LETNIK XXI ŠTEVILKA 3 MAREC 1982 V ■ smučina ELIKN GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM SCHLADMING ’82 - NAŠ SMUČARSKI PRAZNIK Ko se je v nedeljo, 7. februarja 1982, množica nadih ljudi zgrinjala okoli ciljne arene v Schladmingu, da bi vzpodbujala svoje ljubljence in uživala občutek zmagoslavja na sklepni prireditvi, je teža vseh možnih izidov tekme pritiskala z doslej največjo silo na vse aktivne udeležence te prireditve. Še nikdar ni bilo jugoslovanskim zanesenjakom in poklicanim pripadnikom tega športa tako tesno. Tisti, ki so že leta spremljali ta šport in jugoslovanski razvoj v njem, so vedeli, da je sedaj priznanje v kolajni bližje kot kdajkoli doslej in je tudi najbolj dozorela možnost, odvisna od nezmotljivega mojstrstva, za celovit dosežek — ali možnost male napake, nezadostna preračunljivost, dekoncentriranost, za ničelni rezultat. Naši upi so bili pri Bojanu Križaju, našemu zastavonoši pri prebi- janju v svetovnih vrh, pred kratkim še samotnemu borcu za bleščeča mesta ali poražencu v imenu nas vseh. Ta težka vloga, ki jo je imel za jugoslovanske barve, je zagotovo mnogokrat odločilno vplivala na rezultat v posamezni tekmi. Nuja — doseči čim boljši rezultat, pa ja ne izpasti, ker potem ni Jugoslovana med prvimi petnajstimi, zlasti v slalomu ne — je vede ali podzavestno mnogokrat odločala o Bojanovem načinu nastopa, ki so ga novinarji, prevzemajoč drug za drugim, krstili, da je »neborben«, da »ne izkorišča realnih šans« itd. Toda tudi tu so se časi spremenili. Prav preko Bojanovih rezultatov je bila jugoslovanskim novinarjem ponujena možnost sodoživljanja občutkov šampiona pred, med in po tekmi. Bojan je bil šola, ki so jo nekateri ANDREIA LESKOVŠEK: NA MLADINSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU V SLALOMU, SREBRO V VELESLALOMU. Razglasitev prvih treh v slalomu v Schladmingu novinarji odlično dojeli in zaključili. Manjkalo pa je vsem, jugoslovanski javnosti, uradnim funkcionarjem, novinarjem in tekmovalcem, zlasti pa Bojanu samemu, da bi dosegel pričakovani vrh, priznanje mojstrstva in športna, v rezultatu potrjena dovršenost njegovega smučanja. Morebiti je to tudi zares bila zadnja možnost uveljavitve čudovitega stila smučanja nasproti nekoliko industrijsko racionalnemu, nelepemu, a učinkovitemu navpičnemu podiranju kolov z rahlimi odmiki iz premočrtnega gibanja v vratcih, ki se vse češče uveljavlja. Pa še neko priliko so imeli spremljevalci vzpona jugoslovanskega smučanja: (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenski navijači v Schladmingu SCHLADMING '82 - NAŠ SMUČARSKI PRAZNIK — — -------------------------------- (Nadaljevanje s 1. strani) kot v nobenem drugem taboru so bili zraščeni s tem vzponom preko neposrednega podoživljanja delovnega dne smučarjev. Kot člani tabora so bili ob povsem odprtem snovanju napredka preko Vogrinca, Gartnerja, v zadnjem letu pa še Šparovca, v dogodkih samih, njihovi neposredni členi. To je bila v resnici živa šola za vse, v kateri se je dobro zavedal, da mora smučati za prvo mesto. Sedaj ali nikoli. Saj je bilo to tudi logično stopnjevanje: dekleta so dosegla boljše rezultate, kot smo na začetku sezone, pa celo tik pred svetovnim prvenstvom, upali. Nato pa še eksplozija z Borisovim tretjim mestom v veleslalomu. Tako bi štela v slalomu edinole medalja in ponjo je množica Jugoslovanov enostavno prišla. Toda prav tako na vse ali nič je bilo odločenih smu- Ingemar v Schladmingu — veleslalom bilo možno in potrebno prebiti od osnovne do visoke šole z eno generacijo smučarjev. S svetovnim prvenstvom v Schladmingu smo v resnici vsi, od javnosti preko spremljevalcev z različnimi nalogami, novinarjev, uradnih funkcionarjev, do trenerjev in tekmovalcev, polagali izpite iz te vzgoje. Pa ne samo izpite iz znanja in statističnega preštevanja rezultatov, temveč vraščenosti v vsebino smučanja, v vsebino tekmovanja, v občutje in ozadje smučanja in smučarskega tekmovanja. Iz vseh teh razlogov je bilo nedeljsko slalomsko jutro v Schladmingu tako tesnobno za mnoge Jugoslovane. Za Bojana velika tekma, za vse ostale velik izpit. Bojan se je tokrat čati vsaj še osem smučarjev, kandidatov za medalje: Stenmark, ker je zanj pomenila uspeh le zlata medalja, Phil Mahre, da bi se rehabilitiral po neuspehu v veleslalomu in potrdil, da je med ožjimi kandidati za prvaka, ne pa špekulant, ki bi lahko dosegel zlato v kombinaciji, Steve Mahre, ker je bil motiviran z veleslalomsko zlato medaljo in torej ni imel kaj izgubiti, Wenzel, ki mu je bila to zadnja možnost, da bi kaj dosegel, saj je v vseh prejšnjih disciplinah izpadel, Frommelt, de Chiesa, Gross, ker niso imeli kaj izgubiti in je bila to zanje zadnja možnost za nastop za svojo državo na tako velikih tekmah, Gruber — edini up in prvi predstavnik tokrat precej neuspešne velesile Avstrije, ter končno naš Bojan. Za njimi so prežali na vsako priložnost mladi, ki bi se radi uveljavili in so lahko veliko pridobili in nič izgubili, predvsem Gaspoz in Fjftllberg. Takšne napetosti med ljudmi še ni bilo pred začetkom kakšnega tekmovanja. Ko je kot prvi startal Stenmark, je mnogo naših ljudi čutilo srčni utrip v grlu, ko pa je startal Križaj, nekateri sploh niso upali ves čas gledati na progo. Napetost je bila prevelika. roda in te države. Ingemar-jeva vožnja je bila za nas tako mnogo manj napeta, ostala je le zvedavost in želja, da bi se oba plasirala, z vprašanjem, kdo na katero mesto. Tudi Ingemar je ponovil mojstrsko vožnjo in tako je bilo za prisotne vse odločeno: Ingemar prvi, Bojan drugi, ostalo je bilo skoraj nepomembno. Takšnega veselja, razigranosti in sreče v ciljnem prostoru za nas Jugoslovane še ni bilo. Ljudje so si Slovenski navijači v Schladmingu Ko je prismučal skozi cilj s tako dobrim časom, je bilo veselje in vpitje neznansko. Ljudje so si dali duška ob sreči in popustu tesnobe. Več kot je tekmovalcev prispelo na cilj, bolj je rasla zavest, da je bilo Ingemar-jevo in Bojanovo smučanje odlično. Ko se je po ogledu druge proge vedno hitreje približeval začetek končnega obračuna, je napetost še huje rasla kot pred pričetkom prvega teka. Nekdo je dejal, da tega ni mogoče več vzdržati in da je napor prehud, pa je rajši šel za tribune. Mnogi so to tekmo tako močno občutili, kot bi šlo za enega najbolj usodnih trenutkov v njihovem življenju. Potem pa start prvega tekmovalca, peto uvrščenega po prvem teku. Naši se za imena niso več zanimali, samo čas je bil pomemben. Nato četrto uvrščeni iz pr-vega_ teka, tretje uvrščeni. Sledil je vrhunec: Bojan, njegova vožnja in doslej najboljši čas. Vsem je od-leglo. Po vzpodbujanju sedaj pričetek še nikdar doslej doživetega veselja in sreče. Veselja, da je Bojanu uspelo, sreča, da je uspelo Slovencu, nam, malemu narodu in Jugoslovanom, ponos, da smo člani tega na- dali duška kakor v najbolj razposajenih in srečnih trenutkih življenja. Vse pri tem ni bilo lepo, toda to so poizkušali ostali razumeti. Vsak pač ni tak, da bi se bil sposoben v najvažnejših trenutkih življenja obvladovati. Napočil je čas razglasitve najboljših treh na svetu v slalomu. Naj so se gledalci ob svečanem prostoru za razglasitev prej vedli vsak po svoje, svečanost razglasitve je stisnila in ganila vse. Umolknili so, bili notranje srečni in ganjeni. Mnogi niso mogli zadržati solz sreče in ponosa. V resnici so prisotni proslavljali vse naše dosedanje uspehe v smučanju, še posebej pa Borisovo in Bojanovo medaljo, kot da bi jo v tem trenutku skupaj dobila. Slovenci in Jugoslovani smo se ob tej razglasitvi poistovetili s svojimi junaki v smučanju, zrasla nam je narodna zavest in ponos, dokazali smo, da obstojamo in da smo vredni tega obstoja. Najbrž je bila v tem smislu predvsem za nas Slovence ta razglasitev eden izmed najbolj občutenih in najbolj svečanih narodnostnih trenutkov naših generacij, ki smo jih doživeli. Schladming 1982 je tako postal zlasti s sklepno slalomsko prireditvijo naš narodni in v precejšnji meri tudi jugoslovanski praznik mednarodne uveljavitve. Kaj pa mi, Elanovci? Seveda smo Schladming doživeli enako kot vsi drugi Slovenci, toda~ti rezultati imajo za nas še dodaten pomen. V moškem tekmo- Kot na pomembnejših tekmah že nekaj let smo Elanovci tudi v Schladmingu poskrbeli za »svoje« tekmovalce v lastnem centru. Tekmovalcem je potrebno nuditi mir, odrezanost od množičnega vrveža in napetosti, možnost sprostitve, ogrevanja, kaj za pod zob, počitek, prijetno atmosfero pred drugim, odločilnim tekom. Za to smo poskrbeli pri dekletih in fantih. Tokrat smo si Bojan, Filip Gartner in jaz med obema tekoma v miru še posebej natančno ogledali pri nas posneto Ingemarjevo, zlasti pa Bojanovo prvo vožnjo. Seveda je bil komentar ob tem stvar obeh najbolj poklicanih, zame pa poizkus psihološke ocene pred končnim razpletom. Ko sem tokrat opazoval Bojana, sem videl, da še nikdar ni bil psihološko tako šampionsko pripravljen: željan tekme, siguren vase, razsoden, povsem vanju verjetno mnogi izmed nas v imenu Elana ne bodo več doživeli takega uspeha. Novi Stenmark še ni rojen, pa tudi ponovitev ni nikdar več tisto kot prvi uspeh. Elan je postal na tem svetovnem prvenstvu po zaslugi Stjriimarka, Strela in Križaja v najbolj cenjenih disciplinah najuspešnejši proizvajalec smuči. Sorazmerno najmanjše Elanovo drugačen kot na mnogih važnih tekmah, ko se mu je že nasmihala možnost najvišie uvrstitve. Spomnil sem se, oa je bila dva dni pred tem, ko smo takole sedeli po prvem teku veleslaloma, slika obratna: vzpodbuden je bil le pogled na Borisa Strela, Bojana pa je tesnoba preveč davila. To smo Elanovci pokomentirali tako, da, žal, najbrž ne moremo upati na Bojanovo medaljo, za Borisa pa se nam je zdelo, da ne bo mogel seči po medalji, ker je po prvem teku preveč zaostajal, čeprav bo po razpoloženju sodeč odlično vozil in se morebiti pomaknil nekoliko navzgor. Zato takrat tudi za nas nepričakovano veliko veselje ob Borisovem najboljšem času drugega teka in bronasti medal ji. No, sedaj je bil Bojan v takšnem vzpodbudnem razpoloženju. Bojanu sem iz pre- zastopstvo, ko večjih možnosti za vlaganje v širši sestav nimamo, je doseglo teoretično skoraj največji možni uspeh, ki ga zlepa ne bo moč ponoviti. Mednarodna dimenzija tega uspeha pa je jugoslovanski prispevek v njem, saj dokazuje, da dosedanji Elanovi uspehi na olimpiadah in svetovnih prvenstvih niso zgolj rezultat izjemnega pričanja rekel: »Bojan, tokrat vate popolnoma zaupam in sem pomirjen. Medalja ti ne uide«. »A res mislite!