Naslov—Address NOVA DOBA G233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) rt AR A UUdA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Letos obhajamo J. 8. K. v Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot Se ni bil noben dosedanjih jubilejev. ^Med as Second Claes Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at. Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorised March 15th, 1925 35. ŠT. 35. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 7th — SREDA, 7. SEPTEMBRA, 1938 VOL. XIV. — LETNIK XIV. ENE IN DRUGE RAZNO 12 AMERIKE IN GLEDE IZBIRE FARM SLOVENSKE vesti inozemstva iti dvr liOt ntf; niahi, Nebraska, se bo v 10. septembra zvečer vr-esna veselica, katero pri-^kajšnje društvo št. 11 Prostor veselice: Sokol-°i'ana na 1243 So. lSin St. Lacija društev JSKJ v Minnesoti bo zborovala v | 25. septembra v Aurori, ^ Zborovanje se bo vršilo tel1 ^Venak' dvorani in se bo .•jj, 0 °b eni uri popoldne. I * . 'Podnje zborovanje fedpra-rilštev JSKJ v državi Ohio J v*'šilo v nedeljo 2. okto-Slovenskem domu na Hol-^ve. v Clevelandu, O. •Y- Racija društev JSKJ v ' Illinois bo zborovala v r 2. oktobra dopoldne v 111. Popoldne istega r ^o v istih prostorih vr-2 Ve^‘ka proslava jednotine lce. Na programu bodo gf ,r|’ Petje, deklamacije, ša-^■dejanka in druge zaba-* is> ^-nico ustanovitve društ-■ ^O-letnico Jednote bo ob-v. 0 društvo št. 225 JSKJ v e llkee, Wis., s primerno i av°, ki jo priredi v soboto j fe^bra. * andu, O., je umri po-Frank Justin, stav Član društva Št. 71 JS-društva št. 8 SDZ. Po- ■ ki je zadnja leta vodil ■ zapušča tu soprogo, a in sestro, v starem kra-'va brata in sestro. Rojen , v v&si Lesce pri Bledu na tekem in je prišel v Ame-eta 1913. !{■ i, 'Učno dejanje znane slonji banke Sakser State | V New Yoi'ku se je odi-L ^tos konci avgusta, ko uprava bank v likvi-1 ^poslala vlagateljem in k0ttl zadnjo dividendo v enega in sedem osmin L Banko je prevzela v Likvidacije državna oblast L in od takrat so bile i 8^upaj izplačane štiri dill6’ ena 50 procentov, dru-^etja 10 in četrta ozi-l^dnja l7/8%:. Vsega sku-, torej vložniki in upniki ^ %vidacije skoro 77 od-kar je neprimerno več ^ dobili vlagatelji marsi-, druge banke, ki je mo-p-preti vrata. I, * \^’e9a sveta” se imenuje poezij našega-ame-^^enskega pesnika Iva-^ana v Clevelandu, ki j< v samozaložbi. Lič i[j° vezana knjiga, ki mo t okras vsaki knjižnici gr_ ^ad 60 pesnitev najraz ij., vsebine: Med njimi 'y j j^bkih biserov in umet |0 rUšeriih demantov. k^°Hrečena esem “A S J* to deželo ^ . besedah predstavi o k11 slabe strani. Peser d^i izletnik” nam n 'način pokaže avte ^ a’ ki s silno ihto hil ^ a ko pride na cilj, n ^e§a početi kot da ! i^gareto. Pesem “Pre ^ zanimivo opiše bajn ^v° sanj, “kjer miši br: mački, za šalo zaj' ’ in naprednjaki z na-i na 2. strani) Leta 1930 je bilo 510,889 tujerodnih družin naseljenih na farmah. Od tedaj je njihovo število . bržkone postalo še znatno večje. _ Poljedelski cenzus, izveden 1. j 1935, je pokazal narastek polje-i delskega prebivalstva v prede-t lih, ki so prav blizu industrijal-. nih središč in rudnikov, in v po-i krajinah, kjer prevladuje tako-j zvani “subsistence farming,” j t. j. tam, kjer naseljenci nado-} polnjujejo svoj dohodek iz po-j ljedelstva z delom v bližnjih to-j varnah. j Velik del priseljencev je zra-t stel na kmetih. V splošnem se . razumejo na poljedelstvo. Ven-. darle dostikrat slišimo, da niso ) uspeli kot ameriški farmarji. ) Enega izmed razlogov za te ne-. uspehe je treba iskati v slabi iz-. biri farme. ) “Treba je prav dobro poznati - temeljna poslovna načela, ki obvladujejo poljedelski biznes,” piše E. H. Thomson, uradnik federalnega poljedelskega depart-menta, ki je pripravil brošurico, v kateri razpravlja o izbiranju farme. “Zanemarjenje teh osnovnih načel je odgovorno za velik odstotek farmskih neuspehov.” Mr. Thomson poudarja tri živ-ljensko važne točke, ki določajo, da-li bo farmsko podjetje uspešno ali ne. 1. Priložnost za zadostno količino posla, da se izplača. V prejšnjih letih je količina ročnega dela, ki j e bila na razpolago, določevala obseg farmskega posla, ali ob današnjih razmerah odločilen faktor ni to, kar more en sam človek dovršiti s svojimi lastnimi rokami, marveč kar more on dovršiti s po-močje pripreg, strojev in drugih sredstev. 2. Kakovost zemlje ali živine, ki bo prinašala tkk dohodek, da nekaj preostane po pokritju produkcijskih stroškov. Zemlja nizke rodovitnosti je ovira in nekaterih vrst zemlja je dejansko breme, ako je rabljena za poljedelstvo. 3. Primerne razmere, toliko kar se tiče prirodnih virov in sosedstva, kolikor tržišča. NOV MLEČNI PRODUKT PO PAMETI GA PIJMO Pijančevanje je grda, draga; in škodljiva razvada. Uničila je j že marsikatero premoženje, marsikatero kariero in marsikatero življenje. In čimbolj je človeštvo obdano s stroji, tem večja je nevarnost pijanosti. To dokazujejo številne avtomobilske nesreče, ki jih zakrivijo pijani avtomobilisti ali pa pešci. Vsekakor uživanje obojnih pijač ni nič slabega, če je pijača dobra in uživanje zmerno. To seveda velja za osebe, ki prenesejo pijačo. Toda, kakor v mnogih drugih ozirih, tudi v tem niso vsi ljudje enaki. Vsak človek je stroj zase, in, kar enemu koristi, lahko drugemu škoduje. Zdravniška veda danes splošno priznava, da gotove jedi ali pijače gotovim ljudem škodujejo, drugim pa ne. Nekaterim škoduje mleko, drugim mlečne jedi, tretjim jajca, četrtim paradižniki, petim kumare itd. Nekaterim ljudem skoro nobena običajna jestvina ne škoduje, drugim pa ena ali druga navidezno nedolžna jestvina povzroči neugodje ali celo resno obolelost. Profesor medicine na univerzi v Pitssburghu, dr. E. A. •Strec-ker, je prepričan, da so nekateri ljudje tako občutljivi napram alkoholnim pijačam, kakor so drugi napram gotovim jestvinam. Pijača enostavno neugodno vpliva včasih na telesno zdravje, veasih na duševno razpoloženje, včasih pa na oboje. Nezmerno pitje opojnih pijač sicer navadno nikomur ne koristi, toda nekaterim ljudem škodujejo že prav majhne količine. Nekateri ljudje pa zmerno uživanje opojnih pijač čisto dobro prenesejo in jim more celo koristiti. Znano je, da so mnogi ljudje, ki so kolikor toliko redno pili, pri dobrem zdravju dočakali visoko starost. Med pivci so bili in so še mnogi odlični duševni delavci in državniki. Ampak ti ljudje so ga znali ali ga znajo nesti, kot pravimo. Po mnenju prej omenjenega profesorja bi moral vsak človek sam pronajti, če mu pijača škoduje duševno ali na telesnem zdravju ali ne, kakor mora vsak zase pronajti, katera jed mu škoduje. Znano je, da nekaterim ljudem cvetni prah različnih rastlin povzroča seneno mrzlico, medtem ko je večina ljudi za to popolnoma neobčutljiva ali nedovzetna. Že to dokazuje, da so sistemi posameznih oseb različni. Isto velja glede uživanja opojnih pijač. Nekateri jih sploh ne prenesejo brez slabih posledic, drugim pa ugajajo telesno in duševno. Menda je bil škof Slomšek, ki je zapisal zdravico “Po pameti ga pijmo!” To je bil vsekakor zelo pameten opomin. Brez ozira na to, da je nezmernost v vsaki obliki škodljiva, saj človeku tudi škoduje, če se preveč kruha ali mesa nabaše, je priporočljivo, da vsak zase pro-najde, kako njegov sistem reagira na opojno pijačo. Ako ga napravi bolnega, ako mu povzroči melanholijo, ako ga napravi divjega, prepirljivega ali naravnost bedastega, potem je najpametnejše, da se opojnih pijač sploh izogiblje. Ce pa tega ne, naj pronajde vsaj, koliko meric pijače si sme brez škode privoščiti, in potem naj se drži tiste mere. Profesor Strecker meni, da tisti, ki pije v družbi in zaradi (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV JUBILEJ POSOJILNICE t Posojilnica v Ribnici je ne- \ j davno obhajala 50-letnico svoje- 'j ga poslovanja. V teku pol sto- j letja je posojilnica obvarovala j propada marsikatero gospodar- , stvo, mnogo pa je pomagala:( tudi različnim narodnim in prosvetnim ustanovam in nadarje- ] nim učencem. j, Ji STRELA UDARJA V okolici Ptuja je začetkom 1 avgusta strela v eni noči za- * netila šest domačij. V Spodnji 1 Ložnici pri Mariboru je po streli ^ zaneten požar uničil gospodar- :1 sko poslopje posestnika Franca Kušarja. V Potočah pri Črni- 1 cah na Vipavskem je strela ubi- 1 la 62-letnega Andreja Pagona,; ki je vedril pod nekim dreve- j 1 som. NOVI POŽARI ; i V vasi Mlaki na Kočevskem 1 je tekom enega meseca izbruhnil že tretji požar. Sodi se, da podtika ogenj neki sadist, ki 11 uživa pri vznemirjenju prebival- i stva. V Šempasu na Primorskem i je pogorela hiša posestnika An-! t tona Remca. V Mirnu je nastal 1 požar na domačiji Pavla Faga- < nela; k sreči so gasilci ogenj ] hitro zadušili. V Kozjem je zgo- 1 rel občinski kozolec; zažgali;’ so otroci. - -f, OBLAK SE UTRGAL Nad pokrajino pri Sv. Flori ja- f nu pri Mariboru se je utrgal 1 oblak in narasle vode potoka v 1 Pake so porušile več zag, mlinov ( in mostov, raztrgale ceste in uničile poljske pridelke. Ponekod je voda vdrla tudi v nižje stoječe hiše ter povzročila mno- 1 go škode. Ljudje so ponekod zbežali na strehe in drevesa. Škoda se ceni nad milijon dinarjev. SUŠA IN PRAZNOVERJE V okolici Petrinje je že več: tednov strašna suša, ki povzroča kmetom velike skrbi. Ta 'vremenska nezgoda pa je podnetila tudi praznoverje, ki je tam močno ukoreninjeno. Že od nekdaj ima v tej pokrajini kaka stara vražarica dosti več veljave ka-ikor pa zdravniki, učitelji in duhovniki. Po starem običaju zve-j žejo v petrinjski okolici mrliču, ko ga položijo na mrtvaški oder, roke in noge, preden krsto zabijejo, pa ga spet razvežejo.: Pred nekaj tedni je umrl kmet Tonič, ki je imel grdo navado, da je po celi vasi razgrajal,! kadar se je napil. Pred pogrebom so ga pozabili razvezati in zdaj med sušo so se vražarke j spomnile na to ter trdijo, da ’ ne bo dežja, dokler bo Tonič ležal zvezan v grobu. Pod vodstvom vražark so vaščani že ; dvakrat hoteli odkopati grob, a ; je župnik s pomočjo razsodnejr ših ljudi to preprečil. Ce ne bo dežja, se prav lahko zgodi, da bodo Toniča le izkopali. L MATER OKRAL ‘ V materino stanovanje v Mariboru je vlomil 24-letni Alfred ; Jesenko, ki je pred dnevi izginil 3 z doma. Mati je dejala na poli-’ ciji, da je pred tem v njeni od-1 sotnosti vdrl'v stanovanje in od-■ nesel raznega blaga in drugih i predmetov, ki jih je deloma že vnovčil, kakor je razvidno iz za-1 stavnega listka, ki ga je pustil i na mizi. (Dalje na 3. strani) VSAK P0SV0JE Dandanes so taki časi, da mora človek vsak dan sproti postati nevernik. Lisi poročajo, na primer, da je Hitler poklical k orožnim vajam en milijon vojakov in da so ro čisto navadne orožne vaje, ki niso naperjene proti nobenemu eosedu. dasi se vrše ob mejah češkoslovaške in Francije. Dalje se poroča, da se tudi na Francoskem vrše orožne vaje, katerih pa se udeležuje le 20 tisoč vojakov. čitamo tudi, da je Anglija pozvala v Severno morje najboljši del svoje vojne mornarice in da tudi to ne pomeni nič drv-gega kot navadne pomorske manevre. Jaz sem glede vsega tega popoln nevernik in vem, da imam milijone somišljenikov. V Californiji so imeli pretekli teden primarne volitve, ki so bile tako burne, da se je celo zem-fja tresla. Pri nas v Ohio ne vzamemo tako resno niti rednih volitev. * Mornar ameriške vojne ladje j Enterprise, ki se mudi v pristanišču mesta. Rio de Janeiro v Braziliji, je neki tamkajšnji (svoji prijateljici dal bankovec, ;ki je sličil ameriškemu bankovcu za pet dolarjev. Ko pa je Ipunca hotela bankovec izmenjati ,so jo zaprli, češ, da razpeča-. va ponarejen denar. Na sodniji i se je vsekakor zadeva srečno iz-fteithr;. ki je razumel angleško in je na- 'šel na “bankovcu” sledečo očitno izpoved: “Ničvreden banko-!vec, plačljiv onemu, ki se da potegniti. Kdor more izmenjati ta i bankovec, je čarovnik.” * Neki ameriški gospodarski ekspert se je izrazil: “Ako nadaljujemo z relifom, bomo dobili inflacijo; če pa relif ukinemo, (bomo dobili revolucijo.” Finančni mogotci naj zdaj razmišljajo kaj bi bilo boljše. Američani imajo mnogo smi-jsla za humor in se dostikrat po-norčujejo tudi iz svojih lastnih pristašev. V Indiani se je nedavno vršilo veliko zborovanje voditeljev republikanske stranke, ki j so pri tisti priliki pospravili za :25 tisoč dolarjev pohanih pišk in drugih dobrot tega sveta. Veliki j clevelandski dnevnik, ki ima odločno republikansko smernico, pa je o tej gostiji z velikimi črkami poročal pod sledečim naslovom “Republikanci so obirali piške in kričali, da je ti’eba 'jnarod rešiti!” > i * Nobena stvar ni tako slaba, da ' ne bi imela tudi kake dobre stra-1 ni. Preko dela Alabame je ne-; davno privršal majhen tornado, 1 ki je najprej ubil dve muli, nato *pa je odnesel streho okrajne " ječe, da so jetniki lahko spleza-3 li na prosto. i * r Ameriški zvezni kongres je > pred nekaj leti sprejel postavo, i ki prepoveduje vsako posojilo evropskim državam, katere so prenehale plačevati obroke svo-jjih vojnih dolgov. Med temi - |dolžnicami je tudi Anglija, ki je 3 j zadnje čase v precej neprijet-1 nem položaju, in je baje pri- - pravljena spet pričeti plačevati 1- j nekaj malega na svoj ogromni I- dolg, da bi potem mogla vprašali: Iti za večje posojilo v Zedinjenih e državah. Z drugimi besedami bi i-ise to reklo, da Anglija želi, naj iljbi ji Amerika posodila za od- i plačevanje dolga potreben de-! (Dalje na 2. strani) } Mnogo stvari je treba uvaže-vati, ko se hoče nabaviti farma. Nekaterikrat, zlasti kadar ima človek le malo kapitala, je boljše začenjati poljedelstvo kot najemnik. To mu daje priliko, da se v gotovem času odloči, da-li je dotični kraj tak, kjer bi rad živel za vedno. “Farmska hiša in farmski biznes sta neločljiva,” trdi Mr. Thomson. “Dobra farma, kar se tiče posla, more vendar biti neprimerna, ako ni tam pravih družabnih priložnosti. Na drugi strani dobre živi jenske razmere nič ne pomagajo, ako ni dobička iz poljedelstva.” Izvir in zanesljivost vodne zaloge, lega in zemlja, stanje cest in možnost zopetne prodaje so stvari, ki jih treba pomisliti ob izbiranju farme. Potem je treba preudarjati vprašanje, kaj je primerna in poštena cena za do-tično farmo, in da se to določi, je treba izračunati vse okolščine in pričakovani dobičeljC. Federalni department za poljedelstvo je izdal v angleščini jako koristno knjižico na 28 straneh, katere namen je poma gati ljudem, ki hočejo kfipiti oziroma vzeti v najem farmo. Ako si želite izvod te knjižice, pišite na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue,' New York, N. Y., za Farmers’ Bulletin “Selecting a (Dalje na 2. strani) Vsakemu je znano, da se iz mleka izdelujejo smetana, maslo in sir in da se ti izdelki i rabijo kot dodatki najrazličnejšim jestvinam in tudi pijačam. Mleko samo je seveda priznano i kot izborna hrana in pijača, kij se dodaja tudi raznim jestvinam in pijačam. Mlečna industrija v Zedinjenih državah je zelo razvita in baje se v nobeni drugi deželi na svetu v sorazmerju s štpvi-; lom prebivalstva ne porabi toliko mleka in mlečnih izdelkov. Velike mlekarne zdaj koristno izrabljajo tudi posneto mleko,! katero so nekoč izpuščale v kanale ali na, polja. Iz.posnetega mleka se izdeluje “casein”, ki se ga rabi za nekako polituro knjižnega in stenskega papirja, v izdelovanju barv in lepa in deloma še v nekatere druge svrhe. Lansko leto je bilo v Zedinjenih državah izdelanega nad 40 milijonov funtov casei-na. Toda posnetemu mleku se odpirajo še nova pota. Dva kemika v službi zvezne vlade sta ne-< davno izumila način, po katerem je mogoče iz posnetega mleka izdelovati “volneno” blago. Izdelek je slamnato-rumene barve in se da poljubno barvati. Blago je močno in gorko kot volneno, se pri pranju skoro nič ne skrči in je varno pred molji. Z različno količino dodanih kislin s.e zamore kdfolati debelo volneno blago za odeje ali površnike ali pa mehko in svili podobno. Volneno blago iz mleka bo mnogo ceneje kot blago iz prave volne. Kakor hitro bo zvezni urad za mlečno industrijo, ki ima to reč v rokah, ta najnovejši izum patentiral, ga bo dal na prosto razpolago oblačilnim in drugim industrijam, , ki se bodo za to zanimale. 