OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 213 memoarskih del, vedno težje zakriva. K temu je nedvomno pomembno pri- spevala tudi avtorica pričujoče knjige s svojim znanstvenim pristopom. andrej r ahten r enato p od Bersič: Jeruzale M OB sOči (Ju DOVska sku PNOsT Na gO riške M OD 1867 DO DaNes) . Študijski center za Narodno spravo Ljubljana, Goriška Mohorjeva družba Gorica in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor – Ljubljana 2017, 510 str. Raziskovanje in proučevanje zgodovine Judov na območju današnje Slovenije, še posebej v obmejnem prostoru Itali- je in Slovenije, je bilo doslej dokaj po- manjkljivo in premalo celovito. Slednje velja zlasti za slovensko zgodovino- pisje. Med dosedanjimi obravnavami oziroma objavljenimi raziskavami o Judih je treba ločiti med historiogra- fijo in pristopi k njim. Ta se ukvarja z raziskovanjem Judov na splošno v sve- tu oziroma v Evropi in raziskavami o Judih na Slovenskem. Slednjih je bilo do sredine 80. let preteklega stoletja bolj malo, po tem obdobju pa lahko zasledimo nekakšen preporod objav s tovrstno problematiko, predstavljenih z vidika tako zgodovinskih kot tudi so- ciološko-antropoloških raziskav. Tako je goriška judovska skupnost doživela vrsto obravnav v italijanskem zgodovi- nopisnem kontekstu. V endar so ostajali Judje v Trstu in Gorici predvsem gle- de obravnavanja srednjeveških študij obrobno področje tudi za italijansko zgodovinopisje. Stanje se je izboljšalo v zadnjih tridesetih letih, ko so nasta- le nekatere temeljne študije o judovski prisotnosti na tleh Goriške, Tržaške in Furlanije. Gre torej za območje, ki je bilo v preteklosti zelo povezano z osre- dnjim slovenskim prostorom. Zato je knjiga zgodovinarja mlajše generacije dr. Renata Podbersiča, ki je v začetku le- tošnjega leta prišla na slovenske knjižne police, nov dokaz, da lahko slovenski znanstveniki in raziskovalci veliko pri- spevamo k evropskemu in svetovnemu proučevanju judovske zgodovine, še posebej holokavsta in njegovih posle- dic v lokalnem, regionalnem in širšem prostoru. S tem lahko na najboljši način prispevamo drobne kamenčke v celo- to mozaika, ki še vedno nastaja in se počasi oblikuje v verodostojno podobo preteklosti in zgodovine ljudi in njiho- vih skupnosti, katerih ni več, saj so mo- rali umreti samo zato, ker so veljali za drugačne. In to velja tudi za slovenske Jude, ki si po genocidu med 2. svetovno vojno nikoli več niso opomogli. Ostale pa so njihove sledi, od Koroške do Šta- jerske, od Prekmurja do Primorske. In prav zaradi časa, ki je tako usodno za- znamoval njihove usode, je naša velika strokovna in moralna zadolžitev, da ta del narodne zgodovine končno kolikor je mogoče celovito proučimo, zapišemo in spoznamo, predvsem pa ga vtkemo v trajni zgodovinski spomin. Zgodovi- narji smo za to delo še posebej pokli- cani, in kot nas prepričuje pričujoča knjiga, mnogi kolegi mlajše generacije to poslanstvo dostojno uresničujejo. Dodana vrednost Podbersičeve knji- ge je prav poglavje o holokavstu, saj zgodovina holokavsta v Sloveniji kljub 214 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/1–2 množici različnih del v zadnjih dveh desetletjih in pol še ni bila v celoti iz- povedana. Prav lokalne in regionalne študije ter kasnejše znanstvene anali- ze in historični zapisi o usodah posa- meznih judovskih skupnostih (v tem primeru Goriške) veliko prispevajo k nastajanju sinteze o tem najtemnejšem poglavju človeške zgodovine 20. stolet- ja nasploh. Slovenci smo namreč bili še do nedavnega trdno prepričani, da je holokavst nekaj, kar nas ne zadeva, saj ga nismo doživeli in se je dogajal daleč stran od nas, v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih tam daleč na vzhodu, na Poljskem … Slovenija zato s tem naj ne bi imela nič. To seveda ne drži! Tudi holokavst nad slovenskimi Judi je del slovenske zgodovine, ki jo moramo temeljito, celovito in objek- tivno raziskati, rekonstruirati in na- pisati neobremenjeno, tako, da jo bo mogoče dojemati kot del zgodovine holokavsta v srednji in jugovzhodni Evropi. Zaradi maloštevilne judovske skupnosti pred vojno na Slovenskem so bile posledice holokavsta toliko večje in za slovenske Jude dramatično usodne, saj si zdesetkana skupnost po holoka- vstu ni nikoli več opomogla. Povečano zanimanje za šoo – kot v znanstvenih krogih vedno pogosteje in bolj pravil- no poimenujemo holokavst – je vse bolj navzoče tudi v modernem slovenskem zgodovinopisju. Dragocen prispevek k temu je tudi nova knjiga Renata Podbersiča z neko- liko nenavadnim naslovom Jeruzalem ob Soči. Poleg nekaterih drugih knjig s podobno tematiko je zagotovo do- bra popotnica za ohranjanje trajnega zgodovinskega spomina na eno najbolj zavrženih dejanj v zgodovini človeštva, na čas, ko so »ljudje jedli ljudi« in ko so morali drugačni preživljati »pekel na