« je Bojan odvrnil, jaz pa: »Se nikdar tako.« Mislim, da se mu je ta moja trditev, ki je od mene še ni nikdar slišal, zelo prilegla. Zato je prišel tudi njegov »Hvala« kar nekako od srca. tekmovalca Stenmarka, temveč da je možnost za vrhunski plasman na Elanovih smučeh dana vsem odličnim smučarjem, torej, da so naše smuči po kvaliteti brez dvoma prav tako v svetovnem vrhu. Zato je Schladming 1982 naša potrditev in tudi Elanov praznik. Dolfe VOJSK ne gre Kot vsi zavarovani Jugoslovani smo Bojanu tudi mi Elanovci želeli srečen nastop še v drugem teku, ko potem ni bilo več mogoče, da bi mu kolajna ušla. Pa mu res ni. Z vrhunskim nastopom si je tako prismučal srebro, ki si ga je tako zaslužil in smo mu ga vsi iz vsega srca privoščili. Dolfe VOJSK Poleg znanja še razpoloženost in sreča - drugače Švedski in jugoslovanski navijači v Schladmingu Bojan v Schladmingu v veleslalomu Bojan, Bojan... Svetovno smučarsko prvenstvo je končano. Veliko veselje nad uspehi celotne jugoslovanske reprezentance pa še vedno odmeva med nami. Najprej so dekleta druga za drugo razveseljevala z najboljšimi dosedanjimi uvrstitvami, nato Boris Strel s prvo kolajno in za konec še bojan Križaj z drugo. Prva je bila bronasta, druga srebrna. Toda za nas vse obe štejeta več kot zlato! Prišli sta ob pravem času, toliko zasluženi, težko pričakovani. In ob vsem tem smo lahko delavci ELANA še posebej ponosni, saj so te uspehe dosegli z našimi smučmi. Nedelja: Rojan, Bojan ... Se danes in še dolgo bo odmevalo to ime v srcih številnih privržencev belega športa iz Slovenije, ki so tako ali drugače bili v areni tega velikega smučarskega cirkusa, največjega pred zimsko olim-piado leta 1984 v Sarajevu. Med tisočimi, ki so pripotovali v Schladming, ob reko Enns, mestece, stisnjeno pod Visoke Ture na jugu in Dach-stein na severu, povsem na zahodu avstrijske dežele Štajerske, smo bili tudi delavci ELANA. Napolnili smo 3 avtobuse in ob prihodu na cilj smo se pomešali med številne skupine iz drugih slovenskih delovnih organizacij. Izstopali so delavci Radenske s posebnimi dežniki, pa člani smučarskega kluba iz Prebolda, z rdečimi bundami pa delavci celjskega Topra; Trži-čani so nosili številne napise in pozdravljali Bojana, drugi spet Borisa, pa Jožeta, Tomaža in Jureta. Tudi napis Gorenja je bil izobešen na pravem mestu. Elanovi transparenti so bili dopadljivi med množico gledalcev. Povsod po veliki tribuni in pod strmino ter ob progi pa so kmali vihrale naše zastave. Že davno pred prvim Startom je bilo vse jasno, da je to jugoslovansko vrelišče. Ze začetek je napovedoval nekaj, kar lahko doživiš le, če si sredi tega dogajanja. In najtežje je bilo gotovo Bojanu in tovarišem iz ekipe Jožetu, Borisu in Tomažu. V prostoru za ogrevanje so bili sami s svojimi mislimi, sami pred veliko odgovornostjo. Ob vihranju zastav so se vse glasneje in pogosteje slišali klici: »Bojan, Bojan« . . . To je bilo tisto, kar je vzdušje naredilo »naše« in začel se je dvoboi med dvema velikanoma na Elanovih smučeh, ki sta morala prva na progo. Zaostanek Bojana za Ingemarjem je napovedal vse najboljše. V tem negotovem pričakovanju je bilo težko vzdržati. Marsikdo si je dal duška: slivovka, vino,pivo ... Bojan pa je moral znova na strmino. Podrsaval je s smuč-(Nada/jevanje na 4. strani) Bojan, Bojan... (Nadaljevanje s 3. strani) mi in se korak za korakom vzpenjal navzgor. Da, v tisto strmino, ki je televizijski ekran ne more povsem resnično prikazati. Zastave so še vedno vihrale, vzkliki niso prenehali. Pod taktirko Čačinoviča je igrala godba na pihala, pa tudi ansambel Vikija Ašiča je bil kar priden. Pohvaliti je treba tudi uradnega napovedovalca, saj je kar izzval navijače, zdaj švedske, zdaj naše, medtem ko domačini niso imeli prave-da aduta. »Heja, heja . . . Bojan, Bojan . . . Jugoslavija, Jugoslavija. . . Tomaž, Tomaž . ..« In tako se je valovanje navdušenja nadaljevalo. Kmalu nato tišina. Startal je Phil Mahre. In kmalu izpadel. Žal je bilo tako, da so tudi to mnogi navdušeno pozdravili. Znova tišina, nato navdušenje švedskih navijačev. De Chiesa je le za nekaj stotink zaostal za Fjaellber-gom in na vrsti je bil Bojan. »Bojan, Bojan« . . . Odličen vmesni čas, najboljši. Bojan — uspel je! Nepopisno veselje. Direktor reprezentance Tone Vogrinec je bil prvi pri njem. Sedaj ni bilo več pomembno, ali zmaga Šved ali ne! Bojan je imel kolajno! Srebro je že bilo njegovo! Navdušenje enkratno! Klicali so ga na doping kontrolo in komaj se je iztrgal novinarjem, tovarišem iz vodstva reprezentance, pa soprogi in staršema. Vzkliki in navdušenje pa ni pojenjalo. Ko se je znova prikazal na ciljni ravnini, je bilo veselje med navijači še večje. Kajti približal se je čas, ko mu bo pripadla druga najvišja stopnička na velikem odru pod drogom, na katerem se bo dvigala jugoslovanska zastava, drugič na tem prvenstvu. Zmagoslavje je bilo popolno! Tišino pred slavnostjo je pretrgal klic »Bojan!« In v areni je znova zavreščalo, zastave so zavihrale, Bojan je dvigni! roko in spet je bdo slišati »Bojan, Bojan!« Iz tisoč grl je odmevalo to ime in odmeva še danes in odmevalo bo še jutri. Srebrno odličje je bilo končno v njegovih rokah in velik šopek cvetja je dopolnil zmagoslavje. Nad mestom so švigale rakete, gromko streljanje je paralo sončne žarke, ki so še bolj ožarjali zdaj nasmejane, zdaj solzne in zdaj srečne obraze delavcev slovenskih delovnih organizacij in ljubiteljev smučanja, ki so bili ob koncu svetovnega prvenstva prisotni ob tej veliki zmagi naših smučarjev. HINKO .JERČIČ Razglasitev — veleslalom v Schladmingu (z leve): Ingemar Stenmark, Steve Mahre, Boris Strel, že na obrazih se jim pozna razpoloženje Nezadovoljen v Schladmingu - Jože Kuralt Pogrnjena miza za Bojana v Schladmingu ELAN na svetovnem prvenstvu iskrene čostitke! »GORENJE« (foto H. Jerčič) S tiskovne konference v Schladmingu Čestitke ELAN-u ob uspehu naših smučarjev na svetovnem prvenstvu v Schladmingu Spoštovani g. direktor Vojsk Dovoljujemo si vam in vašim sodelavcem />o tej poti iz srea čestitati k uspehom Elanovih smuči na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Tudi v naprej se bomo potrudili, da bomo vaš dober partner in vas pozdravljamo. ISOSPORT - EISENSTADT ★★★★★ Naše iskrene čestitke celotnemu delovnemu kolektivu in preko vas jugoslovanski smučarski reprezentanci ob izrednih dosežkih v Schladmingu. OK SPEDU 82 Lep pozdrav z vsem dolžnim spoštovanjem za zadnje velike mednarodne uspehe. Alenka Mišič sekretar koordinacijskega odbora za informiranje v gospodarstvu YUJUGKOM Z vami se veselimo velikega uspeha na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. IMPOL — prodaja Ob velikem skupnem uspehu naše alpske smučarske reprezentance in vašega kolektiva naše iskrene čestitke kolektiv INTERTRADE Ljubljana ★★★★★ Z navdušenjem smo sprejeli izredne rezultate, ki jih je dosegla naša smučarska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Cenimo tudi prispevek vašega kolektiva k tem izjemno visokim športnim dosežkom, ki so brez dvoma tudi rezultat vaših proizvodnih in poslovnih prizadevanj. Zato prejmite naše iskrene čestitke. 4.6'00 članski kolektiv 4.600 članski kolektiv DO »MURA« MURSKA SOBOTA ★★★★★ Iskreno nas veseli, uspeh Borisa Strela v Schladmingu. Prejmite naše najprisrčnejše čestitke za nov, velik uspeh jugoslovanskega smučanja in vaše tovarne. RADIO Sarajevo SCHEURECKER. 4780 SCHARDING/INN - Oč. - TEL 2329 y _y 'f '7/. . /r * ~ ' ••»■'V *» ■-< L' —V / »-V, ' d* <&'• 2. ^ '^2-cZ.,? /S / £? -z-? c (,v S'4- *<. vc‘o{#i:\y // ‘ * 7' 6 c? p7'«s zzč? ir <3^;? l/ fz. • * t.yi*r>JiL^'"p Elanove smuči krepko v svetovnem vrhu razglasitev ELEKTROTEHNA Vrstni red smučarskih firm po osvojenih kolajnah — SP Schladming: Skupno: Z S B Moški: Z S B Rosignol ELAN Dvnastar Fischer K2 Dynamic Viilkl BI izza rti 4 - KLAN Dvnastar Fischer K2 Dynamic Viilkl Blizzard Hossignol KitzbUhel — 6 SMUČINA Reprezentanca — skakalci Najpomembnejše tekmovanje v februarju je bilo SP v Schladmingu v Avstriji. Z dosežki tekmovalcev na KLAN smučeh smo lahko zadovoljni, saj je KLAN dobil kar 4 ME DALJ K: 1 zlato, J srebrni in 1 bronasto. I ako, da smo v moški koiiKurenci bili najuspešnejša firma po številu medalj in žlahtnosti odličij, I udi dekleta so se odlično odrezala. V Svetovnem pokalu je bilo manj tekem; Stenmark je dosegel 67. zmago v tekmovanju za SP - v VSL v Kirchbergu (AUT); na tej tekmi je ELAN imel 5 tekmovalcev med dvanajsterico najboljših. Odlična mesta je v februarju zasedel tudi Jože Kuralt. Pri dekletih velja poudariti prve točke v SP v VSL za Jugoslavijo (Leskovšek, Jerman). Na Svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Oslu pa so bile naše smuči tudi zastopane — z njimi je bila osvojena 1 srebrna medalja v skokih na veliki skakalnici. Prijetno presenečenje pa so bili tekači (Kršinar, Mlakarjeva), ko so z majhnimi zaostanki za vodečimi potrdili napredek. Pa še rezultati s Svetovnega alpskega pokala: 16. Kirchberg (AUT) 9. 