POČITNICE V PIRANU STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. julija 2008 • Leto XVIII, št. 31 Zgodovinski dnevi v Monoštru Od 24. do 27. julija so potekali ga povezuje točki, ki ohranjata v Monoštru Zgodovinski dnevi, spomin na bitko med turško in ki so največja poletna kulturna krščansko vojsko iz leta 1664. in športna prireditev v mestu Tekači štartajo izpred monoš ob Rabi. Čeprav je mesto s svojo trske cerkve. V njeni kupoli je lepo baročno cerkvijo začetna naslikana freska Janeza Dorf točka t. i. baročne kulturne meistra o znameniti bitki. Tek poti na Madžarskem, so letošnji movalci so tekli do vrha griča v Zgodovinski dnevi minili v zna Modincih/Mogersdorfu, kjer se menju renesanse. Leto 2008 je nahaja velik križ, prav tako v namreč leto renesanse na Mad spomin zmage krščanske vojske žarskem. nad Turki, nakar so se vrnili na Niz programov se je začel v začetno točko. Dolžina glavnega četrtek z večerno renesančno teka je 9 kilometrov, vmes je pa pojedino, kjer so tisti, ki so si kar zahteven vzpon. Letošnjega to lahko privoščili, ob pristnih teka se je udeležilo 155 tekačev jedeh uživali ob renesančni glas z Madžarske, Avstrije, Slovenije, bi, predstavi požiralcev ognja, Hrvaške, Belgije in Nizozemske. trebušnem plesu… Zmagal je Monoštrčan Zsolt Ko- Uradna otvoritev Zgodovinskih sar, ki je razdaljo pretekel v do dnevov je bila v petek popoldne. bre pol ure. Program se je začel s povorko Šport je bil na Zgodovinskih v renesančnih kostumih, na dnevih prisoten tudi v drugih ob čelu povorke sta korakala kralj likah. V času celotne prireditve so Matjaž (Matija Corvin) kot po potekale tekme za pokal v malem membna osebnost tistega ob nogometu na mivki, ki so jo na dobja in njegova žena, kraljica vozili v središče Monoštra. Beatrix, ki je bila doma iz Italije. Štiridnevna prireditev, ki je po- Prav njej se lahko med drugimi nudila veliko dodatnih dogod zahvalimo, da je italijanska re kov (koncerte, ples na prostem, nesansa našla pot tudi do dvora srečanje pihalnih godb…), se je madžarskega kralja. Večer je bil končala v nedeljo ob polnoči z renesančno obarvan, gledalci ognjemetom. so si ogledali renesančne plese, Velikokrat se nam zdi, sploh pa program požiralcev ognja in ob sobotah in nedeljah popol predstavo o kralju Matjažu. Tisti, dne, da je Monošter speče in ki so jih bolj zanimale vojaške mrtvo mesto. Ob tem koncu ted veščine, so uživali ob predstavil na so Monoštrčani dokazali, da lokostrelskih društev. Večer se lahko staro mesto ob Rabi oživi, je končal z nastopom folklorne le prebivalcem in obiskovalcem skupine iz Gencsapátija. je potrebno ponuditi dovolj pes- Sobota je bila namenjena špor tre in zanimive dogodke. tu, in sicer 6. teku v spomin na Marijana Sukič monoštrsko bitko. Tekaška pro fotografiji: Csaba Tóth 2 Že od drügin, depa več nikdar Letos sprtolejt so nas pozvali po telefoni na Slovenskoj zvezi od Drüštva podeželjski žensk v Narini pri Pivki, z dalečnoga kraja v Sloveniji, ka škejo nota pokazati malo Porabske Slovence svojim lidam v nedelo, 20. juliuša. Tau naj baujo kulturni program pa ljudske obrti, porabske specialitete, vödane knjige... Gda sam začnila vküper postavlati program, me je najprvin mautilo, ka je tau nej sobota liki nedela, na drügi den pa morajo nastopajoči v slöjžbo. Depa pri njij je tau srečanje furt v nedelo, nikak naj döjn sprobamo priti. Tau sam tü dobro vejdla, ka je té kraj več kak tristau kilometrov daleč od nas, etak najmenje šest, sedem vör nöjcamo za paut v eno smer. Drügi den je delavan den, zatau zvöjn penzionistov pa dijakov, študentov vsi moramo titi v slöjžbo. Depa tau sam tü vejdla, ka smo v tak dalečni kraj narejtje pozvani Porabci, pa sam ranč zatau bila fejs vesela, ka se bar na drügom tali Slovenije tü leko nota pokaže dosta vse od nas. Spaumnile smo se pa z varaškimi ženami, ka smo mi gnauk nin pred pétimi lejti že bilé v Narini vküper z Goričkimi lajkoši, gda smo prišli domau s precej lagvimi spomini, doživetji. Té smo tak prajli sami sebi, ka es več nikdar ne idemo, depa na glas smo tau nin nej gončali, smo požrli britek žma. Gda sam zdaj spitavala, če je baug vari tau nej pá tisto, sam se pomirila, ka nej. Etak sva se s prijazno organizatorko Dragico Kaluža, s sterov sva se sploj nej poznale pa srečale šče, zgončale tak, ka baujo ljudski plesi, pesmi, prejkmurska muzika pa leko, ka šče kratka smejšna igra tü. Za kulturni program smo se zgončali s sakalavsko folkloro, ka so tej folkoristi v dvanajsti lejtaj kumar parkrat plesali v Sloveniji, nej pa ka bi leko prišli na drügi tau Slovenije. Pri ljudski pevcaj, pevkaj so senički pevci nej davnik bili skur v tau kraji, v Gradci, števanovske pevke so mele doma bučo, varaške pevke so pa bile fraj pa so vse v penziji tü. Goričke lajkoše smo vcuj prosili, ka v Porabji nejmamo svoje muzikante. V tejm sam tü gvüšna bila, ka ženske tü leko dobimo, stere do nam pekle porabske pogače, pokaraje, pa stere do nota kazale mešterije. Z glavno organizatorko, gospau Dragico Kaluža, sva se sprauti večkrat pogučavale, elektronsko pošto pošilale. Na vse sam dobila valas, kazalo se je vse dobro pripravleno pri njij. Gda smo meli program vküp postavlenoga, so varaške ženske vkraj staupile, ka so se nisterne ženske napautile na prauško na keden dni v Lurd v Francosko. Bila sam na tejm, ka dola povejm nastop, ka smo te že meli drügo pozvanje keden dni nazaj v Kanal, skrak pri italijanskoj grani ci. Baugala sam Dragico, ostali smo, ka so nas že prej tü vö zairili prejk medijev. Ona mi je vse informacije podraubnoma dola napisala, stere sam šče na bus s seov nesla, naj namesto mojga pripovejdanja sami tü vidijo, ka nas čaka taum. Prišo je 20. juliuš, vsi smo bili rano že na petaj. Marjan, šofer pa lastnik avtobusa iz Gornji Petrovcev, je že v petoj vöri naklajo perece v Števanovci. Dočas smo se od Števanovec do Senika vküper pobrali, pa so se pri Čardi pred Mursko Soboto zadnji gora skvatejrali na bus, je že dvej vöre časa odletelo. Te pa nej čüda, če je šofer bola za resnico kak za šalo komandiro, vej je pa vedo, ka je naša želja priti malo na mordje pa potistim pri cajti na nastop. Vsi so si zaslöžili malo namakanja v maurdji, vej smo pa že drügo nedelo vandrivali z njimi v tašne dalečne kraje. Priznam, ka se je že zranjek nej začno ščista po redi, nisterni so se malo gora potegnili, drügim se je pa želaudec nauri napravo. Dvakart smo se stavili, bili smo točni, kak nam bilau povedano. Red je red! Tau se nam je splačalo, ka smo po edenajstoj vöri že bili v