: za spiranje oči upo- rabljajte vedno čisto gazo in jih spirajte od zunaj proti nosnemu strženu. Melisa (tudi vrtna ali li- monova) učinkuje pomirljivo pri preutrujenosti in blaži, krče. Če imate pogoste glavobole, si skuhajte melisin čaj (kavna žlica posušene melise za skodelico čaja), ki ga pustite, da kakšnih deset minut po- stoji, potem ga počasi srkajte. Me- lisa kot primes v kopeli poživlja kožo in telo. Tudi rožmarin je pri- znano olepševalno sredstvo. Pripo- ročljiv je kot dodatek v kopeli, ker odstranjuje odvečnost vlage v koži in jo čvrsti. V čaju vpliva na čišče- nje kože od znotraj. Materina duši- ca (dimijan) je uporabna zunanje kot obkladek ali mazilo, notranje v čaju. Dimijan draži kožo, vendar samo toliko, da jo poživi, pospešu- je tek, preprečuje in zmanjšuje kož- na vnetja. ČEPRAV SE NAJNOVEJŠA MODELA KOPALNIH OBLEK LAHKO POHVALITA S PRE- DRZNOSTJO, VERJETNO NE BOSTA POVZROČILA TOLIKO HUDE KRVI KOT TOPLESS PRED DVEMA SEZONAMA. MORDA SE BOSTA PRAV ZA- RADI TEGA TUDI DLJE ČASA OBDRŽALA?! KOPALNE OB- LEKE, KI NAJ BI JIH LETOŠ- NJE POLETJE NOSIL VES ŽENSKI SVET, SO SEŠITE IZ BELEGA BLAGA, MODELE PA POŽIVLJA ČRN TRAK, PRIPET V OBLIKI ČRKE »T«. ZARADI GOLEGA HRBTNEGA DELA IN POMANJKLJIVE OPORE NA SPREDNJEM DELU PA BO VERJETNO TREBA DEKLETA TUDI NAUČITI, KAKŠNI GIBI SO V TAKIH KOPALKAH DO- VOLJENI IN KATERIH NAJ RAJŠI NE POSKUŠAJO. MODNA REVIJA POTREBUJE VEČJE ŠTEVILO MANEKENOV IN MANEKENK Želimo tudi nel^aj manelien- čliov! Veliko uspehov so dosegle v svetu razne manekenke! Tudi vam je omogočen uspeh. Za za- četek pa vsaj ugoden dodaten zaslužek! Vsi, ki bi želeli sodelovati, se naj zberejo 16. februarja ob 17. uri v Celju, Prešernova ulica 7, prvo nadstropje. PRI SLOVENCEVIH Ko je Metka potrkala na sosedina vrata in je le-ta skozi okence v vratih opazila, kdo stoji pred njimi, je obupano pogledala moža: »Metka je.« »Ah, kaj hočeš — odpri ji.« In mala Metka je vstopila. »Tetka,« je rekla in pogledala v tla. »Mamice in očka ni doma, ^a sem mislila...« »Pridi, Metka,« je odvrnila soseda in že najmanj petič v tistem mesecu povabila punčko v kuhinjo. Deklica je sedla za mizo, gledala sosedo z velikimi, žalostnimi očkami in poskušala umiriti bradico, ki se ji je začela tresti. Mladi ženski, ki bo čez nekaj mesecev tudi sama mati, je bilo hudo za tisto slabo voljo ob dekličinem prihodu, pa je z malo začela govoriti o vsem mogočem. In ko sta se mamica in očka vrnila iz kina, je bila punčka že sita in umita dremala na kauču z glavico v sosedinem naročju. Metka je eden tistih žalostnih otrok, ki tolikokrat sami, brez primerne družbe in varstva preživijo najlepši del svojega otroštva. Mlada starša se zaradi tega ne vznemirjata dosti. Kadar se jima za- hoče, odideta v kino, v lokal, Metka pa — bo že kako. Včasih ji po- zabita položiti ključe na dogovorjeno mesto in deklica niti v stano- vanje ne more. Takrat potrka pri sosedi in počaka pri njej, dokler se ne vrneta. Podobno se ji godi, kot neki drugi deklici v istem bloku, ki jo mamica preprosto odnese k daljni znanki in jo tam pusti brez pleničk in mleka vse dotlej, dokler se dobre volje ne vrne iz enega bližnjih gostišč. Pravzaprav ni kaj reči na vse to. življenje je včasih tako zelo kruto in tem huje, če prizadene še nebogljena majhna, tako pomoči in ljubezni potrebna bitja. Metkina starša in mnogi njima podobni menda pozabljajo, da so otroci enakopravni člani družine in da ima- jo tudi oni vso pravico do normalnega družinskega življenja. Kajti vse drugo — tudi materialno stanje ne — jim v življenju ne bo toliko koristilo kot mladost, ki je. vezana na domačnost, razumevanje in toplino. Metka vsega tega nima. Ima le mlado sosedo, ki ji včasih z večjo ljubeznijo počeše njene svetle lase, kot bi to storila mama. KARIRASTA MODA Karo, ki ga je jesenska moda ta- ko ljubila, je tudi zdaj, ko bo vsak čas pomlad, še zmeraj moderen. Na- ši proizvajalci in tudii trgovska mre- ža so tokrat le ujeli zadnji brzovlak in tako pravočasno napolnili izlož- be z modnimi vzorci. Kajti, karo je blago, ki bi ga naj bilo vsaj nekaj v vsaki garderobi. Blago, ki ga vidi- mo v naših trgovinah, pa je poleg tega še dokaj poceni — od 2600 do 5.600 dinarjev meter. Kupimo lahko različnejše kvalitete — od najtanj- ših, do precej debelih. Toda, bo- dimo razumni in kritično se oglej- mo, preden se odločimo za nakup karirastega blaga. Veliki karirasti vzorci niso ne za polne, ne za suhe ženske — če so nizke postave. Pa tudi slabi šivilji ga ne smemo za- upati. Karo vzorec je efekten samo takrat, če je skrbno sestavljen. Naj- preprosteje je, da si umislite vre- čast kroj in pa pas, ki ga zavežete malce pod pasom. No, iz karirastega blaga pa lahko sešijete najrazličnejša oblačila: eno- delne in dvodelne obleke, kostime, plašče, nagubana in ravna krila, bluze in celo — večerne obleke, če vzorec in barva nista preveč upad- ljiva. Če naj karo nosijo predvsem vitke — pa vendar ne suhe — in velike - toda nikar previsoke - ženske, kaj torej ostane onim, ki niso podobne manekenkam? še vedno karo — to- da detajli iz kara! Karirast ovrat- nik in manšete na enobarvni obleki, karirast telovnik, paspula, pentlja, ešarpa, našit žep itd. In — nekoliko predrzne, toda elegantne — gama- še. Pa klobuk in seveda podloga za plašč in kostim. Kariraste tkanine, ki so sedaj v prodaji, so lepe in efektne. Ne trpi- jo pa nikakršnega kompliciranega kroja in tudi upadljivega detajla ne. Naj material sam pripoveduje o sebi, vse drugo pa naj v njegovi prisotnosti molči: čevlji, torbica in rokavice. Dodatki naj bodo enobarv- ni, enostavni, diskretni. PRAKTIČEN RAČUN Dvajsetega januarja so se v Smola- čevi hiši odnosi še bolj zategnili. Bojan je prinesel izkaz, oče in mati sta poskočila do stropa. — Računstvo ima nezadostno! Kaj takega zares niso pričakovali, zakaj Bojan je bil star komaj tri leta, ko je sam hodil nakupovat v trgovino, pa ga prodajalci niso niko- li pretentali, niti za dinar. Mati je ^najprej spoznala krivca. — Tovarišica se je zmotila! In oče je tekel v šolo, našel to- varišico, ki je Bojanu