1 Sirovin za to nenavadno vol-' no ne bo zmanjkalo, za kar 1 jamči ogromna mlečna industri-' ja te dežele. Ovčji monopol na volno bo s tem zlomljen, in mar-> sikateri državljan, ki bo mislil, i da je oblečen v ovčja oblačila, bo v resnici hodil po svetu v kravji obleki. In naše čade bodo stopile še en korak bolj glo-' boko v moderno civilizacijo. SKAKALNA TEKMA i _______ I V countyu Cavaleras v Cali-1 f orni ji se vsako leto vrši zanimi-- va skakalna tekma. Tekmovalke so dresirane žabe, na katere stavijo gledalci prav tako kot na a konje pri konjskih dirkah. Idejo j za te tekme je dala zabavna po-e vest ameriškega humorista Mar-0 ka Twaina “The Celebrated Jumping Frog of Cavaleras County.” Letošnjo žabjo skakal no tekmo je prišlo gledat nad 35,000 oseb, med njimi tudi odlični filmski igralci in igralke. Za tekmo je bilo prijavljenih B00 dolgokrakic. Vsaki tekmovalki so dovoli tri skoke in skupna daljava treh skokov Se upošteva oficieli^o. Vse tekmovalke imajo seveda odlično zveneča imena. Lani jev tekmi zmagala žaba Emmett Dalton, ki je v ti'eh skokih premerila daljavo 13 čevljev in 5 palcev. Letos pa je odnesla zastavo zmage skokica Zip, ki je v treh skokih dosegla najdaljši dosedaj znani rekord 15 čevljev in 10 palcev. Miss Zip je zdaj žabja kraljica za eno leto. ------ '! GLASOVANJE O STAVKI r .! -Pogajanja med pstopniki že- 1 . leznic in med zastopniki želez- 1 jničarskih unij, ki so se vršila v 1 ! Chicagu, so se razbila. Lastniki c železnic vztrajajo pri zahtevi za 1 j 15% znižanje plač vsem želez- r ,'niškim uslužbencem, zastopniki ^ železničarjev pa vsako znižanje z plač odločno odklanjajo. Unije t ali bratovščine železničarjev so I jvsled tega odredile med svojimi i člani glasovanje o stavki, ki bi prizadela vse večje železnice v IZedinjenih državah. V smislu s ' zakona bo predsednik Zedinje- r nih držav zdaj imenoval poseb- c no komisijo, ki bo vso zadevo 1 preiskala in ki mora v teku 30 * dni predložiti načrt za poravna- l vo spora. Ako železničarji na- ^ ' črt komisije odklonijo, morajo počakati še 30 dni, predno sme- t jo pričeti s stavko. \ -— I ZA SLUČAJ VOJNE c Predsednik Roosevelt je ime- r 1 noval posebno komisijo, ki mo- x ra v teku 60 dni izdelati načrt * za mobilizacijo vseh virov elek- c trične sile. Ta mobilizacija naj ' bi bila izvršena v smislu, da ne 1 ■ bi uničenje enega vira električne energije moglo ohromiti ka- 1 ’ tero koli industrialno središče, c 1 ker bi bilo že y naprej omogoče- i 1 no pridobivanje električne sile od drugod. V* slučaju vojne v j Evropi bi mogla ista doseči tudi • Ameriko, in sicer najprej po- 1 !- tdm -sovražnih letalcev. ''«CpjMl| Ji - STRAŽA NA ATLANTIKU [ l Zvezni mornariški depart- ] , ment je te dni naznanil, da bo - za Atlantik takoj formiran za-l časni skvadron 14 najnovejših i vojnih ladij. Na Atlantiku do- 1 N/ 1 - sedaj ni bilo večje skupine a-meriških vojnih ladij. Ameriška vojna mornarica je že od 1 - leta 1391 naprej koncentrirana i 3 večinoma na Pacifiku. 5 POTRES V CALIFORNIJI ] Pretekli teden je zazibal me- 1 ! sto Los'Angeles in okolico la- < j hak potres. Glasom poročil je ^ potres povzročil precej strahu, ■j toda nikake resne škode. t ---- RAZLIČNE IDEJE Pri primarnih volitvah v Californiji je pretekli teden izgubil nominacijo senator William G. McAdoo, bivši zakladniški j tajnik v Wilsonovem kabinetu. Porazil ga je na demokratskem » tiketu Sheridan Downey, ki propagira $30 tedenske penzije za vse nad 50 let stare nezaposlene osebe. V South Carolini pa je dobil nominacijo senator Ellison D. Smith, ki se je svoje-e časno izrazil, da za delavce na jugu zadostuje, če zaslužijo po L' 50 centov na dan. ie ,___ , > VARNOST NA CESTI H Izobraževalna kampanja za lj; večjo previdnost na cesti, tako ^'jglede pešcev kot glede avtomo-ie bilistov, v zvezi s strožjimi pro-metnimi regulacijami, more [znatno znižati število avtomo-Hbilskih nesreč. To je bilo doka-v jzano v mestu Columbus, O., kjer 'd so letos zavzeli navedeno takti-m ko. Lani je bilo v osmih mesecih ia 55 smrtnih avtomobilskih ne-o- sreč v omenjenem mestu, letos ti v istem razdobju pa 24; to v ie mestu s 300,000 prebivalcev. Tuši di v Clevelandu, O., ki šteje o-ed krog enega milijona prebivalko cev, se je prometna varnost v a- letošnjem letu znatno izboljša-jci la. Letos je bilo v tem mestu v a- prvih osmih mesecih v avtomo-(Dalje na 2. stra-ni) NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SKEDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.7% per year; nonmemOers bl.oO Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA '6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. RAZNO IZ AMERIKE IN g INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) bilskih nezgodah smrtno pone-j I srečenih 74 oseb, lani v enakem času pa 148. Tudi tu se je dobro j obnesla izobraževalna kampanja v zvezi z boljšim policijskim j nadzorstvom. INTELIGENTNE ŽENSKE Predsednik Vasar kolegija je označil za pet najbolj inteligent-j nih žensk na svetu sledeče: An-| geliko Balabanoff iz Rusije, Ha-lidah Edib, ki je turška pisate-| ljica, Sarojini Naidu, ki propagira neodvisnost Indije, soprogo kitajskega voditelja čiang Kaj-šeka, in soprogo ameriškega predsednika Roosevelta. I KONVEN.ČNO MESTO Cleveland v državi Ohio je priljubljeno konvenčno mesto. Samo v letošnjem septembru se bo tu vršilo 18 konvencij in računa se, da bodo delegati in gostje omenjenih konvencij potrošili v mestu nad 300,000 dolarjev. PROTI KOLCANJU Dr. J. E. Kfessell v Des Moi-nesu, Iowa, priporoča proti dolgotrajnemu kolcanju sledečo preprosto remeduro: Prizadeta j oseba naj si nastavi na usta papirnato vrečo, v katero naj diha.. Vdihavanje prej izdihanega zraka baje v mnogih primerih usta-j vi neprijetno kolcanje. VOJNA NA KITAJSKEM Zavzetje provizoričnega kitajskega glavnega mesta Hankowa po Japoncih je morda stvar bližnje bodočnosti, vendar dose-daj se j'i posrečilo Kitajcem držati napadalce še v primerni od-Sdaljenosti od mesta. Boji se vrše na razsežni fronti in Kitajci ! poročajo, da so na nekem mestu odločno pobili dve japonski diviziji. Japonci so v bližini vojne zone raztrosili letake, s katerimi pozivajo inozemce, da naj se umaknejo iz ogroženega ozemlja. VO.iNA V ŠPANIJI V ''spaniji se vršijo manjši boli na 'i.ziih front: a n in tak • 'o-jalos.ti kot rebel i poročajo o ne-‘ katerih uspehih. Poroča se tudi, ' da lojalisti pošiljajo na fronto ' znatna ojačen j a. SITUACIJA V EVROPI 5 Razmerje med Češkoslovaško > in Nemčijo je še vedno napeto, j 1 ker Konrad Henlein, voditelj 1 sudetskih Nemcev je na povelje ' iz Berlina zavrnil vse dosedanje L obljubljene koncesije od strani ■■češkoslovaške vlade. Hitler je baje dal Angliji za- ■ gotovilo, da Nemčija ne bo na-: pravila nikakih prenagljenih ko-; rakov v češkoslovaško-nemški ' krizi. Angleški posredovalec ' lord Runciman se bo še nadalje ' trudil najti pot za mirno porav-‘ navo spora. Hitler baje name-1 rava v kratkem staviti Češl^o- ■ slovaški svoje pogoje za rešitev krize. > Francija je obvestila Angli-’ jo, da je pripravljena poklicati pod orožje večje število vojnih 1 obveznikov, da prepreči vsako ■ morebitno presenečenje od stra- ■ ni Nemčije, ki ima “zaradi o-1 rožnih vaj” mobiliziranih okrog 1 enega milijona mož. • Madžarski premier Bela Im- ■ redy je izjavil, da nenapadalna pogodba, ki jo je Madžarska podpisala s članicami Male antante, ne bo stopila v veljavo,, dokler ne bo dokončno rešen nemški manjšinski problem na Češkoslovaškem. PO PAMETI GA PIJMO (Nadaljevanje s i. strani) družbe, ni nikak pijanec, če se znal držati prave mere in če ve, da mu opojna pijača ne pusti slabih posledic, bodisi telesno ali mentalno. Družba prijateljev je pri pijači bolj zabavlja in ži-vahpa, ker vpliv alkohola ne- VOL. XIV. RABIMO USTNO RAZSODNOST Pomilovanja je vreden človek, ki slepo verjame vse, kar mu kdo natvezi. Narava nam je dala oči, da opazujemo, ušesa, da poslušamo, in možgane, da razmišljamo. Dandanes nas obkroža vseh vrst propaganda od vseh strani. Med najbolj vplivne propagande današnjih časov «padata nedvomno radio in tisk. Obe vrsti vsebujeta mnogo dobrega in resničnega, pa tudi mnogo neresničnega, pretiranega in zavajalnega. Prav je, da poslušamo! govore na radio, če imamo čas, in prav je, da čitamo, da mnogo čitamo. Poleg tega pa je potrebno, da pozorno opazujemo vse, kar se godi okoli nas. Vse to je velika šola življenja. Ta šola pa nam bo koristila le, če nismo preleni za rabiti svoje lastne možgane za razmišljanje. Le na ta način si bomo mogli ustvariti zdravo sodbo, namreč na podlagi vsega, kar vidimo, slišimo in čitamo. Ne dovoli-'mo, da bi nam drugi vsilili kakšno že prikrojeno in patentirano prepričanje, ne dovolimo, da bi nam drugi predpisovali kaj naj gledamo, čitamo in poslušamo. Ne priznajmo nikakih zunanjih cenzorjev; edini naš cenzor naj bo naš lastni razum. V tej deželi imamo svobodo govora, tiska in zborovanja. Vrednost teh svobodščin pa včasih ne cenimo dovolj, ker se nam zdijo samoumevne, zato se včasih podvrže m o samopostavljenim cenzorjem, ki največkrat niso nič boljši in nič pametnejši od nas. Vrednost teh ameriških svobodščin pa nam postane takoj jasna, če pomislimo kako enostransko je o važnih življenskih problemih informirano ljudstvo v deželah z diktaturo. Tam sme časopisje poročati le to, kar odobri diktatura, knjige, ki diktatorjem ne ugajajo, so zaplenjene in sežgane, na shodih in na radio se sme govoriti le tisto, kar je po volji diktaturi. Ljudstvo nima prilike slišati nasprotne strani in si ne more samo napravljati inteligentne sodbe, zato ostaja v temi. To seveda diktatorji hočejo, ker le na ta nači,n morejo obdržati svojo oblast. V tej republiki je edini vladar ljudstvo, ki vlada po svojih svobodno izvpljenih zastopnikih. In čim bolj inteligentno je ljudstvo, tem bolj inteligentne zastopnike ima in s tem tem boljšo vlado. Propaganda vseh vrst in frakcij je dovoljena, bodisi na shodih, v tisku ali na radio. Ljudstvo’ pa si samo dela svojo sodbo. Včasih se zmoti, ker smo pač vsi ljudje zmotljivi, toda tudi iz zmot se nekaj nauči. Še vedno pa je resničen tisti izrek Abrahama Lincolna, da mogoče je vleči za nos vse ljudi nekaj časa, mogoče je vleči za nos nekaj ljudi vse čase, toda nikakor ni mogoče vedno za nos vleči vseh ljudi. V Zedinjenih državah ni vzroka, da bi bil odrasel človek omejen, če ima pravilno razvite možgane. Tu so na razpolago vse prilike, da dobi vpogled v razmere takšne kakršne so, samo če ni prelen za gledati, poslušati, čitati iii razmišljati. V našem glasilu Novi Dobi je bilo že mnogokrat priporočano članom, da se izobražujejo kjer koli in kadar koli jim je mogoče. Nikdar ni bilo rečeno, da tega ali onega ni treba čitati, da tega ali onega ni treba poslušati. Da se resnica spozna, treba je čuti oba zvona; tako pravi že stari pregovor. Torej: čitajte vse, poslušajte vse, z bistrimi očmi opazujte razmere okoli vas., potem pa razmišljajte in si sodbo in zaključke sami delajte. Za človeka z zdravim razumom, ki hoče s svojimi možgani misliti, ni treba vodnika, ki bi ga na vrvici vodil okoli. Nasvetov seveda ni treba zametovati, toda vedno jih je treba pretehtati na tehtnici lastne /pameti; če so pametni, pošteni in sprejemljivi. Tu in tam se poudarja, da je človek nagnjen k slabemu. Morda je to res, morda ni. Vsekakor, kako si more kdo vzeti pravico in drznost, da reče meni ali tebi: Poslušaj mene, kajti ti si k slabemu nagnjen, jaz pa nisem! V -jeseni bomo imeli volitve in ponujalo se nam bo tisoče kandidatov, dobrih, manj dobrih in slabih. Nova Doba priporoča vsem članom, ki imajo volilno pravico, da se volitev udeležijo in volijo po svoji razsodnosti. Od strani Jednote ali njenega glasila se nikomur ne priporoča gotove stranke ali gotovih kandidatov. Nobena stranka se ne more ponašati, da ima samo dobre kandidate in nobena menda nima samo slabih. Dežela je ogromna in volilci v vsaki državi, v vsakem volilnem okrožju in v vsakem mestu sami najbolje ve. kateri kandidati so po njihovem mnenju, poznanju in izkušnjjah najboljši in vredni izvolitve. Kakor drugod, tako naj tudi v tem oziru rabijo svojo lastno pamet. N^ vsak lačin pa naj se poslužijo svoje državljanske volilne pravice in s tem prispevajo svoj del k dobri upravi dežele. Vse delovanje j. S. K. Jednote je javno in vsak, kdor hoče, ima lahko pogled v isto potom pravil, njene- NO. 35 Cl«1* Jugoslovanska Katoliška Jednota v ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK. Box 105, Unity, Pa- , Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4758 Pearl St., Denver Colo. „ Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Clf*r land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. u Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburg* Penna. Orednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. . 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland ohi0- Tnltut, 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., J00** Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, ** GLAVNI POROTNI ODBOR: ft| Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. \ Ki 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. j 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn^J^ Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio______________________J ujul* Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega ^ lenarile poftlljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive ow 1 jji-slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov. ^ n J* za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala naj se pošiljajo hovc«ga idravnlka. 