Izoli. Včasik smo se pelali na plažo, gde je lüstva bilau v nedelo podné kak mravel. Najraj bi vsi vösprobali morsko osolano vodau, depa ka vala, če so nisterni nej za vodau, nisterni bi samo radi bili, depa svoje plavalne gumine so nej želeli komikoli kazati. Ali mladi so uživali. Dočas smo se vövčakali morski hamburger, je ranč bijo čas, ka smo se napautili v Narin. Pohvalo vrejdni so vsi, pred cajtom so bili vsi pri busi, so se zavedali, ka majo šče redno delo. Gda smo tá prišli kaulek štrte vöre, smo se težko dobili z Marijo, stero smo po telefoni ranč té nej dobili, gda bi go najbola nöjcali. Plac je bijo puni z narodom, tadale so pa bili pokriti stoli z raznimi dobrauti pa drügo kaj. Mi pa gora napakivani kak kašni vandruške, dvakart trikart smo se obrnauli, dočas smo vse vküper znosili skur s konca vesi. Ešče dobro, ka nas je Marjan na silo nota pelo do trga. Telko vse smo meli s seov, ka je nam eden sto nika nej bijo. Ka vse smo meli? Ana Ropoš v Števanovci so pá spekli perece, Micka Bajzek na Židovi skaldje, Marija Šömenek v Slovenskoj vesi cvirkove pogače, Iluš Bartakovič raje kifline, Aranka Schwarcz pa raji dijnski kaup. Meli smo s seov pravo števanovsko slivovo palinko pa dobro vogrsko črno vino. Ženske so pa redno nöjcala svoje roké, Ana Ropoš so delali papirnate rauže, mlada Cilika, Marija Čato nauveféle rauže, Micka Ropoš so pa kazali, kak se pletejo cejkarge iz kukarčnoga lupinja, Micka Bajzek je pa ejglala. Vö smo meli postavleno novine, nika malo knjig, košare, drvenke, ejglane okraske od Margite Korpič tü. Zatau predstavitev smo meli tak dvej vöre, narod je redno prišo, spitavo, bili so naigri na razne recepte, so radi koštavali. vidla Dragico. Folkloristi so zaplesali prvi devet minutni splet, Goričkim lajkošom pa, kak so prej začnili drügo nauto, so že kazali, naj ejnjajo, tretjo pesem so pa že brezi mikrofonov dali skaus. Ali oni so velki majstri, ka so se znajšli pa skaus dali etak tü pokrajšeno tretjo pesem. Mi smo zvöjn odra telko vidli med tejm, ka se mladi moški s svojimi glasbenimi škirami ženejo »Sram me je in vest me peče. Najraje bi samo to napisala in zaprla. Saj nimam besed, ker vem, da ne bo nobena pomagala. To sem videla že tu na vasi. Še enkrat povem, da nismo mi krivi. Nismo sploh vedeli, dokler se ni program začel, da mora bit Šarec točno ob 20. uri na TV v oddaji v živo. Na žalost je potem program zelo forsiral on. Probam to dopovedati, če bo uslišano je pa odvisno od Vas. Meni je res iskreno žal, da je prišlo do te neljube situacije. Veselila sem se že, da bova postali prijateljici in da pridemo spomladi z društvom k Vam na strokovno ekskurzijo, pa čakam na Vaš odgovor. Gospa Klara, prosim oprostite, odpustite. V strahu čakam Vaš odgovor. Povedati pa le moram, da smo bili z Vašim programom tako mi, kot marsikdo od gledalcev zelo zadovoljni. Tudi to so moje iskrene besede in upam, da Vam nekaj povedo. Hvala in lep pozdrav! Dragica« Na razstavi nam je na velko pomauč bila Krista Nagy Gyeček z Gorejnjoga Senika. Ja, če bi bili že od dvej vöre taum, kak drügi, bi nam gvüšno tü vse sfalilo kak v Kanali. Med tejm smo s folkloristi pa Goričkimi lajkoši čakali na svoj red v programi. Bilau je eni devetnajset skupin za dvej vörni program, mi smo prosili, naj smo leko slejdnji, ka smo si samo tak leko prišparali čas za namakanje v mordji. Meli smo program zgončano za pau vöre, za predstavitev Porabja pet minutov pa ka je gratalo s toga? Malo več kak nika! Kulturni program so meli v plani do šeste vöre, mi smo pa prišli na red par minutov po šestoj vöri. Program je vodo mladi moški, steromi se šče telko nej dalo, ka bi nas pozdravo ali opito, sto smo pa. Marija mi dala na znanje, ka so v zamüdi, naj malo skrajšam predstavitev Porabja, program pa naj ostane. Normalno, ka sam baugala, v par stavkaj sam opravila svojo delo pa sam »Porabje« v slikaj, na filmi, prospekti pa... simbolično prejk dala v enom košari, gda sam leko oprvin pa oslednjin na red kak gosi. Več prej nas nej trbej! Mi pa s folkorov stodjijmo kak koza na brgej, čakamo, ka zaplešemo drugi splet, te pa gledamo z bejlimi očami, ka je pa tau. Telko! Nisterni so pogéli gulaž stoječ vanej na stombaj ali v rokaj pa spili svoj ledeni tej, čaj. Eške prvin, kak smo zbaugom prajli Narini, smo užaljeno, depa kulturno zatok dali na znanje našo čütenje Mariji, stera sploj nika nej bila kriva za tau, ka se je zgodilo. Njej je vse šlau na djoj. Vej nam skur tü. Vnoči do dvej vöre smo vsi domau prišli. V imeni Slovenske zveze pa posaba v svojom se trno lepau zavalim za vse tröjde, delo, pomauč, pripravleni program, najbole pa za porazmenje tak mladi folkloristov kak Gorički lajkošov. Vsejm tistim tü Baug plati, steri so nas napautili s porabskimi dobrautami. Namesto mene se nam vsejm opraviči v pismi Dragica Kaluža, stero je poslala v srejdo pa mi dopistila na znanje dati v novinaj tü. Preštete jo leko v okviri. Klara Fodor sekretarka ZSM Porabje, 31. julija 2008 3 Pá smo bili v matični domovini Slovensko društvo v Budim-Celja, smo se pelali tadale do mesti je že pred dvej gezero loški grad, cerkev sv. Jakoba Ljutomer. Stavili smo se na pešti je tau poletje pá šlau v Ljubljane, gde smo meli pre-lejtami živelo lüstvo. Rimljani Od tec smo šli na Visoko, gde glavnom trgi, stopili v cerkev, matično domovino v Sloveni-nočišče v Dijaškom daumi so varaš imenüvali Emona, smo vidli spomenik in dvorec stero so nam notpokazali jo. Zdaj smo že bili osemkrat, Tabor. gda so tü Habsburžani kralü-(kastély) velkoga slovensko-župnik. Tü nas je pozdravila gnauk pa v Avstriji pri Sloven-Na drugi den, v soboto, smo vali, te so varaš zvali Laibach. ga pisatela, Ivana Tavčara. Jožica Berden, predsednica caj na Koroškom. Tau zatok začnili z ogledom Ljubljane. Po prvoj svetovnoj bojni se je Kaulek smo se pelali po vesi turistično-kulturnoga društva leko napravimo, ka nas Slove-Najprva smo obiskali Cankar-končala vladovina Habsbur-Poljane, gde se je pisatel na-Babinci. Po obedi smo se ponija finančno tö pomaga. jev dom, gde nam je sodelavec žanov, Slovenija je cujslišala k rodijo, vmejs sam članom slovili in odpelali v Lendavo, Jugoslaviji, društva pripovejdala zgodbo gde smo si od zvüna pogledod leta 1991 knjige Visoška kronika. nili Kulturni center Bánffy. je pa samo-Pevski zbor Maj nas je pozvau Pá je minaulo edno leto, pá stojni rosag. na piknik, na šterom sta nas smo vidli en lejpi tau Sloveni-Bili smo v pozdravila predsednik zbo-je. S prelejpimi doživetji smo Narodnom ra Branko Belingar pa vodja