prizadejala neodpustljivo krivico in se pred njo pošteno izprsil. — Tovarišica, kako ste se mogli zmotiti? Tovarišica odgovarja. — Vaš Bojči ni praktik. Ne zna logično misliti, ne zna reševati upo- rabnih nalog. Zdaj so semestralne počitnice. Potrudite se in mu po- magajte. Doma je divjalo neurje, kdo bo otroku pomagal. Mati je dobila živč- ni zlom, zato je padla skrb na oče- ta. Vsak dan, ko je prišel iz služ- be in je Bojan hotel z drugimi na sankališče, je ukazal. — Sedi in zvezek na mizo! Zdaj bova računala. V kateri razred ho- diš?, je vprašal, da je otroku obu- dil spomin. — Jaz hodim v prvi razred, je Bojan odgovoril in se spravil za mizo ter počakal, kaj bo oče nove- na zahteval. Oče je grbančil čelo in iskal pri- mere iz praktičnega življenja. Za- čel je z otroki. — Bojan, dobro me poslušaj. Dva brata in dve sestrici — je ko- liko otrok? Bojan grize svinčnik, misli, pre- udarja, se nasmehne in odgovori. — Pet! — Štiri! krikne oče in že je roka v zraku. Bojan je potegnil glavo med ramena in boječe pogledal očeta. — Kaj pa tisti, ki si ga imel pred zakonom? Oče se je ugriznil v jezik. Naloga je ostala nerešena. Povedal je dru- gi primer. — Mama je včeraj kupila dva zavitka cigaret, danes je kupila tri. Koliko je vseh zavitkov? šest! je čivknil Bojan. Pet za- vitkov cigaret si pokadil ti, enega pa je popuhal sosedov stric, ko je prišel dopoldne na obisk ... — Kdaj, kdaj je prišel na obisk? se je oče razvnel, pa se je le pre- magal in je prešel na tretji primer. — Bojan, saj ti nisi neumen, sa- mo previhrav si. Poslušaj. Zjutraj si vstal in preštel vse noge v po- steljah. Koliko nog si naštel? Bojanček se je hitro pohvalil. — Oče, zares sem jih preštel. Na otroških posteljicah je bilo skupaj šest nog... — Pravilno! ga je bodril oče. Pa v mamini postelji? — Štiri, štiri odrasle, dve sta bili zelo kosmati, še bolj kot tvoji... — Kaaaj? je oče raztegnil usta. Si dobro štel, si dobro videl? — Mhm, oči!... Zakaj pa si tako bled, ti je slabo? Mama, očku je slabo! — Mulec, jezik za zobe, bova že sama poračunala. Cuj, Bojči, koliko parov čevljev pa ima naša mami, kaj? — Osem parov. Tri pare ima skri- te v svoji omari! In dve obleki si je tudi kupila. Ko pride dopoldne tisti stric, se vedno preobleče... Oče, zakaj si tako rdeč: Oče je stiskal zobe, vendar se je obvladal in prešel še na bolj otip- ljiv primer. — Poslušaj: v shrambo sem naj- prej obesil dve suhi svinjski klo- basi, potem sem obesil še eno in na- to spet dve. Koliko klobas visi v shrambi? — Nobena! Dve sem pojedel jaz, eno je mama narezala sosedovemu stricu, dve so pojedle mamine pri- jateljice ... Oče, bled si postal! Ma- mica vode! Mama je res prihitela. Bojči je moral pri priči na sankališče, v kuhinji je sredi zime hudo grme- lo; Bojean je s prakso opravil, zdaj bo v šoli spet teorija. Drago Kumer ŽELITE LEPE SANJE? Če ste nervozni in trpite za ne- spečnostjo, večerjajte sir, pred spanjem pa spijte še kozarec mleka. Poskusite! Pravijo, da pomaga bolj kot vsaka pilula. Mleko in sir sta namreč bolj bogata s kalcijem. Ta mineral daje kostem in zobem po- trebno čvrstost. Brez njega tudi krvi, ki teče iz rane, ne bi mogli za- ustaviti. Če se količina kalcija v krvi zmanjša, postane človek ner- vozen in — na svidenje dober spa- nec, če si želite dober počitek in prijetne sanje, morate torej — predno ležete v posteljo — nazdra- viti s kozarcem mleka. Velika vrednost črnega kruha V zadnjem času se je močno spre- menila struktura potrošnje kruha. Medtem ko smo včasih belega po- jedli veliko več kot črnega, je zdaj že obratno. Vse kaže, da so tega krive cene. Tokrat pa so vendarle nekaj koristnega naredile. Znano je namreč, da je črn kruh boljši od belega in to zato, ker je v njem veliko več vitaminov, predvsem tistih iz skupine B. Ti vitamini pa ščitijo živce, jetra, lase itd. Pomagajo da lažje prebolimo kakšne infekcije, preprečujejo slabokrvnost. Skupina vitaminov B je torej tisto, kar naj- bolj primanjkuje mestnemu prebi- valstvu. A. BANG: DOMISEIM TETA Ko Je Olaf Torsten po tridnevni odsotnosti stopil v svojo pisarno, je začuden obstal med vrati. Obrnil se je in liotel oditi, toda gospodič- na Hana ga je zadržala. — Dobrodošli, gospod Torsten, je rekla z zvonkim glasom. Olaf je pogledal lepo dekle kot pes mačko. — Kdo pa ste in kaj delate tu? Kje je gospodična Lina? — Jaz sem Hana Kreg. Gospodič- na Lina se je prehladila, pa me je prosila, da jo nadomestim. Torsten je brez besede sedel za svojo pisalno mizo. Tu je bil zopet presenečen. Svinčniki so bili ošilje- ni, namesto zarjavelih peres so bila nova, akti pa lepo zloženi. Najhuje je bilo tO, da je bila na mizi vaza z vijolicami. — Kdo je sem postavil vazo? — Jaz, je rekla gospodična Hana. — Nepotrebne neumnosti, je re- kel Torsten in se lotil dela. — Pišite, gospodična, je rekel čez čas. Svinčnik sekretarke je letel po papirju. Torsten se je čudil: Lina ga danes ni prekinjala in zahtevala, da ji stavke dvakrat ponavlja. Čeprav^ je bila v službi že trideset let, ni bila dobra stenografka. — Kaže, da ste se nazadnje na- učili stenografijo, gospodična Lina, je rekel Torsten. Toda ko je videl, da pred njim ne sedi Lina, pač pa nova sekretarka, ki se mu smehlja, se je zmedel. — Lahko greste, je rekel. Vtem ko je Hana v sosedni sobi tipkala, je Torsten telefoniral. Gospodična Lma je bila dalj časa bolna in Hana jo je sijajno nado- meščala. Torsten je ljubil prirodo, zlasti planine, in ob sobotah je hodil na izlete. Neke lepe sobote je gospo- dična Hana stopicala z okovanimi čevlji po pisarni. — Ljubim naravo, zato grem da- nes na izlet, je rekla veselo gospo- du Torstenu, čeprav je ta ni nič vprašal. Z velikim nezaupanjem je odšel Torsten na postajo. In res, v istem kupeju je sedela tudi Hana. Rekla mu je, da nima družbe in da ver- jetno ne bo imel nič proti, če se mu pridruži. Odgovor sicer ni bil ljubezniv, a Hana je bila tega že vajena. Ker je bila odlična alpinistka, je bilo vse v majlepšem redu. Toda Torsten se je vendarle odločil, da prihodnjo so- k»to odpotuje sam. Gospodične Ha- ne ni bilo, a