Pisma iz domačih krajev. Dolgoše. V Dolgošah si je 30 mož in fantov ustanovilo prostovoljno gasilno društvo. Za načelnika j« izvoljen kmct Silvester Tkalčič, za poveljnika pa Jurij Macher. Gasilna društva, denarni zavodi in zavarovalne družbe in prijatelji gasilstva se prosijo, da pomagajo društvu na noge. Prostovoljni prispevki naj se pošiljajo načelniku Silvestru Tkalčič, v Dogošah 4. Za vsak najmanjši dar se društvo že vnaprej zahvaljuje. Cirkovce. Gotovo je, da bo dne 15. maja žrebanje bogate loterije prostovoljnega gasilnega društva Mihovce- Dragonja vas. Tisti dan bo postalo 30 oseb srečnih. Dragi čitatelj, ali pa že imaš srečko? Ako je še nimaš, tedaj hitro vzami dopisnico in piši po njo na omenjeno društvo v Cirkovce, da bo tudi za tebe 15. maja srečen dan. Sv. Lenart v Slov. goricah. Veseli nas, da je prijatelj trpečega slov. ljudstva zopet sprožil bencinsko vprašanje v našem trgu. Istina je,, da se avtomobilska družba izredno okorišča z našiini prometnimi težavami. Nimamo ne železnice, ne druge prometne zveze; popotnik je navezan zgolj na družbin avto. Drugi lastniki avtomobilov računajo navadno 1 D*in za 1 km, naša družba ni zadovoljna s to tarifo; od Sv. Lenarta v Maribor je 21 km, plačati pa moramo 25 Din. Iz Maribora v Ptuj je 25 km, plačaš pa samo 20 Din. Ta avto uporablja bencin, zato vozi tudi točno in naglo, naš avto se kuri v ogljem, vozi zato počasi in z velikim ropotom, časih skoraj obtiči sredi pota. Ali se ne pravi to izkoriščati bedni položaj? Lani je poštne vožnje prevzel za tretjino prejšnje voznine g. Senekovič; on bi tudi tarifo za potnike znižal za dobro polovico; pa je neki veliki »dobrotnik« tako dolgo roval in tožaril, da je poštna uprava poverila vožnje zopet družbi. Takrat je bil pač veliki župan še dr. Pirkmajer; morda bi kazalo tudi ta proces obnoviti. Družba ima torej od voženj velikanski dobiček in vendar se brani, le eno paro plačati za okrajno cesto. Tudi tukaj je treba spregoviriti resno besedo. Okraj plačuje 400 odstotkov okrajnih doklad k neposrednirn davkom, 100 odstot. od višine najmarine, ali v številkah 478.914 Din; ali naj to ogromno breme nosi samo posestnik? Dokler si bo družba na okrajnem zastopu sama rezala kruh, bo seveda ubogi kmet vedno moral skrbeti za moko. Zato je skrajni 6as, da se sedanje dr. Pirkmajerjevo gerentstvo razpusti in postavi novo zastopstvo po resničnih razmerah v okraju. Ljudstvo je govorilo dovolj jasrio pri oblastnih volitvah. Za privržence izkoriščevalcev torej ni več mesta v okrajni hiši. Go&poda velikega župana iskreno prosimo za pomoč. Mala nedelja. V nedeljo, 8. maja se v Društvenem domu uprizori Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«, nakar se že cenjeno občinstvo sedaj opozarja, ker se igra ne bo ponavljala. TukajšnjL Društveni dom še je obremenjen z večjim posojilom ter se je tudi nujno potreben izpopolnitve. V prid Društvenega doma se priredi letos v jeseni velika javna tombola, katera se bo vršila na angelsko nedeljo. Vsa društva se naprošajo, da se ozirajo na to prireditev. Polenšak pri Ptuju. Zadnji čas je hodil po naši župniji neki golobradati gospod, baje iz župnije Sv. Tomaža ter našim miroljubnim Polenašnom vsiljeval od nas zavednih Polenšanov že zdavnaj zavrženi list >Domovino«. Čudimo se mi temu gospodu, da sedaj po preteku dolgih let, ko je že vsak količkaj trezno misleč, razsoden