'w. pl* Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln lzpremeffl*^, o. ■lovov naj se pošiljajo ua naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., Cleveia Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Jugoslovani* p varovalmca v Zedinjenih državah ln plačuje najliberalnejše Podp°r* članom. Jednota Je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v »II in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega dnu*11 ^ pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 član:i plemena, neozirajo se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. f •prejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta ln ostanejo mladinskem oddelku do II. leta. Pristopnina za oba otdelka Je prosta. Premoženj* znala nad f2,000,000.00. Solventnost Jednote znala 115. m*• ( Wi *bei Wing Sel :loc£ [ftier ■Udiv Ba< let ind ase Jing kniz] lef\vi< ^ se Boi ^Use tone '% s Spe Sich Na jent Ut tl a NAGRADE V GOTOVI^ ZA NO V OPRI DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA /JL * cn] D1NSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA NAG!** Ctat0 GOTOVINI. Za novopridobljene člane odraslega oddelka so pi'e(* deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.2° n ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.0011 za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 ft j za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 ft j za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 ** Za novopridobl jene člane mladinskega oddelka Pa lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zavarovd1 $2.00; za člana novega načrta “JC" s $1,000.00 zavaro> $3.00. Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bih . člane plačani trije mesečni asesmenti. Paradise je .slaba reklama za pravi paradiž katere koli verske 1 skupine, če je to kakšen vzorec pravega paradiža, nihče ne bo silil v slednjega. Vsaj jaz bi se ga branil z vsemi štirimi. Bi pa že rajši poskusil, kako se diha: v llellgate, Wash., v Devils Elbow, Mo., v Devils Lake, N. D., v i Devils Tower, Wyo., ali v Devils Slide, Utah. A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI ------- (Nadaljevanje s 1. strani) zadnjaki pri isti mizi se smeje.” Z lepotami pomladi in drugih letnih časov se bavi več pesnitev. “Hvalnica” navaja vrsto lepot, ki se zelo razlikujejo med seboj, vendar je vsaka zase in po svoje lepa. Pesem “V veseli družbi” daje kredit naši pesmi, ki nam more edina pričarati lepoto mladosti in nekdanje domovine. “Berač” je obtožba sistema; mož se je trudil in varčeval 30 let, končno pa so mu vse vzeli kriza, brezdelje in bankir. Pesmici “Matic” in “Tone” sta posrečena lokalna por-i treta. V pesnitvi “Mladi ameriški Sloveniji” daje pesnik zaslužen kredit naši pesmi in našim narodnim domovom. Pesnitev “Slovani” poudarja, da veličine te dežele niso zgradili sami Nordijci, Puritanci in njihovi potomci, ampak je v njej tudi mnogo dela pozneje priseljenih Slovanov, dasi zanj še ne dobe pravega kredita. Vsekakor je pesnik prepričan, da bodo Slovani oziroma potomci priseljenih Slovanov v bodočnosti v znatni meri soodločevali glede usode Amerike, kar je posebno dobro izraženo v zaključku: “I . mi smo dediči moči, časti, i mi graditelji smo veličine prostrane naše nove domovine; i naša njena je svobodna pot, i mi kovači njenih smo usod.” V gornjem je navedeno le ne-L kaj odsevov iz lepe pesniške zbirke. V splošnem se pesnitve . gladko in prijetno čitajo in me-i stoma zelo dobro zadenejo aktivnosti in razpoloženje ameriških Slovencev; mestoma tudi priznajo neoporečno resnico, da je med ameriškimi in starokraj-; skimi Slovenci široko morje — . tudi glede mišljenja. In zato so dotične pesnitve prav posebno naše. Črnogledi pesimisti nam dan za dnem pripovedujejo, da naše slovensko življenje v Ameriki že stopa v jesen, če je to resnica, naj bo. V tem primeru pa bi lahko imenovali gornjo pesniško zbirko “Cvetje v jeseni." Kdor je čital povest istega i imena, ve, da je bila izmed najboljših, kar jih je napisal Ivan Tavčar. Pa četudi so slovensko-ameriški literarni pojavi zadnjega časa “Cvetje v jeseni,” ni vzroka za resignacijo in obup. V Ameriki, posebno na našem srednjem zapadu so jeseni po navadi dolge in sončne, bla-j goslovljene s prijetnim “indi-I janskim poletjem.” In zakaj bi !,tudi Ameriški Slovenci ne imeli svojega indijanskega poletja! Knjiga “Iz novega sveta” stane $1.25 in se more naročiti na naslovu: Ivan Zorman, 6820 Edna Ave., Cleveland, O. 's 225,533 primerov raz*« ^ nih pregreskov m ^ enega organa finančne ^ ^ 53 takih primerov. ^ . j jh/ so organi finančne ko# ^ plenili 35.000 kg tihotaP MJ sladkorja, 19,100 kg ' j:£ tU. ‘ 500 kg bencina, H>^ ^ a dov žarnic, 23,500 i et skih stopenj špirita, j, likerja, 647,600 litrov ' ) ^ hi piva, 12,500 kg i*1 jjji tobaka, 55,600 inozefl1® ^ ret, 1650 inozemskih ^ 200 kg domačega t°W‘ A 0q <= 000 kg soli, 404,000^^ cigarctnega'papirja, *„ madov^ vžigalnikov. ™ Oj madov kremenčkov p ke itd. Izredno veli'^itl primerov pa odpade takšnih prekrškov. " fS >C MNOGO ČITAN ^ V Bitolju živi Mil&D ^ ki je največji pes*11 4 L rodu v esper antske111 ^5* Njegove pesmi tiskaj0 1 l *> esperantski listi Bvr^t^ ^ več tudi v Ameriki. ^ Al na Kitajskem in na ^ in ° V csperantskih listih v ^ ^ ^ ta je objavljenih zc ^ ^ ” njegovih sonetov in P ^ ^ kovic je v živahni k«1 I ci z uredništvi esperžtl1 Sf ^ stov vsega sveta. t. e — GLEDE IZBIRA :t0 ! — .r/ (Nadaljevanja sl- j f: ,J Farm.” Primerek *c v ■ brezplačno. Gori omenjena bro^ tiiif 'W ners’ Bulletin Parm” podrobno x V J /seh teh in .sličnih * ^ ;er se toplo prip01. jd1 »lim, ki prefcresui^,^/ lost, da si nabavij0 •’LIS. A kako ugladi robate in neprijetne strani življenja, vsaj začasno. Nevarno znamenje pa je, če začne človek piti iz navade, da mora na vsako toliko časa dobiti pijačo, drugače je vse narobe. Tak, človek navadno misli, da življenje brez pijače ni življenje, in to je slabo. Kdor si lahko odreče pijačo,' kadar hoče, ni pijanec in ni nevarnosti, da bi postal. Razume se tudi, da je treba razločevati med alkoholnimi pijačami. Pivo ali lahko vino ,vsebuje tako m&lo alkohola, da si istega lahko vsak povprečen •človek, če ni nenavadno občutljiv za alkoholne pijače, brez nevarnosti privošči par čaš, posebno če je treba pogasiti resnično žejo. Pri kakšnem prigrizku se to lahko smatra z; del jedi. Z ozirom na žgane pijače pa je treba že nekoliko več previdnosti. Na vsak način pa naj bi vsak človek poznal sam sebe, svoj sistem, kaj prenese in česa ne in kaj je prava mera zanj. Prej omenjena slovenska zdravica vsebuje zlati nauk za nas vse: po pameti ga pijmo! ^ ( ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) TIHOTAPSTVO CVETE Kako velik obseg zavzema tihotapstvo trošarinskih pr6dme-tov v Jugoslaviji nam zgovorno pričajo podatki, ki so bili izneseni nedavno na kongresu preglednikov finančne kontrole v Splitu. Seveda se ti podatki nanašajo samo na zalotene primere tihotapstva in predstavljajo morda le majhen del celotnega obsega tihotapstva. Organi finančne kontrole so lani odkrili ga glasila in društvenega poslovanja. Vse njeno poslovanje je pregledano po nadzornikih, izvoljenih od članstva, in po državnih pregledovalcih. Pri nas ni nič prikritega, ker ni treba ničesar prikrivati. Želeti je le, da se članstvo zanima za jednotin ustroj in njeno poslovanje. Nič tudi ne more škodovati, če se naše članstvo za- 1 nima za poslovanje drugih sličnih organizacij, pa tudi za r poslovanje zavarovalninskih družb. Čim jasnejsi vpogled ( bo imelo članstvo v razne zavarovalne sisteme, tem bolj- { še bo za nas. Mi ne trdimo, da je J. S. K. Jednota med 1 vsemi najboljša, toda sigurni smo, da kdor bo nestrankar- 1 sko in brez predsodkov preštudiral sisteme in poslovanje raznih podpornih organizacij in zavarovalnih družb, bo prišel do prepričanja, da * Ameriki ni nobene boljše podporne organizacije kot je J. S. J. Jednota. Morda je \. katera prav tako dobra, toda boljše ni! VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) nar in še nekaj stomilijonov dolarjev več. S stališča Anglije: načrt ni napačen, toda osel gre samo enkrat na led in tudi stric Sam ne pojde drugič. Kongresnik Dies zahteva deportacijo delavskega organizatorja H. Bridgesa, ki da je nekoč rekel: “K vragu s predsednikom Zedinjenih držav!”.če bi hoteli deportati vse bankirje, korporacijske odvetnike, veletrgovce in druge kapitalistične mogotce, ki so predsedniku Rooseveltu že neštetokrat isto želeli, bi bili teden dni vsi ameriški vlaki in parniki natrpani z njimi. ❖ Metodistovskega past or j a Warda nekje v državi Missouri je zaljubljen parček ob treh zjutraj zbudil z nujno prošnjo, da ju poroči. Ko je bila poročna ceremonija končana., je ženin izjavil, da ne more nič pihati, ker nima denarja. Svečenik se je nasmehnil in zamahnil z roko, |češ, naj bo! Toda, ko sta mlada zakonca hotela dobrega pastorja še napumpati za gotovo vsoto denarja, s katerim bi si privoščila poročno potovanje, je mož 1 poklical svojega policijskega psa. Poročno potovanje se je nato začelo, sicer peš, toda z veliko naglico. : $ L Znanstveniki so našli v Tex-1 asu neko vrsto pajkov, ki laja-1 jo. Neki podjetni farmer je ba-! je,že začel gojiti te pajke na de-i belo in ;jih namerava priporoča-! ti in prodajati za čuvaje zamrznjenih bank. ) * V mestu Av-era v Italiji sta se ! nedavno poročila 70-letni Gio-i v.anni Dauria in 40-letna Elena l Paparozza in za to priliko so ji-; ma sosedje priredili podoknico, t priletna m 1 a d oporočen ca* pa . nista bila s podoknico zadovolj-j na in sta se pritožila policiji. So-i t;edje pa so vseeno hoteli imeti svoj š.pas in so jima na oknu [ ;:ažgali dve bombi. To je menda j p.rj Italijanih toliko kot bi mi i rekli: z bratskim pozdravom! >!* V Montani imajo mestece Pa-t radise, kar bi se po naše reklo • Paradiž. Ko sem se pred tedni i vozil tam mimo in je vozni red . kazal, da bo vlak tam ustavil za i pet minut, sem si seveda zaželel 5 uživati paradiž vsaj tistih pet linut. Malo prej sem bil v na-- ; lic,i napisal par kartic za ne-i Katere prijatelje, da jih oddam Mii pošti v Paradise, da si tem j (’okažem prijateljem, da se jih 5 spominjam efelo v paradižu/ Pa f:;m bil razočaran na vsej črti. Na postaji prvič ni bilo pošt-! ittega nabiralnika, da bi bil pri.ja- • teljem namenj,ene kartice oddal. ! To je menda s soglasju s sploš-» nim domnevanjem, da se še nih-i če ni oglatyl iz paradiža. Kraj , .^am tudi ni podoben paradižu, i kakor bi si ga jaz predstavljal' Malo, zaspano mestece v ozki do-, linj med dvema verigama strmih skalnih sten, nobene huris-! ke, nihče nam ne maha s palmovo vejo v pozdrav. Le trije psi leži jo v senci pritlikavega drevesa in mitri kažejo dolge jezike. Temperatura pa stoprocentna, J o se i pravi, toplomer je kazal I ’.otovo nad sto stopinj vročine. Komaj dve minuti sem vzdržal , v paradižu, nakar sem zbežal na-;;aj v železniški voz. Montanski ti ■ ENGLISH SECTION Of ▼ oi(,clal 0rg^o ▼ of the SoulhSlavonic Catholic Union. AMPUFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought Good Sportsmanship With the month of September well on its way, our ■2.ers turn their minds to indoor sports, such as 'ng and basketball. Several SSCU lodge teams are expected to enter local field of competition in bowling, and many of Members again may lead this league and that league “dividual, dbuble and team honors. .Basketball, a competitive sport that requires almost . ®ct co-ordination between players, too shall share '^door sport spotlight along with bowling. While 5 CU units in recent years have made a formidable in the local basketball circles, the expense of “Sizing and maintaining a team has discouraged an FWise aggressive and sound team from playing an-kseason. _ fowling is a popular sport, more so than basketball it does not require as high a degree of skill. Wie can start playing the game from 16 to 60, figur-e{y speaking. sports essentially are a form of entertainment, and ^ch never should be considered too seriously. Too ** a well meaning grotfp of players will permit the ijjl&t of competition get the best of them, with the 5 that they are ready to bite the referee’s ears off 11 a decision is rendered against them. Sometimes ,°r two players on the team are continually “beefing” ..this and that decision, and soon the crowd of ^tors boos the entire team when only one or two 01 !Jq such unpopularity. V-H of us cannot be champions. Neither can all teams Pttiers. In any game, one teanuwins and the other While we all can’t be winners, we certainly can be l0^i ^ losers. A good defending team, even when losing, taf s the admiration of the spectators for its grit and origination to win, if it plays the game square, and floes not attempt to put most of the blame for re-:s on the referees, or umpires, as the case may be. bowling, a good roll scoring a difficult shot for 'a£e, is applauded by spectators and participants both sides. There is no outward manifestation of a shot, even though it may have been made by a com-!lve novice in the game. This is true between teams l!£h calibre; between teams who have played the yor years. /his fall and winter we will see many of our SSCU enter bowling leagues with their own teams. On - « °Ming alley, or on the indoor diamond, the specta-ife J ^ho may jiot be at all familiar with our organization [/ Mdge it on the basis of what the players do in the K hles; h°w they take defeat; how they behave in ddJ i'al. The individual performers may be forgotten in itf" Mator’s mind a month or two hence, but the name, # ^ may not be. Our Organization will be judged as c/ijonsisting of splendid "fellows and girls, or one as m of poor sports. the playing field, in bowling, basketball, soft-we, as member-players of our lodge bearing vio3; JSCU affiliation, must keep in mind always that the 5er llders are continually judging our actions, and that ^ Actions in a distant way are connected with our Ration, the SSCU. good loser is liked by all, especially the winner, loser will congratulate the winner, with an in-JJal remark perhaps that the next time he or she " the tables are reversed. “As A Secretary Sees It” Illinois Federation of SSCU lodges will hold its next meeting on Sunday afternoon October 2, in Chicago. A program of entertainment observing the SS-CU’s fortieth anniversary will follow the adjournment. A three-act play, dancing, speeches, singing and recitation will feature the program of entertainment. Lodge No. 11, SSCU of Omaha, Nebraska will hold a dance on September 10, at the Sokol hall situated on 1243 S. 13th St. United Junior Slovene Chorus, consisting of seven children’s choruses of Cleveland and vicinity, will present a concert on Sunday, September 18, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Mr. Louis Seme is the director. Miss Alice Artel, piano accompanist. Frankie Yankovich and his orchestra will provide the music for the dance to follow the concert. Regular convention of the Slovene Mutual Benefit Association (SDZ) will open on Monday, September 12, in the Cleveland Slovene National Home on St. Clair Ave. The Slovene Mutual Benefit Association has its headquarters in Cleveland. In Sheboygan, TF/sc., “Sloga”, a Jugoslav fraternal benefit or-ganiation, will open its regular convention on September 10. The home office of “Sloga” is located in Milwaukee. Visitors to the Nova Doba office last week included SSCU members from the states of Washington and Michigan: namely, Mrs. Mary Potočnik of Cumberland, Wash, and Mrs. Josephine Richter of Enumclaw, Wash, both members of lodge 162, SSCU, who came in company of Mrs. Mary Bernick of Detroit, Mich, and her two sons. Mrs. Bernick was a delegate to the 15th regular SSCU convention held in Cleveland in 1936. A Good Skate The boy was the center of a group of admiring men and women. He had crawled out on thin ice to rescue a playmate who had broken through. “Tell us, my boy, how you were brave enough to risk your life to save your friend,” asked one of the ladies. “I had to,” was the breathless answer. “He had my skates on.” —Efficiency Magazine. Rising to the Occasion The dean of a college was investigating a charge made by some of the girls that the men who lived in the f*atvmity house, next door, forgot to lower their shades. The dean looked out of the sorority window and said: “Why, I can’t see into any of the fraternity house windows.” “Oh, yes you can!” chorused the girls. “All you have to do is to get up/on a chair.”