se vrnili v Budimpešto. Vsemuzeji na zbora Janez Čadež. Sploj le-povsedik smo najšli padaše, Metelkovi, pau so nas pogostili, dobro prijatelje, vsepovsedik so nas gde smo si smo se pučütili, spejvali smo lepau sprejeli. Vsakšomi se lepoglednili pa plesali. pau zahvalim, sto nam je porazstavo o V pondejlek po zajtrki smo se mago pri organiziranji te poti, Primoži Tru-napautili domau, pelali smo tak veleposlaniki Ladislavi Libarji. Notri se prauti Ormoži pa Ljuto-piči kak podjetji Energoplan, je pokazano meri. Tü nas je čako gospaud podjetniki Marjanu Kosu, njegvo živle-Marjan Kos, steri je mentor prijateljskima društvoma, nje in delo. folklorne skupine iz Babinec, Slovenski zvezi v Monoštri in Bijo je velik stera je pri nas gostovala letos Javnomi skladi za narodne in reformator, juniuša. Gospaud Kos so nas etnične manjšine. pred 500 lej-pelali v gorice njinoga očo tami je piso pa brata, gde smo se malo Irena Pavlič 11. juliuša smo se zazranka doma notapokazo tau velko pa vödavo knjige v slovenskoj osvežili in okrepčali in si tak predsednica društva rano napautili iz Pešte prauti ižo kulture. Ka nad zemlauv rejči. V Budimpešti mo svetili z nauvimi močmi ogledali Rédicsi. Med pautjov v Ljub-vidimo, je menši tau doma, obletnico Primoža Trubara v ljano smo se najprvin stavili v zatok, ka pod zemlov je ešče oktobra. Celji. Tü smo se vsigdar samo pet štaukov. V tom daumi so V soboto zadvečerkoma smo mimo pelali, zdaj smo si pa po-najvekše kulturne in druge se pelali v Cerknico, smo si glednili te lejpi varaš, steri je prireditve (rendezvény) v Slo-poglednili jezero (tó). Potejm tretji najvekši v Sloveniji. Tam veniji. Po ogledi doma smo si smo steli titi v Križno jamo se najde, gde Savinja pa Sava poglednili Narodno gledališče (barlang), žau, se nam je nej tečeta. Gda so tü živeli Kelti, (Nemzeti Színház), Galerijo, posrečilo. Leko dé notri za eno te so ga zvali Keleia. Za časa Opero, Križanke, Tivoli. Šeta-vöro pa za štiri vöre. Ena sku-Claudius casara je bijo rimska li smo se prejk Tromostovja pina je stejla titi za štiri vöre, provinca (római tartomány) do Prešernovoga spomenika, dapa nejsmo je mogli čakati, pa so ga imenüvali Celeia. Iz po tistim pa v Frančiškansko ka bi že večer bijo, gda bi vötoga je gratalo ménje Celje. cerkev. Prejk po Zmajskom prišla. Jami se pravi, ka mod-Tü so vladali bogati celjski (sárkány) mosti smo prišli do ra (kék) jama, je puna vodé, v grofovge (Cillei grófok). Te Tržnice (senje), stera je bo-njej se leko samo s čunaklini varaš je bijo center krajine. gato obložena s sadom, zele-vozi. Knjige tak pišejo, ka je v Vojskovali so se s Habsburža-njavo. Notri v hali (csarnok) toj krajini dosta medvešov pa ni, Madžari, s sterimi so bili ponüjajo mesau, sir, ešče krü polhov (pele), dapa mi smo povezani tö (Hunyadi László). pečejo. Te tau Ljubljane je več se z enim nej srečali. Zima Varaš so napadli Törki, ga je ali menje delo svetovno zna-v Sloveniji je najbola mrzlo poplavila Savinja, dapa zatok noga slovenskoga arhitekta ranč tü, na söver od Cerknice, se je vsigdar vküppobrau pa (építész) Jožeta Plečnika. zato pravijo, da je tau sloven-se razvijau. Na konci so ga te V nedelo smo šli k svetoj meši ska Siberija. donok prevzeli Habsburžani. v ljubljansko stolnico. Po meši V nedelo zadvečerkoma smo Mi smo si poglednili stari tau nam je cerkev notri pokazo gorziskali Škofjo Loko. Tü varaša. Bili smo v cerkvi sv. župnik Jože Lap. Gospaud žup-so nas čakali člani pevskoga Daniela, v Marijinoj cerkvi, nik je nej dau valati, ka smo zbora Maj iz Kranja, z njimi po tistim smo pa šli gori na od tak daleč prišli. Po meši smo že stari prijatelji. Več-Stari grad. smo bili gori na gradi, pelali krat so že nastopili pri nas v Gda smo slobaud vzeli od smo se z dvigalom. Na tom Budimpešti. Pokazali so nam 4 Seminar za vodje mlašečih folklornih skupin »Otroci niso pomanjšani odrasli« Zveza Slovencov na Madžarskom goradrži več mlašeči folklorni skupin, dvej na gorenjoseničkoj šauli, dvej na števanovskoj šauli, eno v Sakalauvci. Zatok, ka v Porabji nejmamo lidi, steri bi se spravlali s folklorno dejavnostjo, je Zveza pred leti pozvala strokov- njake iz Slovenije na pomauč. Marija Rituper in Zoran Domjan že več lejt ojdita na probe, pripravlata mlajše na nastope. Dolgoročno bi pa bilau dobro, če bi se za tau vönavčili porabski lidgé, lerance ali tisti, steri tau radi delajo. Tau so spoznali na Slovenski zvezi tö, zatok je sodelavka Zveze Gyöngyi Bajzek 22. pa 23. juliuša organizirala seminar, steroga se je udeležilo sedem odraslih, pozvali so pa par mlajšov tö, ka je prej tak ležej delati. Seminar je vodila priznana strokovnjakinja na področju otroške folklorne dejavnosti v Sloveniji Nežka Lubej, ki je povedala, da je nepotrebno, da imamo vodje skupin iz Slovenije, kajti »veliko lažje je, če človek tu živi, z njimi živi, ve, kaj otroci želijo…« Z njo sem se pogovarjala v odmoru seminarja. • Kdaj in kako ste se začeli ukvarjati s folklorno dejavnostjo? »Začela sem se seveda v šoli, ker ko končaš učiteljišče, ko začneš službo, se mora dober učitelj ukvarjati tudi z nečim drugim, ne le s poučevanjem. Meni je bilo logično, da se bom ukvarjala s folkloro, ker z njo živim že od vsega začetka. Doma sem namreč iz Korentove dežele, tako da so mi pustni običaji in običaji nasploh v letu znani. Plesala sem v domači folklorni skupini in seveda tudi na učiteljišču. Potem sem pa morala oder zamenjati za vodenje. Seveda z otroki sem začela dugače delati kot z odraslimi, prilagodila sem se psihi otrok, kajti oni niso pomanjšani odrasli. Potem so me začeli strokovnjaki postavljati v ospredje in sem začela otroško izročilo prilagajati otrokom tudi na odru.« • Omenili ste, da otroci niso pomanjšani odrasli. V čem je največja razlika pri vodenju otroške skupine v primerjavi z odraslo? »Razlika je v tem, da veš, kaj prilagodiš otroku, veš, kako delati z otrokom. Analitično – od ritma do plesa – moraš vedeti, kaj je primerno za otroka, kakšen običaj, kakšna pesem, kakšna igra… Vse to moraš vedeti, da ne delaš napak ali pa sile otroškemu izročilu.« • Če bi vi organizirali neko novo otroško skupino, na kakšen način bi se lotili dela? »Menim, da je zelo dobro, če želi neka šola animirati za otroško folkloro, da povabi neko skupino, da ima program. Nastopajoči otroci morda povabijo otroke, ki jih gledajo, medse. Na moji nekdanji šoli je prvošolce vsako leto pozdravila skupina in jih malo povabila medse in je to zmeraj bilo dovolj, da so se prijavili v skupino. Ko pa tega ni bilo več, je to zamrlo. Ker ti majhni otroci niti ne vedo, kaj je folklora, že besedo izgovorijo težko. Pomembno je predvsem to, da oni vidijo, kaj se dela v skupini. Vaje se začnejo preko igre, enako kot smo to delali zdaj s Porabci. Najprej so me vsi debelo, trdo, zategnjeno gledali, kaj bo. Ko so se začeli smejati, ko sem jih zmehčala, smo pa lahko dela li. Točno tako je pri otrocih.