človek imel priložnost spoznati, kak list je »Domovina«, ali se poteguje kaj za našega kmeta. Ne, tega ona ne more storiti, ker bi s tem sama sebi pljuvala v skledo! Kdo drugi pa je stiskal in čimdalje bolj obdavčeval našega izmozganega kmeta ko SDS, ko je skozi 7 let skoraj ves čas sedela na vladi. Sedaj je pa naše ljudstvo prišlo do zadostne razsodnosti, ko je še pred par leti kolikor toliko čitalo ,>Domovino«, katere je prišlo cele kupe v Polenšak, seveda največ zastonj. Danes pa jo najd?š le še pri biši, od katere ne hodijo nikdar ali pa malo kedaj v cerkev, ter jim je vedno na srcu in jcziku zabavljanje proti cerkvi proti duhovščini in zoper vse, kar je v zvezi z verskimi resnicami. Vsak drug človek pa odloži ta list in ga naglo odstrani iz hiše; na razpolago so živi dokazi, da so tudi nekdanji največji domovinarji ta list vrnili, obenem pa postali naročniki >Slov. Gospodarja«. Kako pa torej oni gospod agitator hoče pridobiti kaj naročnikov >Domovinif, ko pa ljudstvo iz svojega lastnega prepričanja ne mara in noče tega lista. Čeravno je kaj rad gosp. agitator zatrjeval, da imajo v tomaževski fari 72 naročmkov iiii »Domovino«. Ali je morda to število za tako obsežno župnijo kaj presenetljivega? Hočemu tu navesti rezultat armade našega jubilanta >Slov. Gospodarja« na Polenšaku. Naj se zna, da samo pod skupnim ovitkom pri katoliškem izobraževalnem društvu dobi vsako nedeljo 70 naročnikov >Slov. Gospodarja«, ali morda to ni častno in sijajno za našo žitpnijo. Zvesto tej mogočni armadi ob strani pa primaha še lepo število rezerve, zasebno po pošti na naročnike tako, da je v našem lepem in naprednem Polenšaku nad sto naročnikov. Ta velika armada se pa vsako leto viša in pomnožuje, saj smo pa samo pri našem katoliškem izobraževalnem društvu poskočili za 15 novih naročnikov. Koliko pa >Domvinac? Pičlo je njeno število, a še to se krči. Casi, ko so se ljudje dali slepili, voditi za nos samo od lepih besed in obljub, so minil,, a dejstev, sicer dobrih, za nas koristnih dejstev pa domovinci nimajo ter jih tudi nikdar ne bodo imeli pokazati, ker nimajo za kmeta ne volje in ne srca. Zato se pa naj domovinci ne čudijo, ako kar propadajo, najsibo pri volitvah ali pa pri številu naročnikov. Mi Polenšani se dobro zavedamo, da edino naše pravo mehsto je v taboru, nad katerim mogočno plapola zastava SLS. Dobro vedoč, da je naše glasilo le »Slovenski Gospodar«, kateremu obljubljamo zvestobo ter mu želimo veselo Alelujo vsi njegovi zavedni čitatelji in naročniki iz Polenšaka in kličemo >Bog ga živi«! Polengak pri Ptuju. Materi zemlji smo izročili žrtev svetovne vojne — Matija Srca iz Polenec. Kal smrtonosne bolezni si je rajni nakopal bot bivši jetnik v daljni Rusiji. Ljubi Bog mu je sicer dopustil, da je prestal vse grozote vojne in večletnega jetništva ter.se spet srečno vrnil v krog svoje družine, a nikdar popolnoma zdrav. Ceravno mož v najlepši moški dobi, je vedno tožil, da ne bo dolgo živel, kar se je tudi pred kratkim uresničilo. Bil je od začetka lanskega leta vedno priklenjen na bolniško postelj ter večkrat spreviden s sv. zakramenti. Rajni Matevž je kaj rad pripovedoval svoje vojaške doživljaje in je bil vsestrahsko mirnega značaja. Reden obiskovalec njegove hiše je priljubljen rjaš list, katerega naročnik je bil že od nekdaj in tudi upamo, da ostane vedno zanaprej pri hiši. Počivaj