mu tudi to ni bilo prav. Ko se je pozno ponoči vrnil, se mu je zazdelo, da je stanovanje nekoli- ko drugačno. Vendar je takoj za- spal, šele zjutraj je videl, da je sta- novanje pospravljeno. Vse se je sve- tilo, vse je bilo na svojem mestu. Nadrl je služkinjo, toda ta je vse zanikala; rekla je, da ji je poslal neko noro gospodično, ki je ves dan delala, tako da je celo njej prese- dalo. Gospod Torsten tega dne ni šel naraATiost v pisarno, pač pa se je oglasil pri gospe Lini. Nič ni kazalo, da bi bila bolna, vendar je izjavila, da ne more več v pisarno. Rekla je, da ne more več prenašati starega samca. Torsten je besnel. Starega? Pri štiridesetih človek še ni star! Ko je Hana dva dni zatem prišla v pisarno, je bilo njeno mesto zase- deno. Za pisalnim strojem je sedel zmeden mladenič, ki je na vpraša- nje, kaj počne tu, odgovoril, da ga je zaposlil Torsten. Gospodična Hana bi bila najraje zakričala od besa. Tedaj se je med vrati pojavil Torsten osebno in jo povabil v svojo sobo. Dejal ji je, da je sicer pametna in pridna, vendar da mu gre na živce večno posprav- ljanje pisarne; da bi bilo bolje, če bi si poiskala kakega moškega. — To bom tudi storila, je odvr- nila Hana ponosno. — Ste že izbrali koga? — Ne, je odvrnila z glasom otro- ka, ki se pripravlja na jok. — Tedaj bi se morda odločili za- me? Hanin obraz je zažarel. Hočete? — Da, je rekla Hana. — Tudi teta Lina bo zelo srečna. — Katera teta? — leta Lana, vaša DivSa iseKre- tarka. Ona je moja teta. Vselej mi je govorila, da sem jaz prava žena za vas! RAZBOJNIK GUZAJ - 137 - Tako si gospoda sama izpodkoljuje tla pod nogami in si redi svoje sovražnike in ni nič čudno, če kdo postane tat ali celo razbojnik. Žandarji so pa tisti psi, ki lovijo take siromake. Kakor kosec ne prizanese niti najlepši cvetlici na travniku, tako tudi krivična oblast uničuje nedolžne ljudi in pošilja svoje žandarje nadnje, da jih zapirajo. Koliko jih mora iti samo zaradi hudobnih jezikov v sramtono luknjo in tam potem žalostno uvenejo in odmro. Pa tudi žandarjev je veiiko po zaporih in ječah, koliko se jih zapije in niso potem za nobeno rabo. Ti mladi žandarji zapirajo te stare, tako _ je prav! Najbolj maščevalna zver na svetu je pač človek, toliko nevosčljivosti ne pozna nobena žival Icakor on. Žival je edina poštena, se nažre, pa da drugim mir, človek pa nima nikoli zadosti in hoče zmeraj še več, da vsi trpijo okoli njega. Gorje ubogemu človeku! Zakaj ni človeško srce neobčutljivo? Vsa- ka žival pod soncem rada živi, samo človek ne privošči dru- gim še zraka ne in bi jih najrajši vse ubil in požrl. O nesrečna zalega človeška, kako kruto srce imaš, svet je sama žalost in bolečina. Naj sonce otemni in naj vse uniči, naj zemlja raz- pade v prah, da ne bo ostalo nič živega več na svetu! Franc Guzaj, skrivalec, ne razbojnik! 22. poglavje KONČNA POSTAJA PREVORJE Ko je Grizold prenehal z branjem, je za nekaj trenutkov tišina v sobi še ostala, potem pa se je poslušalstvo hrupno zganilo in se zdramilo. 2andarji so se vsi vprek smejali, začeli delati pripombe h Guzajevim posameznim mislim, jih ogorčeno zavračati in pobijati in dati duška svojim občutkom. Nekateri bi bili radi dobili zapiske na posodo, da bi si jih doma lahko v miru cele prepisali, pa jim jih Grizold ni hotel dati, češ da ne sme, da spadajo h korpus delikti in da jih bo sodnija prav gotovo zahtevala od njega. Spravil jih je varno med platnice, ki jih je uporabljal, kadar je bilo treba na patruljah stoje beležiti razne podatke, potem pa jih je vtaknil v svojo službeno torbo. Že itak so bili dovolj po- mečkani in рол^а1ја!п1, kdo ve, kako dolgo jih je Guzaj že vlačil za seboj. No, opravičil se bo, da je pač takšne dobil v roke, on ne more za to! Grizold je bil zgleden orožnik, njegovi predstojniki so imeili o njem zelo ugodno mnenje. Zdaj po tem uspehu pa ga bodo še bolj poznali in cenili, po vsej verjetnosti bo dobil tudi odlikovanje, četni poveljnik je baje že nekaj namignil. Majcr mu je povedal, samo naj ostane še.tajno. In nagrada ga tudi čaka, samo to se še ne ve, ali jo bo dobil sam ali pa jo bo moral deliti s Stresom, končno je bilo le tako, da sta Guzaja dobila oba skupaj, v razpisu pa za tak primer ni bilo nič posebej določeno. Orožniki so se spoznali na predpise in so dobro vedeli, kakšni zapletljaji - 138 - še lahko nastanejo iz tega, če primer ni natančno v skladu z navodilom. Po pametnem presodku. — Kaj ti pomaga pa- met in presodek, če ni predpisa! No, bomo že videli. Razgovor se je živahno razpletal, posamezne skupinice znancev so se usedle skupaj, \'edno več je bilo trkanja s kozarci in veselega nazdravljanja. Orožnik Majer je že nekaj časa nehal začrtavati na vrata natočene bokale, tisti košček krede, ki ga je bil našel na peči in jo uporabljal nalašč kar najbolj štedljivo, da bi delj trajal, mu je padel iz rok, ko ga je bilo komaj še za fižol, in nekdo, ki je prav tisti trenutek hotel ven, je stopil nanj in ga zdrobil v prah. Nič zato! Gostilne v tej hiši, ki je roparja skrivala, ne bo več, to je kakor pribito! Večji del orožnikov je moralo zdaj oditi, postaje so ostale skoraj prazne, tu pa niso bili л^е^ potrebni. Ljudje so bili preplašeni do kraja in si niti blizu niso upali. Poslavljanje od tovarišev je bilo precej hrupno in burno, Grizold in Stres sta bila spet v središču nazdra\'ljanja, vsi so jima zavidali in jima spet in spet čestitali in stiskali roko. Grizold je bil kakor v devetih nebesih, edino to ga je na skrivaj peklo, da ni Guzaja vjel živega, to bi bil šele višek! No, kaj hočemo, tudi tako je vse v redu. Tudi Stres je bil čisto ginjen in blažen in bi bil najrajši ves svet objel, še na ob- streljeni palec na nogi je bil ponosen, nič veliko ga ni bolel. Vsi so odhajajoče spremili do izpred hiše in klicali za njimi, oni pa nazaj, dokler niso bili za ovinkom. " ^ Tistim, ki so ostali, bilo jih je še sedem, je postalo zdaj v hiši prevroče, pa so šli malo na sveži zrak, sprehajat se po kolovozu gor in dol. Vmes so se seveda živahno pogovarjali. Vedno znova so se vračali k dogodkpm današnjega