« • Kako ste si zastavili dvodnevni seminar za porabske učiteljice, vzgojiteljice, študentke? »Seznanila sem jih z literaturo, kje jo lahko dobivajo, predvsem otroške pesmi, igre… Zanimirala sem jih, da poiščejo igre iz tega okolja, ne da kopirajo nekaj iz knjig. Pri nas so zdaj v modi projekti. En projekt v tukajšnjih vrtcih bi lahko bil, razišči doma pri babici, dedku kaj so se igrali, recimo na glavi, z nosom, ušesi… Dala sem jim iztočnice, da bodo lahko poiskali te stvari. Predvsem bi jim pa rada povedala, da je treba z malim začeti. Naredili smo tudi dve postavitvi, kako z vrtcem kaj, kako s šolo, da bodo videli, da to ni nek »baubau«. Pokazala sem jim način, kako pridobiti predvsem ritem. Potem se pa naučiš en ples ali dva – ni potrebno poznati deset plesov – to pa zmore marsikdo.« • Kaj početi z otrokom, ki nima občutka za ritem, nima posluha… bi pa strašno rad sodeloval v skupini? »Vodja, če dobro razmišlja, nikakor ne sme tega otroka odsloviti, dati mu mora takšno nalogo, da bo čutil, da je pomemben. Recimo bo prišel na oder po pesmi, ali bo šel z odra po nek rekvizit. Vodja se mora znajti, recimo poenostaviti korak, da tak otrok ne bo zmotil drugih, nikakor ga pa ne sme odposlati. To je veliko dela, vodja mora biti izkušen in mora prav razmišljati o tem.« • Pri otroških skupinah imajo velikokrat probleme z glasbeno spremljavo, kako to rešiti? »Velikokrat je lahko pesem izhodišče. Recimo pesem »Prvo leto služim…« je lahko primerna brez inštrumenta. Ali če sta dva, trije dobri pevci v skupini, lahko igrajo na glavnik in po jejo, to je dovolj. Na koncu koncev je lahko dovolj ena violina, ni osnova harmonika.« • Kako pa naj bodo otroci oblečeni na odru? »To je v Sloveniji v zadnjih treh-štirih letih največji bum! Pred šestimi leti je bilo šestdeset odstotkov skupin slabo oblečenih, štirideset odstotkov dobrih. V par letih se je to obrnilo in je mogoče sedemdeset odstotkov oblečenih pravilno. Samo v tem letu, mislim, da je bilo kakih dvesto, da sem za njih izbrala, da so si zašili obleke. Nikakor pa ne sme to biti uniforma, saj zmeraj je bilo značilno, da so se želeli razlikovati v barvi, malo v kroju itd.« Za to delo – kot sem videla – sta potrebni predvsem volja in ljubezen do tega, kar delaš, ki jo je izžarevala gospa Lubej tako med delom s porabskimi vodji skupin, kakor tudi v pogovoru za naš časopis. Marijana Sukič Porabje, 31. julija 2008 5 Veselo srečanje po 40. lejtaj v Števanovci 19. juliuš 2008 ostane nam, steri smo zgotovili osnovno šaulo 1968. leta v Števanovci, v lejpom spomini, pa nam je Baug omogaučo zdravdje, ka smo leko prišli na srečanje. Srečanje (obletnice mature, diplome) na srejdnji pa visoki šaulaj je velka šega, nej tak na osnovni šaulaj, taum je rejdko, ka se dobijo vküper. Vejm, ka so na seničkoj šauli »stari mlajši« večkrat vküper prišli že v devetdeseti lejtaj, na števanovskoj šauli smo pa mi oprli vrata 1999. leta. Letos mamo že tri generacije, bilau je 50-letno, našo je 40-letno pa šče 25-letno bau. Müve z (Bedini) Eržinom Bedi sva si najprvin brodile na srečanje našoga klasa v števanovskoj šauli na tresti jubilej. Ne vejm že kak, depa nikak sva se zazabile pa sva samo za eno leto, 1999. leta sprajla vküper té že 31-letno srečanje. Preživeli smo lejpe momente pa si obečali, ka se srečamo na štirdeseti obletnici. Gda sva letos sprtolejt z Eržikov vcuj začnile riktati, sva zvedle, ka de števanovska šaula obnavlena, hvala Baugi, ka de naš tau Porabja tü emo lejpo šaulo. Zatau sva prosile od župana kulturni daum, ka se nam v krčmej zatok döjn ne šika meti šaulsko vöro pa taum smo samo sami med seov. Za den smo si zatok odabrali sredino juliuša, ka je v Števanovci tradicionalna buča té čas pa na bučo zvekšoma domau pridejo s svojo držinov, steri so daleč, če šče majo kam nazaj pridti. Na 40. letno srečanje nas je iz 28 »mlajšov« prišlo vtjüper 20 pa štirdje školnicke, prcerkorce. Na žalost smo v zadnji dvej leti zdjibili tri naše drage padaše. Eden sošolec Ernő Wiener v Bratislavi je že nej mogo ta naprajti, ka bi nej üšo na letovanje (nyaralás), Toni Barabaš, Karči Dončec, Laci Pint, Joži Bedič so pa nej želeli pridti. Na enom tašnom rejdkom srečanji so najlepši minuti, gda se oprvim zaglednemo, laumpe nam do vöj segnejo, vsi smo veseli, se smejemo, čüdivamo, lice nam tak li paukajo od radosti. Zatok smo si pa privauščili zatau dobro vöro časa. Gda smo se vküper počakali, smo dobili glas, ka nam je (Sodöjtjin) Juci Domiter v zamöjdi, etak smo se najprvin napautili na centor, gde smo svejčo vužgali na grobi (Žlarinoga) Vilina Kovača pa smo se sami v sebi zgončali z njim, ka nam je trno žau za njaga, dosta mislimo na njaga pa naj si pri miri počiva. Po molitvi smo staupili k velkomi križi, gde smo se spaumnili na pokojnoga gospauda Lajoša Markoviča, dvej lerence Marijo Bankič pa Margita (Sodöjtjina) Merkli, ravnatela Jožefa Boroša pa šče dva sošolca Piština Treibera pa Mariko Tóth. Pred tejm smo pa že mi domanji goraziskali dva groba pa v spomin vužgali svejče, pri (Brgauncini) Mariki Tóth v Sakalovci sva z Irmo Filip, pri Piština (Trnjaštji) Treiber v Magyarlaki pa Erži Bedi tau opravili. No, gda smo opravili svojo doužnost na cintori, smo se napautili na razredničarsko (osztályfőnöki) vöro v kulturni daum. Gda se je šaulski zvonec zglaso, sam glasila nekdanji razredničarki (osztályfőnök), sto pa zakoj falijo, za pokojne döjše smo se postavili za minuto. Prcerkorca Irena Pavlič je nam po pozdravi, po svojom lejpom razmišlenji, ka ji je rejsan prišlo iz srca, prejk dala rejč. Žau, naša redovalnica (osztálynapló) je od našoga zadnjoga srečanja táminaula, vöjpamo pa, ka se je samo nin tazatépla zdaj v velkom pakivanji. Etak smo abecedni red obrnauli, najzadnji so gratali najprvi. Bili so, steri so v par rečaj tá opravili, bili so pa, steri so zvekšoma dola zavrteli svojo življenje. Enim dé baugše, drügim slabše, eni majo prausto delo, drügi baugšo, eni so prejdnji, drügi majo svoje v cejlom rosagi ijrašnje firme. Name je eno zgrabilo najbole, zvekšoma smo vsi ostali na »zemlej«, ostali smo tisti prausti lidgé kak smo bili v svoji mlašeči lejtaj, kak so