dragi Matevž v miru božjem in naj ti bo domača zemljica lahka! Polenšak. Dne 9. maja bomo imeli tu na Polenšaku sveto birmo. Tembolj se veselimo tega dne, ker je že minulo svojih 25 let, odkar je bila zadnjič pri nas sveta birma. Potrebno pa je, da se ta za ta dan kar najbolj pripravimo, da bo čim slovesnejši sprejem našega ljubljenega lavantinskega nadpastirja. Skažimo se vredne, da nas po tako dolgem času zopet enkrat obišče naš prevzvišeni; torej se požurimo s pripravami, ker čas hiti! Središče ob Dravi. V našem trgu lahko zaznamujemo lep napredek v gospodarskem in kulturnem oziru. Dobili smo elektriko in kmalu za tem nekaj, za kar nas lahko zavidajo večji kraji: dobili smo namreč kino. Predstave so ob nedeljah in praznikih, popoldne po večernicah in zvečer ob pol 8. uri. Vsi predvajani filmi bodo po vsebini in slikah lepi in dostojni in ne bodo v nobenem oziru nasprotovali našim načelom. Ne dvomimo o tem, da je dobil trg Središče in okolica s kinom novo kulturno ustanovo, ki bode nudila našemu ljudstvu mnogo resnega pouka, lepega razvedrila in dostojne zabave. Zrefic. Tri mrliče v enem dnevu je bil v svojo hišo čislani gospodar Sadek Albin. Zaspal mu je sedemdesetletni oče Ignacij. Ta je pri romarski cerkvi na Brinjevi gori 45 let opravljal častno službo cerkvenega ključarja, in že ta okoliščina priča, da je v javnem življenju bil poštenjak in zanesljivec. Istega dne je umrl otrok. Predno pa so pogrebniki začeli očeta in hčerko pripravljati za spremstvo do hladnega groba, je še le 34 let stari tovarišici Matildi španska prerezala niti življenja. Svetila jim večna luč! — Turnišge. Metljavost je zapustila kakor v okolici tako v občini sami žalostne sledove. Hlevi so se izpraznili. Napolniti bi ji bilo treba, a ljudstvo se boji, da bo bolezen trpela še naprej in M tako zopet imelo zgtibo, zato se le težko odločajo za nakup. Nekateri se rajši odločijo za nakup konj in tako je ravno metljavost pripomogla k temu, da bo v Turnišču precej več konj kakor dosedaj. Vransko. Dne 31. marca t. 1. je spet bela žena dvignila svojo koščeno roko in utrgala nit življenja Mariji Felicijnn roj. Zavotnik, posestnici v Selu v 67. letu starosti. Rajna je bila gloibokoverna, rada čitala naše liste, ter vzgojila svoje otroke v krščanskem duhu. Pogreb se je vršil v nedeljo, 3. aprila ob veliki udeležbi ljudstva. Blag ji spomin! Petrovče. Prav lepo velikonočno pisanko v obliki zlate damske ure je prejel tovarniški delavec Grum Ivan, stanujoč t Libojah, koji je kupoval terpentinovo milo v trgovini g. Polanc Jož. v Petrovčah. Imenovani Grum je našel v komadu mila kost, koja se nahaja v vsakem tisočem komadu in tako mu je bila sreča mila, da je dobil krasno zlato uro. Solčava. Pred nekaj dnevi smo pokopali najstarejšega Solčavana Janeza Štiftarja. Star je bil 87 let. Pok«jni je bil brat znanega profesorja Štiftarja, ki je že v mladih letih šel na Rusko, kjer je tudi služboval in umrl. Od njega je Žocpoh dobil ime Solčava. — Zadnje deževje je dalo solčavski okolici še težjo sneženo odejo. Tudi v vasi je pobelilo — toda poldneva sneg ni dočakal. Zdaj pridno plavijo, toda bati se je, da bo voda kttnlu premajhna za plav, ker gore vsled mrzlega vetra trdovratno držijo sneg. Krasno je v Logarski dolini ali Robanovem kotu. Kajti s kristalnim snegom pokrite gore so vedno veličastnejše ko gole skale. Sneg je kmalu od