dne, prešli potem na prejšnje podobne pogone, pa tudi o razmerah v služ- bi je bilo toliko zanimivega in o skupnih znancih, kje je zdaj kdo in kdo se je že oženil in kdo se še ni, pa o napredo- vanjih in plačah, same važne in znamenite zadeve. Tudi žan- nadrsko srce ima na svojem nebu sonce in luno in zvezde in nikakor ni tako suho in gluho, kakor morda kdo misli. Z eno besedo, — lep večer je bil, malo takih! Nazadnje pa je le bilo treba začeti misliti na počitek, jutrišnji dan bo gotovo še naporen, pa so se začeli ogledovati za ležišči. Eni so se zleknili kar po klopeh v gostilni, službena torba je bila sicer precej trd vzglavnik, boljši .pa le, kakor nič. Drugi so se zakopali v krmo na pojati, nekdo je našel listnico poleg kleti in se že pripravil, da leže, pa je pet, šest korakov pred seboj zagledal na tleh nekaj belega, pred kletjo je ležal z rjuho pokriti mrtvi Guzaj, ki ga do prihoda komisije niso smeli nikamor spraviti. Orožnik je za trenutek okleval, potem pa se je le premislil, spet vstal in počasi odšel v hišo. Že na polnoč je šlo, ko so se končno le umirili in potih- nili. Drobnetova kroma na Košnici je zaspala. Na po.ste'lji v štiblcu je smrčal in hrkal stražmojster Piki — 139 — in še sanjalo se mu ni, da je prejšnjo noč na njegovem mesti u lezal žandarski strah in pokora Guzaj. Ob šestih zjutraj je bil že dan in so bili že spet vsi na nogah. Iz goste megle je po malem pršelo, obetal se je dolgo- časen siv jesenski dan. Prezgodaj za trajno slabo vreme, sep- tembra bi moralo biti še lepo in toplo, in danes smo komaj enajstega! Vrag še z vremenom! Orožniki so se umivali kar zunaj pri štepihu, pihali in prskali, nekateri so imeli prevezane bfke, da jim bodo stale lep- še pokonci. Česali so se večinoma kar s prsti, nihče ni imel glavnika seboj. Potem je nekdo v omarici v gostilni iztaknil zelenko tropinovca, včeraj so ga prezrli, pa je zdaj prišla ravno prav in krožila od enega do drugega, vsak je napravil požirek, dva in jo oddal naprej, to je bil daines ves njihov zajtrk. Guzaj je imel prav, — orožniški poklic res ni lahek poklic! Kaj ho- čemo, je že talko. Vsaj penzija je gotova. Kdaj bo prišla komisija? Kadar se bo gospodom iz Celja zljubilo. Vlak pride v Šentjur nekako ob sedmih, še malo prej, potem z vozom, če se ne bodo predolgo obirali, bi bili ob desetih, pol enajstih že lahko 'tu. Seveda jih še ne bo! Kdaj pa se je že kakšna komisija res začela, kakor je bilo prej napoA^edano. Bodo pač morali čakati. Končno pa jim je vseeno, služba itak teče. Po službi najstarejši stražmojster je odredil, da ostanejo na licu mesta samo štirje, čez glavo dovolj, vsi drugi pa se bodo vrnili, ker je bilj cilj odprav dosežen in ni več potrebe, ljudje so mirni in se kakega napada ni bati. Ostali bodo samo Grizold in Stres in še dva, ki sta se prostovoljno javila. Trije so odšli. Zdaj je postalo kar nekam dolgočasno, ko niso vsi sku- paj imeli pravzaprav kaj početi. Nazadnje so se spomnili, da bi bilo prav, če bi malo pospravili po hiši, najmlajši orožnik je poiskal metlo in pobral z njo ogorke od cigaret, potem odprl okno, da se hiša malo prezrači, potrebno je bilo, pri tem je bil neroden in je prevrnil lonček s cvetočo pelargonijo, da se je pod oknom razbil. Ostala dva sta pospravila kozarce nazaj v omaro, vse drugo je ostalo, kakor je bilo. Po želodcih jim je začelo pošteno kruliti. V vclbiču so k sreči našli pleterček poln jajc, ponev in mast in drva so bila tudi tu, kruha pa ni več, so ga sinoči vsega pojedli. Bo pač moralo biti brez kruha dobro. Napravili so si pošten cvrtnik, v slast jim je šel! Zdaj so bili za silo podloženi in bodo laže čakali, kdaj bo prišel kdo od kod. Na straži pred kletjo so sc menjavali brez posebnega reda, vsak nekaj časa. Sicer pa ni bilo kaj straziti, Guzaj je ležal mirno in ga je bilo iz goste megle komaj videti, ljudi pa tudi nikogar nikjer, se sploh niso upali blizu. šlo je že na enajsto, ko se je končno vendarle začulo ropo- tanje voza po kolovozu. Orožnik, ki je bil na straži, mu je stopil — 140 — nasproti in se javil. Z voza je vsa prernražena in otrplih udov zlezla uradna komisija: Sodnik iz Celja v sivem površniku in z okroglim trdim črnim klobukom na glavi, zapisnikar je tiščal v rokah veliko zeleno mapo za spise, potem je bil tu še en gospod okroglega lica in z košatimi dolgimi zalisci, in končno šentjurski zdravnik doktor Ipavic, ki je držal pod pazduho podolgasto črno usnjeno torbico. Orožnik jim je z roko pokazal proti pokritemu truplu, gospoda pa so se komaj da ozrli tja in so silili kar v hišo, da se najprej malo protegne j o in narav- najo od dolge slabe vožnje in jutranjega hlada otrple ude. V hiši se jim je javil stražmojster Grizold in predsta- vil gospodom orožniškega četovodjo Stresa, hotel raportirati, pa so že vse vedeli in so jima obema po vrsti stisnili roko in jima čestitali. Šele potem so se posedli k mizi, zapisnikar je odprl mapo in se pripravil za pisanje, zdaj je Grizold moral od kraja po vrsti in vse čisto natačno poročati, kako je bilo. Zapisniikar ga je komaj dohajal, sodnik je od časa do časa še kaj vprašal vmes, če je bilo treba. Cela reč je precej dolgo trajala, nazadnje je pa le bilo vse po predpisih ugotovljeno in zabeleženo. Sedaj so se morali samo še drug za di-ugim podpisati. Potem je sod- nik pomignil doktorju Ipavcu, ta je pa njemu pokimal z glavo, da je pripravljen. »Pa dajmo, če je tako,« je rekel in so šli ven in je odredil, naj postavijo dve mizi skupaj, da, lahko kar tamle pod hruško, bo kar v redu. Zdaj so šli vsi pred klet, oba maljša orožnika sta potegnila z mrtveca rjuho, vsi so ga ob- stopili in umolknili. Doktor Ipavic je stopil še malo bliže k njemu, ga nekaj časa gledal v obraz in spregovoril: »Tako se torej srečava, ti nesrečni človek Guzaj. Koliko- krat si mi grozil, da me boš upihnil, zdaj sem pa le jaz tebe dobil pod nož. žalostno je bilo tvoje življenje, še bolj žalostna tvoja smrt. Eh, naša usoda ni ne naša krivda ne naša zasluga. Ti si zdaj plačal svoj dolg in boš imel mir pred nami, mi pa pred teboj —« Potem se je takoj obrnil vstran in namignil orožnikoma, naj položita truplo na mizo. 2Waj si je povrh obleke ogrnil belo haljo in si privezal predpasnik, nataknil rokavice, vzel iz torbe neke instrumente in zamomljal predse, da bo hitro končano. Začel je s svojim delom in naglo narekoval izvid, celo vrsto samih latinskih izrazov in zdravniških označb. Strel iz puške je presekal glavno srčno žilo odvodnico, brezpogojno smrten. Drugi strel v črevesje, strel skozi desno podlaiket, ob- strelba na levem spodnjem delu vratu. Ko je končal, je zmetal instrumente na pripravljeno belo krpo, jih zavil in potisnil vse skupaj nazaj v torbo. Nato je po- mignil gospodu z zalisci: »No, gospod Martini, zdaj ste pa vi na vrsti!