i
I
GLASILO
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Mladina strada
V	zadnjih dneh smo slišali zelo mnogo besed o ipoložaju naše .mladine — predvsem srednješolske in akademske. Vse časopisje, predvsem režimsko, je bilo polno ugotovitev, da mladina stra-du in uničuje tako z (borbo za kruh velik del svojih mladostnih sil in zmožnosti. Prosvetna oblast je celo sklenila organizirati dijaške kuhinje — vsaj glas je šel po »vsej deželi« o tem.
K vsemu temu bi radi roovedali nekaj misli, ,ki jih prav za prav inismo mogli nikjer najti in slišati, pa je vendar zelo potrebno, da jih ugotovimo in poudarimo.
Ljudje,
ki so odločali o slovenskem položaju v marsikaterem oiziru, pa naj so J® pripadniki te ali one meščanske politi fine ali svetovinomuzx)rske skupnosti, so se šele danes spomnili, da mladina strada. Mladina — vsi tisti, ki simo rasli in se borili z življenjem vsa ta leta — z grenkim nasmeškom sprejema te ugotovitve in priznanja, ki so jim dnevni časopisi dodali zven sentimentalnega socialnega čuta. Desetletja, leto za letom se je mladina obračala preko svojih lastnih podpornih organizacij na	denar-
ne mogotce in dokazovala, da strada, da študira in se za življenje pripravlja v brezupnih razmerah, da uničuje svojo telesne in duhovne sile v borbi za skorjico kruha — vendar je bilo vse zaman. Najrazličnejše bolezni — predvsem pa zvesta spremljevalka 'gladi'. jetika, so se bohotno širile med mladino in mnogi so legali v dobi, iko so bili polni elana in volje do dela, v grob. Leto za letom, desetletja so na vso strani v tisočih romale prošnje, vračali so se pa redki dinarčki kot odgovor na nje. Slovenska mladina more brez zadrege prešteti svoje mecene na prste na roki!
Tragičen položaj, v katerem se nahaja slovenska mladina, Iki je po večini od doma slabo situirana, bomo šele pravilno dojeli in spoznali, če odgrnemo nekoliko zastor v brezvestno špekulativno računanje z mladino in v izrabljanje mladine v najrazličnejše, večinoma ijiolitifine namene!
Ce bi pregledali strukturo naše sloh vensko srednješolske in akademske mladine, bomo spoznali takoj pomembno dejstvo: večino našega inteligenčnega naraščaja namreč tvorijo otroci malih ljudi, kamor štejem predvsem delavca, kmeta, nameščenca in uradnika. To iso sloji, ki imajo/ številčno na Slovenskem še največje družine, ki so pa tudi majslaibše situirani iin jih je posebno zadnja kriza in inova svetovna vojna vihra gospodarsko najbolj prizadela. Edina »dota« v nekem smislu, ki jo morejo ti. sloji nuditi svojim otrokom, je štujdij in učenje te ali one stroke. Iz teh slojev se danes rekrutira večina študirajočo mladine v srednjih Di strokovnih šolali in na univerzi, pa tudi največ mladih delavcev in vajencev. In položaj enega ali drugega je v glavnem približno enak — kakor sem že dejal — zeloi slabo situirani mladi ljudje.
Ln prav s to mladino in njeno stisko so računali vsi, ki so rabili v svoje predvsem.politično strankarske in svetovnonazorsko namene ljudi. Začela ee jo brezvestna špekulacija z mladino, pred vsem s srednješolsko in akademsko mladino. Vse meščansko stranke so jo izrabljale v svoje- cilje, s hrano, podporami, obleko, obuvalom in s podobnim iso vsi, ki so se kdaj koli ba-vili s politikol in se v svojih avantu-
JSZ stopa na rodilno mesto slovenskim delavstvom
(Ugotovitve širše seje načelstva JSZ v nedeljo 13. oktobra 1940.)
V	nedeljo 13. oktobra se je vršila v Ljubljani širša seja načelstva JSZ. Seja lima zaradi važnih dogodkov v zadnjem času velik pomen za našo JSZ.
Delavsko življenje pretresa toliko važnih sprememb, da delavstvo tega no more samo molče sprejeti, temveč hoče k temu zavzeti svoje stališče in so boriti za boljšo ureditev razmer. Delavstvo danes bolj kot kdaj koli potrebuje skupnosti in zavednosti, ker stoji pred velikimi nalogami.
Meščanska demolkracija sc danes razkraja in na delu so sile, ki razkrajajo tudi delavsko življenje in hočejo napraviti delavstvo mrtvo iin brezbrižno do važnih dogodkov ter mu vsiliti svojo voljo. Dolžnost organiziranega delavstva je, da se z vso silo bori_ proti razkrajam ju' delavskega, življenja in razredno zavednega delavskega gibanju.
Naša JSZ v teh časih krepko dela za dobro slovenskega delavstva in "v njenih vrstah vlada zdravo življenje. JSZ vztraja na tern, da delavske ustanove, ,ki jih vzdržuje delavstvo samo, dobi spet to delavstvo v svoje roke in jih samo upravlja, kakor se to za delavstvo spodobi in ustreza delavskim koristim. Delavske ustanove danes ne služijo svojemu namenu in ji:h vodijo ljudje, iki niso niikaki prijatelji delavske borbe. Zato tudi toliko časa, dokler se to vprašanje ne uredi, JSZ s temi ustanovami ne bo sodelovala.
Letos se bo v Ljubljani vršila strokovna šola za naše fmmkcionarje, kakor je bilo to lansko leto. Izdelali bomo koristen program, ki bo ustrezal sedanjim razmeram in delavski dzob-raizbi.
Gospodarski položaj naše JSZ ni ravno rožnat iin ga moramo izboljšati. Vzrok temu je velika podražitev tiska in celotnega upravnega aparata, kar močno vpliva na finančno stran organizacije. Vso skupine naj urede
svoje gospodarstvo in slknbno pazijo na redino plačevanje članarine,' kajti le gospodarsko zdrava organizacija lahko dela z vso silo. Odvisni smo samo sami od sebe in lod žuljev svojih rok. Vsak delavec mora imeti poravnano svojo obveznosti do strokovne organizacije. Delavstvu se odtegujejo prispevki za del. zbornico, OUZD, bed-nostni fond — in pogosto se ta denar uporablja v škodo organiziranega delavstva. Zato mora limeti vsak delavec toliko ponosa, da članarino organizaciji plača brez opomina in se zahoda, da s tem vzdržuje še edino ustanovio, ki je popolnoma njegova in mu največ koristi.
Vedno huje posega v delavsko življenje sitalno naraščajoča draginja, širša seja je ugotovila, da so potrebni proti draginji lodiločmi ukrepi. Doslej žal še ni bilo storjeno ničesar plodovitega. Visi ukrepi, in uredbe so prihajale 7>re-poz.no in so bili v glavnem brezuspešni. Zdaj lovimo ile še male navijalce cen, medtem Iko so veliki 'špekulanti svoje delo žo opravili. Zato je danes prva skrb, kako začeti borbo za znižanje cen. Delavstvo zahteva, da oblast zato napravi odločne ukrepe, ne glede na razne pomisleke in predsodke. Danes je življenje stotisočev slovenskih delovnih ljudi važnejša zadeva, kakor pa kakršni koli obziri do načela spoštovanja zasebno lastnine bogatih špekulantov iin prekupcev.
Izšle so nove minimalne mezde. Veliko jo delavstva, ki danes teh mezd 110 dosega. Centrala ima veliko dela z uveljavljanjem teh mezd in .mezdna giban ja so zelo številna. Delavstvo mora ravno zaradi tega ustvariti še močnejšo organizacijo ter se ne sme zanašati na pomoč od zgora j, če hoče, da ohrani dosedanje razlike v mezdah iin da minimalne mezde no bodo postale maksimalne. Nove mezde je treba prilagoditi akordnim postavicam in dosedanjim razlikam. Urediti je treba tu-
di vprašanje draginjskih doklad. Večina podjetij hoče rešiti vprašanje tako, da draginjslke doklade spreminja v urne mezde in na ta način zadosti zakonom. Le organizirano delavstvo bk> lahko urediilo novo mezdno razmerje in ohranilo višje mezde. Močna delavska skupnost je edino poroštvo urejenih razmer.