Plesnika še meter visok, v Okrešlju ga bo dva metra Spodaj je sneg že pred tremi tedni skopnel. Zato so se nanovo pokazala vsa razdejanja prej tako slikovitih, lepih ravnin z belo cesto in z bistro, čisto Savinjo! Komaj čakamo, da se začne graditi cesta. Rabimo veliko krompirja, moke in žita, a vse to nam pride mnogo dražje po hrbtih, kot pa na vozeh. Toda upanje imamo, da se bo cesta zdaj, ko js proračun sprejet, kmalu začela graditi. Zelimo, da bi se obenem Savinja malo regulirala in da bi mostovi bili iz betona in traverz, ne pa leseni, da jih druga povodenj zopet ne odnese. — Na velikonočni pondeljek se bomo zbrali vsi kmetje, ker bonjo imeli gospodarsko zborovanje, ravno glede davkov, pa tudi radi ustanovitve mlekarne. — Orel, ki ga menda zdaj radi njegove loterije vsi poznate, priredi na velikonočni pondeljek koncert s pevskitni in tamburaškimi točkami. Ponikva ob južni .železnici. Od 24. aprila do 1. maja 1927 bomo imeli sv. misijon. Vodili ga bodo čč. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem. Prvi misijon je bil tukaj leta 1851. Vodil ga je z izrednim uspehom naš slavni rojak škof Slomšek s sodelovanjem več svetnih duhovnikov. Tudi pri zadnjem misijonu, ki se je obhajrtl leta 1894, so pokazali tukajšnji verniki veliko gorečnost. Upamo, da bo Bog tudi letos blagoslovil tukajšnji misijon, na katerega se že nekaj tednov sem pripravljamo v cerkvi in doma. Kozje. Sejmarji, kupci in prodajalci, pozor! V torek po beli nedelji, to je dne 26. t. m. se vrši v Kozjem živinski in kramarski sejem. Opozarjamo že danes na ta sejem, da je isti zelo na široko razglašen in je pričakovati tudi mnogo kupcev. Na zadnji sejem je došlo kljub slabemu vremenu zelo veliko kupcev. Marsikdo bi lahko dobro prodal. Le žal, je bilo živine premalo; vzrok je bilo slabo vreme. Vabimo torcj kmetovalce, da priženejo obilo živine na kozjansko sejmišče; vslopnina je malenkostna. Vsakdb pa ima tudi oienem priložnost, da si živino stehta, ker je mostna tehlnica na razpolago. — Občina trg Kozje. St. Ilj v Slov. gor. Železniško ppostajališče v Cirknici je dovoljeno. Dolgo časa je trajalo, preden je prišlo do tega. Veliko se je trudil g. poslanec Žebot in cirkniški župan g. Vicman. Sedaj je treba načrt samo še izvesti. Izvršilni odbor že deluje; bati pa se je, da ne bo našel razumevanja ravno med onim tukajšnjim prebivalstvom, ki mu je ta velika ugodnost v prvi vrsti namenjena. Mnoge plašijo žrtve za gmotno podporo, izvršilni odbor pa brez denarja ničesar ne more. Tudi izgovor: dozdaj je veljalo, da smo hodili na postajo St. Ilj in Pesnico ali morda celo peš v Maribor po tržnih in drugih opravkih, ne drži. Če je dozdaj bilo tako, še zaradi tega ni res, da bi v bodoče ne smelo biti bolje in ugodneje. Danes morda res še ni tako silnih gospodarskih potreb, ne vemo pa, kake potrebe prinese bližnja bodočnost, in takrat utegne zelo . koristiti ravno novo cirkniško postajališče. Zato pustimo pomisleke, dokler je čas, da nam pozneje ne bo žal za izgubljeno ugodnost, če jo bomo izgubili po lastni krivdi! Na novi cesti se je delo zopet oživelo, vendar pa še ni v polnem teku, ker baje še ni denarja, ki je bil dovoljen, nakazanega. — Težko je obolela gospa Dragica Swaty, prepeljali so jo v mariborsko bolnico. Duhovne Taje za može in fante se vrše v naši cerkvi v dneh od 10. do 14. aprila. Premišljevanja so na cvetno