« In si je šel v hišo sleč belo haljo in se umit. Drugi so šli za njim, samo gospod Martini, fotograf iz Celja, je šel k vozu, s katerim so se pripeljali, vzel iz njega precej obaltno leseno škatlo in stojalo na tri noge, oba orožnika sta dvignila truplo z mize in ga položila nazaj tja, kjer je bilo prej ležalo. OB REALIZACIJI REFORMNIH SKLEPOV VEČJA AKTIVNOST ZMS Občinšld komite Zveze mladine v Celju si je v svoj delovni program vključH tudi nalogo, da bo orga- niziral v dvaindvajsetih celjskih gospodarskih organizacijah razgovo- re o problemih in aktivnosti Zveze mladine ob reševanju vprašanj, ki jih je sprožila ali pa zaostrila go- spodarska reforma. Nekatere ugoto- vitve, ki so še posebej zanimive ali pa značilne, želi organizator teh razgovorov tudi objaviti. Sicer pa poglejmo najprej, kakšen je bil sploh namen teh razgovorov. Naj- prej, Občinski komite se je hotel kar se da natančno seznaniti s si- tuacijo, ki trenutno je v gospodar- skih organizacijah in pa istočasno tudi s tem, v kolikšni meri mladi ljudje to situacijo poznajo. Prav za- radi tega so morda nekateri deli »fotografij« stanja nejasni ali pa morda celo nepravilni. Najpomemb- nejša vloga teh razgovorov pa je bila, da ugotovimo, kakšna je bila aktiv^nost mladih in njih organi- zacije pri realizaciji reformnih sklepov. Na osnovi analize teh raz- govorov pa bo sledil zadnji — naj- pomembnejši del in sicer razgovori s predsedniki aktivov o teh vpra- šanjih in pa izdelava pismenih su- gestij, navodil oziroma predlogov za še učinkovitejše delo aktivov Zveze mladine v gospodarskih organiza- cijah. Teh razgovorov so se v večini primerov udeležili štirje tovariši oziroma tovarišice. Dva sta pred- stavljala organizatorja teh razgo- vorov — Občinski komite, dva pa aktiv, v katerem je razgovor bil. še preden preidemo na nekatere kon- kretne podatke, naj naštejemo ne- kaj aktivov, v katerih so bili med drugimi organizirani razgovori. To so aktivi: Zlatarne, Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, In- grada, Merxa, Emajlirane, Železar- ne, Libele, Zdravilišča v Dobrni, Sa- vinje, Cinkarne, Klime, žične, Ko- vinotehne, Aera, Avto Celja in osta- lih. Ker se bo obravnava teh vprašanj razširila na več številk »Celjskega tednika« oziroma mladinskih rubrik v tem časopisu, naj že danes neko- liko opredelimo tematiko, kateri je veljala še posebna pozornost pri omenjenih razgovorih. To se nam zdi še posebno pomembno zaradi tega, ker pričakujemo, da bo o teh vprašanjih stekla razprava, v ka- teri bodo lahko sodelovaU ne le tovariši, ki so se razgovorov udele- žili, temveč tudi mladi družbeni delavci in ostali mladi ljudje, pred- vseh iz tistih delovnih organizacij, v katerih so razgovori bili. To bo še posebno pomembno zaradi tega, ker bo pri vršiti vprašanj konkretno navedenih več aktivov pač z ozirom na potrebno, da bo razprava kar se da ilustrirana s primeri in tako konkretna. V omenjenih razgovorih smo po- sebno pozornost usmerili na nasled- nja vprašanja: — informiranje mladih in kolek- tiva sploh, pred in po sprejetju re- formnih sklepov, — proizvodni problemi, — odpust oziroma zaposlovanje nove delovne sile, — nagrajevanje, — štipendiranje in izobraževanje, — vprašanje osebnih dohodkov in standarda sploh. — delo mladih v samoupravnih organih, ' — reelekcija, — konkretni program dela aktiva in njegova realizacija, — odnos do dela specializiranih mladinskih organizacij, . ~ odnos vodstva podjetja, samo- upravnih organov in družbeno po- litičnih organizacij do Zveze mla- dine, — odnos Občinski komite — akitv, — realizacija zaključkov občin- ske konference Zveze mladine itd. Tu so navedena le nekatera vpra- šanja, ki razgovorov niso omejeva- la, bila so le osnovno vodilo. Pre- pričani smo, da smo z njimi tudi i^am približno nakazali smer naše razprave. Za začetek le toliko. Želeli smo vas informirati o namenu te ob- ravnave, o njeni vsebini in o tem, v kakšnih okvirih bi se naj vodila. V naši prihodnji mladinski rubriki pa bomo spregovorili že o novih zaključkih omenjenih razgovorov, ki so izredno zanimivi in tehtni. Dagmar šuster MEZ BESED MAUROIS IM LEVI — V Johannesburgu sem se name- raval vpisati v lovsko društvo, pri- poveduje francoski pisatelj. — Pra- vila so takšna, da mora vsak član društva ustreliti najmanj enega le- va. Nekega dne sva se s prijateljem odpravila na lov. Dolgo sva čakala v bližini nekega izvira, kamor so za- hajali levi. Okrog polnoči sem zaslišal, kako se lomijo veje; iz grmovja se je pri- kazala levja glava. Verjetno naju je lev zavohal. Pomerii sem in ustrelil. Glava je izginila za grmovjem, čez čas pa se spet prikazala. Ko sem u- strelil drugikrat, je bilo isto. Žival je skrila svojo glavo, nato pa jo zo- pet pokazala. Bil sem miren, kajti s seboj sem imel šestnajst nabojev. Ko sem ustrelil tretjič, se je vse ponovilo. Prav tako po četrtem in petem strelu. Lev je vsakikrat po- molel glavo iz grmovja in izginil. — Ce zdajle zgrešim, sva propad- la, sem rekel. Globoko sem vdihnil zrak, točno pomeril in ustrelil. Žival je padla. Preteklo je nekaj sekund, lev se ni dvignil. Znîagoslavno sem se napotil proti grmovju in, kaj mislite, sem videl? — Leva. — šestnajst levov in vsak izmed .njih je imel kroglo v očesu! ^ ' .'