2. 1982 VSL 1. Stenmark I (SWK) (i. Franko Jure 7. Kuralt Jože 9. Križaj Bojan 12. Strel Boris •'J7. Kreačič Igor 44. Lee Števen (Avstral.) 17. Garmisch (BRD) 1.1.2.1982 SMUK 10. Meli Silvano (SUI) 18. Garmisch (BRD) 14.2.1982 Slalom 13. Kuralt Jože Meli Silvano (SUI) — 8. v kombinaciji 19. Whistler (CAN) 28.2.1982 SMUK 14. Meli Silvano (SUI) Zenske: 12. Oberstaufen (BRD) 9. 2. 1982 12. Leskovšek Andreja 13. Aspen (USA) 28. 2. 1982 10. Jerman Metka 21. Zavadlav Anja 35. Dornig Bojana Reprezentanca — tekači Na mednarodnem prvenstvu v smuških tekih v Bohinju je bil naš Kršinar najboljši med mladinci Zaključni računi 1981 pod drobnogledom Iz naše občine VSAKOLETNO SREČANJE DUHOVNIKOV RADOVLJIŠKE OBČINE V OKVIRU OK SZDL RADOVLJICA V Radovljici je bilo 15. februarja že 15. srečanje duhovnikov in predstavnikov verskih skupnosti iz radovljiške občine s člani koordinacijskega odbora SZDL za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Po uvodnih besedah predsednika verske komisije pri OS Radovljica je stekla živahna razprava o medsebojnih odnosih, ki so jih ocenili kot vzorne navzlic še neurejenim vprašanjem v nekaterih KS, kjer še nimajo ustanovljenih koordinacijskih odborov SZDL za odnose z verskimi skupnostmi. Našteli so vrsto pozitivnih premikov v sodelovanju posameznih verskih skupnosti in njihovih predstavnikov v prepričanju, da bo takšno sodelovanje možno še tudi v naprej kljub spremembam občinskih vodstev v novem mandatu. PRIREDITVE V OKVIRU SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so potekale cel februar, je v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici 26. februarja tamkajšnja osnovna organizacija ZSMS izvedla recital Ciganske poezije, podmladkarji dramske skupine domače Svobode Tomaž Godec pa recital Svetlane Makarovič »Sapramiška«. KONCERTI - DRAMSKI NASTOPI V avli osnovne šole A. T. Linhart Radovljica sta v petek, 27. februarja zvečer pripravila koncert Prešernovih pesmi pevska zbora iz Krope in Podnarta, člani Linhartovega odra iz Radovljice pa so uprizorili recital Svetlane Makarovič »Izštevanja«. V osnovni šoli FS Finžgar v Lescah pa je v soboto, 27. februarja nastopila dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno s Potrčovo dramo Kref-li. NOVO VODSTVO ZKS RADOVLJICA V dvorani blejske Kazine je bila v četrtek, 25. februarja popoldne programsko volilna seja občinske konference ZK Radovljica na katero je bilo povabljeno okoli 150 delegatov in gostov. Na seji so sprejeli nov statutarni sklep o organiziranosti in poslovnik o delu občinske konference ZK. V prvem delu so nato razpravljali o uresničevanju nalog ZK, dejavnosti OK ZK in njenih organov ter o programskih usmeritvah OK ZK. V drugem delu je zasedala OK v stalni delegatski sestavi na kateri so opravili volitve in konsti-tuanto statutarne in nadzorne komisije ter tovariškega razsodišča. Za predsednika OK ZK so izvolili Gvida Melinka iz Verige Lesce, za sekretarja komiteja OK ZK pa Branka Copa z Bleda. Na seji so izrekli soglasje za sekretarja medobčinskega sveta ZK Štefana Nemca z Jesenic ter za člane MS ZK IN CK ZKS ter CK ZKJ kot tudi za delegate OK ZK v družbenopolitični zbor občinske skupščine Radovljica. NOVO VODSTVO REZERVNIH STAREŠIN Na redni letni skupščini občinske organizacije ZRVS Radovljica, 17. februarja so delegati poslušali obsežno poročilo predsedstva o delu OK ZRVS in njenih organov ter finančnomaterialno poročilo, ki so ju v razpravi potrdili. Sprejeli so tudi pravilnik o podeljevanju plaket ZRVS Jugoslavije ter Pravilnik o podeljevanju pohval in nagrad OK ZRVS Radovljica. Analizirali so potek volilnih konferenc v vseh krajevnih organizacijah ZRVS, sprejeli sklep o dopolnitvah in spremembah pravil ZRVS Radovljica ter razrešili dosedanje člane predsedstva OK ZRVS Radovljica. Izvolili so novo predsedstvo, nadzorni odbor in člane samoupravnega sodišča pri OK ZRVS Radovljica. Za predsednika predsedstva so izvolili Petra Zupana iz Radovljice, za podpredsednika Franca Bajta iz Bohinjske Bistrice in za sekretarja Juleta Vobiča iz Radovljice. OBSEŽNE PRIPRAVE Predsedstvo OK ZSMS Radovljica je na 13. seji, 24. februarja posvetilo največ pozornosti pripravam na XI. kongres ZSMS, zlasti pa razpravam o kongresnem gradivu, ki jih bodo organizirali v vseh osnovnih organizacijah ZSMS. Razpravljali so tudi o poročilu volilne komisije pri OK ZSMS o poteku evidentiranja možnih kandidatov za organe občinske konference in vodilne dolžnosti v ZSMS s katerimi pa niso povsem zadovoljni. Anthon Guss — Števen Lee (Avstralija) Natovarjanje čolnov za Italijo Poslovno leto 1981 je prvo v obdobju srednjeročnega programa 1981 — 1985. Ugotavljamo visoko rast celotnega prihodka, dohodka, akumulacije in osebnih dohodkov, takoj pa dodajamo, da je visoka rast posledica rasti cen in inflacije. Inflacija je dosegla takšno raven, da je skoraj v celoti in sproti razvodenela sleherno prizadevanje za učvrstitev gospodarjenja in nas preje navajala k trošenju kakor varčevanju. Primerjalni podatki o uspehih gospodarjenja nam omogočajo, da naredimo dva zaključka: — osebni dohodki s počasnejšo rastjo, akumulacija pa z rastjo, ki je hitrejša od rasti dohodka, nas navajata, da pozitivno ocenimo naša stabilizacijska prizadevanja; — posebno pa moramo podčrtati, da splošna in skupna poraba in druge obveznosti rastejo hitrehem kakor smo načrtovali in je rast presegla še opravičljivo mejo. Gospodarjenje s sredstvi v takih pogojih ni bilo lahko. V našem primeru še toliko težje, ker je Elan neločljivo povezan z inozemskimi tržišči in nas visoka inflacija, ki ji je vzrok predvsem visoka režija na vseh ravneh, še toliko bolj prizadene. Vse temeljne organizacije so kljub takim pogojem poslovno leto uspešno zaključile. Od poslovnih sredstev zavzemajo obratna sredstva 86,2 9F, osnovna sredstva pa 13,8 ci. Ta odstotek je razumljivo nizek zato, ker so osnovna sredstva tako visoko odpisovana. V strukturi virov sredstev so udeleženi kratkoročni krediti z 21,3%, dol- goročni krediti za obratna sredstva s 13,5 f in dolgoročni krediti za osnovna sredstva s 6,6 %. 2. 11. Poslovni uspeh Ob rezultatu celotnega prihodka, ki je za 29,2 'V večji kakor lani, dohodku, ki izkazuje odstotek povečanja 45,6 4, porabljenih sredstvih, ki so 22,8 ci višja kakor leta 1980, ter izplačanih in tudi iz dohodka v celoti pokritih osebnih dohodkih, ki beležijo indeks 134, lahko zaključimo z oceno dobro, kar zadeva poslovanje v letu 1981. Pri tem pa moramo izpostaviti nekaj bistvenih vsebinskih postavk obračuna, ker le-te dajajo težo rezultatu. 1. Kakor nam sicer inflacija in skokovita rast cen tako-rekoč izpred rok pobirata in sproti razvrednotita lastna obratna sredstva in sleherni trud za to, bo in že je cena za tuja sredstva vedno višja in bo pobirala prisluženi dohodek Podatek, da 1/2 milijarde dinarjev leži v zalogah, nas sili k varčevanju, smotrnejši rabi in skrbi za ta sredstva. 2. Visoka amortizacija in vrednotenje zalog po neposrednih materialnih stroških dajeta določeno prednost v času krize. To imamo tudi za največji uspeh poslovanja, ko lahko ugotavljamo: — da nas v novem letu predpisi višje amortizacije in skozi visoko revalorizacijo osnovnih sredstev stroški povečane minimalne amortizacije ne bodo bistveno presenetili, — da v naših zalogah surovin ni zadržanih negativnih razlik med nabavno vrednostjo in planskimi cenami, (Nadaljevanje na 8. strani) Sredstva 1980 1981 IND — pospešena amortizacija — poslovni sklad — rezervni sklad — sklad skupne porabe 123 189 145 191 — da v zalogah nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov ni ničesar razen vrednosti ugrajenih surovin. 3. Vse temeljne organizacije Elana so iz čistega dohodka _______________________________________ v letu 1981 namenile za svoje sklade in razširjeno reproduk- Oh tej delitvi smo namenili za cijo naslednja sredstva: osebne dohodke: 134 TOZD: SMllCl Struktura celotnega Struktura prihodka v % dohodka v r/< Struktura čistega dohodka v 30,8 44,2 14,3 17,4 13,3 /16,2 9,5 37,9 71,3 :12,6‘ =9.5 " 6,6 ' Zaključek Ti rezultati pa nas ob upoštevanju in soočenju z izredno težko situacijo doma in na tujem silijo k treznosti in še odgovornejšemu gospodarjenju, da — izrabimo vse znanje zaposlenih in vključimo inovacije in raziskovanja za bolj- TOZD: TRGOVINA Struktura celotnega Struktura še proizvodne in prodajne efekte; — zmanjšamo stroške v proizvodnji in režiji na enoto proizvodov. Samo tako delo nas lahko vodi k novim in še bolj čvrstim dosežkom in jutrišnji dan bo manj težak. Pavel Koder prihodka v % dohodka v 14,4 57,8 Struktura čistega dohodka v % .19,7 TOZD: ŠPORTNA ORODJA Struktura celotnega Struktura prihodka v % dohodka v Struktura čistega dohodka v r ž&s 3.8—- ■ 6,3 4,5 Struktura čistega dohodka v % Struktura čistega dohodka v % TOZD:VZDRŽEVANJE Struktura dohodka v % TOZD: INŠTITUT TOZD: PLASTIKA Struktura celotnega Struktura prihodka v % dohodka v % Struktura čistega dohodka v % Struktura celotnega prihodka v % Struktura dohodka v % Struktura celotnega prihodka v % TOZD: DSSS Struktura celotnega Struktura prihodka v % dohodka v 68,2 Struktura čistega dohodka v % 77,9 22,1 legenda: Legend:;: domači trg v 1)0 : ostalo "~'"i. , ,, Podaja b,a«a . na drobno prispevki SIS davki in prispevki DSSS posp. ±=l amortizacija obresti Legenda: ostalo čisti dohodek osebni dohodki sku pila poraba poslovni sklad rezervni sklad Podražitev otroškega varstva SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Radovljica, 2. februarja: Prispevna stopnja naj bi od I. marca 1982 dalje znašala po domicilnem principu 1.25 V, po sedežnem principu pa 1,6“?. V celoti pomeni to znižanje prispevne stopnje za 0,46 . 