Nekatera pbdjetja hočejo zaradi tega, ker iso morala povišati mezde, sedaj zmanjšati delovni čas ter delavstvo prisiliti na isto storitev, kot v polnem delovnem času. V nekem podjetju so ukinili akorde za ono delavstvo, ki zasluži po 400 din na teden, uvedli minimalno mezdo in zagrozili delavstvu z odpustom, če ne doseže prejšnje akordne storitve. Ta dva poskusa nazorno kažeta, kakšnih zvitih in nesramnih sredstev se poisdužuje velekapital za izrabljanje delavstva, poleg tega pa sta resen opomin delavstvu, da mora biti danes bolj ikotlkdaj koli pripravljeno na borbo.
Delodajalci tudi pritiskajo na oblast, da zniža nove minimalne mezde, češ da preveč obremenjujejo gospodarstvo. Ugotavljamo, da tudi novo minimalne mezdo no ustrezajo visoki draginji, še celo pa niso zadostne za dostojno preživljanje delavskih družin, ki padajo v vedno hujšo bedo in lakoto.
širšo načelstvo JSZ je raizen teh zadev obravnavalo še vsa druga pereča organizacijska in delavska sindikalna vprašanja. Predvsem je pa ugotovi-
lo,	da JSZ po svojem uspešnem delu in borbi ter eiiotnositi vsega včlanjenega delavstva stopa ma prvo mesto med delavskimi organizacijami v Sloveniji. Sklenilo je, da šo poveča napore _ im borbo za čim ipopolnejše 'uveljavljenje delavske volje v gospodarstvu in vsem javnem življenju Slovenije.
Tovariši, pridobivajte oglase za »Delavsko pravico«!
rali spuščali tudi v politično areno, kupovali glasove mladih ljudi im jih tlačili v bitni pravici vsakega posameznika, v duhovni svobodi. Kdor koli se se n' hotel ukloniti knuti politične stranke, je bil vržen na cesto in y »sveti jezi« sol vpili za njim: »Pogini, pes nehvaležen in nepokoren!« Poznam imi jo primer, ko je neko akademsko podporno društvo, ki je skrbelo za katoliške akademike, prejelo kot odgovor na svojo prošnjo za denarno podporo od nekega gospoda župnika odgovor, opremljen s tako ostudnimi klevetami in ojbdolžitvami, da nismo mogli verjeti, da je mogoče, da inteligent in celo katoliški duhovnik zmore toliko slabega. Ziia.ii mi je ta primer, kdo drugi bi mogel povedati tudi kaj drugega še! Zakaj vse to? Skupina akademikov, ki je bila izvoljena od članov društva (ki so tisti, ki so prejeli kedaj kakšno podporo!) v odbor, se ni pustila izrabljati in si omejevati svojo osebno in duhovne svoibode.
lo je samo del tragike, v katero so danes prignale slovensko mladino, v
prvi vrsti inteligenčne, meščanske politične stranke. In tu so si vse politične stranko ;na las podobne, politični katoličani niso prav nič boljši od liberalcev ali kogar koli!
Vprašanje je pa treba osvetliti še od druge strani! Zakaj mladina strada? Brez dvoma zato, ker jo zelo slaba situirana! Kjo so pa vzroki temu? Gospodarsko stanje družin, iz katerih jo izšla ta mladina, je tako obupno slabo, da so moramo sploh čuditi, kako se morejo sploh prebijati skozi dandanašnjo dni, ko draginja raste na vseli straneh iz dneva v dan, gospodarska zmogljivost malega človeka pa ostaja enaka, odnosno upada. Problem okoli mladine, ki igladuje, torej ni samonikel, temveč je le posledica splošnega mizernega gospod a iškega položaja slovenskega malega človeka.
Ce kdo torej želi uspešno rešiti problem slovensko ,mladine, med katero vedno bolj silita glad in beda, bo mo>-ral poseči mnogo globlje in dalje, kakor je pa miisel o ustanavljanju dijaških kuhinj. Nočem trditi, da to ni pomoč, vendnr le malenkostna. Dvigniti
je treba gospodarski in socialni nivo našega delavca, kmeta, nameščenca in uradnika, skratka malega človeka, pa se bodo začele zdraviti tudi rane’, ki so začele na našem narodnem telesu na vseli koncih in krajih zevati.
Mladina je brez dvoma vrednota, ki mora z njo vsakdo, ki mu je dobro in bodočnost naroda in družbe pri srcu, računati in jo upoštevati. Za njo je zato treba poskrbeti tako, da bo pomoč in skrb resnično efektna in uspešna. Vsekakoir je treba od načrtov in zamisli preiti čim prej k dejanjem. Če tisti, ki so sprožili problem »mladine, ki strada«, nočejo, da bodo ostale njihove besede in ugotovitve Jo prazne besedo in sentimentalne ugotovitve, morajo na dan tudi z dejanji. Od priznavanja problema so jo treba pomakniti k njegovemu reševanju. Ukrepi, ki pa bodo storjeni, pa naj ne hodijo po stari in nezdravi poti, predvsem ne smejo biti novo sredstvo v rolkali nekaterih za stare metode iin navade, temveč resnična pomoč vsem mladim ljudem, ki so pomoči, izdatne pomoči potrebni!
Musek K. Vitko.
Stmk&ima potožila.
Nove minimalne mezde
laršhi tehsfllci bodo nadaljevali borbo za svoje pravice
V	»Pravici« od 3. t.m. smo objavili nove minimalne mezde, nismo pa navedli, katere stroke spadajo pod A, B in C.
Pod A, kjer je minimalna imezda v industrija, ne plode, kje se nahaja, 'tor v obrti v krajih z nad 5000 prebivalci, 550 din, za mladoletne pa 4.25 din — spadajo sledeče istroike:
Rudarstvo; lomljenje kamenja im kopanje zemlje; predelovanje im obdelovanje kamenja, z izjemo izdelovanja mlinskih kamnov in brusov, brušenja in struženja kamenja in izdelovanja blaga iz skrilovca; kovinska stroka; stroke strojev in železnih konstrukcij, strelnega orožja ter fizikalnih in kirurških instrumentov; stroke kemičnih izdelkov in farmacevtskih preparatov, izdelovanje barv, predelovanje katrana in smole; stroka razstreliv in vžigalic, z izjemo izdelovanja razstreliv in smodnika; strolka olj in maščob; centrale za proizvajanje sile in za preskrbo z vodo; izdelovanje blaga iz .gume in njenih madamest-kov; pivovarne in izdelovanje slada, kvasa im špirita; gradnja železnic, cest in vodnih zgradb; gradnje mad zemljo; grafična stroka, z izjemo knjigo-veštva; dimnik a rstvo; dezinfekcija stanovanj, pohištva in obleke; pogrebni zavodi; kinematografi.
Kjer pa navedena dela vrši obrtno podjetje, je v kraju z manj kot 5000 prebivalci, minimalna mezda 5 din, za mladoletne pn 3.75 din.
Pod B, kjer je minimalna mezda v industriji ter v obrti v krajih z mad 5000 prebivalci 4.75 din, za mladoletne pa 3.75 din, spadajo sledeče stroke;
Zasebni promet (osebni iin blagovni prevoz ter pomožmi prometni obrati), z izjemo oseb, ki opravljajo živino; izdelovanje mlinskih kamnov in brusov, brušenje im struženje kamenja ter izdelovanje blaga dz sikrilovca; predelovanje zemlje; izdelovanje in popravljanje glasbenih instrumentov; gradnja prevoznih sredstev; tekstilna stroka; papirna strolka (izdelovanje in predelovanje papirja in kartona); izdelovanje usnja, z izjemo samostojnega drobljenja in miletja drevesne skorje; predelovanje usnja in njegovih nadomestkov; gozdmo-žagarska stroka; predelovanje lesa, z izjemo struženja lesa (izdelovanje drobnega in galanterijskega blaga deščic za ščetke, pripravljanje strugarskoga lesa in pod. ter izdelovanje igračk, palic in pod. predmetov) iter z izjemo izdelovanja upognjenega pohištva, ležalnih drn vrtnih stolov in podobnih m nož. i nsk i h predmetov; izdelovanje ščetk in pletenega blaga; predelovanje kosti, rogov, celuloida itd.; živilska stroka (hrana, jestvine, pijače), z izjemo pivovarn, tovarn špirita in kvasa; konfekcija moške in ženske obleke; krznarstvo; čiščenje in barvanje obleke in perila; snažen je perila; zavodi za snaženje stanovanj in ]>ohištva od prahu, za shran jevamje preprog in po-
hištva, za izposojanje predmetov; knji-goveštvo; trgovina; denarni in zavarovalni zavodi ter samostojno pisarne.