nas včili doma starištje pa školnictje. Ranč tak naši školnicke, Irena Pavlič, Rudi Unger, Irena Labadi pa Magda Bartakovič. Na konci smo ta prajli, ka vejmo od tisti naši padašov pa školnikov, steri so nej prišli. Školniki Karčini Krajczari pa ravnateli Miska Pusztaini smo želeli, naj vseprvin ozdravita pa na naslejdnom srečanji z nami leko baudeta. Pred večerdjov nas je pozdravo pa od vesi ta pravo najbola fontoške informacije župan Sándor Fodor, od šaule pa ranč tak danešnja ravnateljica Agi Holec, zakoj se njima trno lepau zavalim zdaj tü. Po večerji smo si poglednili šaulo, gde so se v našoj bivšoj učilnici tak li sipavali lejpi pa smejšni spomini. Zdaj smo že kaj našomi školniki, Rudini Unger tü vse smeli vö ovaditi pa kaj v očij metati. Vö je prišlo, ka vse smo opazile trinajset, štirinajset lejt stare dekličine pri mladom školniki, steri je kumar zgotovo srejnjo šaulo. Platonska lübezen, lejpi, vekovečni spomini! Župan nas je pozvau pa nam nota pokazo sodački muzej v staroj kasarni, gde smo leko vidli na filmi borovo gostüvanje iz 1972. leta, gde so se dosta leko gora spoznali. Škoda, ka nam je čas tak brž üšo, šče par vör pa smo si pá mogli zbaugom dati. Z Eržikov Bedi Šoš se trno lepau zavaliva vsejm sošolcom, školniki, lerencam, ka smo se leko srečali, za pomauč Margiti Do-miter Zankoč, Mariki Dončec Kürnyek, Brigiti Šoš pa Renati Zankoč. V imeni vsej nas se pa posaba želim zavaliti razredničarki Ireni Pavlič, stera nas je mejla za svoje, nas je ranila pa rada mejla kak mati svojo deco, nas na dosta vse navčila. Želim nam vsejm, srečajmo se za pet lejt, 2013. leta! Klara Fodor Porabje, 31. julija 2008 6 DRUGE JEZIKOVNE POČITNICE V PIRANU Ko sem, avtorica tega zapisa, pred skoraj dvema letoma spoznala gospo Alenko Kovšca, ravnateljico Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, in se začela pogovarjati o tem, kako bi za porabske otroke v poletnem času združili prijetno s koristnim, sem po njeni odločnosti in konstruktivnosti takoj vedela, da bo piranska šola pravi naslov za uresničitev naših želja in pričakovanj. Tako smo lani organizirali prve jezikovne počitnice za 25 porabskih učencev od 5. do 7. razreda OŠ. Jezikovni teden je ob spoznavanju prelepega Pirana, njegove okolice in slovenskih besed bil dobro sprejet, tako pri učencih kot pri učiteljih, in ob koncu smo si obljubili, da moramo s to dejavnostjo nadaljevati. Tudi slovensko šolsko ministrstvo kot financer je bilo za, prav tako gostoljubna piranska šola. In priprave so se začele. Program naj bi bil nadgradnja lanskega, udeležencev več kot lani, časovno pa bi trajalo kar 8 dni. Po vmesnih nesporazumih in dezinformacijah smo se uskladili s šolami in izvajalci ter se odločili, da ostanemo pri našem izvirnem programu in da krog udeležencev razširimo še na učence, ki obiskujejo krožek slovenščine v Lipnici na avstrijskem Štajerskem, povabimo pa tudi 5 učencev in učiteljico iz POŠ Mačkovci. Sicer pa, v letu medkulturnega dialoga lahko tudi mi poskrbimo za medsebojno spoznavanje in zbliževanje mladih iz treh jezikovnih okolij. In v tem duhu smo zasnovali 2. piranske jezikovne počitnice, od 10. do 17. julija, ki se jih je udeležilo 45 učencev (25 iz Porabja, 15 z avstrijske Štajerske in 5 iz Prekmurja) in 6 mentoric. Gostoljubna piranska osnovna šola, ki ima bogate izkušnje z organiziranjem in izvajanjem različnih jezikovnih šol in taborov, se je maksimalno pripravila. Udeležencem so ponudili prijetno okolje za bivanje, strokovno voden plavalni tečaj na kopališču v Fiesi, za plavalce pa igre v vodi, veliko plavanja in vsega, kar sodi k zabavi na plaži. Popoldanski čas je bil namenjen učenju jezika in spoznavanju okolja. Zaradi velike skupine (in različnega jezikovnega predznanja – avstrijski učenci so pri sloven- ščini popolni začetniki) so se udeleženci razdelili v dva dela. Porabski učenci so sicer pogrešali učiteljico Zorico, ki je bila z njimi le dve uri, a so na šoli pač presodili, da je bolj potrebna avstrijskim učen-cem. Prava popestritev dogajanja pa so bili simpatični mačkovski učenci z učiteljico Anito. Posebej sestra in brat, Patricija in Patrik, sta s svojima harmonikama poskrbela za prijetno vzdušje ob večerih in ob različnih družabnih dejavnostih. Ker so počitnice, je bil poudarek na sproščenih, zabavnih dejavnostih; a v nazivu smo zapisali tudi pridevnik »jezikovne«, zato je veliko časa bilo namenjenega učenju jezika. Predzadnji dan je bila na programu zanimiva dejavnost – udeleženci so izdelovali slovarček besed, ki so se jih naučili. Ponujene so bile slovenske besede, oni pa so jih dopolnili z madžarskimi oz. nemškimi. Porabski učenci so se po mnenju mentoric zelo izkazali, saj so razumeli in pravilno prevedli večino besed. V četrtek, 17. julija, je bilo slovo. Udeleženci so se polni lepih vtisov vrnili v svoja okolja. 2. piranske jezikovne počitnice so bile vsekakor uspešne, po zagotovilih udeležencev prijetne in koristne. Nekaj pripomb je sicer s porabske strani bilo glede ponavljanja programov – toda – ko se učimo jezik, je potrebno veliko ponavljati in utrjevati. Zaradi velikih jezikovnih preprek tudi ni prišlo do tesnejšega druženja med vsemi udeleženci, a pozitivno je to, da so se zelo zbližali učenci obeh porabskih šol, v navezovanju stikov in spontani komunikaciji pa so vseskozi blesteli mačkovski učenci. Vsako prvo srečanje med jezikovno različnimi udeleženci je po navadi opazovanje, spoznavanje, a če bi bila še naslednja možnost, bi se gotovo od neverbalne prešlo k verbalni komunikaciji. In na takšen način je potrebno stike graditi. Verjamemo, da bodo še nove priložnosti. Seveda se tako udeleženci kot organizatorji sprašujemo, če bodo po drugih še 3. piranske jezikovne počitnice. Seveda bodo, če bomo vsi za to. Program, posebej dejavnosti v zvezi s spoznavanjem okolja, pa bo potrebno z morja malo obrniti v notranjost Istre ali še severneje, kar bo prav tako zanimivo. Šolske počitnice naj bodo torej čas uživanja v spominih na lepa morska doživetja, v novem šolskem letu pa bomo začeli razmišljati o pripravi programa za nove, 3. jezikovne počitnice v Piranu. Levji delež organizacije in izvedbe tako obširnega programa je bil v rokah požrtvovalne ravnateljice OŠ Alenke Kovšca in njenega ožjega strokovnega tima; za vse se jim najlepše zahvaljujemo. S tako dobrimi in zanesljivimi partnerji je užitek sodelovati. In še to: nekatere dejavnosti na piranskih jezikovnih počitnicah smo si ogledali, poleg avtorice tega zapisa kot predstavnice Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota, še