—U.S.S. Reina Mercedes Galleon. Accidents Will Happen Johnny had defined a collision as two things coming together at an unexpected time. “Now, Willie,” said the teacher, “give me an example of a collision.” . “Twins,” answered Willie. ji». >0i p°'< Rambling Along #// Stan Progar !>x, Pa. — “Mom, why ' 4 I /°u get me up earlier? ’ f don’t want to be late the lFst day of school.” t u I« t y°un& again and part t ^ hougands that will chant l^^ases all this week. If ij ® Possible to erase ten H r°m our lives and once I ^arch back to school, Happy world this would 5 i5 that can never happen jS.Jj’Ojiiy marches on. Days «t ^ Wasted and lost can j e regained. They are ij/^ever. Time and tide * i 110 man. Man must use i6l,° the best advantage in youth or suffer later in has no exceptions. Schooldays um s*m^ar to those were ^ ^ay back in the good ’tty°T01 days but much to my ’.! '5 ^ I ^assed them of lightly. CV \d° ^usy hav*n£ a £°0(J Was too young to grasp 1 116 leaning. Now as the Pittsburghers Arrange Autumn Social Pittsburgh, Pa. — After being almost completely dormant since this year’s bowling tourneys, Pittsburgher Lodge will inaugarate the Fall season with a semi-private social for members and friends on Sept. 23, 1938 at St. Mary’s School Hall at $1.00 per person. While this is rather a new procedure, Pittsburghers have tried it in the Spring with gratifying results. There will be an orchestra and all the eats and beer you care for or can eat or drink at no other cost. Our last affair of this kind is still remembered and this Fall social is in res ponse to public demand. All who were present at the previous one have been repeatedly asking us to arrange another party. A good time is assured everyone and we guarantee that no one will be allowed to go home hungry or thirsty or without having had a glorious time. We would like to see all our friends at this gathering as it will also be part of Pittsburgher’s celebration of the SSCU’s 40th Anniversary. A hearty invitation is hereby extended to all members and friends. St. Mary’s School Hall is just a few doors above the local Slovene Auditorium, which could not be engaged for this occasion due to certain complications. More about this party in future issues of Nova Doba. Keep open this date and then remember to visit with us at the Electron’s celebration in October. How about it Frank? L. P. Boberg, Pres. No. 196, SSCU JOLIET AND ROCKDALE LODGES CELEBRATE 40th ANNIVERSARY CHICAGO HAS LARGE DELEGATION It}/ Little Stan Fund Slogan a* :d 'realization dawns upon me, I iam sorry because I must improve my neglected education i the hard way. BUT YOU DON’T iHAVE TO. I mean you juveniles ;that are about to enter high school and lfC’y the foundation ;for your future life. Especially ' those that look upon high school as four years of merriment and possibly football glory. Please don’t enter school in that frame of mind. Make it your business to start this fall term with the determination to study hard and long, then keep that attitude throughout the four years you spend in school. And by all means spend them well.. Now, time may seem cheap, but oh, how valuable it gets to be in your later years of life. Don’t listen to those chaps that say, “Only sissys study, come on and let’s have fun.” If studying makes you a sissy, then by all means be a sissy. You’ll never regret it. Don’t envy the girl or boy that is sitting in back of you Continued on Page 4 Blawnox, Pa. — In an effort to return to these pages on more occasions than one, this department was frustrated for various reasons. Balancing my time budget seems to hit as many snags as the average financial budget. Nevertheless, the wedge has been driven home. Who knows — it may remain there for some time... No promises; but sufficient hopes. The wedge has been driven into the news block far enough to extract some local SSCU news; some of it sorrowful, reassuring us that all news can not be good news... Among the headliners we find that harvest time dance scheduled for Saturday, October 15th. Is it any wonder that it should rate the headlines, since very few can recall the last affair sponsored by the Electrons? Several had been attempted only to be postponed in favor of other local affairs who claimed priority to dates. At this time we find ourselves the lone harvesters for that eve. To those who will aid us in retaining that position, we extend our appreciation... To Frank Re-barnik Jr. and his popular White Eagles goes the honor of placing “music in the air” for that eve... A beautiful singing canary, caged for delivery, will be the proud possession for some one on that anniversary eve. The 40th rung on the SSCU ladder will not go unnoticed in this vicinity. The material that has been poured into molding this ladder is of such purity that its strength and durability remains unchallenged. With well-deserved right it has been acclaimed the finest ladder of its kind... SSCU-er South-Bound One SSCU face that will be absent from the anniversary activity next month will be that of brother Al, the near six-foot “baby” of the family. His 180-pound frame faced southward! with the advent of the school season, to Elon College, in Elon, North Carolina. Al will actively engage in football and baseball at Elon; but the latter will receive the greater part of his interest and attention. His record to date, in baseball, has been sufficient to attract the attention of a local Yankee farm. A two - week try - out convinced them that Al’s efforts deserved more than passing interest. Barring injuries, there is little gambling, if any, in the statement that a future Yankee catcher may be an SSCUer, some four years or les*, hence... As an American Legion, Jr. team catcher for two years, Al’s rifle throw has thwarted any and all base stealing during that period. Double plays on his part were no rare incidents, while an occasional triple play also figured in his tosses. With college coaching to aid him in experience there is no stopping Al, so they predict for him... The modest Al “sneaked” off with a casual “so-long” saving the final day for himself. That’s the way he would have it. Quiet and orderly fashion... As for the sorrowful news, the Electrpns in a body extend their condolences to our energetic president, Pete Tutak, and the bereaved family, whose mother passed away quietly in her home Saturday, August 27th, after a short illness. Mrs. Tutak is survived by her husband Lawrence, four sons and six daughters. F. J. Progar. ip w isi jjW.,| Completion of the 1938 Cleveland Community Fund Campaign Poster, carrying the slogan, “Give — Make Life Worth While,” was announced by George Adomeit, chairman of the poster committee. According to Mr. Adomeit, “the picture of the child and the slogan beneath have a striking appeal. The sad, wistful directness of the child’s gaze and the simple sincerity of the slogan are a combination sure to touch the hearts of all.” The poster was painted by Hans Busch, Cleveland artist, and is the second one painted for the Community Fund Campaign. Nine years ago, in 1929, his poster was accepted for campaign use after being judged best in a contest conducted by the Community Fund among local artists. Willie — While mother wag sleeping the baby got sick licking the paint— Caller — Off a toy? Willie — No, off mother. Ely, Minn. —] Speeding along the highways t h rough the states of Minnesota, Wisconsin, and Illinois two weeks ago was a trio of en-t h u s i a stic men. Their destination— Oak Grove—beautiful and picturesque picnic grounds between Joliet and Rockdale, 111., where Lodges 66 and 92 respectively, gathered to celebrate the 40th anniversary of the founding of the South Slavonic Catholic Union at a picnic, August 27. The trio, winding their way over excellent roads, was composed of Bro. Anton Zbasnik, supreme secretary, who was the main speaker at the affair, his son, Anton Jr., known as Bill, and your Little Stanley. They had waited enthusiastically the arrival of the day when they would pack up and drive the 650 miles to the picnic grounds where the people all so generously cooperatd to insure an excellent celebration. And now, as Little Stah is writing this narration, the day has come and gone, and he is back at his .desk tapping out the story of the commemoration. Originally, plans were to stop in Milwaukee, Waukegan, and Chicago. But the drivers had made excellent time driving, and it was decided to continue on towards Chicago, by way of Madison. Besides Mr. Zbasnik had some business to transact early Saturday morning. Yet the decision to drive directly to the Windy City was made slowly, and afterwards the group was sorry they hadn’t taken the Milwaukee route. But such was the eagerness to attend the 40th anniversary.affair at Oak Grove. Little Stan had quite a time with the watch in Chicago. Upon arrival, he didn’t set. the watch an hour ahead, but continued on the regular Central standard. Always he thought the time was going by slowly when in reality it was moving along swiftly and was an hour ahead of him at every turn. Next morning when Little Stan rubbed the sleep out of his eyes, his watch said 9:15 a. m. Just like at home, up bright and early! Heh Heh. As a matter of fact, it was really K):15 and by the time Little Stanley had his bath and breakfast it was nearly noon in the Windy City. That was unexpected, and it really caught him napping, besides forcing cancellation of variously planned visits. Next best thing was to pay a flying visit to Dr. Joseph R. Skala who operates a Dog and Cat Hospital on West Van Buren. Bill and\ Stan were graciously received by Dr. and Mrs. Skala, and old friends renewed acquaintances. Mrs. Skala prepared a delicious meal with the good old soup we are used to at home. Delicious it was and our thanks for it. While there, met Charlie “Sheesh” Grahek, who looks nice and sleek especially with the cute mustache; Young Eddie Dragosh who is the doctor’s assistant, and young Mr. Mavetz who had just rolled in from Milwaukee. Sitting around the table was just like being at home and was everybody happy! Dr. and Mrs. Skala, and the boys send their best regards to their many friends. Next thing was to grab a street car bound for Wrigley Field. There the Brooklyn Dodgers and the Chicago Cubs faced off for a nine-inning thriller taken by the Dodgers 4 to 2. Luke Hamlin held the Cubs in check with six-hit pitching, while his teammates nicked Charlie Root and Jack Russell for ten hits and four runs. Saw Dizzy Dean retire the last three Brooklyn batsmen in order in the ninth, and saw world famous Babe Ruth coaching on the first base line. It was swell, and Little Stan could have sat there for another 24 hours watching them play. But that didn’t happen. Only once during his visit en-route to Joliet did Little Stan play farmer. It was when being registered in the Morrison at Chicago. Page boys took the grips in, placed them near the booking window. And like a dud, ’ Little Stan takes the bags right with him to the window. Page boys brought them back to the center of the floor, and Little Stan was almost going to go back to get them when he saw a light! Heh Heh Heh! Co-inci-dentally, we met Mr. Frank Gospodarich in the Morrison. He is from Joliet, holds a supreme office in the KSKJ. Early next morning, acting njpre like a veteran from the city; Little Stan packed up and joined Mr. Zbasnik and Bill in the lobby where we checked out, ready to continue our way to Joliet, and Oak Grove. It didn’t take long to drive the short distance, and there were certainly plenty of 66’s to guide us to Lodge 66 in Joliet. There were the road markers, the Phillips signs, all leading to “66.” Arriving in Joliet, saw the construction of the new KSKJ home, which was underway, and booked in the Hotel. Bro. Frank E. Vranichar, supreme trustee, arrived and we drove to the beautiful Vranichar home on North Center street. Arriving, the first person Little Stan saw was Little Bernadine Vranichar. She had a preity smile on her face aijd that with her beautiful curls was an unbeatable combination. Next we saw Marie Vranichar, petite and pretty. These young girls were real hostesses, and immediately the group felt right at home. Mrs. Vranichar had been busy in the kitchen, and came right in. It was nice to come to our destination and relax among old friends. Mr. Vrahichar showed us his office and demonstrated a dictaphone. He had been experimenting with it, and we heard the voices of his brother who we had the pleasure to meet, and his family. The twins were asleep, but we knew we’d see them before the day was out. Little Bernadine was playing with a softball, so Bill and Little Stan immediately decided to work up an appetite by playing. Went outside and met Mrs. Terlep, mother of Mrs. Vranichar, and after a little convincing met Marie Terlep, her daughter. Got hold of a bat, and Marie Vranichar was batting first. Bill was catching, and Lefty Little Stan was pitching. Bernadine was on Continued on page If Assimilation Works Both LITTLE STAN’S ARTICLE MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 Telegran Contest By Western Union Editor’s note: This is the 33rd installment of a series of articles which Doris Marie Birtic has prepared for publication in the Nova Doba. Readers will recall that Doris won a sixweek cruise to the Mediterranean in a nation-wide contest sponsored by