V obrti je ipod B minimalna imezda 4.50 din, za mladoletne pa 3.50 din.
Pod C, kjer je min. mezda v industriji ter obrti v krajih z nad 5000 prebivalci 4 din, za mladoletnike pa 3 din, spadajo:
Gojenje perutnine, vrtnarstvo, samostojno drobljenje in mletje drevesne skorje; struženje fesa (izdelovanje drobnega im galanterijskega blaga,deščic za ščetke, pripravljanje strugnr-skega lesa in podobno ter izdelovanje igračk, ipalic in sl.) ter izdel. upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množdmsikih predmetov; gostinstvo (gostilne, kavarne, krčme) ; oblačilna stroka din čiščenje, z izjemo ‘strok navedenih v (2.) odstavku tega člena; bigi jena (zdravilišča, kopališča, brivci itd.)
V obrti je pod C minimalna mezda 3.75 din, za mladoletne pa 3.— din.
Te mezde so stopile v veljavo dne
1.	oktobra 1940.
Ob zadnjem mezdnem gibanju so delavci v podjetju »lnduplati« v Jaršah zahtevali povišek 1 din na urne mezde. Podjetje je vezano na sklep Zveze tekstilnih industrijcev dalo le polovico, t. j. 0.50 din na uro. Delavstvo pa je sporočilo podjetju, da vztraja na svoji zahtevi, ker jo pač draginja močno rastila, da se s poviškom
0.50 din na uro ne nnore zadovoljiti.
V	temi času pa smo dobili še novo odredbo o .minimalnih mezdah. S to odredb) so se najnižje mezele, katere z dokladami vred niso dosegle minimalne mezde, morale avtomatično zvišati na 4.75 din.
Ker bi v tem primeru med nižjimi in ostalimi mezdami ne bilo pravega razmerja, je JSZ predlagala podjetju prekategorizacijo vseh mezd navzgor. S to prekategorizacijo bi bila obenem tudi konsumirana zahteva delavcev po še ostalem povišku, katerega je pod-jetjo prej odklonilo.
Podjetje je v tem pogledu izjavilo, da bi končno na predlagano rešitev pristalo, samo da ji to odobri zveza tekstilnih delodajalcev. Ta je pa seveda to odklonila.
V	nedeljo 13. oktobra se je zaradi
Mo ve plače v stavbinski stroki
Dne 11. oktobra je razsodišče, ki’ mu je predsedoval inšpektor dela ing. Baraga, razsodilo v sporu med delavci in delodajalci stavbne stroke. Na drugi poravnalni razpravi je ostalo spornto-: povišek plač delavcem v 1. razredu, povišek za dela, ki so jih podjetniki prevzeli od države, in kdaj stopijo po-višiki v veljavo.
Razsodišče je odločilo, da veljajo I>oviški tudi za državna dela, kot je zahtevalo delavsko zastopstvo. Za plače delavcev v 1. razredu je delavstvo zahtevalo 6.— din, delodajalci so nudili 5.50 din, razsodišče je določilo 5.75 din. Zvišanje plač je delavsko zastopstvo zahtevalo, da stopi v veljavo s 1. oktobrom, delodajalci so bili iza 18. oktober, razsodišče je odločilo 11. ok-
Sedaj so v starvbineki 'kolektivni pogodbi samo trije razredi, iki obsegajo sledeče (krajer
I. razred: Ljubljana, Maribor, Kranj, Jesenice, Javornik, Celje, Trbovlje, Bled, Stražišče pri Kranju in vsi kraji z nad 5000 prebivalci.
II. razred: Kamnik, Lesce, Radovljica, Tržič, Novo mesto, Sevnica, Kočevje, Rog. Slatina, Litija, Tezno, Studenci, Pobrežje, Košaki, Vrhnika, Raj-henburg, Ptuj z ožjo 'okolico, občiine Ježica, Št. Vid in. Lj., D. M. v Polju, Dobruinje, Rudnik in stavbna dela industrije v celjskem, dravograjskem,gornjegrajskem, kamniškem, konjiškem, laškem, litijskem (levi breg Save), mariborskem (levi in desni breg), ljubljanskem, rado vij iškem, slovenj eg rajskem, škofjeloškem (spodnji del) okraju ter v krajih Brežice, Krško, Litija.
III. razred: Vsi ostali okraji in kraji.
V	teh razredih velja sledeča plača:
I.	razred: pomožni delavci nad 18
let 5.75 din, kvalificirani delavci do 1 leta prakse 6.50 din, kvalificirani delavci po 12 mesecih prakse 7.50 din.
II. .razred: 5.25, 6.—, 7.— din.
III. razred: 5.—, 5.50, 6.25 din.
Za mladoletne pod 18 let stare delavce v I. razredu 4.25 din, v II. razredu 4.— din, v 111. razredu 3.75 din.
Ker gradbeni delodajalci niso hoteli pristati na zvišanje plač gradbenemu delavstvu, — je delavska delegacija zaprosila oblast, da ona razsodi in določi višimo novih plač za to delavstvo. Da bi o tem obvestile delavstvo, so se strokovne organizacije dogovorile, da skličejo za soboto 12. oktobra večje zborovanje grudibenoga delavstva, na katerem se bo položaj in potek pogajanj delavstvu pojasnil. V to sv rito se sklenili iizdati primeren letak. Besedilo za ta letak je sestavila ZZD. Ko so koncept tega letaka predložili v podpis JSZ in NSZ, sta obe ta podpis odklonili in to zaradi itega, ker vsebina v nobenem primeru ni odgovarjala. V najtežjem trenutku, ko se gradbeno delavstvo bori za pravičnejše delovne pogoje — je ZZD mnenja, da mora obračunavati z marksizmom, namesto, da bi so (borili proti pravemu sovražniku — delodajalcem. Tak način obračunavanja v delavskih vrstah samo slabi udarno moč in skupnost delavstva in daje delodajalcem v roke orožje, da se čutijo še bolj močni.
JSZ je nato sporočila tajniku ZZD, da letak s tako vsebino ne podpiše. Reklo se nam je, naj sestavimo nov tekst, kar so je tudi zgodilo. Ta noivi
Naše mladinsko vprašanje
i.
Pravkar brskam počasi po starem arhivu JSZ in se srečujem s starimi borci in pionirji krščansko socialističnega gibanja. Koliko znancev, koliko ljudi, ki so ostali v ozadju, pa so bili vendar zvesti gibanju in mu daro|vali vso svoje imoči. Krek, Gostinčar, Rutar, Burkeljc, dr. Puntar, dr. A. Ušeničnik in še mnogo drugih, sem srečal najpogosteje v prvih letih našega gibanja. Potem pride čas, ko jo šlo skozi šolo krščansko socialističnega gibanja nešteto ljudi, ki na vseh straneh danes ustvarjajo in oblikujejo, slovensko življenje. To je tudi čas mladinskega prebujanja, udejstvovanja in uveljavljanja. Srečal sem jih silno mnogo mladih, skoraj vse, ki danes v slovenskem življenju pomenijo delovne ljudi. Kocbek, Jeršič, Miiško Kranjec, Niko Kuret. Viktor Smole j, Vilf an, Vi t ni Vodušek. dr. St. Cajnkar, Jože Zemljak, Etbin Bojc, T. Krošl, Langus, France Šmon, dr. p. Angelik Tominec, dr. p. Roman Tominec, p. Franc Ačko, Pita-ko, Marinček, pa še mnogi drugi... Na vse strani ISO šli v življenju, redki so, ki so ostali zvesti gibanju, — vendar lahko trdim mirno, da je bila
vsem tem mladim pot skozi krščansko socialistično gibanje le pomembna šola za delo in življenje.