Roman Gruden s slovenskega šolskega ministrstva, ki je projekt financiralo, in Susane Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. V širši analizi razmer v zvezi z učenjem slovenščine v različnih oblikah tako v Porabju kot na avstrijskem Štajerskem smo ugotavljali, da bi bilo v Sloveniji (mogoče na Univerzi v Mariboru?) nujno potrebno razmišljati o izobraževanju – jezikovnem in didaktičnem – učiteljev za poučevanje slovenščine kot 2. jezika (tu mislimo na štajerske učitelje) kot tudi na izobraževanje (bodočih) porabskih dvojezičnih učiteljev (intenzivni tečaji slovenščine). Potrebe po takih izobraževanjih so velike, a se jih v Sloveniji (še) premalo zavedamo in s tem zamujamo marsikatero priložnost za slovenščino. Valerija Perger Porabje, 31. julija 2008 7 NAŠA ZLATA Bili smo na jezikovnih RIBICA počitnicah Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne Od 10. do 17. julija smo sodelo-rija Perger in Roman Gruden z le. Pri petju vali na jezikovnem taboru za Ministrstva za šolstvo. imeli »prednost« v Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, slovenske osnovnošolce iz Po-Za jezikovne počitnice se zah-primerjavi z drugimi, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč rabja, Prekmurja in avstrijske valjujemo Zavodu R Slovenije ker smo se pesmi že naučili ne vejo, ka una rejsan tam živé. lani. V letošnjem taboru so bili tudi učenci iz Avstrije in Slovenije. Navezali smo nove stike z učenci iz Slovenije, iz Avstrije ŠPORT Vejn je šport tak stari, kak smo dugo lidge na toum svejti. Kak vövidi, smo se lidge vsigdar šli, steri kaj prva ali pa boukše obredi. Pa je s toga šport vöprišo, brezi steroga gnesden več ne more biti žitka. Pa je s tejm športom ranč tak pri ribaj. Une se tö naganjajo gor pa doj po potoki pa se gledajo, stera de bole brž plavala, stera bole visko vö iz vodé skouči pa stera vekšo müjo zgrabi. Kak pa bi ovak bilou nut v vodej, vej se je pa cejli žitek začno ranč tam, nut v vodej. V potoki zlate ribice majo štirikrat športno tekmo. Prva je sprtolejtna, druga v leti, tretja na jesen, štrta pa je zimska. Pa na vsakšoj takšoj dirki dosta rib vküper pride. Vsikša bi se rada vöpokazala, kak vej una boukše od drugi rib. Zato leko velka svaja vövdari, leko velka baja grata. Zatoga volo majo ribe svoje nekše fele birouve, steri povejo, kak je bilou za istino. Vej so pa ribe tak nagle, tak brž plavajo, ka kuman vpamet leko vzemejo, stera je bila prva pa stera nej najbole prva. Najbole prejdnja pri tejm deli pa je vsikšo leto, vsikšo sprtolejt, vsikšo poleti, vsikšo jesen pa vsikšo zimo zlata ribica. Njou so vse ribe v potoki prosile, naj una na konci povej, stera je najbole brž blisnola od ednoga kraja potoka do drugoga, naj povej, stera je najbole visko skoučila vö iz vodé, pa stera zgrablena müja je bila najbole tüčna. Depa tou mora naprajti vküper z tistimi ribami, ka smo že prajli, ka so nikšne fele birouvi. Na, zlata ribica pa je od nji najbole prejdnja. Pa je zatoga volo vsigdar vse dobro bilou. Za najboukše so bile vsigdar razglašene ribe, stere so za istino bile najboukše. Depa vsigdar geste nikšen depa. Pa je tak bilou na zadnjo sprtolejt tö, ka je nej bilou vse najboukše. Neje bilou, kak bi moglo biti. V potoki zlate ribice je prišlo na tekmo nikaj rib iz ednoga dosta vekšoga potoka. Pa so zatoga volo bili trno gizdave. Zato, ka so bile iz velkoga potoka, so ribe iz menjšoga potoka dola gledale. Pa so se norca redle iz nji. V svojoj gizdavosti so se že vidle, ka so najboukše v vsikšom športi. Pa so prajle, naj je tak včasin razglasijo za najboukše, eške prva do sploj tekmo meli. Depa tou tak nede, njim je prajla zlata ribica. Tou tak nede, njim je prajla, naj se vidi, sto je boukši. Pa so se ribe iz velkoga potoka samo na velko smedjale. So se smedjale pa prajle, ka se une z nikšnimi ribami iz takšnoga maloga potoka nedo naganjale po vodej. Kuman, kuman so pregučali gizdave ribe. Kuman, kuman so si dale valati, ka je nej niške najboukši, dokejč se tou vö ne pokaže. Gizdavost leko brž na nikoj pride. Pa pokaže, ka je vsikši pod koužo krvavi gé. Pa je ranč tak bilou pri ribaj. Ribe iz potoka zlate ribice so nej dopistile, ka bi gizdave ribe iz velkoga potoka bile boukše od njij. Pa nej samo tou. Eške edna vcejlak mlada pa mala riba je skoučila najbole visiko. Gizdavi ribak je leko samo z blejdim gledo. Depa gda gizdavim pokažeš, ka je gizdavost prazna vreča, gratajo čemerasti. Pa so tiste ribe gratale ranč takšne. Na velki so se začnole drejti, ka so je domanje ribe znorile. Pa so gučale, ka že une dobijo svoje. Pa bi se eške tadale čemerile pa domanje ribe vstraj gemale, če bi nej naprej stoupila zlata ribica. -Zdaj pa dojde! Ali enjate pa se domou spucate ali pa vas zazvörčim v lidi, - je gučala najbole za istino. Gizdave ribe je takši straj zgrabo za šinjek, ka so včasin enjali pa odišle domou. Najbole za istino, nikak so nej škele gratati lidge. Sto bi vedo, zakoj? Štajerske. Tabor je bil – enako kot lani – na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu. Imeli smo zelo lepo vreme, zato smo se vsak dan kopali v morju. Vsak dopoldan smo imeli tečaj plavanja, na koncu so se vsi neplavalci naučili plavati. Smo zelo veseli in srečni, zahvaljujemo se učiteljici Maji, ki je bila naša mentorica. Všeč so nam bili: skakanje s pomola, vožnja na pedolinu in igre na vodi kot na primer vodna košarka. Vsak popoldan smo imeli pouk slovenskega jezika na različne načine, med drugim smo spoznavali nove besede, značilnosti solin in morja. Imeli smo pa tudi gledališko delavnico. Obravnavali smo pravljico Citronček in Giovannin. Spoznali smo tudi zgodovino Pirana na vodenem ogledu. En popoldan smo bili tudi na izletu na Belvederu in v Izoli. Po večerji smo se največkrat igrali v telovadnici, se sprehajali po piranskih ulicah. Dvakrat smo imeli fešto, ker sta učenca iz Mačkovcev imela s sabo harmoniki. Najbolj všeč nam je bilo nočno kopanje. Spoznali smo nove prijatelje iz za šolstvo, OE Murska Sobota, predvsem mag. Valeriji Perger, ravnateljici in učiteljicam OŠ Cirila Kosmača, seveda tudi našim spremljevalkam, učiteljicama Ildiki in Anici ter Biserki in Joliki. Hvala lepa za vse. Bernadett Domjan, Kinga Supper, Judit Dončec, Petra Lazar, Beatrix Dončec, Kristina Takač, Ivett Salai Slovenije in Avstrije. Z Avstrijci Rüšič, smo se težko sporazumevali, Letos smo se že drugič udeleži-Hodač, ker slabo govorijo slovensko. li jezikovnih počitnic v Piranu. na Zakoč V petek sta nas obiskala