2. februarja so se sestali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Radovljica na 16. seji. Obravnavali so enajst (očk dnevnega reda in med drugim sprejeli soglasje k predlogu za povišanje ekonomske cene in višine mesečne oskrbnine, pravilnik o oblikovanju ekonomske cene in vplačevanju mesečne oskrbnine za otroke, vključene v Vzgojno varstveno organizacijo Radovljica, samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Radovljica ter informacije o organizaciji Vzgojno varstvene organizacije Radovljica, celovito oceno stanja na področju uresničevanja družbenega varstva otrok v občini Radovljica, informacijo o samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta, ter poročilo o dokončanju investicije v Bohinjski Bistrici. Doslej veljavna ekonomska cena 2.300 dinarjev je zaradi 34 *¥ povečanja cen materialnih stroškov in 53 $ zvišanja cen hrane postala nerealna. Predlagana nova ekonomska cena znaša 3000 dinarjev in jo je 5. februarja sprejela Občinska skupnost za cene. Spremenjena je tudi cenzusna lestvica mesečnih oskrbnin za otroke v vrtcih: mesečni dohodek 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.200 nad na člana družine do do do do do do do 2.000 2.500 3.000 3.500 4.200 5.000 5000 prispevek staršev 570 720 980 1.380 1.640 1.770 1.900 din din din din din din din od ekonomskih cen 19 V 24 ri 33 V 46 *Sr 55 59 r< 63 krijejo starši otroško varstvo prispeva — v 8i y 76 K 67 'jr 54 K 45 K 41 v 37 9r — v din 2.430 2.280 2.020 1.620 1.360 1.230 1.100 V družinah, kjer mesečni dohodek na člana družine ne presega 1.500 dinarjev, otroci na plačajo oskrbnine v vrtcu. Če je otrok odsoten, se od mesečnega zneska odračuna dnevna hrana brez režije. Kosilo velja 15,50 din in malica 5,50 din. Vzgojno varstvena organizacija Radovljica združuje 10 vzgojno varstvenih enot v Begunjah, Bohinjski Beli, Bohinjski Bistrici, Gorjah, Kamni gorici, Kropi, Lescah, Radovljici in Srednji vasi. V 46 oddelkih je varstva deležno 1060 otrok, zanje pa skrbi 45 vzgojiteljic, 27 varuhinj, 1 ortopedinja, 3 vodje, 15,5 kuharic, 14 snažilk in trije hišniki. V vseh vrtcih sprejemajo otroke od 3. do 7. leta starosti razen v Bohinjski Bistrici, kjer imajo tudi oddelek za dvoletne otroke. Jasli v občini nimamo, pač pa v letošnjem letu organizirajo tri oddelke družinskega varstva za otroke od 8. meseca do 2. oziroma 3. leta starosti. Zal so starši s to obliko varstva še vse premalo seznanjeni in je neizkoriščajo v tolikšni meri, kot bi jo lahko. Poleg rednega programa načrtujejo v Vzgojno varstveni organizaciji Radovljica v letošnjem letu izpeljati 120 urni program priprave na osnovno šolo v Begunjah, Lescah in Radovljici. V vseh vrtcih pa od novembra do maja 1982 že izvajajo 80 urne programe za otroke, ki niso vključeni v vrtce. Celovita ocena stanja na področju uresničevanja družbenega varstva otrok v občini Radovljica je prispevek h gradivu za 111. konferenco Zveze sindikatov o socialni politiki. Konec leta 1980 so v Bohinjski Bistrici začeli uporabl jati nov otroški vrtec v prenovljeni stari osnovni šoli. Na ta način so izpraznili prostore v novi osnovni šoli in omogočili celodnevni pouk. Vrednost novega objekta /. 865 kv. m neto površine je znašala 12.681.147,05 din, kar je za 4.681.147,05 din več kot so predvidevali s finančno konstrukcijo. Vzroki za prekoračitev investicije so bili v večji dotrajanosti objekta kot so prvotno menili ter v nekaterih novih zahtevah komunalne organizacije. Težko delo pri nanašanju steklenih vlaken za čoln v obratu plastike Novo vodstvo v OOZK DSSS in TOZD Trgovina V OOZK, DSSS in TOZD Trgovina je bila dne 7. 12. 1981 izvedena programsko volilna konferenca. Kot član komisije občinske konference ZK je bil prisoten tov. VVEITHAUSER Avgust, ki je sicer član naše OOZK. Na konferenci je bilo najprej ocenjeno minulo delo. V času med dvema programsko volilnima konferencama od septembra 1979 do decembra 1981 je ZK izgubila dva svoja vodilna ideologa: tovariša TITA in tovariša KARDELJA. V tem času so se zaostrili gospodarski pogoji. Na posameznih področjih našega delovanja smo se reorganizirali. To je bil za ZK čas intenzivnega političnega delovanja v zaostrenih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah. V naši OOZK delujejo komunisti iz TOZD Trgovina (8 članov) in iz DSSS (22 članov). V času med kandidacijskima konferencama je OOZK imela 13 sestankov, na katerih je obravnavala gospodarjenje in druge probleme v DO, družbenopolitično usposabljanje članstva OOZK, pojasnjevanje in zavzemanje stališč do nekaterih dogodkov ali pojavov doma in v svetu. Posebna pozornost je bila posvečena dogodkom na Kosovu in na Poljskem. Poleti 1980 nas je obiskala delovna skupina CK ZKS. Ugotovljene so bile nekatere pomanjklivosti in slabosti v delovanju OOZK, ki smo jih v nadaljnem delu povsem ali pa deloma odpravili. Tako smo za OOZK organizirali občinsko politično Uvodna opomba Dejavnost in vpliv zveze sindikatov v družbenopolitičnem življenju in razvoju naše družbe nenehoma narašča, odkar sta bila sprejeta nova ustava in zakon o združenem delu. O tej dejavnosti vse pogosteje pišemo in govorimo, vedno bolj pa upoštevamo tudi mnenja, kritična opažanja, predloge in stališča te najbolj množične razredne organizacije delavcev. V različnih okoljih se seveda ta proces odvija različno hitro in kakovostno. Vendar pa, gledano v celoti, organizacije in organi zveze sindikatov niso niti normativno niti dejansko več na stranskem, ampak so na glavnem tiru revolucionarne graditve socialističnega samoupravljanja. Kljub temu pa nekateri še vedno ne razumejo in ne vedo, kaj je pravzaprav Zveza sindikatov Jugoslavije, kakšne funkcije ima in kakšna je njena ustavna vloga v naši šolo, ki so jo iz naše OOZK obiskovali štirje člani. Povda-riti moramo, da je idejnopolitično usposabljanje stalna naloga članov ZK. Izveden je bil načrt pomoči naše OOZK kadrovsko šibkim OOZK v DO ELAN. Slabosti na področju delovanja komunistov, ki delujejo v naših dislociranih enotah smo odpravili in vzpostavili ustrezne povezave na teh relacijah. Ugotovili smo tudi, da je bilo sprejemanje novih članov premajhno, zaradi česar smo ustanovili komisijo, ki se stalno ukvarja s tem problemom. Povezanost OOZK s samoupravno in družbenopolitično strukturo je bila dobra, nekoliko slabše pa je bilo sodelovanje oz. povezovanje z OOZK v ostalih TOZD. V nadaljevanju konference je bilo izvoljeno novo vostvo, sekretar: VIDIC Zdravko in namestnik sekretarja tov. MULEJ Stanko. Obenem je bil izvoljen • tudi sekretariat, katerega sestavljajo sekretar, namestnik in tov. DOLAR Milan iz TOZD Trgovina. Za stalnega člana občinske konference ZKS je bil predlagan tov. ZAJC Bojan. Dogovorili smo se tudi kako bo potekalo nadaljne delo. Formirali bomo manjše skupine sestavljene iz li članov OOZK, ki bodo zadolženi za konkretne naloge in odgovorni za delo in povečanje OOZK. Največ pozornosti pa bo potrebno posvetiti povezovanju z ostalimi TOZD in notranjim problemom naše delovne organizacije. P. M. družbi. Ne poznajo organizacijske strukture in sistema organiziranja ter delovanja Zveze sindikatov Jugoslavije, niti temeljnih načel in metod dela sindikalnih organizacij in organov itd. Zaradi tega je o teh vprašanjih potrebno in koristno govoriti več in pogosteje kot doslej. I SPLOŠNI POJEM, VLOGA IN NALOGE ZVEZE SINDIKATOV 1. Splošni pojem V najširšem pomenu besede je sindikat organizacija delavcev. To je takšna delavska organizacija, v katero se delavci včlanjujejo prostovoljno, da bi v njej uresničevali različne skupne interese. V prvi vrsti si organizacija prizadeva za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, pa tudi za reševanje drugih vprašanj, ki so za delavce širšega pomena, kot so socialna, politična in kulturno prosvetna vprašanja. V nekaterih razvitih evropskih državah imajo sindikati takšno vlogo in naloge že več kot 150 let. Takorekoč v vseh državah v svetu, v katerih je delavski razred in kakršnakoli demokracija, pa imajo takšno splošno vlogo in naloge tudi danes. V naši, Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, zveza sindikatov ni le socialna, temveč je tudi družbenopolitična organizacija. Ta razredna, enotna in najbolj množična prostovoljna organizacija ima izjemno pomembno vlogo, pravice in dolžnosti pri gradit- vi in razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Vse to je opredeljeno v programskih dokumentih ZKJ in v ustavi SFRJ, na tej podlagi pa podrobneje razdelano in konkretizirano v zakonu o združenem delu, v statutu Zveze sindikatov Jugoslavije in statutih zveze sindikatov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter številnih sistemskih zakonih. V skladu z navedenimi dokumenti se zveza sindikatov sme in mora ukvarjati z vsemi vprašanji, ki neposredno vplivajo na družbenoekonomski in politični položaj delavcev v naši družbi, na materialne pogoje njihovega dela in življenja ter sploh z vsemi vprašanji, pomembnimi za uresničevanje zgodovinske vloge in interesov delavskega razreda Jugoslavije v celoti. Glede na tako opredeljeno vlogo in mesto zveze sindikatov v naši družbi imajo organizacije in vodstva zveze sindikatov pravico in dolžnost, da obravnavajo stanje in problematiko razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti posebej in v celoti, vseh organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti itd. Obravnavajo lahko vse vidike družbenega razvoja, od samoupravnega organiziranja temeljnih organizacij združenega dela in varstva samoupravnih pravic delavcev, do sprejemanja investicijskih odločitev in dolgoročnih razvojnih planov. O vsakem izmed teh vprašanj sprejemajo organizacije in vodstva zveze sindikatov samostojno svoja razredna stališča in predlagajo ukrepe za reševanje perečih vprašanj na temeljih socialističnega samoupravljanja. 