V	tem brskanju sem pa še srečal nekaj drugega, kar me im nogo bolj zanima. Spoznal sem se z vsemi poiskusi postaviti proletarsko mladino k delu v organizaciji in ji dati mesto udejstvovanja in dela, ki bi naj rodilo za celotno gibanje čim več pozitivnih uspehov. Krekova mladina, Mladinska zveza JSZ in Krščanska delavska mladina so glavne predstavnico tega hotenja In truda.
Letniki »Ognja«, »Iskre«, »Vestnika KDM« in »Delavska mladina« in mnogo drugih publikacij, kakor »Cilji in pota Krekovo mladine« in druge so izraz im dokaz truda, volje in dela, ki so ga vložili vsi ti mladi ljudje, ki so gradili mladinska gibanja v okrilju krščanskega socializma, v izgraditev kr-ščanskosocialiatičnega mladinskega gibanja.
In zanimivo jo dejstvo, da je na j večji razmah doseglo mladinsko gibanje za dni Krekovo mladine, ki je po mojem mnenju psihološko podobo slovensko proletarsko mladine še najbolje spoznala in dolumela. Mladinska zveza JSZ im Krščanska delavska mladina sta izraz pomanjkanja pravega stika z mladimi krščansko socialističnimi ljudmi in nosita s seboj vidno znake okostenelosti in majhne življenjske spo-
tega, da se delavstvu pojasni dejanski stan, vršilo v Jaršah delavsko zlboro-rovanje, na katerem so delavci soglasno ugotovili, da pri. svoji zahtevi brezpogojno vztrajajo.
Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano. Nad 550 delavcev in delavk je dalo popolno zaupnico delu svojih zaupnikov in strokovne organizacije JSZ. Spomenica, ki je bila sprejeta in predložena po vodstvu delavskih obr. zaupnikov podjetju, se glasi:
Delavstvo podjetja lnduplati d. d., Jarše, zbrano na zborovanju 13. oktobra 1940, je po zaslišanju poročil predstavnikov svojih strokovnih organizacij glede mezdnega gibanja, soglasno sklenilo predložiti podjetju naslednjo spomenico:
1. Vstrajaino na predlogu za zvišanje plač din ureditvi mezdnega sestava, kakor je bilo to dogovorjeno s predstavnikom JSZ in sporočeno Zvezi tekstilnih delodajalcev za Slovenijo.
2. Zahtevamo, da se sedanje kakor tudi nove dragiinjske doklade, vključijo v urno mezde v smislu dogovora z zastopnikom podjetja.
5. V kolikor bi podjetje smatralo za potrebno izvršiti diferenciacijo urnih mezd za posamezne kategorije mavagor, smo pripravljeni po svojih zastopnikih na tozadevne razgovore.
4. Delavstvo se čudi, kako mone Zveza industrijcev itekstilne stroke za Slovenijo odkloniti predlog, na katerega je podjetje v načelu pristalo.
Ker je ugledno podjetje v načelu na naše zahteve pristalo in uvideva naš položaj, smo prepričani, da bo storilo vse, da so zadeva reši v prilog zaposlenega delavstva.
sobnosti. Kje so vzroki temu? Zdi se mi, da v dvojem: najprej sta zadnja dva poizkusa odmaknila precej od poiti, ki jo je hodila Krekova mladina in prav z ato psihološke strukture proletarske mladine siploh nista do dna spoznala; opaziti je pa mogoče še drugo znamenje odmikanja oid poti mladih, kajti obema poizkusoma manjka odločnosti, jasnosti in udarnosti. Posebno odločnosti in udarnosti ipa danes mladi ljudje in predvsem proletarci zahtevajo!
II.
Mnogo pišemo in razpravljamo o novem redu v novem času. No vem kolikokrat smo že ugotovili vsi, ki pišemo v »Delavsko pravico« in še drugi, da se novi red z neizprosno nujnostjo približuje. Vendar koliko sitno stoiriJi praktičnega, da so na ta novi red pripravimo, da ga pomagamo izgraditi.
In med dolžnostmi, ki jih imamo do nastajanja in ustvarjanja novega reda je tudi dolžnost do proletarske mladine. V luči te dolžnosti se danes pred nami postavlja naše mladinsko vprašanje.
Zakaj so se vsi naši mladinski po-kreti prav za prav ponesrečili? Zakaj na primer današnja »Krščanska delavska mladina« ne more razmakniti svojega dela tako, kakor bi ljudje okoli nje in mi visi) najbolj želeli? Vzrokov
letak je JSZ skupno z NSZ podpisala. Kljub temu pa je ZZD dala v tisk letak z vsebino, s katero se JSZ, pa tudi NSZ nista strinjali. Izgovor, da je na to pristal tov. Ogrin, na stvari za JSZ nič ne spremeni. Ako centrala nekaj odkloni, ima zato svoje razloge, ki jih bo znala vsak čais in povsod zagovarjati. Kar se je zigodilo s tovarišem Ogrinom, je	iz
igravainje in zavajanje.
Pribijamo: Kaj takega si do danes v delavskih vnstah še ni nihče dovolil. Toliko čuta poštenja je še vedno bilo, da se ni izrabljalo podpisov. ZZD je sedaj s tem prelomila. Ona morda misli, da
lahko stori kar hoče. Taki dogodki kažejo samo, kako globoko smo padli in kako malo resnosti, odgovornosti in poštenja je v navedenih vrstah.
JSZ pa bo tudi v bodoče gledala, da bo borila in delo na zboljšanju položaja našega delavstva vodena na dostojni višini im iz vso potrebno resnobo. Demagogija so maščuje povsod pa naj jo uporabljajo rdeči, zeleni ali kateri koli bratci. Škoda je le v tem, da ubogo delavstvo potem nosi posledice take brezvestnost in zanjo trpi.
je vsekakor mnogo, vendar je po moljem mnenju posebno pomemben vzrok morda celo nehoteno posnemanje meščanskih mladinskih gibanj, izneverjenje psihološki strukturi proletarske mladine.
Meščansko sprejemanje mladinskega problema je biloi vedino že bistveno nasprotno stremljenju in naporom proletarsko mladine. Spomnimo se samo sporov v .meščanskih mladinskih gibanjih samih (na primer ispor zaradi Akademskega Orla v orlovskem gibanju) ali pa ravno zagrizenega nasprotovanja Orla križarstvu in Krekovi mladini (polsebno »Ognju«), Kje so vzroki, vsa j bistveni vzroki temu .nasprotovanju? Gibanje slovenske kršč. socialistične mladine je imelo (predvsem Krekova mladina) tudi močan proletarski, torej razredni poudarek. To jo popolnoma razumljivo, saj je prav razredna zavednost bistveni znak vsakega pravega proletarskega mladinskega gibanja in obenem tista ločilna črta, kjer se proletarska mladina razhaja z mladino meščanske miselnosti in čustvovanja.
In če so vsi naši proletarski mladinski poizkusi le ostali poizkusi in sc niso Obdržali in dobili trajne vrednosti, jo bilo to le zato, ker so premalo ostajali zvesti svojemu osnovnemu programu — dvigati v mladem proletarcu proletarsko zavest, graditi v njem no-
Qlmm.elje.mjei_______________
Akcija nameščencev za zboljšanje svojega položaja
Z odredbo banske uprave v Ljubljani z dne 30. januarja 1940 so bile določene za nameščence minimalne plače in sicer iza trgovske pomočnike <H>0 din, za ostale nameščence pa 1000 din mesečno.