The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent editions. * * * Few passengers got such a thrill when opening their packages after shopping in a foreign city as did one young lady who burst into gales of laughter when she found a whole string of thick, greasy Italian “klobase” noticeably flavored with garlic, resting next to an exquisite cut-glass perfume bottle in her shopping bag. How they ever got there is still a mystery to her for she hadn’t been even near a meat market. Evidently the sausages had been thrown in for a souvenir, but the aroma emanating from them was more than she cared to take back home with her. Our souvenir hunting was now at an end. Reluctantly we pulled out of the Genoese har bour and headed towards home. I hated to leave Italy for I knew that it might be a long time before I would again have the opportunity to tread on European soil. I knew, too, that it would be extremely hard to settle down after the carefree exciting days 1 had spent roam ing about the Mediterranean. Rambling Along (Continued from Page 3) New places, new faces every day. What more could anyone wajit? But now that was all over. We had started our home ward journey. Business men shook their heads when they thought of getting back into the harness again. How humdrum it would all seem. In another two or three weeks I would resume my studies at Notre Dame. But I couldn’t complain for wasn’t I having a First time since 1845, when America’s first telegraph company was organized, the public will have the opportunity to design headings for telegram blanks. To encourage youthful artists and stimulate an interest in the coming World’s Fair to be held in New York and San Francisco in 1939, the Western Union Telegraph Company is offering $350 in cash prizes for headings suitable for the two special World’s Fair souvenir telegrams. Two contests will be held simultaneously one for t\ie New York heading and one for San Francisco with the following arizes in each contest: first, $100; second $50; and third, $25. Both contests are open to any art student or amateur ^rtist, and no entry fees of any kind are required. Entry blanks setting forth the contest rules are available to any one except employees of the telegraph company without charge or obligation at any Western Union office. The contests are now open, and close December 30th. Except for several mechanical requirements there are no restrictions upon contestants other than the limits of the designer’s imagination, and the winning headings, if they are suitable for use, will join the long list of special headings inaugurated in 1912 when the telegraph company first began the practice of using the individual decorated headings for special occasions. With the recent interest shown in the new hobby of collecting old telegrams, it is possible that the telegrams printed from the winning drawings will some day find themselves in many telegram collections. because he or she is smarter than you. You can be just as bright if not more so if you’d only give yourself the chance. Make it your business to be the smartest in your class. It’s easy if you try. Your Future Have you ever given any thoughts to your future? Do you want to be a “somebody” or an ignorant nobody who must haunt the breadlines half of his life to exist? Do you crave for a life of hard labor and of struggling to make ends meet or be a success and enjoy the luxury and comforts of life? NOW IS THE TIME TO DECIDE. Your four years of high school studies are the most important years of your life. Your future depends upon how you use or abuse them. They are the years that construct your foundation upon which your future house of knowledge will rest. Can’t you see the importance of building a firm foundation for a firm and secure life? Emphasis on the importance of your high school years cannot be overdone. NOW IS THE TIME TO REALIZE THIS AND NOW IS THE TIME TO PREPARE FOR YOUR FUTURE... Did You Know That... By Anna Prosen, Lodge 171 (Continued from Page •) Irish Thoughtfulness An Irishman carrying a large sack of potatoes along a lonely road was overtaken by a man happy-gotlucky time while my I driving a team hitched to a classmates were already plug- wagon ging away at their textbooks? The driver offered Pat a lift, I chuckled inside when I thought which he gladly accepted, but 0f that. stm kePt the sack of Potatoes But why think of such things on his back. The driver told him when the world about you is to put them down in the wagon, so interesting. Only nineteen of “Sure,” Pat replied, Im the original list of passengers I thankful for the lift ye give me, th’at had sailed from New York I but I don’t want ye to be bur-with me were making the round | dened with the taters as well, trip and getting acquainted with ' Zoe—Jimmie Sidmore says he thinks I’m the nicest girl in town. Shall I ask him to call? Wanda—No, dear, let him keep on thinking so. Tomorrow Today’s scholars will be to morrow’s leaders."Will you be one? Why not? Only you stand in your way. You yourself will determine whether or not you number among the leaders of the various professions. You yourself stand between success or failure, easy or hard or a bright or dull tomorrow. You and the way you conduct your self during the building up period — your high school days, wil ascertain into what catagory you will place yourself in later years. So can’t you see why we stress the importance of your conduct in high school ? Now is the time to make it easy for yourself by simply studying hard while you are young. You can if you try. Our SSCU Every organization must have good leaders to be a good organization. Our SSCU is a better organization because it has good leaders. But no one lives forever. In the future, our leaders will be picked from you juveniles in the high school age now. Can’t you see what that means? Of course you do. He who studies now will be our leader in the future. Don’t pass up an opportunity to guide the destiny of our grand organization, the South Slavonic Catholic Union. You can be one of our future leaders if you study hard and often while in high school. It pays. Example Does it pay to work hard while in high school ? You bet it does. Let’s use Brother Albert for an example. In high school he studied hard and often. He didn’t run around in the evenings and didn’t smoke or touch liquor. Still nobody dared to call him a sissy. Despite devoting most of his time to study A1 still found time for football and baseball. To top this off, A1 was very successful in all three. Today, A1 is furthering his studies at the Elon college in North Carolina. Just because he behaved in high school and built a firm foundation. You can do the same if you try. A Thought A will and the determination to follow throbgh can only mean one thing — Success. Be. determined and willing today and success can’t help but follow tomorrow. Cotopaxi is the highest active volcano in the world. Smoke curls from its summit unceasingly. There were seven great eruptions between 1741 and 1768 which could be heard 500 miles away. Its peak, a symmetrical cone, is visible for only a few days every year? Albania is a country without a railroad, and almost without one decent highway. It has no banks, no native coin, no paper money. In the hilly regions it has no schools, only the priest being able to read and write. In the ruder parts of Albania there is no such thing as private property. In the mountains there are no laws, murder is the punishment for insults, injuries, false oaths? For more than seventy years Mount Everest has enjoyed the lonor of being the loftiest peak in all the world. The height was placed at 29,000 feet. Two climbers once climbed 27,000 feet but it still waits some climbers to reach the summit and plant there the country’s flag? On La Trinidad Island there are three mountain peaks coming from one base? These peaks are known today as the “Three Sisters”? The world-famous Pitch Lake is almost circular in form, the diameter being one mile. I covers 120 acres. Its mysterious depths have never beensounded tube4 have been sent 150 fee down but they became twisted and broke. More than 100,000 tons of asphalt are shipped from this lake each year. No tracks or holes can be left in this lake presto, it fills up? Malay Peninsula is known as the “Topsy Turvy Land”. A1 most on the equator, the penin sula has no seasons, “a land where all things always seem the same.” A tree may be loaded with fruit in one garden and tree in another, with blossoms A small bird, parrot, sleeps upside down; a Malay fish has been seen to come out of a hole in the ground and climb up tree!; in Malay the sun is over- ; head all year long; there are • thousands and thousands of dif- ] ferent types of animals here. < Malay yields sixty per cent of j the tin used by man? j Over 5,000 sq. miles of Iceland is covered with icefields and gla- ] ciers. The largest, Vatna, has an ; area of 3,280 sq. miles and it lies i 6,400 feet above the level of the ocean. There are 120 glaciers on the island? < The “Valley of Ten Thousand Smokes” is in Alaska. A man seeing the wonderful panorama of jets of gas and steam arising from Mt. Katmai called it “Ten Thousand Smokes”? The mausoleum of the Taj iMabal is the architectural wonder of the world. It was designed by the genius, Ustad Isa, a native 'Iof Shiraz in Persia. The white ■ marble of the monument is ' “diapered” with imperceptible I lines of pearl gray. All over the walls twining round the doors and minarets are delicate inlaid arabesques of thin black marble. The interior is inlaid with agates, bloodstones and jaspers. The emperor and the queen lie buried in a vault surrounded by plaques of marble which are decorated with jewels in the shapes of tulips, fuchsias and immortelles? One memento from the terrifying Khyber Pass, England holds securely is the great Koh-i-noor, “Mountain of Light”, diamond an invaluable stone weighing more than 186 carats. This gem may be seen by anyone in the Tower of London among the Crown Jewels/ / Ain’t Got Nobuddy Jack: Aw, c-mon, tell me about the new girl of yours. Bill: Why should I? Jack: Because I’m your buddy- Bill: No# siree—my girl ain’t no buddy’s business. —U.S.S. Reina Mercedes Galleon. the new passengers was a fas-| cinating pleasure. A group of Palestinians making their first trip kept together on one end of the ship. Though all were feeling the effects of the sea, they smiled whenever anyone walked by. Our daily matches of shuffle-board and deck tennis were of keen interest to them but only two ventured to try their skill at the games. The others remained in their deck chairs bundled up in blankets with their large somber eyes peeping I me had a sun-set colored coun-through at the top. I tenance. In the evening while the I They glanced over the menu majority of the passengers were I as if trying to decide what to dancing, at the movies or horse I order. This was all pretense for races, they huddled together I they could not read and had and under the direction of one, I secretly agreed to play follow harmonized on some beautiful I the leader. The steward brought Arabian melodies. They put such! in my meal and after carefully feeling into their songs that I sizing it up, they ordered the when the sound reached us I same. across the deck I could almost! The meal was a series of hear the throbbing tones of an I surprises for them but the cli-imaginary symphony. | max came when the waiter I asked the dining room stew-1 brought on the fancy form ice ard if he could assign a few I cream. With the exception of to my table for a day or so in I one gentleman, we all received order that I might see how I vanilla or chocolate flavored they acted. With a twinkle ini animals. The exception was a his eyes he promised to see j lime-green bunny. After scrutin-what could be done. The next|izin£ it cautiously, the man time I came down for dinner I motioned for the steward and I noticed that the steward had!told him he wanted another certainly done a thorough job!dish. This one, he \said, was for now all those seated aroundjgreen with mold. Taxi Driver: “I take the next turn, don’t I?” Voice from rear seat: “Oh yeah!” — Nebraska Blue Print. deck, next in the batting order. Besides, Peggy, Terlep’s Little dog played roving fielder. But before the first inning got started, Mrs. Terlep invited the Ely group to listen to Marie Terlep play on the Marimba. It was beautiful, and she certainly knows how to play. Berna-dine and Marie Vranichar came in, and they sang several songs, really* nice duet. Outside, the ball game start ed. It was really batting prac ice. Bernadine and Marie could certainly hit and catch. And you should have seen Peggy dash around. Small as the dog was, it could realJy dash around the bases! Bro. Shega, an old friend of Mr. Zbasnik’s, dropped in to pay a visit to his old friend. hey both came from the same place in Europe. Then the gong sounded: ‘Come and get it!” It was din-ner-time, and Mrs. Vranichar certainly had a feast ready which would tickle the palate of any king. Swell chicken, potica, and all the trimmings. Of course, Little Stan went after ;he white meat. And can you imagine, later on in the day, somebody called him a sissy because of that! Heh Heh. After he meal, into the cars, and away to Oak Grove — the picnic grounds where the 40th anniversary picnic was to be held. The Magic Carpet had a real nice trip. It had been reclining contendedly in the Zbasnik limousine, and Little Stan decided it was about time it was ready to go to work. Packed into the car, the group got to Oak Grove in no time at all. Of course, the Magic Carpet was there to hurry the trip along. Plenty of parking space and a large crowd. Riding in, the first person Little Stan saw was his cousin, Miss Agnes Kozlevicar, and a wave of recognition followed immediately. Coming into the gate, Little Stan saw Mrs. Kozlevicar, Mr. and Mrs. Joseph, and Joseph Jr. It certainly was nice to see them. Little Stan had promised to visit with them before he left, but his time was so occupied and the trip was so short that it was impossible. Next time it will be much longer. Missed seeing the Muren family also, and had been looking forward to a real reunion. But never fear, Little Stan Will be a commin’ down that way soon, and" it will be much longer than a mere half a day. Into the grounds, Little Stan heard the grand music of the Rockdale high school band. He understood it is the state champion. The Joliet Township high band has won the championship of Illinois so often that it does not compete. With all the color, the day seemed supreme. An amplifying unit had been hooked up, and every thing was swell. First man Little Stan saw was John Jevitz Sr., who had attended the second juvenile convention in ElyTn 