2. Vloga in naloge zveze sindikatov Tako opredeljeno vlogo in naloge zveze sindikatov v naši družbi v ustavi in programskih dokumentih ZKJ in ZSJ ter nekaterih sistemskih zakonih lahko pogojno razdelimo v štiri skupine: a) splošna vloga in naloge zveze sindikatov v naši družbi, b) vloga in neposredne naloge zveze sindikatov v združenem delu, c) vloga in neposredne naloge zveze sindikatov v političnem sistemu, d) vloga in naloge zveze sindikatov pri usposabljanju delavcev za samoupravljanje. a) Splošna vloga in naloge zveze sindikatov v naši družbi Najširša vloga in naloga zveze sindikatov je, da podobno kot druge družbenopolitične organizacije in kot eden izmed bistvenih subjektov v političnem sistemu skrbi za splošni razvoj in napredek naše socialistične skupnosti in njenih posameznih delov. V uresničevanju te svoje vloge in nalog ima tako zveza sindikatov pravico in dolžnost, da se ukvarja s skoraj vsemi perečimi vprašanji našega družbenoekonomskega in političnega razvoja, da si o njih ustvarja lastna, razredna stališča, mnenja in programe dejavnosti. Pri tem se mora zavzemati za pravočasno izgradnjo in izvajanje politike socialističnega razvoja josaineznih dejavnosti, druž-)enopolitičnih skupnosti itd. V skladu s svojo vlogo in nalogami zveza sindikatov spremlja in obravnava žgoča vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja, sodeluje v določanju ekonomskega sistema in ekonomske politike, sprejemanju družbenih planov razvoja, obravnavanju in določanju stališč o razvoju političnega in delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja, usmerjanju in izvajanju stanovanjske politike, politike razvoja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite itd. Za razliko od drugih družbenopolitičnih organizacij pa zveza sindikatov obravnava in presoja ta vprašanja ter sprejema stališča o njih v luči in z vidika sedanjih in dolgoročnih interesov delavskega razreda in vseh sindikalno organiziranih delovnih ljudi. Zato mora biti — kakor poudarja tovariš E. Kardelj v delu »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« — samo-samostojna v delovanju ter avtentičen izraz razredno or-organiziranih delavcev. b) Vloga in neposredne naloge zveze sindikatov v združenem delu Vloga in neposredne naloge zveze sindikatov v združenem delu so načeloma določene z ustavo, razdelane in podrobno opredeljene pa v zakonu o združenem delu ter v številnih sistemskih zakonih, npr. v zakonu o samoupravnem planiranju, v republiških in pokrajinskih zakonih o delovnih razmerjih, v zakonih o volitvah organov upravljanja ter o volitvah v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, v zakonu o cenah itd. Kaj je Zveza sindikatov Jugoslavije V skladu z ustavo in navedenimi zakoni, še zlasti zakonom o združenem delu ima zveza sindikatov pravico in dolžnost, da sodeluje pri: — organiziranju temeljnih organizacij združenega dela in ustanavljanju delovnih organizacij, — delu z delavskim svetom pri pripravi volitev za člane delavskih svetov, disciplinskih komisij in organov samoupravne delavske kontrole, — sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, zlasti sklepanju in podpisovanju samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo vprašanje pridobivanja in razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in tistih, ki urejajo medsebojna razmerja delavcev, — organiziranju odločanja delavcev, posebno z osebnim izjavljanjem o dohodku in drugih neodtujljivih pravicah delavcev, — obveščanju delavcev, — izbiri poslovodnih organov v organizacijah združenega dela — v razpisnih komisijah, — reševanju sporov v združenem delu, — sprejemanju odločitev o cenah itd. Zveza sindikatov ima več kot šestnajst takšnih in podobnih neposrednih nalog v združenem delu. To so takšne naloge, pravice in dolžnosti, po katerih organizacije in organi zveze sindikatov, določeni v statutih republiških in pokrajinskih organizacij zveze sindikatov neposredno sodelujejo v uresničevanju samoupravljanja delavcev v organizacijah združenega dela, posebno v procesu njihovega samoupravnega odločanja kot bistvene sestavine uresničevanja samoupravljanja. Brez izpolnjevanja teh pravic in dolžnosti ni mogoče — po zakonu — uresničevati (vsaj ne uspešno) posameznih samoupravnih nalog delavcev — kot so delo disciplinskih komisij, volitve poslovodnih organov, sprejemanje pravilnikov o dohodku in osebnih dohodkih itd., ker ie z ustavo in zakonom predvideno, da organizacije m organi zveze sindikatov sodelujejo v postopku njihovega sprejemanja in ker je s sodelovanjem sindikata v teh samoupravnih postopkih zagotovljena razredna razsežnost in večje sodelovanje delavcev. V statutih ali pravilnikih zveze sindikatov v republikah in pokrajinah je razdelan način uveljavljanja posameznih nalog zveze sindikatov v združenem delu tj., razdelano in določeno je, katere organizacije in organi zveze sindikatov so jih dolžne uresničevati in kako. c) Vloga in neposredne naloge zveze sindikatov v političnem sistemu Zveza sindikatov je kot družbenopolitična organizaci- ja delavskega razreda pomembna sestavina in subjekt političnega sistema. V izgradnji in razvoju političnega sistema ima zatorej izredno odgovorno vlogo, zlasti v graditvi in delovanju delegatskega sistema. Najpomembnejša in trajna vloga in naloga zveze sindikatov je, da se prek delegatskega sistema — tako, da deluje v vseh njegovih delih ter v socialistični zvezi delovnega ljudstva — bojuje za uresničevanje svojih razrednih stališč in sklepov o perečih vprašanjih razvoja samoupravljanja ter posameznih dejavnosti, grupacij in družbenopolitičnih skupnosti. Deloma lahko organizacije in organi zveze sindikatov uresničujejo takšno svojo vlogo in naloge s pravočasnim odzivanjem na pereča družbenopolitična, ekonomska in druga vprašanja v svojem okolju in sprejemanjem jasnih razrednih stališč o njih ter z delovanjem sindikalnih aktivistov v delegatskih telesih in organih — v delavskih svetih, delegacijah, delegatskih skupščinah, organih SZDL itd. — da se ta stališča in sklepi sprejmejo in uresničijo. Drugi način delovanja zveze sindikatov v političnem in delegatskem sistemu poteka prek delegatov v družbenopolitičnem zboru skupščin družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v posameznih dejavnostih ter v konferencah SZDL. Organizacije in organi zveze sindikatov prek svojih delegatov predstavljajo resnične interese delavcev m delavskega razreda in se zavzemajo za uresničevanje razrednih stališč zveze sindikatov v delegatskem sistemu. Delegate zveze sindikatov v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti (na Hrvaškem tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v posameznih dejavnostih) in v konferencah SZDL kandidirajo in volijo, ali pa samo kandidirajo sveti zveze sindikatov, praviloma izmed svojih članov. Zaradi tega so sveti zveze sindikatov (občinski, medobčinski, republiški in pokrajinski) obenem delegacije teh delegatov in jim morajo dajati navodila in smernice ter raz-rednopolitično osnovo za njihovo delovanje v organih, v katere so delegirani. Naslednja neposredna naloga, pravica in dolžnost zveze sindikatov v izgradnji in delovanju delegatskega sistema, je, da se zavzame v procesu samoupravnega odločanja delavcev, prek delegatskega sistema, za vprašanja, ki so posebno pomembna za delavce in združeno delo. Pri uresničevanju te svoje vloge in nalog organizacije in organi zveze sindikatov delujejo zlasti pri: — pripravi in sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v družbenopolitičnih, samoupravnih interesnih in drugih samo- upravnih organizacijah in skupnostih, ki so skupnega pomena za delavce in združeno delo, — organiziranju javnih razprav o zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih sprejemajo v družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih, — organiziranju predhodnih razprav o osnutkih in predlogih različnih splošnih aktov in sklepov, ki jin sprejemajo v družnenopolitičnin in samoupravnih interesnih skupnostih ter v zvezi s tem, obveščanju in pojasnjevanju njihovega bistva in vsebine, — usklajevanju različnih interesov med samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na delavsko razrednih temeljih ter delavsko razrednih merilih, — zagotavljanju razrednega bistva in vsebine zakonskih predpisov in sklepov, ki jih sprejemajo prek delegatskega sistema v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, — doslednem izvajanju sprejetih odločitev in rešitev v delegatskih skupščinah in drugih delegatskih ter družbenopolitičnih organih in telesih itd. Nadvse veliko in pomembno neposredno vlogo in naloge ima zveza sindikatov v političnem sistemu, ko sodeluje z drugimi subjekti političnega sistema v organiziranju in izvajanju volitev za člane delegacij in delegatskih skupščin v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. To svojo ustavno in zakonsko obveznost uresničuje zveza sindikatov uspešno že več let skupaj s SZDL. d) Vloga in naloge zveze sindikatov v usposabljanju delavcev za samoupravljanje V usposabljanju delavcev za samoupravljanje tj. za sodelo- vanje v samoupravnem odločanju za demokratično usklajevanje interesov in sporazumevanje, za delo v delegatskih telesih in organih itd. ter v razvijanju razredne in samo-upravljalske zavesti in odgovornosti — je nezamenljiva ustavna in družbenopolitična vloga in naloga zveze sindikatov. Njene možnosti in odgovornost za uresničevanje te družbenopolitične naloge so zelo velike, saj zveza sindikatov — kot je znano — združuje v svojih organizacijah skoraj vse delavce in ima celovit sistem organiziranja