Od januarja pa do danes so se pa 'življenjske razmere 'bistveno spremenile. Celo po podatkih Narodne banke iznaša podražitev preko 41%, dejansko pa že več. Prav gilede na to bistveno spremembo je bila vlada primorana, da je zvišala minimalne mezde pomožnega delavstva od 58% do 83%. V odstotkih je ta povišek visok, v primeru z dejanskim stanjem pa jo prenizek. Povišek jo visoik v odstotkih samo zaradi tega, ker je bila prejšnja, osnovna minimalna mezda prenizka in v nasprotju z dejanskim stanjem.
Vendar pa je zvišanje minimalne mezde za pomožino osebje v obrtnih in industrijskih obratih 'dalo podlago za zvišanje minimalnih mezd za ina-meščensko olsebje. Po svojih strokovnih organizacijah je predlagalo (banski upravi, da bi se sedanje minimalne mezde zviiišaile vsaj za 58%, im sicer: Za trgovske pomočnike 1500 din, za ostalo nameščensko osebje pa 1600 din mesečno.
O	tem predlogu je bila 12. oktobra amlketa na banski upravi. Ankete so se udeležili it udi delodajalci po svojih zastopnikih. Na anketi sicer ni prišlo do enotnega stališča, iker -so se delodajalci z vso odločnostjo up rili predlogom nameščencev. Vendar pa je anketa položaj v toliko razčistila, da ne lx> potrebna še ena razprava. Ban bo v kratkem izdal nove minimalne mezde. Nameščenci pričaku jejo, da bo ban osvojil v celoti injihov predlog, ki je zelo Skromen.
Z odredbo o novih minimalnih mezdah pa še zdaileka ne bo rešeno eksi-•stenčno vprašanje -nameščencev, že zaradi tega ne, iker niso cene življenjskim potrebščinam ustaljene. Draginja nenehoma narašča. Pa četudi bi bille čeme ustaljene, ne bi bile predlagano minimalne mezde v slkiladu z že obstoječimii cenami. Minimalne mezde imajo le namen, da zavro preveliko izkoriščanje nameščencev, ki je v nekaterih podjetjih že ikar vmebovpijoče.
Da bi mogli nameščenci vzdržati sedanjo pezo draginje, so strokovne organizacije predlagale, da se naj uve-dejo draginjiske doklade im isicer približno v toliikih odstotkih kot na Hrvaškem. Nam se zdi, da ta predlog ni docela namestil. Razmere pri nas in na Hrvaškem so le nekoliko drugačne. Po našem bi morale biti draginj-sko doklade, če naj odgovarjajo sedanjemu stanju, drugače pojmovane. Deliti bi se morale v osnovne in družinske doklade. Osnovnih doklad bi ibil deležen vsaik nameščenec, družinskih doklad pa oženjeni.
Taka delitev je docela opravičljiva.
vega, razredno zavednega in borbenega človeka, ki bo zmožen prevzeti vedno dolžnost ustvarjanja boljšega, pravičnejšega in potrebam ljudskih mas odgovarjajočega reda. Takšno naloge pa zahtevajo vsestransko pripravljanje in delo, To ni samo študij strokovnih problemov, temveč v enaki imeri študij gospodarskih, političnih, solcialnih, riarodnih, kulturnih in religioznih problemov; v enaki meri posvečevanje pozornosti fizični in duhovni vzgoji mladega slovenskega proletarca. Vsi dosedanji poizkusi, posebna pa zadnji, so bili preveč enostranski in so pozabljali ob poudarjanju ene od nalog na vse druge, ki so enako važne, če ne celo pomembnejše in važnejše.
In so, po mojem opazovanj n in v opazovanju pridobljenem mnenju glavni \ /roki neuspehov in tako. majhnega zanimanja. Zato je propadla tudi »De-la viška iiii lunina«, cc,prav simo ibili dveh ali treh številk zelo veseli vsi. »Ogenj« je žel toliko zanimanja in tudi nasprotovanja prav zato, ker se jo nalogam resničnega slovenskega proletarskega lista najbolj šo približal. Meščanstvo mu jo pač nasprotovalo' in ga skušalo Prikazati kot ne vem kako nevaren pojav, ker je bila vsaka številka žgoča obtožba meščanske miselnosti posebno med slovenskimi ,političnimi katoličani. Nočem pa seveda trditi, da so omenjeni vzroki za neuspehe in nasprotovanja edini.
Nameščensike plače že pred nastalo draginjo niso bile družinske plače. V bisitvu so odgovarjale le plačam samcev. Draginja je pa to razmerje še veliko bolj^ poglobila. Nastaja praiv resno vprašanje:' Ali je naše gospodarsko in narodno življenje toliko na višku, da bo prevzelo tudi ono del bremen, ki jih imajo družine. Seveda bremena samo v toliko, da dajo družinam na razpolago več sredstev. Ali pa bodo morali poročeni izvajati iz splošnega položaja in zadržanja posledice. To je, pričeti se bo moralo sistematično in resno gibanje, da imej vsaka družina samo toliko otrok, kolikor jih more pošteno vzdržati. Rajši nobenega otroka, kot tako življenje, ka-
V	nedeljo 20. oktobra 1940 ob 9 dopoldne ibo v prostorih jSZ pri Lukežu sestanek tekstilnega delavstva. Na sestanku bomo razpravljali o položaju delavstva, o čemer bodo poročali tovariši zaupniki. O splošnem polložaju bo pa poročal tajnik Pestotnik. Posebno vabimo na sestanek vse nove člane iz Jugobrune, ker bodo pri tej jprilliki dobili članske legitimacije. Ob tej priliki bomo -tudi nove člane seznanili z delovanjem strokovno organizacije. Od sestanka pa niso izvzeti stari člani. Pričeti je treba s temeljitim delom, če hočemo, da ibo organizacija rušila, kar pa je v sedanjem času nujno potrebno. Prav vsi moramo prijeti za delo, ako hočemo, da bo naša borba uspešna. Ni zadosti, da se samo organiziramo. Dolžnost maša je, da tudi v organizaciji sodelujemo!
Vir
Sestanek skupine bo v nedeljo 20. oktobra 1940 ob ,pol 8 zjutraj v običajnih prostorih. Sestanek bo važen zaradi tega, da se delavstvo seznani s potekom mezdnega gibanja. Zato tova-,, riši in tovarišice, visi na sestanek, da" pokažemo, da smo enotni v borbi za delavsko pravice. Zavedajmo' se, da nazdiračev nikjer ne manjka, zato bodimo pripravljeni, da odbijemo vsak napad! Samo točni bodimo tudi pri članarini!
Zagorje
Vse člane skupine rudarjev in apnenica rjev opozarjamo, da bo v petek 18. olktobra ob 4 popoldne važen članski sestanek v gostilni Rancimger v Zagoir-ju. Na sestanku 'bo poročal tov. Rozman o mezdnih razpravah ,pri TPD v Ljubljani. Zaradi tega je dolžnost vsakega člana, da se sestanka udeleži, da
Kaj je torej z našim mladinskim problemom?
Vsekakor je treba najprej ustvariti skupnost mladih slovenskih krščanskih socialistov, ki so pripravljeni v tem usodno važnem času znorva oživeti celotne naloge slovenske proletarsko mladino in sprejeti z njimi še nove iz vso usodno odgovornost ja za delo. Obenem jo nujno potrebna jasnost v našem že dovolj od najrazličnejših meščanskih vplivov zmedenem času.
Popolnoma jasno se mora polsebno slovenska krščansko socialistična mladina zavedati, da v slovenskih razmerah in slovenskem življenju ne bo mo-' g la ustvariti nobenih trajnih, novih in posebnih gibanj. To tudi ,ni njena' dolžnost. Vise gibalne sile, ki bodo oblikovale prihodnje dni, se danes v areni dogajanja že nahajajo. Zato pa mora v celotnem proletarskem naporu in delu prevzeti svoje nalogo in postaviti na mesta, kjer še ni nikogar celo in zmožno mlado ljudi, ki bodo naloge, ki jih imamo vsi do celotne delovno skupnosti, do konca in zvesto izpolnili in tako resnično v dejanjih ustvarjali nov čas in nov red.