-i Lä tatic Ai Bila je to vsekakor zagonetna zadeva! Že vsaj deset dni je Ivan Goršek opažal, da mu nekam prehitro kop- ni zaloga cigaret, ki si jih je vsak dan kupil zavitek. Ne, niso mu zmanjkovale v samotni tovarni, kjer je delal. Ko je v svojem pod- strešnem stanovanju zvečer legel k spanju, jih je v žepu svojega suk- njiča naštel še toliko in toliko, a zjutraj jih je vselej bilo nekaj manj. Nekdo mu jih je skrivoma jemal! Povprašal je ženo. Začudena mu je zanikala vsako krivdo pri tem. Sin Ivanček, ki je obiskoval peti razred, sam ni kadil, to je bilo jasno, saj je bil še otrok in tudi kajenja ne bi mogel prikriti. Mor- da je cigarete kam nosil? Obe hčer- ki — Pavla in najmlajša osemletna Mirica tu sploh nista mogli priti v poštev. Vendar je bilo treba ne- kam usmeriti sum. Ivan Goršak je z ženo spal v sobi, v njej je bila tudi postelja za hčerki, sin pa je ležal na nekakš- nem divanu v kuhinji. Sam je v teh nočeh skušal rahleje spati, da bi razkril skrivnost, ki je navsezadnje morala biti v zvezi s tatinskimi de- janji. A po delu trudnega ga je vse prerad kmalu premagal spanec. Zjutraj pa, ko sta z ženo vstala zgodaj, še pred otroki, so mu spet manjkale cigarete. Tri, štiri ali pet. S kakšnim vragom je bilo vse to v zvezi? Zdaj je bili tu teden, ko je delal v popoldansiki izmeni in so vsi tri- je otroci odhajali že zjutraj v šolo. Lahko sta jim z ženo pregledala po- stelje, obleke in vse drugo' njihovo, a vendar — nobenega sledu ni bilo mogoče odkriti. Neverjetna zadeva! Da bi otroka kar naravnost vpra- šal? Ne še! Nikomur ne bi hotel de- lati krivice! Preveč rada sta imela te svoje otroke in zelo jima je bila na skrbi njihova sreča. Bolela ga je glava, ko se je tisti večer vrnil z dela, in tako je več nočnih ur le slabo predremal. Te- dai pa ... Zaslišal je neko rahlo premika- nje. Neka nizka senca se je pribli- žala njegovi postelji. Obstala je po- leg stola, ki je čezenj visel njegov suknjič. In čez čas se je tiho od- maknila. Ali ni bila Mirica? Nekoliko počasen je bil. Skočil je iz postelje in zavrtel stikalo, da ie električna luč v hipu oblila sobo. Zazdelo se mu je, da se je nekaj zganilo v postelji, ki sta v njej le- žali hčerki. In bilo je videti, kakor da Mirica le s silo drži svoje oči zaprte. Torej ta? Prebudila se je tudi njegova žena. On pa je iz suknjiča potegnil zavi- tek s cigaretami in manjkale so mu tri! Prečudno! Legel je in že ga je spet zajel spanec. Tisto jutro sta Ivanček in Pavla pričenjala šolo že ob sedmih. Ko sta se odpravljala, je Mirica šele vstajala, kajti njen drugi razred je pričenjal s poukom šele ob osmih. Lotila se je jutranje kave, ko je njen oče že odhajal po opravkih, kakor je rekel. To pa je bil le izgo- vor. Tokrat je hotel priti na čisto s cigaretami in Mirico. Ivan Goršek je krenil iz hiše k cesti, ki je vodila ob prekopu in Dozneje zavila čez betonski mostič. Tam na obrežju je zelenel dolg pas trate. Sedel je na klop, skrito za jasminov grm. Prižgal si je cigareto iz zavitka v žepu, ki mu je neznana roka vsak dan segala vanj. Pogledo- val je na svojo ročno uro in opre- zoval, kdaj se bo prikazala hčerka. Mirica je priskakljala skozi hiš- na vrata s šolsko torbico v roki, v sivi obleki in z belim predpasnikom, z rumeno pentljo v laseh. Temne oči v polnem, bledem obrazu so se ji spreletele v to in še v ono stran, potem pa je odločno pohitela po svoii vsakdanji poti. Sledil ji je po cesti ob prekopu, prikrivajoč se pod obrežno drevje. Res se mu je ta njegova ljuba Mi- rica zdela včasih plaha, toda zdaj ie stopala vzravnana m naravnost kakor z nekim še posebnim ciljem v glavi. Rad jo je imel, zelo rad. Najmlajša mu je bila in še najbolj otrok po svoji odkriiti neposrednosti, iz šole pa je prinašala najlepše oce- ne. Prispela je na betonski mostič in obstala toliko, da ie bila mimo ne- ka ženica, prihajajoča ji nasproti. Tudi Ivan Goršek je počakal. Zdaj je bila Mirica sama na mo- stiču. še se je ozrla. Potem je hitro segla v svojo torbico. Dvignila je roko prav na to stran, proti njemu, tako je lahko razločno videl vse. kar se je zdaj zgodilo. - .. Iz njene roke so zdrknili trije beli, tanki koščki nečesa in poleteli v vodo. Potem je odbrzela dalje. ^ Pogledal je v prekop, v vodo, pri- tekajočo izpod mestica. Kalno ze- leni valčki so na sebi nosili tri ci- gatere! To je bila torej vsa skriv- * nost! Zmajal je z glavo: Zakaj in če- : mu? In prav ta njegova najmlaj- , ša, najnedolžnejša! Kakšna preme- tenka! Tatica! To se pač ni dalo ra- zumeti! Lahko bi bil takoj planil za njo, jo poklical in oštel. Ne! Potem bi jokala in v šoli bi jo vpraševali, kaj ji je. Raje jo bo zaslišal doma po kosilu, še prej pa se bo posvetoval z ženo. Minile so dopoldanske ure. Iz šole so se vrnili otroci in kmalu so vsi skupaj sedli k pogrnjeni mizi. O, ta Mirica! S kako nedolžnim zadovoljstvom je povedala, da je to dopoldne pri njih v razredu bil šolski nadzornik! Učiteljica jo je trikrat vprašala vpričo njega in jo je ta pred vsemi pohvalil. Navihan- ka! Videti je bilo, da se niti malo ne zaveda svoje krivde. Kako le more pri svojih osmih letih biti že tako zakrknjena? Potuhnjenka! Tatica! Pojedli so in oče jih je vse za- držal pri mizi z resno besedo: »Otroci! Vprašal bi vas rad: Ali kdo izmed vas ve, kdo mi iz žepa jemlje cigarete? Že večkrat mi jih je zmanjkalo, vsakoikrat po nekaj. No, povejte po resnici!« Začudena sta odkimala Ivanček in Pavia. A'îirica pa je prebledela in vztrepetala: »Jaz...« »No, kaj?« »Jaz ...« Zdaj je zardela v lica in v črnih očkah so ji zableščale sol- ze. Z dlanmi si je zakrila obraz in je zahlipala. »Ali si ti očetu jemala cigarete?« je z dovolj mehkim glasom vpra- šala mati. »Jaz ...« je znova priznala in po- tem pol minute ni mogla spregovo- riti. Vsi so še obsedeli. In ko ji je mati položila roko okoli vratu, je šele mogla kaj več priznati: »Naša tovarišica učiteljica... že večkrat nam je pravila, da je v tobaku hud strup... nikotin... in da ljudje, ki dosti kadijo, ne živijo dolgo ... j etika se jih prime ... rak na pljučiii... srce se jim pokva- ri... in prezgodaj umro ...« Obstala je in si ni upala dvig- niti oči. »Kam pa si dajala cigarete?