in delovanja ter velike izkušnje v uresničevanju voje vloge. Zveza sindikatov uresničuje to svojo vlogo in naloge, v bistvu, na dva načina: 1. z vključevanjem čim večjega števila delavcev v vsakodnevno družbenopolitičlno dejavnost organizacij in organov zveze sindikatov ter v samoupravno dejavnost samoupravnih organov, oblik in teles; 2. z izobraževanjem delavcev za samoupravljanje, na različnih seminarjih, posvetih, razgovorih, predavanjih itd., v sindikalnih šolah in šolah za samounravljalce itd. Venaar pa vse to ni in ne more biti samo naloga zveze sindikatov, temveč je skrb tudi vseh drugih subjektov našega samoupravnega in političnega sistema: delavskih svetov., konferenc SZDL, skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, organov bank in gospodarskih zbornic itd. Prav vsi so dolžni, da usklajeno delujejo predvsem v občini in v organizacijah združenega dela. (nadaljevanje prihodnjič) ELNSJ RAZPOREDITEV DELAVCEV NA DELA IN NALOGE JANUAR 1982 v % na skupno Stev. delavcev SLO in DS SOVRAŽNIK JE IMEL TEHNIKO IN RUTINO -MI PA SMO BILI VEŠCl V REVOLUCIONARNEM VOJSKOVANJU! TITO DRUŽBENOPOLITIČNA POGOJENOST SODOBNIH VOJN Človeštvo še danes skrbi in bo še dolgo zaskrbljeno zaradi vojn kot najsurovejše oblike družbenih spopadov ne le spričo možnosti novih vojnih izbruhov, temveč tudi zaradi same prakse, da vojne neprestano trajajo. Kajti tudi po drugi svetovni vojni svet ni bil brez vojne niti en sam trenutek. NASPROTSTVO RAZREDNIH INTERESOV Človek se tudi danes sprašuje, zakaj se vojskujemo. Pravi odgovor je skrit v dejstvu, DA V ČLOVEŠKI DRUŽBI NISO ODSTRANJENI VZROKI, KI PRIPELJEJO DO SPOPADOV MED VELIKIMI DRUŽBENIMI SKUPINAMI - RAZREDI IN NARODI OZIROMA DRUŽBENIMI TVORBAMI - DRŽAVAMI. Dokler obstajajo vzroki, ki vodijo v družbene spopade, bodo le-ti tudi nastajali. Ker je vojna ena oblika družbenih spopadov, lahko rečemo, da bodo, dokler bodo obstajale možnosti za njihovo nastajanje, obstajale tudi vojne. TEMELJNI VZROKI VOJN SO TOREJ ISTI KOT VZROKI DRUŽBENIH SPOPADOV. »Človeštvo se nahaja na eni izmed pomembnejših prelomnic v svoji zgodovini«, je dejal tovariš Tito na X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Ta prelomnica je nastala tako, da se je ogromni del človeštva opredelil in se bojuje za socializem. Boj za socializem je zakonit in nujen, ker je to boj za človeški napredek, za človeško srečo, za boljše življenje, za svobodo in enakopravnost ljudi. Prebujena je tudi politična zavest veljkega števila narodov, ki so bili do nedavnega ekonomsko in politično zasužnjeni ter odvisni. Ti narodi si ne želijo, niti se ne morejo zadovoljiti s svojim položajem. Zahtevajo in bojujejo se za pravičnejše ekonomske in politične odnose v svetu. Bojujejo se za spremembo nepravičnega svetovnega gospodarskega sistema, ki še vedno omogcča, da na njihov račun bogatijo druge države, kot so to delale že stoletja. Razlika med razvitimi in nerazvitimi državami je velika. Dohodek na prebivalca je več kot desetkrat večji v državah, ki se imajo za razvite, kot v nerazvitih. Samo 3 % prebivalstva, ki pripada najrazvitejšim državam sveta, razpolaga z okoli 80 K vseh dobrin, ki jih ustvarijo na svetu. Nasproti potrebam in željam narodov v nerazvitih državah stojijo visoko razvite države, katerih vladajoče sile — država in lastniki družbenih bogastev — upirajo vse sile, da bi ohranile svoj položaj in še dalje izkoriščale nerazvite. Nekatere velesile jim celo grozijo z uporabo orožja, če bodo še naprej postavljali nove pogoje za prodajo surovin. rI o so korenine globokega spopada, ki obstaja med razvitim in nerazvitim delom sveta, in eden izmed večjih vzrokov politične nestabilnosti v svetu. Delavski razred v kapitalističnih državah, organiziran v svojih političnih partijah in gibanjih, se bojuje za svojo politično in ekonomsko osvoboditev skozi boj za izboljšanje celotnega ekonomskega in političnega položaja. Ta boj, skupno z bojem nerazvitih držav za pravičnejše ekonomske in politične odnose v svetu, pretresa kapitalistični politični in ekonomski sistem. Socializma ne gradijo samo v socialističnih državah, kajti »nezadržno prodirajo v različnih oblikah in na različne načine novi, v bistvu socialistični družbeni odnosi, ki se pojavljajo v številnih državah sveta. Socializem se prebija skozi rezlične pore sodobne človeške družbe«. (Tito na X. kongresu ZKJ) Boj za svobodni in enakopravni razvoj dežel je neizogiben, zakonit in se ne bo ustavil, dokler se ne ustvari takšno stanje v svetu. Buržoazija razvitih držav vztrajno ščiti svoje interese. Prav tako ne bo prenehal boj delavskega razreda proti buržoaziji, dokler ne bo dosegel politične in ekonomske zmage in svobode. Svetovni kapitalistični sistem je omajan: nesposoben je uskladiti razvoj sveta na pravičnih temeljih. Zato se napredne sile sveta bojujejo za vzpostavitev socializma kot družbenega sistema, ki bo zmožen zagotoviti pravičnejše odnose med ljudmi, narodi in državami. Ta boj je neizogiben, zakonit. ZARADI TEGA JE NEIZOGIBEN SPOPAD MED KAPITALISTIČNIMI IN SOCIALISTIČNIMI SI- LAMI. Ti spopadi včasih prerastejo tudi v vojne. Kajti v prizadevanjih, da bi zaustavil socialistično gibanje, se kapitalizem poslužuje vseh sredstev, ki jih ima na razpolago, seveda tudi orožja. (O tem očitno pričajo podatki, da so od konca II. svetovne voine ZDA sodelovale v 26 napadalnih vojnah, Velika Britanija v 19, Francija v 12, Portugalska v 3 vojnah.) To bi bili temeljni vzroki spopada med socialističnimi in naprednimi silami, katerih moč je vse večja, in silami kapitalizma kot preživelega družbenega razreda, katerega sile so še vedno močne, čeprav stalno slabijo, in to v toliki meri, kolikor se krepijo prve. Nevarnosti vojn izhajajo tudi iz neenakomernega razvoja držav, celo tistih, ki jih štejejo med razvite ali najbolj razvite (kapitalistične in socialistične). V. Z. Vaja civilne zaščite ob obisku italijanskega ministra za civilno zaščito Dne 1.3.1982 je bil na obisku v SR Sloveniji italijanski minister za civilno zaščito gospod Giuseppe Zam-berletti. Pozornost je namenil podružbl janju samozaščite in njenemu delovanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč. Med svojim enodnevnim obiskom je obiskal tudi našo delovno organizacijo. Za ta obisk smo pripravili vajo gasilskega oddelka civilne zaščite v sodelovanju z Industrijskim gasilskim društvom in ekipo prve medicinske pomoči. Predpostavka za va|o je bila letalski napad. Pri bombardiranju je eksplozija uničila stopnišče v upravni stavbi, tako da se zaposleni v prostorih stavbe niso mogli rešiti. Po eksploziji je prišlo še do požara. Takoj je stekla akcija reševanja ponesrečencev, istočasno pa še gašenje požara. Ponesrečenci so se rešili po odprti spustnici, gašenje pa je potekalo z dveh strani: en napad po lestvi z vodo, drugi pa s topom na peno. Po zaključku vaje so se gostje zahvalili za prikaz in vajo ocenili kot zelo uspelo. Zelo pohvalno so se izrazili tudi predstavniki Republiškega Sekretariata za ljudsko obrambo in dejali da smo s to vajo predstavili ne samo delo enote CZ ELAN, ampak delo CZ celotne Jugoslavije. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem sodelujočim na vaji in njihovi požrtvovalnosti, da je vaja tako dobro uspela. V. Z. Udeleženci vaje CZ Načelnik štaba CZ Elan razlaga italijanskemu ministru načrt vaje enot CZ Elan Prizadevnost samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica v letu 1981 27. januarja 1982 so se sestali delegati zbora uporabnikov in izvajalcev na 14. skupni seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Obravnavali so osem točk dnevnega reda in sprejeli poročilo o delu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za leto 1981 in program 1982, srednjeročni plan Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica 1981 — 1985, pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov iz sredstev solidarnosti, samoupravni sporazum o združevanju sredstev vzajemnosti pri gradnji stanovanj v občini Radovljica za obdobje 1981 do 1985, obravnavali in sprejeli so objavo natečaja za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini Radovljica ter informacijo o dodelitvi delnih nadomestil stanarin za leto 1981. Ocenili so, da je bilo delo stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih organov v preteklem letu uspešno ter dobra podlaga za naprej. 158 občanov je prejelo posojilo za dograditev in adaptacijo lastnih stanovanjskih hiš v višini 15.640.000,00 ' din, 2.00.(XX),00 din pa so namenili za revitalizacijo in investicijsko vzdrževanje stanovanjskega sklada v družbeni lastnini — 2.225 stanovanj. Iz solidarnostnega sklada je bilo rešenih 75 stanovanjskih problemov, odobrenih pa je bilo tudi 56 subvencij stanarin družinam in občanom z nižjimi osebnimi dohodki. V okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje je bilo lani zgrajenih 140 stanovanj v Cankarjevem naselju v Radovljici, 9 stanovanj v Sp. Gorjah, 36 garaž, na Jaršah — Bled pa dokončujejo še 70 stanovanj. Delovanje stanovanjske zadruge »DOM« Radovljica se je okrepilo; število zadružnikov je doseglo 185, dodelili pa so 93 parcel za individualno gradnjo, kar bo tudi v prihodnje osrednja skrb stanovanjske zadruge. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti se je sestala na treh sejah, na katerih so delegati obravnavali 25 vprašanj. V letošnjem letu nameravajo delovati na področju prilagajanja stanovanjske samouprave novim zakonom, prav tako bodo sprejeli novi samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju, statut stanovanjske skupnosti. V aprilu jih čakajo volitve v novo delegatsko . skupščino. Na področju družbene stanovanjske gradnje bodo pričeli graditi 184 stanovanj; 102 v Lescah, 54 na Bledu — Jarše, 16 v Bohinjski Bistrici in 12 v Stari Fužini. V letu 1982 bo tudi zaključena gradnja 162 stanovanj in sicer 66 v Cankarjevem naselju, 70 na Jaršah, 22 na Posavcu in 4 v Kropi. V okviru stanovanjske zadruge »DOM« planirajo začetek gradnje 137 individualnih stanovanjskih hiš, stalna naloga bo tudi vzdrževanje in prenova stanovanjskega sklada. med dodatnimi nalogami pa se pojavljajo ustanovitev stavbno-zemljiške skupnosti in 'skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje ter naloge s področja LO in DS. Srednjeročni plan Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985 zasleduje cilj, da bi v tem srednjeročnem obdobju začeli graditi 1.100 stanovanj, 709 v okviru družbeno usmerjene gradnje in 401 v okviru individualne gradnje. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov iz sredstev solidarnosti v primerjavi z dosedanjim nekoliko zmanjšuje obseg solidarnosti, saj izključuje mlade družine kot posebno kategorijo upravičencev solidarnostnih stanovanj. V okviru solidarnosti bodo po tem pravilniku reševali stanovanjsko vprašanje delavci z nižjimi osebnimi dohodki ter občani in družine, ki nimajo možnosti svojega stanovanjskega vprašanja rešiti v TOZD in delovni skupnosti, upokojenci, invalidi, starejši in za delo nesposobni ljudje ter udeleženci NOV, pod pogojem, da imajo v občini stalno bivališče. Lani je za delno nadomestitev stanarine zaprosilo 74 občanov, 60 vlog je bilo rešenih pozitivno, 14 pa negativno. VODJA INDOK CENTRA Majda ODAR, 1. r. Pomanjkanje časa - ali je to potrebno ? Žal pogosto vsi ugotavljamo, da vseh delovnih nalog, ki so nam naložene, ne moremo opraviti v razpoložljivem času. Kako se je mogoče izogniti takemu stanju? Načeloma vemo, kako: tako, da bolje organiziramo svoje lastno delo, tako, da torej drugače izrabljamo delovni čas, kot smo to počeli doslej. Marsikje po svetu imajo celo posebne svetovalce - v ZDA npr. »Time Management Specialists« — ki posamično ali na seminarjih svetujejo, kako je mogoče bolje izrabiti delovni čas. Natisnjena pa je tudi že dolga vrsta člankov, napotkov, pozivov, prošenj, ukazov, priporočil in resolucij, ki — eni bolj, drugi pa manj uspešno! — pripovedujejo, kako naj bi tega strašnega bika, ki tepta sodobni poslovni svet, zgranili za roge. Tudi mi vam ponujamo takšne napotke: 1. Ne pričnite delovnega dneva z drobnarijami, temveč se najprej lotite najpomembnejših in najbolj obsežnih delovnih nalog. Šele potem, ko ste opravili te, se ukvarjajte z manj pomembnimi. Razdelite vse delovne naloge na 3 skupine: najvežnejše imenujte — A, manj pomembne razvrstite v skupino B in najmanj pomembne naj bodo v skupini C. Ob zaključku delovnega dne boste presenečeni ugotovili, da so se mnoge naloge iz skupine C opravile kar same oziroma ob opravljanju tistih iz skupin A in B. 2. Vzemite si predvsem dovolj časa za to, da dobro razmislite o najtežjih problemih. Ali bi to mogli storiti celo za zaprtimi vrati, da bi se mogli resnično osredotočiti samo na obravnavani problem, ne pa biti ves čas razmišljanja o njem v navzkrižnem ognju vseh potrebnih in nepotrebnih strank? 3. Prepustite svojim sodelavcem (zlasti podrejenim) več možnosti, da vam pomagajo s tem, da opravijo del nalog, ki ste jih sicer opravljali vi. Če ne morete nič drugega, jim pre- ustite vsaj listati po stro- ovnih revijah in modnih listih, prosite pa jih seveda, da vas opozorijo na pomembne stvari v njih. 4. Manj dopisujte! Telefonski pogovor ima običajno isti učinek kot zelo dolg dopis, pa še manj časa porabite zanj! Kadar pa že morate napisati dopis, uporabite standardizirane tekste in že natisnjene obrazce. 5. Imejte več sestankov, toda naj bodo kratki! Vsaj enkrat letno poskušajte ugotoviti, kateri izmed njih so postali nekoristna rutina, redni sestanki zaradi njih samih, in jih takoj ukinite. 6. Pravočasno predvidite, kako bo teklo vaše lastno delo! Zelo koristno je na primer, če nekaj minut ob koncu delovnega časa porabite za to, da si zapišete: — katere telefonske pogovore boste opravili takoj jutri zjutraj, — katerih sestankov se res morate udeležiti, katerih pa ne, in — katerih delovnih nalog iz skupin A in B se boste lotili in v kakšnem vrstnem redu. 7. Vsekakor stalno spremljajte svoje lastno delo. Poskušajte si odgovoriti na vprašanje: kako porabljam svoj čas, ali ga kdaj zapravljam z opravljanjem nepotrebnih, nekoristnih dvojnih, slabo pripravljenih, morda celo nesmiselnih del? Potrudite se in en delovni teden za vsakih 15 minut sproti napišite, kaj ste delali! Pri analizi tega zapisa boste gotovo presenečeni. Kaj vse človek ne dela v delovnem času! Ce boste ugotovili na primer, da več kot pol delovnega časa presedite na sestankih, zborih in podobnih množičnih dejavnostih, se za manj pomembne od njih opravičite ali pa nanje pošljite koga od svojih sodelavcev. 8. Zelo podrobno preverite vsa stalna, nekoliko pa tudi občasna poročila, evidence in statistike, ki jih drugi zahtevajo od vas. Vsaj pri prvih izločite vse, kar ni res nujno in koristno! 9. Ce v strokovnem (in tudi v dnevnem) tisku zasledite članek, ki je vreden pozornosti, podčrtajte posebej pomembne misli v njem, nato pa nanj opozorite tudi svoje sodelavce. Njihovo pozornost boste tako usmerili na najbolj pomembne dele članka in skrajšali čas branja, sebi pa boste nekoliko razbremenili spomin, ker boste v n jem ohranili predvsem »podčrtane misli«. 10. Bolje izrabljajte lastne »dodatne čase« (predvsem potovanja). Med potovanjem lahko na primer prav zbrano in predvsem v miru preučujete razna poročila, mišljenja sodelavcev, predloge. Upoštevajte dejstvo, da skoraj vsak službeni let pomeni vsaj urico miru in možnosti za brano delo brez stalnih telefonskih pozivov, »vdorov« sodelavcev, zahtev nadrejenih in podobnega, pa si zanj prihranite obsežnejša poročila in projekte, ki jih morate predelati. dr. W. Schvveisheimcr, Ncw York To Man.igcment Zcitschrift— io 49(1980) 6, str. 319—320 priredil P. Mikeln. Tone Bernard \ sodelavci J katerimi se ne pozna samo po glasu, ampak tudi osebno. Drugače se počuti v službi dobro, le prostor pravi da je premajhen in premalo zračen. Delo je dosti naporno, živčno, sede. Nikoli ni mislil da bo sede služil kruh. Tudi plača je že 11 let v VI. grupi pravi in bi bil že čas, da se malo popravi, kajti tako preprosto pa to delo vendarle ni in je premalo ocenjeno. S sodelavko Vido Volčanšek se zelo dobro razumeta in vsklajujeta skupno delo. Tudi njegova soproga je zaposlena na podobnem delovnem mestu na občini v Radovljici. Dela v telefonski centrali na potnih listih. Za Toneta je značilno to, da nikdar ne toži zaradi težav ki jih ima. Obnaša se kot vsi drugi, pogovarja se o vremenu in okolju, ne da bi dal čutiti, da je prikrajšan za marsikaj. Sam pravi, da nima smisla tožiti svoje težave drugim. Vsak ima svoje, ne pomaga pa tako ali tako nič. Doma ima majhno mizarsko delavnico, kjer v prostem času še vedno mizari. Do centimetra mere še vedno zadane z lesenim metrom. Opravlja tudi druga dela normalno, kot vsakdo drug. Zdaj ima v delu »zajčnik«. Sinček hoče na vsak način da mu oče kupi telička, vendar ima denarja le za zajčke. V Mošnjah, kjer stanuje, obhodi vse sam ali ob pomoči malega sinčka in hčerkice, ki zelo rada spremljata očeta, da jima kupi oranžado. Skoraj vsak dan ju vidimo, ko ga pričakata na avtobusni postaji s »šihta«. Njegovi otroci so bolj vezani nanj. kot drugi otroci na starše. Sicer pa ima Tone sam še žive starše, s katerimi žive i> skupnem gospodinjstvu, kjer si lepo drug drugemu pomagajo. K. S. Tapiciranje tribune f Popularni V Tone Bernard — telefonist. V Elan je prišel kot mizarski pomočnik leta 1962. Za delo je prijel v takratni »ročni delavnici« smuči, kjer so bila opravila, kot: ročno čiščenje zgornjih in spodnjih oblog, površin smuči, stransko brušenje in drugo. S preselitvijo v novo halo »B« je delo domala ostalo isto, le da je bilo dodatno tudi popravilo smuči. V letu 1966 je resneje zbolel na očeh in je prebil v bolnici cela 3 leta. Zdaj je invalid III. stopnje, ker je sposoben za H-urno delo. Z,atem je 2 leti bil na prekvalifikaciji v Škofji Loki v telefonsko-administra-tivni šoli. Naučil se je tudi Brailove pisave. Leta 1971 je začel z delom telefonista v centrali, kjer je še danes - celih 11 let že opravlja to živčno delo. Pravi, da je bila prva centrala, ki je obratovala do leta 1978 dobra, vendar je imela premajhne kapacitete, le 50 in kasneje 80 priključkov. Nova pa jih ima kar 300 notranjih in 36 zunanjih. Vsi še niso zasedeni. Notranjih priključkov je zasedenih blizu 200, zunanjih pa 24. Kaj bi 'rad povedal nam, notranjim uporabnikom telefona, smo ga vprašali. Priporočil bi nam malo več srca do telefona, naj ne mečemo slušalk grobo na številčnico. In pa malo več potrpljenja in razumevanja. Vsi hočemo zvezo takoj, čeprav imamo zveze slabe in mnogo prekinitev. Z govorilnico pred trgovino za privatne pogovore, le delo mnogi) olajšano. Povedal nam je, aa za redno opravljanje dela mora vedeti in tudi ve na pamet nad 1000 telefonskih številk. Ce pa jih ne ve, mu pomaga sodelavka Vida, ali pa pokliče informacije ali svoje kolege na telefonskih centralah v drugih podjetjih, s Vskladi&čeni čolni prezimujejo Skladiščna lopa za čolne Pustov pogreb na pepelnico Zimsko športno srečanje gasilcev ELAN: BPT Tržič Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih za leto 1982 V nedeljo, 21. februarja smo imeli gasilci iz ELANA in BPT Tržič, v lepem, toda vetrovnem vremenu zimsko športno srečanje v dvojnem VSL, dvojnem SK, gumi smuku in tekih, ki so bili letos prvič, odkar imamo ta srečanja. To srečanje, oz. tekmovanje je predvsem v tem, da vidimo kako smo pripravljeni in kakšna je naša