Z vsemi starimi oblikami, predvsem pa z metodami in načini, ki jih je meščanstvo vsililo proletariatu, je treba odločno pretrgati. Oživljanje starih oblik in uporabljanje najrazličnejših
kršnega mora voditi večina družin.
Talka je realnost, vse drugo je čisto navadno f razar jen je.
Merilo, kako se naj urede plače nameščencev, bi moirale dajati predvsem socialne ustanove, načelu jim Delavska zbornica.
Vso socialno ustanovo so več ali manj po vol j no rešilo vprašanje dra-ginjskih doklad, predvsem borza dela in Pokojninski zavod. Toda Delavska zbo rnica jemlje to vprašanje oči vidno s .političnega vidika in z osebnega sijajnega gospodarskega položaja vodilnih oseb, zaradi česar stalno zavrača prošnje nameščencev za priznanje draginjsikih doklad. Končno so morali nameščenci izročiti to vprašanje v roke svojim strokovnim organizacijam, ki so stavile primeren predlog.
Prav primer Delavske zbornice pa dokazuje, da bodo imeli nameščenci težko nalogo v boju za priznanje dra-ginjskih doklad. Rešili jo lx>do zadovoljivo le, če bodo složni in .solidarni.
mu bo potek in uspeh mezdnega gibanja znan! Daljo opozarjamo vse člane, da izide v kratkem naš Delavski koledarček za leto 1941. Koledarček je vsebinsko bogat in praktičen in je zaradi tega v iresmici priporočljiv in vsakemu delavcu nujno potreben. Vsak naj se javi ob 15 pri blagajnikovih namestnikih ali v pisarni, da po možnosti naročimo še druge. Cena koledarčka je 8 dinarjev. Dalje priporočamo našo »Delavsko pravico'«. Vsak, ki jo dobi, naj jo pridno prebira. Ko jo prebereš, jo ponudi še drugim. Skrbi za nove naročnike! V zimskem času bomo za to imeli dovolj časa! V »Delavski pravici« «i gotovo opazil oglase naše Delavsko kmečko nabaviljalne zadruge. Vsem, ki še niso člani, jo priporočamo! Kuj.mo si svojo bodočnost! V skupnosti jo moč!
G listanj
Ob priliki mezdne razprave v našem podjetju, ki. se jo vršila 11. septembra, smo samo delno dosegli .zvišanje plač. Dobili smo 10 odstotkov na mezde in družinsko doklado za ženo po 50 din mesečno. Ker to ni odgovarjalo porastu draginje, sta strokovni organizaciji JSZ in SM11J vložili ponoven predlog za zvišanje plač in družinskih doklad. Ker je centrala na Dunaju, je podjetje to našo zahtevo poslalo tja, nakar bi se morala v začetku oktobra vršiti nova pogajanja. Dne 24. septembra se je mudil v jeklarni gen. ravnatelj z Dunaja. Obratni zaupniki so to priložnost izkoristili in stopili do njega in mu obrazložili težak položaj delavstva. Rezultat tega razgovora z gen. ravnateljem in obratnimi zaupniki je bil ta, da je podjetje pristalo na nova povišanja plač, in sicer: vsak delavec_ prejme draginjisko doklado v iznosu 300 dinarjev mesečno, ako je imel 200 delovnih ur. V primeru, da ima manj aili
»že preizkušenih« metod je le brezpomembno i.n .neplodno iskanje in izgubljanje časa, moči in idealizma. Naša mladina se ne sme niti za hip več ozirati naza j v včerajšnji dan, v prihodnjih dneh je njena naloga in bodočnost, tam je deilo, tja vodijo nujno vse poti.
Naš mladinski problem je problem v toliko., kolikor bomo znali odločno in brez oklevanja in slepomišenja pretrgati z včerajšnjimi dnevi in s tradicijo in kolikor se bomo znali vključiti v' prizadevanja vsega slovenskega proletariata, predvsem vseh slovenskih krščanskih socialistov, da se čim prej resnično, ustvari nov, pravičnejši in potrebam ljudstva in novih dni bolj odgovarjajoč družabni, gospodarski, socialni in politični red. K tem nalogam vodi poit slovenske krščanske socialistično mladine z vedno večjo nujnostjo. Vsi s.rno dolžini skrbeti, da v tem oziru storimo čim prej odločno in tudi krepko korake.
Če danes no more naša KDM dobiti tistih trdnih tal, kakor bi vsi hoteli, da bi jih, jo brez dvoma treba iskq,ti vzroka v smereh, ki sem jih malo skušal nakazati, treba je pa tudi odločno poskrbeti, da se njeno delo čim prej koordinira z nujnimi potrebami in nalogami jvsega slovenskega krščansko socialističnega gibanja in vsega slovenskega proletariata!
Musek K. Vitko.
več delovnih ur, pa se doklada sorazmerno .zviša ali zniža. Za ženo- doklada 80 din mesečno, do sedaj je bila 50 din, in za vsakega otroka družinska doklada 40 din mesečno. V torek 24. septembra se je v podjetju napravil zapisnik, katerega so za delavstvo podpisali obratni zaupniki, nakar je bi naknadno predložen v podpis centralnim strokovnim organizacijam SMRJ in JSZ. Tako smo zaenkrat mezdno gibanje še kar dovolj po vol j no rešili. Skrbi .nas le, kaj bo v bodoče, ako InhIo cene še nadalje šle tako navzgor. Vsekakor bi želeli glede ureditve in stabiliziranja cen bolj odločnih .in radikalnih ukrepov.
Jarše - Preserje
Da smo imeli v podjetju Stare mezdno gibanje, poročamo na drugem mestu. O poteku pogajanj je bilo treba poročati članstvu. Pa tudi sicer je bilo treba seznaniti članstvo s celotnim položajem podjetja in delavstva. Zaradi tega jo sklicala skupina v nedeljo 13. oktobra sestanek v gostilni pri Križ-karju. Sestanek je bil z ozirom na slabo vreme kar dobro obiskan. Otvoril in vodil ga jo predsednik tov. Drolc. V svojem govoru je povedal, da iso se mezdna pogajanja končala kolikor toliko ugodno. Važno jo zlasti, da so so plačo uredilo po kategorijah, ne pa osebno. To jo važno zaradi tega, kor je gotovo dejstvo, da ibo dobilo ii>od-jetjo nove lastnike. Zaito jo potrebno, da bo stopilo delavstvo v delovno razmerje kot organizirana in urejena delovna skupnost. Z ozirom na to, da je delavstvo razburjeno zaradi bojazni, da bi moglo biti delo v tovarni ustavljeno, jo izrazilo mnenje, da tega ne bo, ker jo popolnoma gotovo, da ga bodo pravočasno prevzeli novi lastniki. Ravno ta .dogodek dokazuje, kako je prav, da jo delavstvo organizirano. Kajiti če bi ne bilo organizirano, ne bi moglo zavzeti stališča niti nasproti draginji niti pri urejevanju delovnih razmer. Članstvo se mioru zavedati, da sedanje razmero niso prizanesle tudi organizaciji s tem, da so so vso potrebščine podražile in da je bilo veliko članov poklicanih na orožne vaje. Zaradi tega ja padla članarina. Gospodarsko ravnotežje organizacijo je treba na vsak način ohraniti. To se ibo pa zgodilo le s tem, da bo .članstvo vestno in točno plačevalo svoje prispevke. Tudi v naši skupini bo treba v tem ijM»gledti poglobiti delavsko, zavest. Zastopnik centrale je razložil minimalne mezde in razno ukrepe oblasti proti draginji, ki .so so vsi izkazali za nezadostne. V proti-draginjski akciji bi sicer moralo sodelovati tudi delavstvo. Za sedaj šo ne sodeluje, miti ni videti, ida bodo ustvarjeni pogoji za talko sodelovanje. Toda organizirano delavstvo mora vzdržati tudi take razmere. Pa ne le vzdržati, pripravljati se mora odnosno ustvarjati mora nove, boljše in bolj .pravične razmere. Delavstvo bo namreč imelo samo to, kar si bo samo ustvarilo.