nedeljo ob 6. uri, pol 10. in ob 15. uri, med tednom pa ob pol 6. in pol 9. uri. Duhovne vaje vodi preč. gospod p. Pristov D. J. v Ljubljani. Bog daj blagoslov, uspeh in obilen sad! Crna pri Prevaljah. (Smrt blagega župnika.) Dne 6. aprila je umrl je gospod Josip DobroTC, župnik v Crni pri Prevaljah. Pokopan je bil y petek, 9. aprila, ob 3. uri popoldne. Pokojni se je rodil 30. julija 1873 v Žlaborju pri Rečici v Zg. Savinjski dolini, študiral gimnazijo v Celju, bogoslovje pa v Celovcu. V mašnika je bil posvečen 30. julija 1873. Pastiroval je na več krajih, med drugim kot kaplan pri župni cerkvi sv. Ilja v Celovcu, nato kot kanonik v Velikovcu in nazadnje je bil župnik v Crni. Bil je izredno delaven in vztrajen kot dušni pastir in kot narodni delavec. Mnogo je deloval v društvih in je bil na glasu kot dober posojilničar. Daljšo dobo, kot kanonik v Velikovcu, kjer je imel hude borbe s tamošnjo svobodomiselno nemškutarijo, je bil steber slovenskega gibanja v vsem velikovškem okraju. Vsled njegovega neupogljivega značaja so ga spoštovali tudi narodni in politični nasprotniki. V Celovcu je bil nekaj časa tudi tajnik »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškemc. Ljudstvo je imelo neomajno zaupanje v njega, zato je zapustil povsod, kjer je -oral ledino, globoke brazde za seboj. Zadnja leta je fizično nekoliko oslabel, da ni mogel več v isti meri razviti silne energije, ki mu je bila prej lastna, a v njegovi zlati, idealni duši so žareli nepretrgoma še vedno isti ideali, ista volja za udejstvovanje, z žrtvovanjem. Svetila mu večna luč! Vcržej. Dekliška zveza priredi na belo nedeljo v prostorih Marijanišča spodbudno in poučno igro »Domovinac in veseloigro »V posredovalnicic. Začetek takoj po večernicah. Vabimo k obilni tideležbi. Petrovci v Prekmurju. V nedeljo, dne 3. t. m. se je izvršila instalacija g. župnika Antona Čiriča v župnijski cerkvi »Nedelac. Državno oblast je zastopal okrajni glavar g. Lipovšek iz Murske Sobote, kateri je pred slovesnim sprevodom v cerkev s slavnostnim govorom pozdravil novega gospoda župnika in naslikal slovansko zgodovino Prekmurja. G. župnik se je iskreno zahvalil in izrazil udanost našemu vladarju kralju Aleksandru I. in prevzvišenemu gospodu škofu dr. Karlinu. Slavnosti so se udeležili tukajšnji državni nameščenci, pevski zbor, ki je zapel v pozdrav priljubljenemu g. župniku dve narodni pesmi, dalje požarna bramha in nepregledna množica prebivalstva iz bližnje in daljne okolice, kar je najlepši dokaz, kako si je znal gospod župnik v kratkem času pridobiti zaupanje in ljubezen v vseh slojih prebivalstva. Uverjeni smo, da bo delovanje gospoda župnika za narod in faro plodonosno. Bog ga živi mnoga leta! Celjc. Obesil se je neki Karel Skoči, delavec v Westenovi tovarni v Gaberju. Našli so ga v torek, ob 5. uri popoldne mrtvega v gozdu ob mestnem pokopališču. Kakor pripovedujejo njegovi znanci, se je bavil že dalje časa s samomorilnimi mislimi. Vzrok obupnemu dejanju je alkohol in baje neka neozdravljiva bolezen. Mozirje. (Razstava živine v Mozirju.) Misel, da bi potom razstav živine poglobili zanimanje za eno najvažnejših panog gospodarstva v gornjegrajskem srezu, dobiva med našimi gospodarji in živinorejci vedno več pristašev. Saj so ravno razstave in s temi avezana predavanja v naprednejših državah povzdignile živinorejo na zamerno višino. Na