zemlji«. Upajmo, da v času global- ne krize in nepredvidljivih posledic zaostrovanja razmer ne bo znova ušel iz steklenice »duh antiustvarjanja« in da bomo kot ljudje vendarle sposobni pošteno zavreči nove »simbole razčlo- večenja«. Renato Podbersič je torej dal knjigi zelo pomenljiv naslov, ki vsebuje tudi veliko simbolike. V podnaslovu je dodal, da je napisal zgodovino judovske skupnosti na Goriškem v zadnjem pol- drugem stoletju. To je točno in je zgolj izhodišče za delo, ki prinaša mnogo več vsebin kot le zanimivejše paberke iz zgodovine goriških Judov v zadnjem poldrugem stoletju. Po daljšem uvodu in analizi skupnosti, ki je stoletja dajala pomemben pečat Gorici in njeni deželi, nas kronološko seznanja z bistvenimi historičnimi dejstvi – od časa razpada Habsburške monarhije do preganjanja Judov, vključno s holokavstom širom Evrope med 2. svetovno vojno. Ana- lizira in niza kronologijo o Judih in judovstvu, se dotakne pojavov antise- mitizma in sionizma, posebej izposta- vi vzpon nacizma in fašizma in osvetli tragično pot Judov v holokavst. Ta pre- gled zaključi s predstavitvijo sodobne judovske države Izrael. V nadaljevanju preide od splošnega h konkretnemu in celovito predstavi zgodovino judov- skih skupnostih na naših teh. V tem kontekstu dobijo svojo pravo podobo Judje na Goriškem vse do italijanske in kasneje nemške okupacije. V tem poglavju se mi zdi posebej zanimivo izpostaviti biografije pomembnejših Judov iz Gorice. Ko nam avtor razga- lja čas genocida med 2. svetovno vojno, ne zaobide nacističnega krvnika o dila Globocnika (Odilo Lotario Globocnik, policijski general, politik in vojni zlo- OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 215 činec slovenskega rodu, odgovoren za pomore milijonov ljudi v holokavstu in glavni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne). Najbrž o njem in njegovem sodelovanju pri dokončni rešitvi judovskega vprašanja v okupi- rani Evropi med 2. svetovno vojno ni treba posebej pisati. Avtor pa je kljub temu potegnil dobro potezo, da ga je postavil v prostor in čas operacijske cone Jadranskega Primorja, v kateri je imel pri uničevanju Judov (in zavednih Slovencev ter tudi italijanskih antifašis- tov) pomembno, morda celo odločilno vlogo. Poglavje zaokrožajo preglednice judovskih žrtev vojne, ki jim avtor doda še doslej manj znana dejstva in podatke o Judih, ki so bili žrtve fojb. Na koncu izvemo še nekaj zanimivosti o posku- sih obnove judovske skupnosti po kon- cu 2. svetovne vojne, o Judih v Gorici danes in o judovskem pokopališču v Rožni dolini. Še posebej pomembno je, da je avtor orisal usodo tega izjemno dragocenega in redkega ostanka judov- ske dediščine na Slovenskem, saj sta se na naših tleh v bistvu ohranili samo dve judovski pokopališči, poleg Rožne doline še pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi (in nekaj judovskih grobov v Ljubljani). Prava sramota je bila, kaj vse se je dogajalo s pokopališčem in še zla- sti s tamkajšnjo mrliško vežico. Morda bo tudi knjižna objava pripomogla k temu, da bo razumevanje pomena tega enkratnega ostanka judovske dediščine končno le drugačno in da bo tudi lokal- na skupnost spoznala trajno historično in umetnostno-zgodovinsko vrednost tega pokopališča z mrliško vežico vred. Po avtorskem zaključku je knjigi dodan še slovarček manj znanih hebrejskih besed, kar je prijetna osvežitev branja, za njim pa še daljši angleški povzetek in obširen znanstveni aparat z naved- bo tujih in domačih virov, arhivskih in muzejskih ustanov ter množice refe- renčne strokovne literature tako doma- čih kot še posebno tujih avtorjev. Gre za korektno delo o judovski zgodovini, ki je hkrati promocija še vedno preveč pozabljenega slovenskega judovstva in nov dokaz, da je slovenski prostor za- znamovan z judovsko prisotnostjo in svojevrstno identiteto od najstarejših časov dalje, in dejstva, da so Judje na slovenskih (torej tudi na goriških) tleh pustili vidne in trajne sledi. Knjiga bo zagotovo naletela na od- prta vrata in široko pot med bralce, ki bodo lahko tudi s pomočjo zapisanega o goriških Judih in njihovih usodah od najstarejše naselitve do uničenja v holokavstu pobliže spoznali velikokrat še vedno spregledano in pozabljeno poglavje slovenske zgodovine. Sprem- no besedo h knjigi je napisal dr. Egon Pelikan in med drugim poudaril, da je knjiga Renata Podbersiča »metodolo- ško dobro zastavljeno delo, ki temelji na analizi arhivskega materiala, biograf- skih zapiskov in spominov prič. Avtor je uporabil in analiziral široko pale- to domačih in tujih virov, predvsem arhiv sko gradivo, ki ga hranijo arhivi v Rimu, Jeruzalemu, v Gorici, Novi Gorici in v Ljubljani«. Lektoriranje so opravili v Megamomentu, oblikovanje in prelom v Inštitutu Karantanija, knji- go pa je z letnico izida 2017 v 500 izvo- dih natisnila tiskarna Nonparel. Marjan Toš