1937. Then Bro. Peter Musich, who was a delegate to the quadrenniel convention in Cleveland.'He introduced his daughter Marie, and later Little Stan met Frances Musich who was a delegate to the convention in 1937. Looking around, and into the smiling eyes of Mary Shetina, who pointed to where Miss Ann was in one of the stands. Ann was a delegate in ’35. Everything was swell.Met Mayor Joseph E. Kuhar of Rockdale. He is serving his sec ond four-year team, and it was upon his shoulders that the honor of introducing our supreme secretary to the large crowd of 40th anniversary SSCU’ers fell Near the refreshment stand, met Louis Martincich of Lodge 66, father of Louis Jr., who had attended the second juvenile convention, and who passed away much to our sorrow. Wanted to meet his son Ralph, but he The Son of a Slav Immigrant Compares the Anglo-Sax°* s the Role of the Slav Elemw Slav Characters and Discusses the Role < in the Building of an American Culture By PETER M. FEKULA (Continuation) The political party in power that gives us full recognition and makes provision for a permanent Slav Division will have the advantages when the heavy Slav vote is being counted. We have not yet had sufficient time to make much of an imprint on American life culturally and economically. This takes longer than it does in sports and politics. In general we must realize that if we are to make our greatest contribu tions to America, and if we are to make available to European Slavs the best of what we have learned in America, we need to become better organized. We need to keep in contact with the people of our nationality both here and abroad. We may then more readily retain a knowledge of the history of our race and its culture. We can more readily tap the cultural fountain« ^ the countries from w^eI1^ came. And through orga ^ channels we can acquaM ^ parent countries with AW® ^ principles. That shouldU0^ make for genuine Ame _ _ J tion but should also 1 relations between the States and Slav coun*'r*eS,ineri' better ambassadors can ^ ca have than those k°rI* ^ and descended from the ( with whom they con ifl maintain contact? The first step is an c ^ organization of each u tionality. The better or ^ each component part,1 il organized the entire ,, Cl-i Slavic . groups in this flI are already more °r uCI ganized, but there ***$&% to be desired. The for111 ^flUl an all-Slav organization^ accelerate this Procef, natio% the same time bring ^ f alities concerned closer o No Slav nationality o w ’ strong enough numeric ^ gether we represent j, ; » The political and . considerations that n■ latter in spirit than a^0 <11% of their descendants r aif J,a approve of the newc°j \X( are less willing to P10 The last frontier flf been explored and se there is always the pioneer in the \e» every immigrant 'v ^ s1 home and friends ^of^Pivj his fortune in the ne ^ and for America a« ^gte there remains a muc .c1 ficult kind of pioneer^ tural pioneering. In efe >5 we cannot say that , yet an “American ^erjcaf We have “Slav-Af^ “English-Americans, Americans” and so °n'j0ge^ the one that corner cultl> ‘ being a true American’^0jer». ly, is he who has t e $ and flexibility to re°, in right of all ^ jfl country to have a building of the ture of the future. have that viewport- jf,"1 tion will take care ° up out efforts to spee « the assembling of aJ1 or; ^ on a factory will work both j il meantime, group flI1 e _ is important, not 0i° itself, but as a mea ^ ing a fairer balanc ^ $ different ethnic 0ti^ 1 America and of Pr.jCfi 1/1 ultimate unity ^ want. The ei wasn’t around. Nevertheless heard that he was growing up to be quite a chap. Met Bro. John Adamich of Lodge 66, and his son Albert who was also a dele gate in 1937. It was nice meeting the fathers of these youngsters who Little Stan had the pleasure of associationg with at the juvenile convention. During the course o the afternoon, Little Stan ran into Edward Terdich of Lodge 66, who was with A1 Adamich. Didn’t run into Joseph Pirc or Marie Musich. Understood that Marie had to work all day. Turning around, Little Stan saw a large delegation from Chicago. First persons he met were Mr. and Mrs. John Jurecic of Lodge 211. Then John Zvezich, and all the others. Chicago really turned out swell. On a table right alongside the refreshment stand they had a nice gathering, and Mr. Horvat of Joliet was taking movies. Met other young fellows around, and really enjoyed himself. But time’s a’wastin. Already Little Stan has completed six typewritten sheets, and he isn’t half-way through. So he’s going to finish up next week, and tell you all the rest. Can you imagine . . . and he didn’t even take a note on the whole thing. But the Magic Carpet insists that Little Stan finish this next week, because it has found a passenger and it’s going to take a ride into a beautiful sky over the moon beyond . . . Si ah %ze ed j Jami 'ani Sli Vp 'tive] O By the way, got a card from Janko N. Rogelj who was attending a meeting of the National Fraternal Congress in Toronto, Canada. Bro; Anton Zbasnik was in Denver at this writing, participating in another 40th anniversary celebration. Little Stan certainly did wish he could have come along all right. And so, until next week, when Little Stan will bring you the remainder of his wonderful time in Joliet. . . and thanks to John Jevitz, Jr., for introducing us to so many friends. More about that next week. Stanley Pechaver P. S. Those wedding bells are breaking'up that old gang of mine. — That song is true, for on Aug. 20, Miss Pauline Mrack, daughter of Mrs. Mary Mraok, became the bride of Rudolph Krall, son of Mr. Joseph Krall, sr. Miss Mrack was one of those livewire Gophers some years back before going to Cleveland, and Monsieur Krall is a chum of Stan’s. Attending the couple were Miss Sophie Mrack and John Carr, the latter from Mansfield, Ohio. They’re going to live in Ely. Congratulations! Stanley Pechaver. e Hi jli. '^i “at % H, 'a I hi i \ i 1» hnko /V. Rogelj: Narodni bratski res Z ozirom na obstoj eča p r' avila naše Jednote me je glavni odbor poslal na konvencijo National Fraternal C o n-gress of America, ali slovensko: na konvencijo Narodnega bratske-J N. Rogelj ga k o n g r esa v ^eriki, ki se je vršila v letoš-deO' I'16'11 v Toronto, Ontario, na Llla(^a- °d 22. do 25. avgusta, v liM flu R«yal York. Na tej kon-'®®£iji je bilo zastopanih 86 raz-ameriških bratskih orga-rne^ katerimi je precej flI Jamskih narodnih skupin. c j,®,jugoslovanskimi organiza-■pftii so bile zastopane sledeče f0ullf?n*zacije: Jugoslovanska ka-a 'j*^a jednota po enem delegation »j ^0venska narodna jednota theIt^Ve delegatih, Slovenska do-i na zveza po dveh delega-^ ti ,1 ^fvatska bratska zajednica ’ J ^etih delegatih in Srbska na-n| zveza po dveh delegatih. if Ponedeljek 22. avgusta je nvenci j a zborovala po odse-'Ob deseti uri dopoldan so se Ceie seje sledečih odsekov: e katerega tvorijo uredniki in Ovniki naših bratskih glasil, ^ernu je načeljevala Mrs. anie Willard, članica bratov-“e Supreme Forest Woodmen rde. tem zborovanju so sledila ^Jprvo poročila tega pododse-yh ('^a poročili so sledile diskuzi-eiri(°Pisi, priporočila in razlage, Ulj | 0 naj se urejujejo naša gla-toM,1 -kako naj se pripravljajo I'm niški članki- pišejo poroči-kampanjah, prepisujejo dojit 1 elanov in članic, naglašajo ^Zavarovalni certifikati, pod-avajo pridobitve novih čla-Priobčujejo slike zmago-Cev, daje prednost aktivnim &tvom in kako naj postane uno glasilo privlačno in za vsakega, ki prime list V b .,,esnici na ljubo moram pove-.*■ da je naša Nova Doba stojna eh ozirih, zakar se zahvaliti spretni prebosti marljivemu delu na-Urednika, brata Antona J, ^ 0vca. Nasprotno bi lahko od L® strani tudi mi kaj posedali (^.,,1 «e drugi uredniki kaj na-j Iz razstavljenih uradnih različnih bratskih skupir if. tudi sprevidel, da niso takt ^ Jučna in mična, kakor je najt 0va Doba, ki ima za vsakega eUa ali čitateljico nekaj po Ij^Sa. ^Jaš list ima lice teden Izobraževalne revije, ki uči .pripoveduje, se pogo t |u&’ se smeje, kliče na seje 8* it,^e in shode, je list, ki pridi e da ima vsakemu člani \ “nekaj povedati.” In č< i { Ujamete in niste vedeli di H< le's> Primerjajte, in videli bo ^zliko. i-ij. f'^il° je za uredniškimi pri pripovedovanje uprav ;i) i]j |v> kjer izdajajo po sto tiso i “ij,, ,eč listov. Največje vpraša il1 ^ Je bilo, kako pripraviti čla jt L a bi naznanili nov naslo\ !•) io Preselijo. Neka upravnic b> ^ °ročala, da v danih razme 3 L. ^izkušaj o vse, kar se j ir , V,)'!6* t'oda mora še vedno pU P >^:1 (1<> $50.00 na mesec fed< 1 k J Pošti za vrnjene kopij V*1'*1 Slasil, katere pošta n * lih ,^os^aviti naslovijencen Izpovedovanja so bila zan So ^0c^a vas najbrže ne zan 9 ^ h' 5° pripovedovanje bo sl urednik-upravnik, ki . ; tyj ’ ^i ga zanima pri naši Je« At X ^ 0 je prišla splošna razpr; V^šne naj bodo urednišl Jt> ki gredo v roke stavce >n0 ifi :orcJ ’)(j aph* i ipP>i u> ; SU ■orf p. a1 la že na nebu. Beseda je dala besedo in ravnatelj Rožič se je po-lakomil prilike, da izpregovori s katedra, kakor ga je bil navadil poklic. Resno je jel očitati Per-natu, zakaj je odklonil sedež v “narodnem svetu.” Pretipal mu je obisti, obsodil ga, da je s tem zatajil sveto dolžnost, in podprl svojo grajo v dvema ali tremi najbolj znanimi primeri iz zgodovine. Vsa družba je modro majala z glavami ter z godrnjanjem in stokanjem obžalovala, da je striček iz “sebične udobnosti” odrekel narodni stvari svojo pomoč. Profesor, razdražljiv in nemiren, kakor je bil te dni, je na-strpno ohal in mencal, zavijal oči in drsal s stolom; ko mu je Rožič svečano zaklical, da je “salus rei publicae suprema lex,” je celo udaril po mizi, tako da se je družba zdi’znila, češ, evo sodnjega dne! Tedajci pa je Hi-larij Pernat mahnil z roko. Obšlo ga je, kakor da je vse to*brez zmisla in bob v steno. S potrpežljivostjo, ki se ni zdela ostalim nič manj pretirana od pravkar-šnje togote, je poslušal blebetača do kraja; nato je sklenil roke nad kozarcem in se je zagledal v strop. “Nikar, prijatelj!” je izpregovori 1 z glasom, ki je kakor struna drhtel od jedkih pomenov. “čas filozofov in dobrih vernikov se nagiblje h okneu; še malo dni in ne bo ga več. Zakaj I narod hoče—ali res dobro ve, kaj hoče? Gotovo je to, da noče ne Jugoslavije po Platonovem vzoru ne bebcev, ki smo sanjarili 0 njej. Tisti mah, ko postane beseda meso, bo ves odločen za svoje stare kosmate mešetarje in gladke sleparje. Mundus vult ;decipi, brat! Kaj bi temu ljudstvu Pernatius mente captus, čeprav samo v narodnem svetu? Pernat govori to, kar misli, in stori to, kar reče — oni pa so od vekov navajeni, da sta misel in beseda, beseda in dejanje dvoje, Vsi bodo navdušeni, kadar pride tisto. Tudi jaz bom navdušen Obenem pa bomo vsi vedeli, veJ mili narod s slutnjo in Pernat, p recimo, z mrzlo pametjo, da Ju- č goslavija ne more biti Jugosla- ^ vija ... In čez sedem let — Bo- ■ že moj! Kdor jim čez sedem let 0 j poreče ‘Jugoslavija bodi Jugoslavija’ — tistemu bo sodrga v (| obraz pljuvala, vsak brusač ga r bo psoval, vsak cigan zatajeval ^ in izdajal, čeprav bo imel na se-bi njegovo lastno podarjeno suk- s njo in v ustih njegov izprosjače- ■ ni kruh!” ' i “Nu, nu !” se je oglasilo v zbo- j • Iru. “Nu, nu . . .” r “Vse to sem premislil te dni,” r • j.e nadaljeval striček Hilarij.ja “Veselim se, duša mi vriska ink • obenem vidim, kaj bo. To, caris- . sime, je prva gotovost. Druga ( gotovost je ta, da Hilarij Pernat , l ni človek iz sodrge. Njemu ni ( - treba, da bi mu drhal v obraz , t pljuvala, da bi ga zmerjali bru- ( : sači in da bi ga izdajal cigan. ^ i j Pernatius mente captus je go- , i spod iz Vrtne ulice, sam svoj ce- j .isar in papež, po milosti božji in j i moči dejstva On, ki je! Modfil ; - vas je in bodril vas je; njegovo , - delo je zdaj končano, še toliko , i ostane pri vas, da pozdravi novo- ; - rojeno Jugoslavijo — ne tiste, ] ; ki bo, ampak ono, ki bi morala j v biti. Nato se vrne v svoj ograje- j 1 ni svet, na sv,oj vrt, kjer bo stri- , - j gel rože, v svojo knjižnico, kjer , bo govoril z duhovi, med svoje -'- ljube štiri stene, kjer bo čakal 6 sam svojega prevrata, kakor da , ,-jse ni nič izpremenilo na obličju , tr sveta.” !- Profesorjeve besede so razočarale vso družbo. Tako prena-e pete so se zdele, tako nezmerno e ošabne in tako nezmiselno naje-n žene v trenutku, ko ni bilo po-v voda zanje. Nihče ni čutil vro-i- čične tegobe, ki je žehtela iz e njih; a vsi so se čutili nekam iz-; alzvane, zlobno z vodo polite v svojem svežem navdušenju — ill prav zdaj, ko je bilo našlo usta-l v novi j eni kolovoz in se je v čredi i- zaletelo navkreber! Porogljivo v mežikanje* je zletelo okoli mize. i-!Rožič in doktor Balant sta za- merljivo mrdaje gledala v zrak; nekdo je hrknil, nekdo je zagodrnjal; notarja pa je obsedlo, da bi se znesel nad starcem. “Prav, prav, profesore — vi, ki ste!” je izpregovoril, mrzlo gledaje stričku v oči. “Vprašanje je le, ali boste še dolgo utegnili striči rože in govoriti z duhovi. španska hodi okoli kakor rjoveča levinja — človek ne ve ne ure ne dne!” Hilarij Pernat je z bolestno o-supljostjo dvignil glavo. Oči-vidno so se bile notarjeve besede srečale z .mislijo, ki mu je prav ta mah nejasno kljuvala v možganih. Nato je ves vzdrgetal od j jez«. “Prizanesite mi že s svojo več-no hripo!” je vzrojil. “Imeli ste I jo, ušli ste ji in-stvar je v redu. Prigoda ni tako neobičajna, da bi jo kazalo zapisati v zgodovino. Jaz nisem bojazljivec. Če jo dobim in če bo treba umreti, umrem.” “Veliko jih je že umrlo,” je nadaljeval notar z otožno zategnjenim glasom, skoro kakor pri i sebi. “Sodni svetnik Moljavec... trgovec Globan... nadzornik Ste-ska... pomnim jih še, kako so brezskrbno sedeli med nami. Prej ali slej pride vsak na vr-jsto.” “Da, da,” je važno pritrdil zdravnik. “Vsak pride na vrsto. Tudi profesor ni blagoslovljen 1 zoper bolezen in smrt.” “Nu, slišite?” je zmagoslavno i povzel notar, “čas bi bil, da se ! I oglasite pri meni. Kaj bi vam 1 rože, kaj duhovi: to, to je važno. ' Z duhovi, mislim, ni nikjer tako ■ lahko govoriti kakor tam. kamor pridemo vsi .. Vsi so uprli oči v profesorja, da bi videli učinek teh besed; in ko so ga videli, so se nehote skesali. Zrenice strička Hilarija so bile široke kakor zrenice , prestrašenega otroka. Njegov obraz je bil siv, roka, ki je pravkar prijela za kozarec, mu je trepetala in vino se mu je razlilo tik pred ustnicami. “Nu da, nu da,” je zamrmral čudno ubito. “Lahko da imate prav. človek bi najrajši umrl —-če ne od španske, .pa vsaj zato, da vam izpolni željo.” To rekši je vzel klobuk in je odšel, ne da bi koga pogledal. Tisto noč je Hilarij Pernat dolgo hodil po svoji sobi in premišljeval. Občutek, da vstaja proti njemu nekaj grozečega, mu je davil srce kakor težka skala. “Prav!” je sklenil že v postelji. “Jutri pojdem k lopovu, h Kolovratarju, in napravim