sveto-Programi so bili zanimivi, le Miki Roš valka za porabsko šolstvo Vale-nekatere stvari so se ponavlja- Porabje, 31. julija 2008 so prišle lepe deklice. Zelo dobro smo se počutili v taboru, tudi naslednje leto bi se ga radi udeležili. Krištof Sukič, Alex Žohar, Martin Dončec, Gergő Labric, Robert Grebenar, Alex Sukič, David Labric, Adam Domiter, David Gyeček Od 10. do 17. julija so potekale jezikovne počitnice v Piranu, ki sta jih nam organizirala Zavod RS za šolstvo in Zveza Slovencev na Madžarskem. Udeležili smo se jih učenci iz DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, DOŠ Števanovci, POŠ Mačkovci in učenci iz avstrijske Štajerske. Vsak dopoldan smo imeli plavanje na morju, popoldan so pa potekale jezikovne delavnice. Ogledali smo si tudi veliko zanimivih stvari. Vse je bilo v redu, še boljše bi pa bilo, če bi se lahko več pogovarjali tudi z avstrijskimi učenci. Radi bi se zahvalili organizatorjema, posebej hvala gospe mag. Valeriji Perger. Laci Soós, Cintia Soós, Patrik Treiber, Adam Čuk, Barbara Zakoč, Sabina PETEK, 01.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKH MEST: LIZBONA, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN – DOLENJSKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP: SKRITA ENERGIJA – ETER, 13.35 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: LAHKO NOČ, 16.20 MAKS, DANSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 SLIKE IZ SEČUANA: TRADICIONALNA GLASBA, 17.40 MOGOČNI STROJI, AM. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 BLISK, TV NAD., 20.25 ŠTEVERJAN 2008, 21.35 50 LET TELEVIZIJE: SKEČ - PUBERTETA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB: MURA - TU LEBDI DUŠA, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.08.1990, 0.35 MOGOČNI STROJI, AM. SER., 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL PETEK, 01.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 ŠPORT ŠPAS, 13.20 MOJ KUŽA, NEMŠ. FILM, 15.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.08.1990, 15.45 OLIMPIJSKI SPREHOD, 16.40 DOMA PRI ... ALEŠU KLINARJU, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: FRANJO MEGLIČ, 20.00 HOROVO OKO, BRAZILSKA DOK. SER., 20.45 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.15 KRIV, AM. FILM, 23.05 POPOLN DAN, LIB. FILM, 0.35 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 1.20 INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.08.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB: MURA -TU LEBDI DUŠA, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SLIKE IZ SEČUANA: TRADICIONALNA GLASBA, 13.35 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.25 SANJSKI HOTEL: ZVEZDE NAD TAJSKO, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.50 POLETNA POTEPANJA, 21.20 MALI OGLASI: MOČ REKLAME, IZV. TV NAN., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 KLAN, IZV. TV NAD., 23.15 DEADWOOD, AM. NAD., 0.15 SUZANINA KARIERA, FRANC. FILM, 1.05 ŠEST MORALNIH ZGODB: PEKOVKA IZ MONCEAUJA, FRANC. FILM, 1.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.08.1990, 1.45 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 02.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 SKOZI ČAS, 10.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.08.1990, 11.00 DOMA PRI ... ALEŠU KLINARJU, 12.15 HOROVO OKO, BRAZILSKA DOK. SER., 13.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 NA ZDRAVJE! 16.00 PRAZNIK OB MEJI, 17.30 SKRIVNOSTNI ZAKLAD TROJE, NEMŠ. NAD., 19.00 NEZNOSNA LAHKOST FOTOGRAFIRANJA: FOTO/PHOTO JOCO ŽNIDARŠIČ, DOK. PORTRET, 20.00 MODRI DIM, AM. FILM, 21.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.00 FESTIVAL FENS 2008, 23.10 SOBOTNO POPOLDNE, 1.25 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 2.10 INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.08.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 OPUS, 11.30 OZARE, 11.35 FRANČIŠEK ASIŠKI -SONČNA PESEM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠTEVERJAN 2008, 14.15 VELIKA DEŽELA, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.25 50 LET TELEVIZIJE: KAR BO PA BO, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON EMI PRODNIK, 21.15 INTERVJU, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 BILI SMO VOJAKI, AM. FILM, 0.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.08.1990, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 03.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.40 SKOZI ČAS, 9.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.08.1990, 10.10 POLETNA POTEPANJA, 10.40 28. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 11.10 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.40 TEDENSKI IZBOR, 17.30 SKRIVNOSTNI ZAKLAD TROJE, NEMŠ. NAD., 19.00 POKLIC: ARNE, DOK. PORTRET, 20.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOREJSKA DOK. SER., 20.55 LILIJE, ANG. NAD., 22.00 ODDAJA O ŠPORTU, 22.50 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.30 NA UTRIP SRCA, 0.10 SILVAN OMERZU: ZBOGOM PRINC, 1.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.08.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 MOGOČNI STROJI, AM. ZNANSTV. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLNOČNI KLUB, 14.25 SLOVENCI PO SVETU, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 KUGY -SCABIOSA TRENTA, TV NAD., 21.05 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE: FARAONSKA RENESANSA, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.08.1990, 1.35 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, PON., 2.35 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 14.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.05 POLETNA POTEPANJA, 15.35 PEKING 2008, 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.08.1990, 16.50 OSMI DAN, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, POSNETEK 1. DEJANJA OPERE IZ MILANSKE SKALE, 21.25 KRAŠKI ROB - VRNITEV KLAVŽARJA?!, DOK. ODD., 22.05 KNJIGA MENE BRIGA, 22.25 PARABOLE ŽIVLJENJA JURIJA VEGE, DOK. ODD., 23.00 VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.30 DOBER UMOR, ANG. FILM, 1.10 INFOKANAL * * * TOREK, 05.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 NA POTEP PO SPOMINU, 9.55 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 11.55 INTERVJU: PETER BOŽIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 KUGY -SCABIOSA TRENTA, TV NAD., 14.30 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: TARZAN, RIS., 16.20 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: KUBA, IGR. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 STRICI SO MI POVEDALI, TV NAD., 21.05 PEKING 2008, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RADOVAN KARADŽIĆ, NEMŠ. DOK. ODD., 23.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.08.1990, 0.00 REKA, KI TEČE PO SVOJE, PON., 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL TOREK, 05.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.55 KRAŠKI ROB -VRNITEV KLAVŽARJA?!, DOK. ODD., 15.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.05 PARABOLE ŽIVLJENJA JURIJA VEGE, DOK. ODD., 16.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.08.1990, 16.55 OPUS, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 19.25 RENU BASSI V PLESIH IZ INDIJE, 20.00 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, POSNETEK 2. DEJANJA OPERE IZ MILANSKE SKALE, 21.25 PESNIKOVA ZADNJA LJUBEZEN, FRANC. FILM, 22.55 TRAGIČNA USODA PAMIRJA, NEMŠ. NAD., 0.25 KAR BO PA BO, 1.30 INFOKANAL * * * SREDA, 06.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.45 TV PRODAJA, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 SLOVENSKI VODNI KROG: IZOBR. DOK. NAN., 11.30 REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOK. ODD., 12.05 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 NA VRTU, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.10 PEKING 2008, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 X V ZNANOSTI, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 BENNY IN JOON, AM. FILM, 21.30 GLEDAMO NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 BREZ REZA -ALENKA PUHAR: POGOVORI NAD ČRNO LUKNJO - EVROPA, SVET IN HUMANOST V 21. STOLETJU, 23.20 IZGUBLJENE ILUZIJE: MATIJA MAJAR-ZILJSKI, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.08.1990, 0.40 X V ZNANOSTI, DOK. ODD., 1.30 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL SREDA, 06.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.45 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.08.1990, 16.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 16.30 ALBERT RICHTER - PRVAK, KI JE REKEL NE, FRANC. DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, POSNETEK 3. DEJANJA OPERE IZ MILANSKE SKALE, 21.30 BUŽEC ON, BUŠCA JAZ, MONODRAMA -TV PRIREDBA, 22.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.20 BULVAR SOMRAKA, AM. FILM, 1.15 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.08.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 X V ZNANOSTI, DOK. ODD., 11.35 SVETO IN SVET: ŽENSKE NEKOČ IN DANES, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: MADŽARSKA, 13.40 STRICI SO MI POVEDALI: ZEMLJA, TV NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.55 MAŠA NA MEJI, DOK. FILM IZ SRBIJE, 18.10 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OLIMPIJSKI SPREHOD, 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IGRA MOČI 11011 BERLIN, NEMŠ. TV FILM, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.08.1990, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL ČETRTEK, 07.08.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.55 TEDENSKI IZBOR, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 KDO JE UBIL MONO?, AM. FILM, 21.30 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 22.40 MOŠTVO, AM. FILM, 0.05 NEKAJ ZLEGA SEM KORAČI, ANG. ZAB. ODD., 1.25 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Arsenal v Sombotelu 22. julija, v torek zvečer, so navijači nogometa v Sombotelu bili deležni prave senzacije, kajti pri novem prvoligašu Haladásu je gostoval profesionalni nogometni klub Arsenal, eden najbolj uspešnih klubov angleške Premier Lige. Igra se je presenetljivo končala neodločeno, 1:1, česar niti največji optimisti niso pričakovali. Vse do začetka igre je bilo nedvomno, da bo zmagal Arsenal, vprašanje je bilo le, s kakšno razliko. Presenečenje je prišlo v 24. minuti prvega polčasa, ko je Krisztián Kenesei znotraj šestnajstmetrskega prostora dobil žogo, in se je njegov strel zaustavil v mreži. Tako so domačini prevzeli vodstvo, kar jim je uspelo ohraniti vse do 41. minute, ko so Angleži izenačili. Mladi nadarjeni napadalec Theo Walcott je ravno tako iz razdalje šestnajstih metrov zadel v vrata Haladása. V drugem polčasu sta obe moštvi imeli še po eno večjo akcijo, toda nobene nista mogli izkoristiti in je tako rezultat ostal nespremenjen. Nogometaši Haladása so lahko ponosni, ker je bila njihova igra takorekoč celih devetdeset minut enakovredna igri slavnega angleškega moštva. Priznati moramo, da je nastopil Arsenal, ki je bil na pripravah v Avstriji, pri nas brez nekaterih ključnih igralcev. Kljub temu pa ostane dejstvo, da Arsenalu tokrat ni uspelo premagati najnovejšega prvoligaša. Čeprav je bilo srečanje prijateljsko, angleškemu trenerju ni uspelo prikriti slabega razpoloženja, ko je sodnik po triminutnem podaljšku zapiskal konec igre. Povedal je, da ga je presenetila dobro organizirana in disciplinirana igra sombotelskih nogometašev, in je priznal, da je pričakoval od svojih vsebinsko dosti več. Lepo je bilo videti to slavno nogometno moštvo v Sombotelu, prijetno je pa bilo videti, da se sombotelski nogometaši niso ustrašili velikega nasprotnika, da so vse do konca igrali disciplinirano, izredno kulturno, in nenazadnje lepo. Ta visoka raven njihove igre je hvale vredna tudi za to, ker poznamo finančne razlike, ki obstajajo med dvema kluboma. Medtem ko gostujoče moštvo spada med pet najbolj bogatih klubov na svetu, ima sombotelsko moštvo resne, velikokrat malenkostne materialne probleme. Tekme se je udeležilo več kot 12 300 gledalcev. Najcenejše vstopnice so stale štiri tisoč, ostale pet tisoč, petnajst tisoč, in najdražje petindvajset tisoč forintov. Če računamo povprečje, mora to znašati po oceni nekaterih strokovnjakov okrog petinosemdeset milijonov forintov. Zaenkrat nimamo o tem točnih podatkov, kakor tudi o tem ne, koliko je zahtevalo gostujoče moštvo za svoj nastop v Sombotelu. Vemo pa, da znaša dosedanja obnova stadiona zaenkrat triintrideset milijonov forintov, kar v prvi vrsti ni bilo izvedeno zaradi gostovanja Arsenala, temveč zaradi tega, ker bo Haladás v naslednji sezoni igral v prvi ligi. Tekmo je organizirala Športna fundacija Illés, celotni dohodek, ki bo prispel na konto Nogometne akademije Illés Béla, ta pa bo znesek uporabila za vzgajanje mladih nogometnih generacij. Upajmo, da bodo navijači Haladása tudi na domačem prvenstvu celo leto spodbujali svoje igralce tako, kot so jih na tekmi z Arsenalom. Suzana Guoth Fotografija: tóthfotó