« je vprašal oče. »Včasih sem jih doma vrgla v peč, da so zgorele... včasih v vodo ali pa med smeti... hotela sem, da bi očka manj kadil... da bi zdirav ostal... da bi še dolgo živel ... imam ga rada ... nič ne morem zato.. Ч« Nov val joka jo je premagal in bila je videti vsa majhna, neboglje- na in skrušena prod vsemi. Ivan Goršek je vstal in glas se mu je zatresel: »Ö, ti moja ljuba Mirica! Saj te imam tudi jaz rad! Nikar ne • joči več! Vem, da mi želiš le dob- ro ...« Med obe svoji trdi. raskavi roki, med prste, orumenele od tobaka, je zajel njeno mehko, razsolzeno glavico, se zazrl v njene vroče, čiste oči, nato pa se je sklonil k njej in jo poljubil na lice, kar je tako redkokdaj storil. Zdaj je znova zajokala — tokrat nb nenadnem ol.ijšanju, v preveliki ljubezni in sreči. Fran Roš IZ AKTIVOV ZM #V januarju je ObK ZMS v Žal- cu priredil seminar za vodstva mla- dinskih aktivov v šolah. Poleg mla- dinskih funkcionarjev so se tega seminarja udeležili tudi perspektiv- ni pionirji — bodoči mladinci. Vse- ga je bilo na seminarju 21 udele- žencev, ki so se pogovorili o vlogi mladinskih organizacij v šolah. # Mladinski aktiv v Grižah je za Prešernov dan priredil v svojem klubu prijetno svečanost s kultur- nim programom. S to prireditvijo so mladinci v Grižah znova doka- zali, da je njihova dejavnost načrt- na in plodna. Morda bomo kmalu zapisali kaj več o življenju v mla- dinskem klubu v Grižah. O Mnogi celjisiki aktivi so pripra- vili za Prešernov dan letos lepe sve- čanosti s kulturnim sporedom. Med temi lahko posebej pohvalimo zdru- ženo svečanost treh šol (Admini- strativne, šolskega centra za bla- govoli promet in Glasbene šole) ter (swcanost IV. onsovne šole. Obe sve- čanosti sta bili v dvorani občinske skupščine Celje. Ф Podobno kakor poprej za šol- ske aktive, imajo zdaj seminar v Žalcu za sekretarje in blagajnike mladinskih organizacij v vaških in delovnih aktivih. . Ф V okviru tekmovanj, ki jih je ObK ZMS Žalec razpisal v počasti- tev letošnjega dneva mladosti (do 15. maja), je bil nedavno troboj mladincev iz treh kolektivov (Pre- bold, Juteks, Polzela) v smučanju na šmohorju. še pred tem pa sta imela dvoboj v namiznem tenisu aktiva Ferralit in Agroservis. O Mladinski komite v Žalcu je bil pobudnik za uvedbo zaključenih seminarjev »šola za življenje«, ki jih bo izvedla delavska univerza v Žal- cu. Predavanja bodo v sedmih vaš- kih n v treh aktivih iz delovnih orga- nizacij. Računajo, da bo pri pre- davanjih zajetih okoli tri sto mla- dincev in mladink. Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (8) niíy Roadii v londonski četrti Clapham. Kakor ße spominjate verjetno še iz prve zgodbe, je bil to center protiobveščevalne službe, ki se je ukvarjal s pregledom beguncev in sumljivih tujcev, ki so prispeli v Anglijo. Ob odhodu pripornikov si je policijski inšpektor močno oddahnil, da se je otresel zanj neljube zadeve in da se jc spet lahko posvetil svojim vsakdanjim opravkom — skrbem za vsakdanje londonske kriminilce. še pred zasliševanjem se je Oreste Pinto lo- til skrbne analize pripornikov. Ugotovil je, da je skupina zelo opisana. Eden izmed njih je bil še skoraj deček, komaj nekaj čez dvajset let, mehka lica mu je poraščal prvi puh in nenehno je grizel spodnjo ustnico, kakor da komaj za- držuje jok. Drugi je bil povsem drugačen: mo- čan, širokopleč mož, postaven kakor kak ro- koborec, temnopolt in temnolas in je z vsem bitom izražal fizično čvrstost. Pač pa je bilo videti, da duševno ni najbolj čvrst, kajti po- gled mu je neprestano begal po sobi s predme- ta na predmet, ne da hi se kjerkoli zaustavil za dalje časa. Dajal je sicer videz trmoglavosti in premetenosti, a kljub temu ni bilo videti, da bi bil kdove koliko iznajdljiv. Tretji je bil po vsem videzu vodja skupine. Oreste Pinto, ki je bil v svojem zasebnem živ- ljenju navdušen lovec na zveri roparice in je imel pred leti celo svoj zasebni zoološki vrt, .se je ob pogledu na tega pripornika nehote spominjal velikih divjih zveri. Njegovi gibi so bili prožni in sproščeni, a pred Pintom je stal ponosno zravnan. Obraz je imel prepreden z mnogimi brazgotinami, ki so mogle govoriti o razgibani preteklosti, saj so dopovedovale, da je mož večkrat občutil na sebi rezilo iwža ali odkrušek steklenice, ki mu jo je kdo zarinil v obraz in potem z njo nekajkrat zavrtel sem ter tja. Prav velika' brazgotina se mu je vlekla čez gor jo ustnico, kar je dajalo videz, da se nenehno kremži. Pinto je ugotovil, da je na druga dva vplival ta mož dosti bolj kakor on in da bi bilo po- vsem nesmiselno začeti kakršenkoli razgovor, v kolikor so bili vsi skupaj. Monsiuer Magis, kakor se je bil predstavil policijskemu inšpek- torju, je bil očitno v premoči, znto jc Pinto zahteval, naj mu še enkrat pove, kako so prišli v Anglijo, nakar je vse tri odslovil in se odločil, da se z njimi pogovori posamično. III. Najprej je zahteval, da mu privedejo »deč- ka«, ki dotlej takorekoč ni spregovoril niti be- sedice. Ko je vstopil, je podpolkovnik zapazil njegovo veliko vznemirjenost. Z raznimi domi- slicami ga je skušal pomiriti, a mladenič se je kar naprej oziral, kakor bi pričakoval, da mu bo odločni Magis vsak hip skočil za vrat. Končo ga je podpolkovik vendarle pomiril, da sta se lahko začela pogovarjati. »No, pa začniva«, je dejal podpolkovnik Pinto v francoščini, ker je kazalo, da je to edini jezik, ki ga mladenič govori. »Gre samo za neke for- malnosti«, je nadaljeval Pinto s svojim obi- čajnim uvodom, »toda kljub temu vam moram zastaviti nekaj vprašanj. Po pravici vam moram priznati, da nas je vaš pogumni in uspeli po- beg nadvse navdušil, zato hi radi o tem zvedeli kar največ podrobnosti. No primer, ob katerem času dneva ste se izkrcali, zjutraj, popoldne ali ponoči?« »Mislim, da je bilo okoli dveh popoldne, gospod.« »Dobro! A kakšen čoln ste... no, recimo... ste si izposodili? Jadrnico? Čoln na veslo? AH ste morda imeli srečo in prišli do motornega čolna?« »Bla ie jadrnica, gospod, da jadrnica, toda z vesli, da hi si mogli pomagati v brezvetrju.