takih razstavah vidi vsak gospodar, kaj se s pametnim in racijonelnim odgojem da doseči. Imajo pač razstave tudi ta namen, da vzbudijo pri žinorejcih, ki se še krče•vito držijo starih šeg in navad svojih očetov, zanimanje za današnje načine naprednega gospodarstva. Kajti, ko vidi lepo ži^vino svojega soseda in jo 7>rimerja s svojo zakržljavo, se mu nehote budi misel: zakaj bi tudi jaz ne imel take živine kot moj sosed. Drugi namen, ki ga imajo živinorejske razstave v našem okraju, bi bil ta, da z njimi privabimo kupce za našo plemensko živino. Naš okraj je bogat na planinskih pašnikih, je v prvi vrsti poklican, da odprodaja svojo odvišno plemensko živino onim krajem mariborske oblasti, ki gojijo marijadvorsko pasmo in ki nimajo planinskih pašnikov za vzrejo mlade plemenske živine. Razstava, ki so jo dne 4. aprila priredile občine Mozirje trg, Mozirje okolica, Smartno ob Paki, Rečica in Kokarje nam je nudila razveseljiv pogled v bodočnost. Moglo se je ugotoviti silno zaniraanje za razstavo samo, kakor tudi, da se je na razstavo prignalo res lepo živino. Razveseljivo je tembolj, ker so vsa sredstva, ki so potrebna za prireditev, stavile na razpolago imenovane občine in denarni krajevni zavodi, ter za prireditev niso dobili niti od države, niti oblasti, niti kmetijske družbe, niti okraja nikakega prispevka. Zato tudi premije niso bile tako visoke kot bi jih po kvaliteti zaslužili posamezni komadi. Požrtvovalnost imenovanih občin in denarnih zavodov in to posebno občin Mozirje trg in Mozirje okolica je vsekakor vse hvale vredna. Razstavljeno je bilo 78 krav, 32 telic, 17 bikov in 10 ovc. V pogledu ocenjevanja je bila komisija, sestavljena od g. inž. Koprivška iz kmet. šole v St. Jurju, gg. Struclja, Steblovnika, Hicelbergerja ter sreskega živinozdravnika Stefančiča iz Gornjega grada, glede na čistost pasme zelo stroga, pa je vendar vsled nečistosti izključila od premiranja v celem 3 komade. V splošnem je komisija ugotovila lep napredek od lanske razstave in to posebno na mladih živalih, katerim se je poznalo, da so v mladosti pravilno vzgojevane. Zalibog se je morala komisija tudi v letošnjem letu omejiti samo na ocenjevanje zunanjih vidnih znakov ter ni mogla šteti v dobro tudi notranjih dobrih lastnosti. To bi bilo le tedaj mogoče, ko bodo naši živinorejci vpeljali mlečne probe in rodovnike. Tedaj bodo pa tudi take razstave imele še mnogo večji pomen kot ga imajo že danes. Razstave se je s strani mariborskega oblastnega odbora udeležil kmet. ref. g. Zupanič, ki je v svojem govoru bodril živinorejce k smotrenemu delu ter jim obljubil pomoč. Gerent mariborskega okrajnega zastopa g. Lipovšek je v svojem govoru izrazil svoje zadovoljstvo pri pogledu na razstavljeno lepo živino ter obečal, da bo v bodoče okrajni zastop nabavljal vso plemensko živino v naSem okraju. Lepo razstavo je zaključil s kratkim predavanjem g. inž. Koprivšek, pozivajoč navzoče, da se vsi oklenejo živ. zadruge, ki se je ustanovila za omenjene občine. Z željo, da bi uspehi pri prihodnji razstavi bili še večji se je razdelilo letošnje nagrade v skupnem znesku 4780 Din. Solčava. Veselo iznenadenje je napravil rečički usnjar gosp. Bauko, ko je solčavski orlovski družini poslal v dar lepo kožo boks-usnja v loterijske namene ter kupil še zraven 8 srečk z željo, da bi se loterija za tako potrebno društvo posre<iila in da bi ga Bog blagoslovil. Solčavski Orli mu prav iz srca hvalo pojemo, pa tudi želimo veselo Alelujo, njemu in vsem, ki so nam srečke prodali, kakor tudi onim, ki še jbodo to storili. 