Nazarje
29. septembra smo imeli članski sestanek. Udeležba je bila precejšnja, vendar pa za toliko število delavstva še vedno no zadovoljiva. Na sestanku je govoril zastopnik centrale itov. Kovač, ki je poročal o draginji, odškodnini za orožne vaje, o novi uredbi minimalnih plač ter o delu in disciplini v organizaciji. Predsednik tov. Ur.telj pa jo poročal o delovanje skupino. —
Maribor
V soboto 19. oktobra bo sestanek tekstilnega delavstva v prostorih gostilne' Grmek v Studencih ob pol 4 popoldne. Pridejo naj vsi (tekstilci!
Otiški vrh
V nedeljo 20. oktobra bo širša seja skupine v prostorih gostilne Pridgar ob 9 dopoldne. Seja bo zelo važna, zato naj nihče me izostane iz izgovorom, da ni imel časa.
Radeče pri Zidanem mostu
V nedeljo 20. oktobru bo ob 8 zjutraj v gostilni Pavle Zupančič sestanek delavcev iz »Pete« in »Fzolita«. Na sestanku bomo slišali, kako je z novimi minimalnimi mezdami. Za vse delavce in delavko jo udeležba strogo obvezna.
Zaveden delavec bo kupoval le pri tistem trgovcu, ki z inserati podpira delavsko glasilo.
rOo nas ih kvasih
Kranj
('JlazglediL_
Nov« razdobje sedanje vojne je ne-
dvoin.no pred nami. Prvi dogodiki, ki so sledili sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem Jia Brennerju kažejo, da se težišče vojnih odločitev prenaša m« Sredozemsko morje in na države, ki leže ob njem. V prvii vrsti seveda na Balkan, v drugem delu pa Egipt im Palestino. Da se prenaša boj proti Angliji na države ob Sredozemskem morju, je gotovo posledica dosedanjih dvomesečnih napadov na Ainiglijo. Da bi mogli Nemčija in Italija po svojih načrtih zadati hude udarce Angliji na bližnjem vzhodu, morata najprej razčistiti vprašanje kaj je z Grčijo in Turčijo. Obe iti dve državi sta še zaveznici Anglije. Po vseli zadnjih dogodkih se da nedvomno sklepati, da gre v bližnji prihodnosti za to, da se z vsemi sredstvi odtrgata obe državi od Anglije. S tem pa prihajajo tudi za vse sosede obeh držav važni dnevi odločitev. Nemške čete v Romuniji so začetek v take odločitve. Tudi razni drugi majhni dogodki na Ballkanu kažejo, da se bodo na.jbrže Ikar v k.rat-ker razvile iz njih velike stvari.
»Italijanski narod se je spoprijaznil s stvarnostjo vojne,« piše' italijanski list »Te leg ra fo« ob priliki pregledovanja čet pri vzhodni armadi, ki jo je prejšnji tedem napravil Mussolini. Dalje pravi: Tuja propaganda je širila mnenje, da se bo italijansko ljudstvo, kakor hitro bo zadelo na težave utrudilo in v svoji odločnosti popustilo. Mussolini je videli kako je v [resnici. Manifestacije dokazujejo,' da se je italijanski narod spoprijaznil s stvarnostjo vojne. — O Mussolinijevem obisku na severno-vzhodni meji so pisali vsi italijanski listi zelo obšiirno in zelo pomenljivo.
Proti dosedanjim načrtom se bo vojna razširila predvsem glede na dosedanji potek napadov na Anglijo. »Vojna lahko postane zelo trda in dolga ter zavzame ilahko obsege, ki niso bili predvideni in se razširi tako na široko, kot so nobenemu pred enim letom še sanjalo ni,« je zapisal list zunanjega ministra Ciana. Dalje pravi: »Anglo-salksonci smatrajo sebe za najlboilj trd narod na svetu. Ne rečemo, da niso napravljeni iz zelo' trdega lesa, toda imeli bodo priliko videti, da so tudi Italijani trdi, bolj trdi kot so Anglo-saksonci morda pričakovali. Pri Italijanih je volja do zmage prav tako močna, če ne močnejša kot pri njih.«
Zelo se je zmotil časnikar, ki je poročal, da so nepiški vojaki tudi v Bolgariji. Iz demantija, ki je izšel na to poročilo prejšnji teden, je bilo razvidno, da je dotični ameriški poročevalec zamenjal nemške ki.nooperater-
i‘e iz nemškimi vojaki. Kinooperaterje,
;i so fiilimali vkorakanje bolgarske vojsike v Dobrudžo, je časnikar baje imel za vojake.
Angleži zapuščajo Romunijo z ozirom na to, da se veča število nemških
Delavci in kmetje, zavedajte se, da je z Vašimi prispevki in Vašo pomočjo ustanovljena
Delavsko kmeika zadruga v Zagorju
Prodajalne Zagorje-Čolniče
Vam preskrbijo vise potrebno in vse Vaše odvisne pridelke odkupijo po n a j v i a j i ceni.
Delež 20 din — pristopnina 10 din.
Pridobivajte člane! Ustvarjajte 6 :i bodočnost!
MALI OGLASI
P O S A M F. Z NA BESEDA 50 PAR
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpfc »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamik daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
vojakov na romunskem ozemlju. V Romunijo je v soboto prišlo večje število nemških višjih častnikov, nemške motorizirane enote ter protiletalsko topništvo je zasedlo kraje, kjer so petrolejski vrelci. Grade se obenem nova letališča. Za položaj v Romuniji je bilo že v začetku tega tedna značilno, da so tudi Rusi oib romunski meji zbirali močne čete. Nadaljevali so se tudi manevri olb Črnem morju. Izhod iz Donave na Cnno morje je (bil zastražen z minami.
»Jasno kot beli dan, da bodo sile osi-šča svoj politični in vojaški program tudi na jugovzhodu Evrope izpeljale do konca, 'kot so ga zamislile«, tako je pisalo bolgarsko časopisje zadnji
petek. To je veljalo kot opomin Turčiji in Grčiji, kateri je bolgarsko časopisje pozivalo, naj zavzameta stališče popustljivosti, češ da je za to zadnji čas. Nič ne bo presenečenja, če bo Bolgarija kair v najkrajšem času postavila Grčiji in Turčiji zahteve, da ji obe državi odstopita vsaka del zemlja. Predvsem pa hoče Bolgarija dobiti «d Grčije izhod na Egejsko morje.
Dva milijona turških bajonetov brani turške meje, če bo treba, tako piše turško časopisje ob najnovejšem razvoju dogodkov. Turčija da ne ibo nobeni rtu ji državi dovolila prehoda skozi svoje ozemlje, če bi katera hotela napasti skozi Turčijo angleške postojanke v Sredozemlju ali petrolejske izvirke v Perziji. Turčija in Grčija sta ukrenili vse za svojo obrambo An izjavljata, da ostaneta zaveznici Anglije.
V nedeljo 20. oktobra
na
Moto v Hrani
Pol vagona bele moke, vagon premoga, 2 motorni kolesi,
200 ks riža itd.
Opozarjamo na točen pričetek ob 2. uri pop.
Nabavite si tablice po din 5'-
v nedeljo bodo po din 6'*
Navodila udeležencem tombole v Kranju, ki bo v nedeljo 20. oktobra ob 2 popoldne. Vse napovedi bodo razglašene po zvočnikih. Vsakdo bo lahko tudi na daleč jasno in razločno slišal napovedi. Do glavnega odra bodo vodili 3 prehodi, ki ibodo prehodni ves čas igre. Reditelji bodo skrbeli za red. Prostor je tako odbran, da tudi deževno vreme ne bo motilo. V bližini hotela »Stare pošite« bo postavljen pomožni oder, ki bo po telefonu v zvezi z glavnim odrom. 1 oleg table na odru bo še 8 .pomožnih tabel, ki bodo omogočile kontrolo' izžrebanih številk. Obiskovalci naj zaradi gneče ne silijo v bližino glavnega odra. Vsak udeleženec naj označi na zgornjem robu tablice točen naslov. Igralni načrt bo letos spremenjen v toliko, da odpadejo aimbe — povečano pa bo število vseh ostalih dobitkov. Dostop s kolesi v igralni prostor .ne bo dovoljen. Za kolesa bodo shrambe izven igrišča. Avtobusi bodo parkirali za Narodnim domom. Vsi dopoldanski vlaki bodo ojačeni; po .potrebi bodo organizirani tudi posebni vlaki. Tombola bo zaključena pred 5. uro, tako da imajo udeleženci železniške zveze proti Mariboru, Zagrebu, Rakeku, Novemu mestu, Kočevju, Vrhniki in Kamniku.