oporoko. Rožiča in doktorja si vzamem za priči . . . Ogabna stvar: ali me bodo postili zastran Članke! .. .” v Toda obrnilo se je tako, da drugi dan ni šel k notarju in ni napravil oporoke. Baš ko se je odpravljal z doma, je prihitela v njegovo sobo'Stana, vsa žareča od radosti, in mu je prinesla vest, da so v Ljubljani proglasili Jugoslavijo: prestolnica Slovenije da je vsa v zastavah; po ulicah se vale tisočglave množice in vzklikajo svobodi! Ta novica je mahoma vrgla strička iz njegove turobne vdanosti v skrajno nasprotje. Zavrisnil j<; kakor iz uma, poskočil, zaplesal po sobi, objel Stano in se razjokal na njenem ramenu, da sam ni vedel kdaj in zakaj. Ko se je nekoliko osvestil, je pozabil klobuk in palico ter zdirjal po vsem mestu, da vidi, kako je z Jugoslavijo pri nas. Kje so bile naše zastave, kje trume ljudstva, kje govorniki na vogalih in ulicah, kje radost in samozavest osvo-bojenja? . . . Ubogi striček Hilarij ni mogel verjeti svojim očem. Ljudstvo se je res da zbiralo na Glavnem trgu in šumelo kakor roj vznemirjenih čebel; da, celo pesmi in vzkliki so se oglašali in dve, tri zastave so pravkar nekam boječe polzele s streh — toda Ondi, od koder naj bi se bila začula prva jasna beseda, ondi, kjer bi se bilo moralo zgoditi nekaj odločilnega, zgodovinskega, znamenitega za vso bodočnost (Dalje ua C. strani) ■ \ ''V.'"1 Hate v tiskarni, da ne bodo delali preveč napak. Nato s0 prišli na dan dokazi, zakaj nekatere sslike niso dovolj vidne na časopisnem papirju. Povedalo se je, kako naj se ravna s slikami, ki se pošiljajo v pismih. So malenkosti, toda štejejo. Mene je to zanimalo kot nekdanjega urednika slovenskega dnevnika v Clevelandu, kakor tudi človeka, ki še vedno rad piše ter ima stike s tiskarno. Več ljudi več vidi. A pameten človek se vedno rad uči. Saj pravo življenje je šola iz dneva v dan. Uredniška sekcija je zaključila svojo sejo opoldan. S tem je bilo končano delo te sekcije ali pododseka. Popoldne sem se udeležil seje predsedniškega pododseka. Tu so prišle na razpravo poročila predsednikov večjih organizacij, kot je naša Jednota. O tem ne maram razpravljati na tem mestu, ker bi se moje poročilo zavleklo. Zapisnik te konvencije bo izdan v posebni knjigi ter lahko pozneje črpamo stvari, katere bi bile nam v korist. Drugi dan je bila skupna seja vseh delegatov in delegatinj. Okoli 260 zastopnikov je bilo navzočih. Seja je bila otvorjena s pesmijo “America* in “God Save the King.” Sledili so pozdravi mestnega-zastopnika, provinčne-ga zastopnika, canadskega bratskega kongresnega zastopnika, kakor tudi pozdrav od zastopnika American Life Convention. Sledila so poročila eksekutivnih odbornikov narodnega bratskega kongresa, nakar so sledila poročila različnih pododsekov ali sekcij, ki so se nadaljevala tudi pri popoldanski seji. Zvečer se ,ie vršil skupen banket, kot je pač to navada pri vseh konvencijah. Tretji dan se je nadaljevala konvencija. Poročali so odbori, ki so imeli nalogo, da naštudirajo vprašanja, ki se tičejo naših podpornih organizacij. Disku-zije feo važne in zanimive. Dobro je za nas, da so vse zabeležene. Iz njih se lahko učimo. Nato soi bile volitve. Popoldne je bila konvencija gost organizacije Independent Order of Forester. Organizacija je preskrbela, da so si vsi dele-gatje in delegatinje ogledali mesto Toronto, nakar se je vse prepeljalo v mestece Oakville, Ont., kjer ima omenjena organizacija dom za svoje članske sirote ali otroke brez starišev. četrti dan so prišla poročila vseh konvenčnih odborov. Konvencija je ista vsa sprejela, kakor je to navada na ameriških konvencijah. Sledila je inštalacija novoizvoljenih uradnikov in zaključek seje. Menda je prvo vprašanje sedaj, ali so potrebne konvencije National Fraternal Gongess-a. Jaz sem vam že poročal, da so potrebne konvencije državnih bratskih kongresov ter vam tudi navedel vzroke in potrebe. Prav tako je potreben narodni bratski kongres, da stoji kot posre- i dovalec med bratskimi organiza- : licijami in postavodajalci različnih držav. Dobri so državni kon-: greši in narodni kongres, da se i tu izmenjavajo mnenja posa- - meznih organizacij, da se tukaj stavijo vprašanja, katerih se ne - more rešiti v krogu domače or- - ganizacije. ; Na konvencijah bnitsldh kmi- - gresov se spozna pravo nazira- - nje bratskega udejstvovanja pri . drugih ameriških podpornih or-x ganizaci^ah. Mi se precej l^či- - mo od njih. V gotovih ozirih bi i jih morda smeli posnemati, vi .[drugih bi se lahko oni nekaj na- - učili od nas. Zapazilo se je, da e so gotovi govorniki podčrtavali, e j potrebo, da naj vse takozvane i. bratske organizacije ostanejo v i- delokrogu pravega in resnične-; i- ga bratskega zavarovanja in naj i- ne feilijo preko meje zavaroval-einih ameriških družb. Enako po-[-j stopanje nas napravlja slične zavarovalnim družbam, zakar t-i tudi državne postavodaje hoče-:e i jo naložiti davek na bratske pod-njporne organizacije. Zapazil sem, da so naše jugoslovanske podporne organizacije res prave bratske, humanitarne in samaritanske skupine ter da se ločijo od večjih ameriških “bratskih organizacij.” To je dalo tudi povod, da se je ustanovil American Fraternal Congress, ki bo skušal enake nedostatke popraviti ter nuditi vsem organizacijam enako in splošno pomoč. Naša Jednota je postala tudi članica American F r a ternal Congress-a in bodočnost bo pokazala, koliko dobička in postrežbe bomo imeli od obeh kongresov . Jaz sem hvaležen glavnemu odboru, ki me je poslal na ta kongres. Veseli me, ker zainteresiran sem že dolgo vrsto let v bratsko podporno zavarovanje v Ameriki. Vsako znanje, ki ga pridobim, ne bo služilo meni, ampak ga bom skušal udejstvovati pri mojem delu za izboljšanje in popolnost moje in vaše Jugoslovanske katoliške jednote. Na podlagi pridobitve tega znanja bom skušal v bodoče v posameznih člankih razmotri-vati posamezne dele opisane konvencije v Torontu, Ontario. DOPISI Canonsburg, Pa. — K moje- 5 mu zadnjemu poročilu o praznovanju 40-letnice pri društvu ^ Bratska sloga, št. 149 JSKJ, naj n mi bo dovoljeno dati nekaj po- j, pravkov oziroma dodatkov. Ne veil? ,da-li sem dvakrat zapisal v Paul Bartel in izpustil Paula £ Oblockra, ali kako se je zgodilo. (j Naj bo tem potom popravljeno, da se je prireditve udeležil tudi sobrat Paul Oblock, drugi glavni v podpredsednik JSKJ, in je imel kratek govor. Za sobrata Mikca, v glavnega porotnika, sem bil pa ^ čisto pozabil, ko sva večkrat sku- r pa j. Sevfeda je bil na tej prireditvi tudi on navzoč. Saj se ude- s leži večkrat tudi prireditev drugih naših društev. Glede sobrata Andrewa Milavca, 4. glavne-j z ga nadzornika, pa naj bo ome-| njeno, da se je zadostno oprostil. Pripetila se je bolezen v družini in je moral iti z bratom k zdravniku, potem je bilo pa prepozno priti nazaj na prireditev. Udeležil pa se je drugo ne- . deljo zvezinega piknika v P^res- J to, Pa. Tudi sobrata Oblock in ^ Mikec sta bila na pikniku v Presto navzoča. Toliko popravka 0-ziroma dodatka k mojemu »ad-njemu poročilu. Bratski pozdrav! ^ Martin žagar, tajnik društva št. 143 JSKJ. j Pittsburgh, Pa. — Ker le ma- j lokdaj pride kakšen dopis iz našega kraja oziroma ©d društva št. 12 JSKJ, sem se jaz namenil j podati v javnost, dokler še sonce j sije za leto 1988. Prvo, kar mi. je poročati, je žalostna vest, da j je neizprosna smrt ppbrala iz I naših vrst dobrega člana Franka ) Derganca. Preminil je po kratki bolezni v ljajlepši moški dobi, ^ star okrog 40 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, hčerko, mater, brata in nekaj drugih so-rodnikov. Bil je priljubljen med sobrati ter med drugimi rojaki in znanci, ki so ga osebno poznali. Pokopan je bil po katoliških obredih dne 3. septembra, ravno na njegov 40. rojstni dan, katerega ni živ dočakal. Naj mu bo lahka ameriška gruda in naj mu bo ohranjen blag spomin! Kar se tiče društvenih aktivnosti, niso nič kaj posebno ugodne. Vedno vidim v dopisih tisto staro pesem, ki jo pojejo tajniki in tajnice: “Prihajajte bolj številno na seje! Plačujte bolj točno vaše asesmente!” Tol je že . stara pesem, ki bi veljala tudi za naše društvo. V odraslem oddel- I ku nas je 118 članov, pa nas pride na sejo 10 ali 12, in v tem številu so še društveni uradniki všteti. Kje so pa drugi? Ali nista naše društvo in Jednota toliko vredna, da bi-žrtvovali zanjo vsaj eno uro časa na mesec? Res • i žalostno. vKar se pa tiče netočne-■ jga poslovanja, je pa v mnogih .kkrajih tega kriva depresija. Ako ni kvodra pri hiši, je težko plačati asesment. Se pa tu in tam najdejo tudi nagajivi člani, ki prinesejo asesment tajniku prav zadnjo minuto, ko so že mesečni računi spisani in v redu. Taki člani se menda ne zavedajo, da povzročijo s tem tajniku in blagajniku stinosti in izredno delo. K temu naj mi bo dovoljeno staviti par važnih vprašanj. Kaj moremo od Jednote pričakovati, ako zbolimo tekom suspendaci-je? Drugič, kaj bodo naši sorodniki ali dediči, žena ali nedorasli otroci porekli, ako naglo smrt pobere družinskega očeta ravno v času popolne suspendacije ali črtanja iz Jednote? Bratje in sestre, to so vroča vprašanja, ki jih moramo na vsak način upoštevati, ker so nam edino v korist. To naj za danes zadostuje. Bratje in sestre naj mi oprostijo, ako kateremu v kakem oziru ta dopis ne ugaja. Napisal sem ga na podlagi očitnih dokazov iir izkušenj. Predno pa za-Iključim ta moj skromni dopis, naj podam še par “resničnih” vsem rojakom in znancem, ki še niso in ki odlašajo s pristopom k naši dobri podporni organizaciji J. S. K. Jednoti: “Dolgost živl jenja'našega je kratka. Dost’ znancev že zasula je lopata; al’ dneva ne pove nobena prat’ka!” “Na vrsto pride tudi bogatin, ki skladal je na kup blago; ki mu najljubše je bilo le srebro in zlato.” “Pa prišel bo za njega čas, za vedno bo odšel od nas. Med reve ži nikol’ ni bil, da bi dobrote iim delil.” “Prva je Jednota bila, ki nam dobrote je delila; mnogim vdovam in sirotam solze je sušila.” “Naj Jednoti sonce sije, zlati venec naj jo ovije, da bi ostala, kot je dozdaj, še mnoga leta — na vekohiaj!” Bratski pozdrav vsemu član stvu J. S. K. Jednote! Frank Kroshel, zapisnikar društva št. 12 JSKJ VLADIMIR LEVSTIK: 1 Hilarij Pernat ------- V naslednjem je naveden kratek odlomek iz daljše V. Levstikove 'povesti “Hilarij Pernat.” V tem odlomku je zanimivo opisano, kako ji bila ob prevratu v malem mestu Slovenije proglašena Jugoslavija, kako se je izmed vse skupine tamkajšnjih izobražencev izkazal za edinega pravega revolucionarja stari, bolehni profesor Hilarij Pernat. (Op. ured. N. D.) Profesor se ni ukanil za več neg;o za dobršen mesec dni. Vsaka pošta je prinašala z bojišč vesti o “naših zmagah,” kakor se je predrzno izražal Hilarij Pernat. Tudi največjim dvomljivcem so se odpirale oči; celo doktor Balant je zdaj izprevi-del, da ne bo kmalu nikogar več, ki bi se pričkal s “Serbi” zastran dinastije. Za mizo naših veljakov so se oglašale vsak večer po-gumnejše 'besede. Hindenburgo-va linija je bila izbrisana s površja zemlje, najezdniški zid preko Balkana se je majal — in striček Hilarij je triumfiral. “Nu, ali nisem pravil?” se je košatil pred poslušalci, “Da, antanta! Da, naši dobrovoljci! . . . Nu, živela Jugoslavija! Vrag naj vzame vse, kar je zoper njo! . . .” Ko pa so prišli poslednji dnevi oktobra in je zagrmel širom zemlje velike “Ite, missa est!” — se je mahoma zazdelo, da stari revolucijonar ne bo več utegnil pozdraviti Milana in zaživeti novega življenja. Bili so to vobče čudni dnevi; tako čudni, da bi se bil malokdo spomnil Hilarija Pernata, ako ne bi bil na višku dogodkov sam opozoril nase. Nemir in napetost sta tako narasla, da si imel neprestano občutek dušfeče so-parice .kakršna tlači svet pred nevihto. Ljudje že niso več vedeli, kaj delajo in kako žive. Ne-jkateri so godli kakor divji sršeni, vsak trenutek pripravlje-! j ni, da se spoprimejo s komerkoli na življenje in smrt, drugi so pi-ili kakor iz uma in tretji — nu, tretji so umirali za hripo, ki je prav tedaj z zavihanimi rokavi kosila pri nas. Doktor Balant j iili je ob pomoči duhovnih gospodov neutrudno spravljal na boljši svet in vranci pogrebnega zavoda so jih vozili na pokopališče ,ne da bi se bil kdo razen naj bližjih sorodnikov Bog zna kako upiral njihovemu nestan-ku. “Umiranje je bilo tako priljubljeno” — ali ni urednik našega lokalnega lističa nekje zapisal teh besed? Prav nič izrednega se ni zdelo, da je smrt med štiriletno krvavo košnjo razširila svoj obrat in segla z bojišč na zaledje! Tudi omizju strička Hilarija ni prizanesla. Vsak teden je izbila komu kozarec iz roke. Dva ali trije stebri tovarištva so že ležali v grobovih; ostali so bili 1 kandidatje-'hudobne bolezni ali pa rekonvalescenti e po njej. Ravnatelj Rožič in notar, ki sta s težavo ušla njenim krempljem, sta yse večei'e krehaje čakala prilike, da bi kratkočasila družbo z zgodbami svojih nadlog. Toda nihče ju ni poslušal; brez grenke žalosti so trkali v spomin umrlih, kimali živim in govorili o bolj zanimivih stvareh. Hilarij Pernat je mrzil la-mentacije. On, ki si je nedavno še izbiral grob, je zdaj odklanjal vsak pogovor o bolezni in smrti. Nedopustno se mu je zdelo ,da bi stala njiju senca med njim in med izpolnitvijo, katere je pričakoval. Toda čim bolj u . i j e otepal misli na morilko, ten ■ bliže mu je bila za hrbtom. Pra\ I i tedaj, ko jo je najbolj zanika-s1 val, je krečila nad njim svoj( - vroče roke,'izbi raj e trenutek, dj -Jbi ga pograbila. -1 Večer pred prevratom je osta -ivsem članom omizja še dolgo 1 II spominu. Striček je bil progi a i’sil, da mora vihar izbruhniti 1 Inekaj dneh; vsa znamenja so bi ODMEVI IŽ RODNIH KRAJEV ;0 j,,. th ba . . . Spremite me.” 1 “Kam?” se je ustrašil Kolo-{vratar. “V staro šolo? Ali se j j vam meša? ... Ne, ne!” je klatil .okoli sebe. “ženo imam in otrobe! Nikarite, profesor — stojte : _______________________________ i Ah, saj je naposled vse eno ... Naj me umore .. Potem je postala nestrpna: “Zakaj se ne oglasi? Ne sliši, da jo kličem?” Pričela je še bolj naglo dvigati in spuščati vrv, premikati jo na levo in na desno, da je zapestnica divje udarjala ob gladki mramor in zvenela. Tedaj se je nenadoma prikazala iz okenskega okvira ženska glava in se radovedno ozrla navzgor. Nefteta bi bila od razburjenja kmalu omahnila in telebnila v globino. Le s težavo se je zbrala in zaklicala prijateno, komaj slišno: “Princesa princes, si ti?” “Kdo.me kliče?” je odvrnila glava v okviru okna. “Evalasta?” je vzkliknila Nefteta. “Da. In kdo si ti? Kaj želiš v pozni temni noči?” “Tiše!” je dejala Nefteta. “Vse eno je, kdo sem, samo da veš, da sem tvoja prijateljica. Ne ljubiš velikega, upiraš se mu in trpiš, ker si ujeta. Glej, jaz prihajam, da ti pomorem. Ker me Ilaja in evnuhi ne puste do tebe, sem te poklicala od tu. Hočeš?” “Če si zares moja prijateljica in so tvoji nameni iskreni, bodi pozdravljena, kdorkoli si že. Hvala ti, neznana! Toda kakšna je tvoja moč, da bi mogla pomagati?” “Pobegni!” je