450 srečk je že prodanih, 1200 so pa jih vrnili. Vendar bi radi za veliko noč vsakemu privoščili pirhe v obliki naših srečk. Kajti marsikatera nosi kot dobitek belega jagnjiča. — Orel v Solčavi. Sv. Florjan pri Rogatcu. V predvojnem in medvojnem času so bili vsi naši ljubi Florjančani, ki niso marali za Slov. ljudsko stranko, pristaši zloglasnega in smrdljivega ptujskega Stajerca. V povojnem času, ko je temu za vselej odklenkalo, so se ti vrli bratci pridružili samostojnežem, deloma pa tudi rdečkarjem a'i takozvanim socialpatrijotom, ter so žalibog še mnoge prejšnje naše pristaše znoreli ter zasukali v vrtinec samostojnosti in socialnega bratstva. V najnovejšem času pa, ko je cela Samostojna prebredla počasne valove Sotle ter se podala na Hrvatsko v sladko naročje Radiča, so pa naši social-samostojneži preboječi pred velikimi valovi Sotle ostali kar v Rogatcu ter se dali prekrstiti v štram demokrate. In v zahvalo zato njihovo uskoštvo in prisKoštvo je rogaški vrhovni voditelj demokratov postavil našega Perkoviča na prvo mesto njih kandidatne liste ter mu pomagal do izvolitve. Pomagali so mu k temu tisti 721etni volilci naše župnije, ki prav debelo pljuvajo v lastno skledo, ter se jim zdi prav nobel veljati za demokrate. Ker se torej ti Florjančani tako zvito držijo učiteljske in uradniške demokratske suknje, bomo tudi pri nas morali ustanoviti razne urade, n. pr. urad za zaščito koruznih zakonov in še mnogo drugega, tako bodo vsi ti florjanski demokrati lahko zasedli uradniška mesta. Sicer pa jbomo v najkrajšem času napravili prošnjo na najvišje mesto, da se bo povzdignila naša fara v mesto ali trg, če pa že to ne, pa vsaj v »šentflorjanski demokratski trk«. Eden izmed tistih, ki jih še ne trka. Šmarje pri Jelšah. Govorilo se je, da se vežba moški zbor v Katoliškem domu. Vsi ljubitelji lepega petja smo se tega iskreno veselili. Saj je bilo ravno Smarje poleg Sladkegore že od nekdaj na vrlo dobrem glasu, da goji s posebno vnemo nebeški dar lepega petja in poštene godbe, in različni romarji naših cerkev so prav pohvalno o tem govorili. Na letošnji materin praznik se je naš novi moški zbor na lep način skazal pri slovesni sv. maši v župnijski cerkvi in je tudi pri popoldanski proslavi pomagal poveličevati naše dobre krščanske mamice. Bog mu daj veliko vztrajnosti v vajah, da kmalu nastopi dobro izvežban in z uglajenimi glasovi pri cerkvenih slovesnostih in naših ljudskih prireditvah ter tako oživi staro ljubezen do lepega vzgojnega, jkjštenega petja pri nas! Laško. 5. aprila zvečer ob pol 7. uri smo že mislili zapreti farno cerkev, pa so ljudje še malo pogledali po cerkvi, če ni morda še kdo v kakem kotu v cerkvi skrit. In res, bilo je prav umestno takrat, da se je pogledalo. Na mehu orgel sta oepela dva približno 16 do 17 let stara poba. Ko se ju je vprašalo, kaj delata, sta odgovorila, da gledata meh. Bila sta skrita za piščalmi v orglah prav na mehu. Občinski tajnik ju je popolnoma upravičeno izročil orožniški postaji, ki bo nadaljnje ukrenila, da se bosta odvadila takšnega gledanja. V nadžupnijski cerkvi v Laškem delavci g. Miloša Hohnjeca iz Celja snažijo glavni oltar, ki je posebne umetniške vrednosti.