Kdo ima prav?
JANKO OREŠIČ, knjigoveznica in kar-tonaža, Ljubljana. Izdelovanjo različnih velikosti albumov za znamke, vezava knjig, trgovskih zapisnikov itd. Specialna delavnica za izdelovanje kaset za jedilno orodje, etuijev za kelihe, ciborije in Bionšt ranče.
Naše ugotovitve glede zakonitosti oz. nezakonitosti sedanjega upravnega odbora so zbudile veliko pozornost med delavstvom, pa tudi v javnosti. Nastala sta tako rekoč dva tabora. Eden, ki se strinja s stališčem, ki simo ga zavzeli v našem časopisu, drugi, ki ga osporava.
Ta tabor jo postavil naslednjo tezo: Kdor je zavarovan na podlagi zakona o zavarovanju delavstva, kdor torej plačuje prispevke tudi za delavsko zbornico, je član delavske zbornice in inore postati tudi njen funkcionar. Zaradi tega jp popolnoma jasen le položaj za tiste upravne odbornike, ki so nastavljeni pragmatično pri OUZD-u. Ti brez dvoma ne izpolnjujejo pogojev, ki jih stavlja zakon o zaščiti delavcev za članstvo pri delavski zbornici in za dosego mandata. Ni pa jasen položaj pri ostalih dveh gospodih, ker plačujeta prispevke za delavsko zbornico. Na podlagi tega (rdi ta tabor, da sta upravičena do rednega članstva delavske zbornice v smislu S 40 zakona o zaščiti delavcev.
Kdor no bi natančneje preštudiral cele zadeve, bi se kar pridružil stališču tega tabora. Saj je njegovo stališče tako logično, kakor le kaj. Toda to je le videz. Dejansko je pa drugače.
Če hoče kdo .prav razumeti namen
iin voljo zakonodajalca, mora tudi določila posameznih členov presojati v skladu s celoto. Namen zakonodajalca bomo najlaže spoznali iz definicije za-konu samega o delavskih zbornicah.
Kako definira zakon delavske zbornice? O tem govori i? 36 zakona o zaščiti delavcev in pravi: Za razredna predstavništvu delavcev in nameščencev na ozemlju kraljevine Jugoslavije veljajo delavske zbornice.
Delavske zbornice sicer niso borbene ustanove v smislu delavskih strokovnih organizacij, vendar so pa razredna predstavništva. Z drugo besedo: Z vso energijo in resnostjo se morajo . poglobiti v vprašan ja delavcev in nameščencev, v socialno zakonodajo, v delovne razmere v obratih, skratka: uveljavljati se morajo vsepovsod, kjer gre za interese delavcev in nameščen-cev.
Kdor hočo izpolnjevati tako nalogo, mora razumeti delavca in nameščenca, mora biti pripravljen sprejeti borbo z vsemi zaprekami, ki se stavljajo pri izvrševanju to naloge, 'jo more vršiti le tisti, ki je sam nameščenec, ki sam čuti pezo neurejenih delovnih razmer in prav tako pezo neurejenih družabnih razmer. Poleg tega mora vedeti in čutiti, da je njegova usoda brezpogojno zvezana z usodo vseli delavcev in nameščencev. Usodna povezanost je
prav za prav predpogoj za, pravega delavca in nameščenca. Če te ni, ne moremo govoriti niti o delavcu niti o nameščencu V smislu zakona o zaščiti delavcev.
Značilno je, da je v istem paragrafu podana definicija za delavske zbornice ter za delavce im nameščence. Če naj bodo delavske zbornice razredne predstavnice delavcev in nameščencev, potem morajo biti tudi člani delavskih zbornic take osebe, ki so ne samo formalno, ampak dejansko — po svojem službenem položaju in po svoji miselnosti — člani svojega razreda.
Mislimo, da ni težko odgovoriti na to vprašanje, če je možno, da bi bil duhovnik, ki je nekje nastavljen za duišnega pastirja, ki ima na podlagi te nastavitve svoje dohodke, mogel biti delavec ali nameščenec v smislu zakona o zaščiti delavcev. Formalno more sicer vršiti posle, ki bi mu sami kot taki dajali značaj nameščenca v smislu § 86. zakona o zaščiti delavcev. Vendar pa gre pri tem za to, kateri je njegov bistveni poklic. In ta je duš-nopastirski. Dveh bistvenih poklicev ne more nihče imeti. — Tudi ne more po obstoječ' zakonodaji nihče ®iti zavarovan pri dveh ali več različnih nosilcih zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Če bi se vtihotapilo tako zavarovanje, bi bilo nično in ne bi mogel dotiični izvajati svojih pravic iz njega.
Upamo, da smo si v tej točki na jasnem. Še večja jasnost pa je v pogledu prenehanja mandata članov delavske zbornice. § 45. zakona o zaščiti delavcev določa taksativno, ikedaj prestane mandat članov. V točki c) pravi, da z izgubo svojstev, navedenih v § 3. tega zakona. § 3. zakona o zaščiti delavcev določa zopet, katere osebe se štejejo za tako pomožno osebje, da spadajo pod zakon o zaščiti delavcev.
V	d.rugeim odstavku ipa pravi: Od tega se izvzamejo osebe, katerim se poverjajo posli višje vrste. Gotovo je pa nesporno, da spada prokurist med osebe, katerim so poverjeni posli višje vrste.
Zakonodajalec je prav dobro vedel, zakaj je postavil v § 45. zakona o zaščiti delavcev točko c). Ravno v tem primeru se kaže, .kako je zakonodajalec naravnost tenkovestno pazil na to, da se ne bi prikradle med člane delavske .zbornice osebe, katerim bi pa man.jlknl »misel za delavske An naime-ščenske interese in ki bi spadali samo formalno med nameščence, dejansko so pa prav za prav delodajalci, odnosno no morejo biti v borbi za dobrobit podjetja ofenzivni, tudi nasproti uslužbencem.
In ^prokurist jo namestnik delodajalca. On ne vodi le trgovskih poslov, on je tudi šef uslužbencev, jih nastavlja, določa plače itd. Nujno mora bolj ali manj priti v konflikt z interesi uslužbencev podjetja, katerega oin vodi. Zaradi tega je prav da je zakonodajalec predvidel, da ne morejo biti take osebe člani delavskih zbornic.
§ 51. zakona o zaščiti delavcev je pa tako jasen, da sploh ne imore biti nobenega dvoma. Ta paragraf navaja v prvem odstavku naslednje: Delavskim zbornicam načeluje upravni odbor kot njih izvrševalni organ, katerih člani morajo biti iz krajev, kjer so sedeži zbornic. Torej tukaj ni nobenega dvoma. Je iimel zakonodajalec pred očmi naloge delavskih zbornic, katerim se mora posvetiti iin jih tudi razumeti le tisti odbornik, ki je v stalnem stiku z upravo in vodstvom. Tak more biti pa le tisti, ki stanuje na sedežu. Poleg tega igra vlogo tudi gospodarski moment. Člani upravnega odbora, ki stanujejo izven sedeža dotične ustanove, so vedno dragi. Tudi delavskih zbornic.
Kdor bo celo zadevo presodil mirno in objektivno, bo moral priti do istih zaključkov kot mi. Sicer imajo pa to zadevo v rokah tudi pristojne oblasti, katerih rešitev bomo priobčili. Seveda takrat, ko bo rešitev izdana.
^“PRAVICA
KRŠČANSKEGA delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. -"Uredništvo in uprava Je v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 49(8. Številka poflt. čekovuega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse loto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejuje in zanj odgovarja Tone Fajfar ▼ Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« 8rečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. *. io. i. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Mak« Blejec)