zašepetala Nefteta v globino. “Kako? Kod?” “Zasnovala bom načrt. Sprejmeš?” “Poznaš mojega brata, princa Aftagada?” “Poznam, princesa princes.” “Te pošilja on?” “Ne.” “Govori z njim! Povej mu, da trpim in ne bom vzdržala.” “Sporočim mu. Samo odgovori mi na vprašanje: Hočeš pobegniti, se vrniti v domovino svojega očeta, kralja kraljev?” “Hočem.” “Dobro. Potem me pričakuj jutri ob tem času pri oknu. Sporočim ti svoj načrt. Poskrbi, da boš v sobi sama in varuj skrivnost najinega pogovora.” “Zaupaj mi, neznana prijateljica!” je dejala princesa. “In hvala ti.” “Hvala tebi, princesa princes. Lahko noč!” “Lahko noč!” Evalastina glava je izginila iz okenskega okvira in Nefteta se je dvignila. Odvezala je zapestnico in si jo zopet nataknila na roko; vrv je zvila in si jo zataknila za pas. To je storila še v zadnjem trenotku, kajti prav tedaj se je pojavila izza ogla na tesni ploščadi senca okromnega evnuha z dolgo sulico v roki. Ko je zagledal Nefteto, je obstal, iztegnil sulico proti njej in zaklical z ostrim glasom: “Kdo si?” “Favoritka Nefteta,” je odgovorila deklica samozavestno. “Milost, gospodarica!” je pozdravil evnuh in nadaljeval uradno: “Kaj delaš tu?” “Glava me boli, prišla sem na zrak, da mi jo ohladi in razbistri.” “Slišal sem govorjenje. Kdo je govoril?” “Jaz.” “S kom?” “Sama s seboj. Učila sem se nove pesmi, da jo povem velikemu.” “Zakaj se učiš tu in zakaj na glas?” je vprašal evnuh nezaupljivo. “Učiti se smem kjerkoli hočem,” je odgovorila jezno. Njen glas je zvenel ukazujoče: “Od kdaj je favoritki Nefteti prepovedana gibati se svobodno po tej palači?” “Milost, gospodarica!” je odgovoril v zadregi evnuh. “Dobili smo stroga naročila ... zaradi princese iz dežele večernih gora. Straže so potrojene. Nihče ne sme v bližino njenih soban.” “Tu vendar nisem v njih bližini,” je vzkliknila Nefteta s ponarejenim, nebrižnim, skoraj smejočim se glasom. “Pod nami so, v tretjem nadstropju.” » “Vem," je odvrnil evnuh. “Toda naročeno nam je.. “Dobro veš, kolikokrat sem ob tihih večerih prihajala sem gori, strmela v zvezde in sanjala. Kako lepo je sanjati.. “Ne vem, gospodarica.” “Nisi nikoli sanjal?” "Ne.” “Revež.” “Ne vem.” “Da, ti ne veš. Ne veš kaj je ljubezen, hrepenenje, sen o sreči, silni, bajni, omamni kakor vino. Pohabili so te še otroka, da nisi mož.” “Evnuh sem, gospodarica, stražar te palače. To je moja služba. Vrni se v svoje sobane.” Nefteta si je naglo snela dragocen obesek z vratu in ga potisnila evnuhu v roko. “Smiliš se mi. Sprejmi dar. In ne povej nikomur, da si me našel tu. Toda rada pobegnem v samoto tihe noči, tako rada sanjam. Ta prostor ljubim, ker sem tu vsa prosta in svobodna.” “Hvala ti, gospodarica!’'’ je vzkliknil stražar in se poklonil “Dobra si, kakor moja mati, ki živi daleč daleč od tod v deželi jutrnjih planjav, nesrečna mati, ki jo nikoli več ne bom videl. Samo ona je bila tako dobra, kakor si ti, gospodarica. Hvala ti, tisočera hvala za besede in za dar. Mislil bom nate in molil, da te veliki Ra ohrani v blesku in sreči. Tvoj najvdanejši sluga sem, gospodarica!” “Ne zahvaljuj se mi! Ni vredno,” je dejala favoritka. “Zasmilil si se mi, ker si tako pohabljen, ker nisi mož... Lahko noč!” Okrenila se je in naglo izginila za oglom in skozi ozka vrata v notranjost. Evnuh je strmel za njo in čustvo sreče je prepajalo vse njegovo bistvo. “Ona, velika, je govorila z inenoj tako prijazno, kakor s tovarišem, prijateljem...” je mislil. “Podarila mi je dragocen obesek ... meni... evnuhu ... Veliki Ra blagoslovi tvojo pot in hodi, kamor in koder hočeš. Kaj me briga .. Potem je odšel dalje in premišljeval, koliko pijače in drugih Princa Aftagada je zajel čar Semisirisa kakor pajek muho v svoje široko razpredene mreže. Bil je mlad in svoboden, mimo tega še tujec, druge polti, eksotično hrepenenje mladih, ljubezenskih pustolovščin žejnih žensk. Tatana ni bila edina, ki je ponorela za njim; skoraj vse plesavke, ljubimke in druge dvorjanke so se ozirale za princem, iskale njegove bližine, njegovih pogledov in besed. V razkošju so mu potekali dnevi, da ni mislil veliko na svojo daljno, siromašnejšo domovino. Spominjala ga je vse preveč,utesnjenih razmer in očetovega gospodstva, ki je bilo trdo, neizprosno in niti njemu, bodočemu kralju kraljev, ni dovoljevalo svoboščin, kakršnih so bili v srcu deležni celo nižji dvorjani. \ 1 * , Njegov vzgojitelj in vodnik, pisar Azuris, je bil veseljak in ga je sam seznanjal bolj z uživanjem življenja, kakor z učenostjo. Le malo je bilo ur, ki jih je Aftagad posvečal modrosti Semisir-cev. Stanoval je s svojimi služabniki in sužnji v palači, ki je stala tik velike terasne zgradbe, v kateri so bile knjižnice, učil-, nice in delavnice vzgojiteljev, filozofov, astronomov, svečenikov, pisarjev, pesnikov in drugih mož duha. Tam je domoval tudi mladi Asarhadan, sin faraona iz dežele jutrnjih planjav, vazala Semiša Ofirisa. Kakor Aftagada, tako je bil tudi Asarhadana j poslal njegov oče v srce sveta, da se pokloni faraonu faraonov in izmodri v krogu semisirskih modrecev. Njegov vzgojitelj in vodnik je bil pesnik Sorbalis, drugi veseljak in lahkoživec, oboževalec dvornih in tempeljskih plesavk ter zaupni prijatelj Ankamisa, višjega duhovna svetišča na Gori prihoda. Na večer pred praznikom svetega Ibisa so bili v najvišjem svetišču zbrani vsi, Azuris, Sorbalis, Ankamis, Aftagad in Asarhadan. Ko se je Aftagad izgubil s Tatano v skrivne sobane, so si njegovi vzgojitelji poiskali najlepša dekleta, plesali z njimi, se šalili in jemali njihovo radodarno ljubezen z obema rokama. Samo mladi faraon Asarhadan je bil nenavadno zamišljen in pust. Ko je med množico veseljakov zagledal Ofirijo, ga je prevzelo nemirno čustvo, da je pozabil na svoboščine praznika, plesavke in vso svojo okolico. Obstal je in sledil z očmi krasni hčerki faraona faraonov, ki je plesala s svojim bratom Semisom Isisom. Zdelo se mu je, da je še lepša in veličastnejša kakor takrat, ko jo je videl prvič in vztrepetal pred njeno pojavo. Podzavestno čustvo, ki ga je omamljalo že prej, mu je tedaj nenadoma postalo zavestno. Spoznal je, da jo ljubi. To spoznanje ga je vsega pre-, vzelo, pretreslo do dna in spremenilo. Naenkrat ni bil več prejšnji I neskrbni, vedri in razposajeni. Asarhadan. Premišljeval je samo, kako bi se ji približal, kako bi ujel vsaj kratek njen pogled, vzbudil vsaj za hip njeno zanimanje. Ko je opazil, da je faraon Semis Ofiris zapustil svetišče, se je ojunačil. Preril se je skozi vrvečo množico do mladega para in se v bližini naslonil na steber. Rdeči plamen žrtvenika mu je razsvetljeval pravilni, mladeniško lepi obraz in se utrinjal v njegovih živih, črnih očeh. Morda je prav ta blesk opozoril nanj kraljico njegovega hrepenenja. Izpustila je svojega brata in se mus približala. Asarhadan se ji je globoko poklonil in pozdravil. “Pozdravljen, sin faraona iz jutmje dežele!” je dejala. “Zakaj samevaš na praznik svetega Ibisa, ptice krvi in zaljubljene mesečine, in zakaj je zamišljen tvoj mladeniški obraz? Te ni izbrala nobena naših mladenk?” “Milost, o velika, najvišja!” je vzkliknil Asarhadan zmedeno. “Umaknil sem se jim; hotel sem ostati sam.” “Ni ljubezni v tvojem srcu, mladec? Niti danes ne?” “Kdor ljubi sonce, o velika, ga ne zanimajo zvezde, ki po-temne v silni luči in postanejo nevidne njegovim očem.” “Skrivnostne so tvoje besede. Kako naj jih urnem? Kdo je, ki ljubi sonce, in kdo je sonce, ki ga ljubi?” “Preveliko je tvoje vprašanje, najk rasnejša roža iz vrtov Semisirisa. Tvoj suženj ti ne more odgovoriti.” “Si ti, ki ljubiš?” “Sem, gospodarica.” “In kdo je sonce, ki ti je zatemnilo naše zvezde, d^ jih več ne vidiš?” “Milost, najvišja! Nema morajo biti moja usta. še smrt jim ne bi smela izvabiti besede.” “Ne razumem te. Jaz sem več ko smrt, ker sem življenje.” “Vem, labodka bela, in vendar te prosim najvišje milosti: ne ukazuj mojim ustom govoriti! Razblinil bi se čar, ugasnilo bi sonce in strašna bi bila noč, ki bi zakrila mojo mladost.” “Tako velika je skrivnost tvoje ljubezni? Zavidam ji, ki jo ljubiš. Je lepša kakor jaz?” “Lepa je tako kakor ti, najlepša.” “Praviš mi ‘najlepša’,” kako morem biti, če je na svetu šo druga, ki je enako lepa? Ne,, lepša je, čutim, da je lepša, vem kajti če ti sije še tu ko sonce, je zatemnila tudi mojo zvezdo.” “Ni je zatemnila, ker ni zvezda.” “Kaj je tedaj?” “Sonce..je zajecljal Asarhadan, prebledel, vztrepetal in 'povesil oči. Zavedel se je, da ga je Ofirija premamila s svojimi vprašanji in ga ujela. Tudi ona se je zdrznila. Spoznala je, da ljubi njo in ga je s svojo ljubosumno radovednostjo pritirala v izpoved, do katere se nikoli ne bi bil ojunačil. A še tisti hip so se porodila v njej velika, čisto nova vprašanja: “Zakaj sem se mu približala? Zakaj sem ga spraševala? Kaj mi je? Ali se zanimam zanj? Mi je več ko drugi? Ga ljubim? i Ljubim? Se nikogar nisem ljubila. Neznano mi je bilo to čustvo. Zakaj? Mar zato, ker sem hči faraona faraonov? 1° vendar, ali nisem ženska? Ali ne spi v meni hrepenenje, ki mi ga oznanjajo druge? Morda je le prikrito, zatrto in bi ga bilo treba samo predramiti. On me ljubi. Prvi, ki mi je to povedal • • •” Zastrmela se je vanj z izprašujočim in tehtajočim pogledom obenem. Opazovala je njegov obraz in čustvo ugodja je napolnilo njeno dušo. , “Lep je ...” si je dejala, “in ljubi me ... sonce sem mu, ki zatemnjuje zvezde. Kako čudovito je vse to ... nerazumljivo .. Asarhadan je dvignil pogled. Ofiriji je zasijala iz njega bolest brezupnega hrepenenja in jo zaskelela. Zasmilil se ji je, da je dejala na glas: “Ubošček ...” “Milost, najvišja, sonce sonc,” je zajecljal mladenič. “Odpusti mi mojo predrznost! Saj nisem hotel; Premotilo me je.. (Dalje prihodnjič.) Ištt m ?fihod Mrušl ^ vrši °veri; •v C1 dere lavi m lo 2. c til«11.111. a P V lfl‘ce. > Petje “Tr i ‘len - nik, grabeč za pištolo, iknall’ Sie nieder!” . . . Striček Hilarij je pomirt« - če mahnil z roko. ug» ‘'Svarim vas,” je deja >n i kor v nenadnem nav^all«'jj8 je ) potegnil rutico iz žepa. ‘j’ 1 - podminirana, mesto 0) ^s - po oddelkih narodnih s1 ^ strojnicami in top<)Vl- - vzdignem rutico — ako ]iaj, . strel —• ali ako se začuje ^ J i j manjši sumljivi hrup ^ ^ poslopje v zrak in naše ce - rijo na juriš! . . .” (Dalje prihodnjič-)__-^H LEO ZAKRAJŠEK L-j GENERAL TRA]E i SERVICE, lNC’ 302 EAST 72nd STREeTI * «* V NEW YORK, N. *• nSlrff 11 Potniška pisarna, z(lS ° ^ e parobrodnih družb. N of1,1' ^ drugi posli v zvezi s 1,1 i]Jem' n Cene denarnih posili" *«15 50 h za $ 5.00 200 Din | za $ ,o0.W za 11.65 500 Din | za 12.500 Wj za 23.00 1000 Din | za 29.»« 1000 Pr n za 45.00 2000 Din | za 57y )- Pošiljamo ludi v TJ. S. P* slučaju nujnosti izvršujemo 11:1 ^10. s brzojavnenMiisn^ > SVILNATE ZASTAVE, sj°Vteye. ,0 ske zastavne trakove z re- f nimi napisi, prekoramnice galije. „]atni' -- URE, prstane, demand. ln Z, I no in srebrnino, dalje Ze Sparton radio i.t.d. i Vzorce in pojasnila P0*1 brezplačno. rr’ IVAN PAJK (PlKE) 24 MAIN ST., CONEMAUGH, Atleti Mn 4 :iiiio d Vuk avo Hem K za Boga svetega! Saj niste zbla- i zneli!” Striček Hilarij ga ni poslušal, želja, da bi osramotil te “copa- ■ tarje,” ga je bila obsedla do než^ nosnosti. Hitel je, kakor da mu gori petami. Kasneje je dobro j pomnil ,da spotoma sam ni ve-j del, kaj prav za prav hoče in kako naredi svojo stvar. “Kaj jim porečem?” je mr-! mral. “Takole sam . . . vraga ... 1 Prekleti notar! Nu, pokažem jim! . . .” ‘ Vsekako se je ponujala prilika, da umre junaške smrti. Za-; kaj pa ne? Razburjenost, ki ga, je napadala td dni, ga je nesla :1 naprej kakor vihra. Tik pred ! zadnjim vogalom je srečal pet-; Enajstletnega dečka, ki se je podstavljal s trobojno kokardo. “Daj jo meni!” mu je velel, j “Tako . . . Zdaj skoči na magis-l itrat in reci, naj pokličejo stražo ipod orožje. Pernat zahteva ,reci. ■ Marš!” S kokardo na prsih se je čutil; |bistrejšega. Vojnik pred šolo jej , naperil puško: / “Halt! . . “Komandanta!” je odgovoril Hilarij Pernat s tako odločnim , glasom, da sjp je sam zavzel, i Starikav hauptmann je prigo-t drnjal na prag. i “Sie wuenchen?” je zarežal in f srepo uprl oči v prišlečevo ko-. kardo. Trenutek, da se striček izkaže, j je bil prišel. * “Narodni svet,” je izpregovo-! ril, čudeč se lahkoti, s katero so k mu prihajale besede na jezik, “narodni svet me pošilja samega in neoboroženega, v dokaz, da se želi ogniti krvolitja . . .” “Krvolitja! ?V je zatulil stotnik. “Ja Kruzifixdonnerwetter, j list d en n die Bande toll gewor-den? . . .” . • “Soška armada beži,” je nada-. ljeval Hilarij Pernat. “Dežela J je proglasila neodvisnost. Oblast je prevzela narodna vlada, ki razpolaga s svojimi lastnimi . bojnimi silami. Prišel sem, da 5 vas v njenem imenu pozovem na 1 predajo.” .' “Ustrelim vas!” je kričal stot-1 1 Važno za vsakoga KADAR pošiljate denar v stari kra) | KADAR ste namenjeni v stari kra): KADAR želite koga lz starega kraja : KAKI č prodajamo za vse boljše parnike po najntijl ceni ln seveda tudi za vse Izlete. Potniki so z nailm posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke Izvršujemo točno Id zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za | 2.55 100 Din 7,a $ «.:!5 Hit) Lli Za 5.U0 200 Din Za 12.25 200 Lil Za 7.20 300 Din Za 2».5» 500 Lir Za 11.65 500 liln Za 57.00 1,000 Lir Za 23.00 1.000 Din Za 112.50 2.000 Lir Za 45.00 2,000 Din Za 167.50 3,000 Lir Ker se cone sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno ln Izvršujemo Izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam. predno se drugje poslužlte, za cenev ln pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York, N. Y. August Kolla11^ G419 ST. CLAIR Cleveland, Oi,‘o0a v Slovenskem N»r‘ listke PRODAJA parobrodne vse prekomorske Par ^ ^ POŠILJA denar v staro ce- vino točno in po dne nah; OPRAVLJA notarske P°sle' , tud* J" Hollander ima v za,oe* ke. goslovanske zna1" m ¥ L 0 6 ^ V tej PoS fedef’J' zavarovane do 55,000.00 V° £0tV° Savings & Loan Insurant ^ ration, Washington, Sprejemamo osebne in di' vloge- . 3Cio Plačane obresti p° q0. St. Clair Savings & 56i« 6235 St. Clair A%cnue l,E° - n n< Se ev< NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V “““,E ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine. Unijsko delo—zmerne cene 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Oh^ SPOMIN NA STARO DOMOVINO u Naš. K JI RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, 'V velikosti 5x7V2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Nn|ver|a zalotja slovenskih Mito v /lineriki! V knjigarni Glasil Naroda’^ lahko dobite vsakovrstne slovensko knjig6^ naših priznanih pisateljev: Cankarja. Tavčarja, Jurčiča, JPreglja, Kmetovo,, Milčinskega, itd. ^ V zalogi imamo] prevode del svetovnoznanih mojstrov Gospodarske, gospodinjske in pouon«, knjige v . . Igre," pesmi, zemljevide.^ Ljubitelji lepe knjige naj pišejo P,* cenik knjig, ki' jih imamo v zalogL '% tf,j( 1 iz Je, V h(y nn< L% hi 'i T 'V IH H h ■!(, K |% ba p h) K 11 i b r \ i