« »Razumem. Zdai mi po povejte kaj o mestu, t-irr ç-'n <;n i^t-vcnii. hUa to pc^ičcnn rilaža ali mogoče skalnata obala?« 41. FANIKA VIŠINA: 164 cm TEŽA: 56 kg LASJE: Kostanjevi OCI: Sive 42. AiNKA VIŠINA: 168 cm TEŽA: 78 kg LASJE: Kostanjevi OCI: Sive KUPON št. 41 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal KUPON št. 42 ^ TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništva Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, požtni predal 152. ZADNJIC SMO OBJAVILI RAQUEL V/ELCH V »PRAZGODOVIN- SKEM« FILMU. DANES OBJAVLJAMO ŠE MOŠKO GARDO NA SVOJEM POHODU — V PRAZGODOVINO, KAKOR GA SNEMAJO ONDONU. MOŽ, KI NIMA NA SEBI KOŽUHOVINE, JE KOSTU- JvIOGRAF; SICER PA JE VSE RES ZELO ZABAVNO. POŠLJITE KUPONEl Du 12. februarja 1966 je rok, da pošlje- te ocenjene, izrezane in na dopisnice na- lepljene kupone s številkami 33 do 40. Knega iznied ocenjevalcev bomo Izžrebali za en(.>!elno brezplačno naročnino našega lista. POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki Izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredni.itvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno In modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo Izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje ».VIODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje. KO.VIPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglejte si podrobnosti na 7. strani!), predvsem pa ne zamudite prijave za novo drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu- dila izredno zadovoljstvo s svojim novim programom. Kompas pa vam zagotavlja izredno ugodno potovanje, za kandidatke pa je đoločU štiri nagrade: 1. šestdnevno potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova- nje po Avstriji in Češki, 3. tridnevno po- tovanje po Avstriji in češki in 4. dvo- dnevno potovanje v Budimpeštol ODLIKOVANJE NA MESTU — PRAVIJO STROKOVNJAKI, KI SO PRISODILI ZLATO PODVEZICO ANGIE DICKINSON. SODIJO, DA IMA NAJLEPŠE NOGE. ZAKAJ? IMELA JE SRECO, DA SI JE IZ- BRALA PRAVE STARŠE, PRISPEVALA JE POSEBNO MATI, KI SE JE V ČASU NOSEČNOSTI PRAVILNO HRANILA, PRAVILNO PRE- HRANO JE IMELA TUDI ANGIE, OBLIKOVALA PA JE SVOJO POSTAVO TUDI S PRAVILNO GIMNASTIKO: PLAVANJEM, SPRE- HODI, ZGODNJIM POČITKOM IN PODOBNO. NA SLIKI JO VIDI- MO MED »TRENINGOM« OB MORSKI OBALI. ZGOVORNE ŠTEVILKE V zadnjem desetletju so v Sovjet- ski zvezi sodobno opremili okrog 9.000 novih velikih industrijskih podjetij, usposobili 24.000 tekočih trakov in 3.700 avtomatskih Unij. Industrija je dobila okrog milijon in pol strojev za obdelavo kovin in 500 tisoč stiskalnic. V primerjavi z letom 1958 se je na primer obseg proizvodnje v kemični industriji po- večal za skoro štirikrat. Več ko 10 tisoč posebnih brigad izpopolnjuje tehniko in tehnologijo proizvodnje ter odkriva nove rezerve. V zadnjih dveh letih je bilo prijavljeno 3 mili- jone iznajdb in racionalizatorskih predlogov, s čimer so prihranili 3 milijarde rubljev! Pitanje gmk na Kîtajiskom NEKOČ SO TRDILI, DA IMA KITAJSKA KOMAJ TOLIKO MOŽNO- STI, DA BI ZGRADILA ENO ALI NAJVEČ DVE ATOMSKI BOMBI, POTLEJ PA BI MORALA OD GLADU POPUSTITI. VSE KAŽE (CE NE UPOŠTEVAMO RAZNIFI NAMIGOV O TUJI POMOČI), DA SO KITAJCI IZUMILI NOV NAČIN ZA PREGANJANJE LAKOTE. NA SLIKI VIDIMO ZELO MODERNIZIRANO »ŠOPANJE« GOSAK, KI SO ZNATNO PRIPOMOGLE V VSAKDANJI PREHRANI. ZANIMIVO JE, DA SO KITAJSKE OBLASTI DOVOLILE ZASEBNO VZREJO PRAŠIČEV IN PERUTNINE, ZDAJ PA JIFI JE ŽE STRAH, KER SO UGOTOVILI, DA ZASEBNIKrBOLJE USPEVAJO KAKOR DRŽAV- NA POSESTVA. OPIČJI MLADICI OČITNO LJU- BIJO TELOVADBO. KAKOR SO UGOД'OVILI, SE OBNAŠAJO PO- DOBNO KOT DOJENČKI, SAJ SE UČIJO GOVORITI IN CELO POJEJO. HUMOR »Osem tisoč dinarjev za to oprem- ljeno sobo? To je preveč!« — Toda upoštevajte, kako čudo- vit razgled imate skozi okno! »Že res. Toda rajši mi popustite tisoč dinarjev, pa vam obljubim, da ne bom nikoli pogedal skozi ok- no!« Mala križanka Vodoravno: 1. moško ime, 6. belo- krajnsko mesto na južnem pod- nožju Gorjancev, 8. ribje jačece, 9. površinska mera, 10. ločilni vez- nik, 11. naplačila, 12. dalmatinska vprašalnica, 13. učitelj etike, 14. lastno premoženje, 16. napad, na- skok, naval. Navpično: 1. propaganda, 2. me- sto v italijanski pokrajini Teramo, 3. pod, 4. oziralni zaimek, 5. vrsta glasbila, 6. svetovno znano letovi- ško mesto ob vzhodni obali Floride, 7. vrsta palme; ki raste na Simd- skih otokih, II. prvi znani rimski založnik, Ciceronov prijatelj, 13. žensko ime, 15. visoka gora v Švici. (Z. K.) Beg iz Gonarsa - PO IVANU BRATKU z IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 25. Material je potem previdno romal skozi vogalni pograd v klet. Komanda taborišča je kmalu opazila, da so kar čez noč ostale mnoge metle brez držajev in da so tu in tam potrgane late. Uvedla je strogo preiskavo. Italijanski vo- jaki so premetavali pograde in zasliševali inter- nirance« vendar niso dosegli ničesar. 26. V tem času je bil rov že preko dvajset metrov dolg. Speljan je bil od barake pod pot- jo ob baraki in pod žicami. Kopač je vrtal že na zunanji strani žičnih ovir. Med barako in žično oviro je bil ozek prostor, kjer so se interniranci sončili. Če si ležal na zemlji ali celo naslonil uho na tla, si nad rovom zaslišal v globini neumor- Ogea kopača. . . 27. Takoj ko so tovariši to opazili, so začeli pošiljati redno po enega ali dva na sončenje. Njuga naloga je bila, da sta pravočasno prišla tja, zasedla prostorček nad rovom in vztrajala tam toliko časa, dokler niso bila tistega dne dela končana. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69.— UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. ianuariem 1966 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Sloven ske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšati in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZ- DAJA: Zavod za informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tískc — CENA: posa samezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 ( 2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 ( 4.000) — TEKOČI RAČUN: 507-3-223. i