telesna inoč. Tekmovanje v veleslalomu in smuku smo imeli na Zelenici. Teke ter gumi smuk pa v Podljubelju. Predvsem se je joznala naša telesna priprav-jenost pri tekih, saj je bil v tekih najboljši, lahko 'že rečemo veteran v naših vrstah, •Janez Hrovat. Proga na Ze! lenici za veleslalom in smuk je bila odlično pripravljena, tako da so bili pogoji za vse enako dobri. Po zaključku tekmovanja smo imeli v Križah razglasitev rezultatov, podelitev nagrad ter kosilo. Na letošnjem tekmovanju smo imeli elektronsko merjenje časov, tako, da ni mogel nihče reči, da je bil ogoljufan. Za to se fantom iz vzdrževanja zahvaljujemo za razumevanje in pomoč pri merjenju časov. Obenem se zahvaljujem vsem v delovni organizaciji, ki so nam odobrili nagrade za tekmovanje. Apeliram pa na vse gasilke in gasilce, da se redno udeležujejo vaj, kajti vaje so tudi pogoj za udeležbo na zimskem tekmovanju. Rezultati prvih desetih: I. Veleslalom — moški: 1. Mikič Lado Elan 50 točk, 2. Hrovat Danilo Elan 49 točk, .1 Stroj Zvone Elan 48 točk, 4. Langus Slavko Elan 47 točk, 5. Tonejc Niko Elan 46 točk, 6. Oman Stane BPT 45 točk, 7. Zonta Anton BPT 44 točk, 8. Smolej Darko Elan 43 točk, 9. Kapus Jakob Elan 42 točk, 10. Dobida Janez Elan 41 točk. II. Smuk: 1. Mikič Lado Elan 50 točk, 2. Stroj Zvone Elan 49 točk, 3. Hrovat Danilo Elan 48 točk, 4. Smolej Darko Elan 47 točk, 5. Langus Slavko Elan 46 točk, 6. Perko Vili BPT 45 točk, 7. Dobida Janez Elan 44 točk, 8. Hrovat janez Elan 43 točk, 9. Zonta Anton BPT 42 točk 10. Kapus Jakob Elan 41 točk. III. Tek: 1. Hrovat Janez Elan 50 točk. 2. Hrovat Danilo Elan 49 točk, 3. Dobida Janez Elan 48 točk, 4. Kelih Dušan Elan 47 točk, 5. Stroj Zvone Elan 46 točk, 6. Zajc Bojan Elan 45 točk, 7. Renko Anton Elan 44 točk, 8. Resman Andrej Elan 43 točk, 9. Blažič Alojz Elan 42 točk, 10. Kapus Jakob Elan 41 točk. IV. Gumismuk: 1. Stroj Zvone Elan 50 točk, 2. Jurkič Boro BPT 49 točk, 3. Blažič Franc Elan 48 točk, 4. Mikič Lado Elan 47 točk, 5. Kapus jakob Elan 46 točk, 6. Hrovat Danilo Elan 45 točk, 7. Eržen Franc Elan 44 točk, 8. Arh Franc Elan 43 točk, 9. Babič Silvo BPT 41 točk, 10. Jančev Ljubčo BPT 41 točk. V. Kombinacija: 1. Stroj Zvone Elan 193 točk, 2. Hrovat Danilo Elan 191 točk, 3. Mikič Lado Elan 173 točk, 4. Kapus Jakob Elan 170 točk, 5. Jurkič Boro BPT 165 točk, 6. Langus Slavko Elan 162 točk, 7. Dobida Janez Elan 151 točk, 8. Arh Franc Elan 150 točk, 9. Oman Stane BPT 145 točk, 10. Blažič Franc Elan 141 točk, II. Zonta Anton BPT 140 točk, 12. Jančev Ljubčo BPT 135 točk 13. Eržen Franc Elan 134 točk 14,—15 Blažič Alojz Elan 132 točk, 14,—15. Gregorič Frane Elan 132 točk Ekipno: 1. ELAN 1957 točk 2- BPT 1193 točk ŽENSKE: — gumi smuk: 1. Klasan Andža BPT 19 točk, 2. Bulovec Tinca ELAN 15 točk, 3. Cančar Dragica ELAN 10 točk, 4. Nezirovič Jasna BPT 9 točk, 5. Triplat Marija ELAN 8 točk, 6. Šukato Zora BPT 7 točk. V kombinaciji je nastopila samo Bulovec Tinca Tekmovanje je bilo v Lescah na Lipcah 24. januarja 1982 v izvedbi TV D PARTIZAN Gorje. Na tekmovanju je nastopilo 48 žensk in 209 moških iz 63 OOZS. Iz naše DO je nastopilo 7 žensk in 60 moških. Prijavljeno je bilo večje število naših tekmovalcev in tekmovalk, žal se jih precej iz neopravičenega vzroka tekmovanja ni udeležilo, kar je slaba zavest zaposlenih saj smatram, da je čast slehernega člana naše DO zastopati našo DO na športnih tekmovanjih. Rezultati naših tekmovalk in tekmovalcev: I. ŽENSKE 28-35 let: 5. Dijak Kristina, 12:40,6; 7. Vavpotič Olga, 12:49,6; 10. Pfajfar Anica, 13:47,9; 15. Kapus Stanka, 15:17,0; 17. Hribar Anica, 20:24,1. II. ŽENSKE nad 36 let: 7. Podlipec Amalija, 14:29,1; 15. Koselj Marta, 20:03,6. III MOŠKI do 27 let: 11. Jurgele Brane, 21:51,2; 16. Kelih Jože, 22:19,4; 19. Gogala Franc, 23:00,9; 20. Golja Peter, 23:05,5; 26. Langus Mirjan, 23:46,0; 30. Rozman Janez, 25:03,1; 32. Hrovat Branko, 26:37,5; 33. Kajdiž Milan, 26:53,1; 35. Vidic Zdravko, 27:04,1; 37. Kapus Jakob, 27:34,7; 38. Kolman Alojz, 27:55,3; 39. Mikič Lado, 28:02,0; 41. Bertoncelj Anton, 29:14,0. IV MOŠKI od 28 - 35 let: 8. Potočnik Zvone, 20:58,0; 11. Hrovat Danilo, 21:43,5; 12. Finžgar Primož, 21:50,2; 21. Pretnar Miha, 22:57,7; 22. Dobida Janez, 22:59,5; 24. Prešeren Alojz, 23:06,1; 26. Ješe Pavel, 23:47,2; 28. Gerčar Mir- ko, 24: 17,2; 29. Hrovat Alojz, 24:23,7; 30. Zupan Miha, 24:35,5; 31. Kelih Dušan, 24:36,4; 33. Blažič Alojz, 24:44,0; 36. Urbanc Janez, 24:50,3; 42. Beravs Niko. 25:11,8; 45. Mohorič Franc, 25:46,0; 50. Kersnik Janez, 26:24,4. ; 54. Stare Slavko. 27:43,6; 56. Trdina Srečko, 28:28,0; 58. Rupar Stane, 28:36,3; 61. Bratuša Ivan, 29:23,0; 63. Igličar Vinko, 29:49,3; a 65. Radevič Josip, V. MOŠKI od 36-45 let: 21. Jakopič Peter, 22:49,6; 24. Vrečko Maks, 23:12,1; 32. Iskra Franc, 24:22,4; 35. Glo-bevnik Darko, 24:48,0; 38. Bulovec Franc, 25:47,5; 40. Resman Andrej, 26:01,2; 42. Pa-lovšnik Albin, 26:53,3; 43. Koselj Filip, 26:54,4; 46. Mohorč Marjan, 27:37,7; 48. Pogačar Franc, 28:16,5; 49. Rozman Peter, 28:19,3; 50. Kunčič Janko, 28:36,7; 52. Dijak Alojz, 28:48,8; 58. Gašperin Janez, 32:49,0; 59. Polončič Vinko, 32:57,0; 62. Potočnik Janez, 33:21,3. VI MOŠKI nad 46 let: 7. Jerala Vinko, 21:53,2; 9. Hrovat Janez, 22:39,7; 13. Kobilica Vlado, 23:58,0; 18. Dobre Stane, 26:20,5; 20. Albinini Anton, 26:22,6; 25. Omejc Vinko, 27:34,0; 26. Finžgar Miha, 28:11,8; 31. Potočnik Vincenc, 31:29,8. VRSTNI RED EKIPNO ŽENSKE: 4. ELAN Begunje 23 točk VRSTNI RED EKIPNO MOŠKI: 2. ELAN Begunje 70 točk SKUPNI EKIPNI VRSTNI RED: 3. E1LAN Begunje, 93 točk. Gumi - smuk na Zelenici (ELAN : BPT Tržič) TURNIR za II, meoec Isf />>:c in priimek 14 i 5 T ° 'TW a 9 /0 'i v« 'fv %tl. /Ve s/o -v KNAVS 0 1/2 0 0 1 0 I 1 1/2 VII. i BILIČ i b. 0 0 1 0 0 0 | 2 I VI. h KCKCŠE0 1/2 1 0 1 0 0 0 |2 1/2 v. VREČKO 1 1 1 m 1 1 1/2 1 6 1/2 1^ s- CMEJC 1. 0 0 0 0 0 0 , i VIII. C DRAGAN 1 1 1 0 1 I 1 6 II. T JERAIA 0 1 1 i /; 1 0 % 0 ? 1/2 IV. 8 POtOČNIK 1 1 1 0 1 0 1 ; 5 III. m . to . n / i m Športne igre vzdrževalcev Z novim letom se je začela tudi nova športna sezona vzdrževalcev. Na sestanku organizatorjev posameznih tekmovanj smo se odločili za določene spremembe, število disciplin smo povečali za eno tako, da bomo letos tekmovali v 9 disciplinah. Od teh 9 smo tri že opravili. Ker je bilo lani nekaj nevšečnosti v sami organizaciji tekmovanj, smo letos že naprej določili datume, tako, da so le ti prilagojeni datumom sindikalnih in občinskim sindikalnim igram, kjer se vzdrževalci množično udejstvujejo. Ze na začetku leta smo lahko zadovoljni z udeležbo na dosedanjih tekmah in le upamo, da bo tako, ali pa še bolje na preostalih šestih disciplinah. Dosedaj se je tekem udeležilo že i()9 tekmovalcev, kar je zelo veliko število v primerjavi s številom zaposlenih v TOZD-u. Pregled dosedanjih tekem: Na štartu prve discipline — smučarskem teku 25. 1. 1982 na Hraški gmajni, se nas je odzvalo 30 in že samo vzdušje pred Startom je bilo podobno prizorišču svetovnih tekem. Vsi so hiteli z mazanjem smuči in z ogrevanjem, nekateri so poizkusili tudi z drugačnimi pripomočki le da bi bili bolje pripravljeni za tekmovanje. Ob prihodu na cilj je utrujene tekmovalce čakal topel čaj z »doping« polnjenjem, kar je bilo za utrujene tekače zelo dobrodošlo. Kljub nekaterim zapetlja-jem s časi, kar pa se je kasneje uredilo, je bila organizacija in zaključek dober. 1. II. 1982 — lepa, toda vetrovna nedelja ni bila ovira za 31 tekmovalcev — sankačev, kolikor se nas je zbralo na cesti, ki vodi iz Žavršnice proti Valvazorjevemu domu. Kljub temu, da je to nova disciplina, proga zelo dolga in dovolj zahtevna, je bilo nekaj padcev, ki pa so se končali brez poškodb. Vse pohvale organizatorjem za potek in zaključek tekmovanja. Muhasta zima nam je letos ponagajala, tako, da nismo mogli pripraviti tekmovanje v Krpinu, vendar pa smo odkrili lepo in za - sindikalne tekme primerno progo na »Ledeni trati« v Dragi, kjer smo veleslalom 14. II. 1982 tudi izpeljali. Na štartu se je zbralo 48 tekmovalcev to pa je bil dozdaj rekord udeležencev v posamezni disciplini. Kljub megli, ki se je med tekmo spustila na progo, je bilo odstopov malo — le trije, kar je vsekakor dokaz, da sta bili obe progi odlično pripravljeni in sta zdržali vsen 48 tekmovalcev v prvi in 46 tekmovalcev v drugi vožnji. Stroški samega tekmovanja so se zaradi bližine proge močno zmanjšali, na kar bi v prihodnje lahko pomislili tudi drugi, ki organizirajo tekmovanja, saj za tekmovanje na sindikalni ravni le ni tako pomembno, da je tekmovanje ob žičnicah v dokaj dragih smučarskih centrih, kjer tekme izgubijo tudi svoj mik. Na koncu poročila bi se zahvalil vsem vzdrževalcem, ki so se udeležili priprav prog za tekmovanje in tudi organizatorjem samih tekmovanj. Vabim tudi vse delavce TOZD-a da se tudi preostalih tekem udeleže v čim večjem številu, saj so takšna tekmovanja ob današnjem tempu življenja dobrodošla v smislu združevanja in rekreacije delavcev. REZULTATI SANKAŠKIH TEKEM TOZD VZDRŽEVANJE 1982 1. Hrovat Danilo, 4,(K), 20; 2. Rozman Peter, 4.07, 17; 3. Kunčič Janko, 4,10, 15; 4. Kunčič Tone, 4.14, 13; 5.-6. Hrovat Alojz, 4.15, 11; 5, — 6. Valant Franc, 4.15, 11; 7. Stroj Zvone, 4.19, 9; 8. Legat Tone, 4.31, 8; 9. Stroj Miloš, 4.36, 7; 10. Krivic Janez, 4.40, 6; 11, —12. Ambrožič Maks, 4.50, 5; 11.—12. Janežič Božo, 4.50, 5; 13. Blažič Franc, 4.57, 3; 14. Kocijančič Jaka, 5.02, 2; 15. Rozman Jože, 5.06, 1; 16. Demšar Drago, 5.10; 17. Hrovat Brane, 5.13; 18. Ozmec Ivan, 5.14; 19. Dobida Janez, 5.22; 20. Mravlje Janez, 5.23; 21. Tonejc Niko, 5.25; 22. Kapus Jaka, 5.34; 23. Potočnik Peter, 5.43; 24. Krmelj Rudi, 5.55; 25. Ferkolj Janko, 6.30; 26. Dežman Anton, 6.34; 27. Primožič Jože, 6.40; 28. Lavrič Karl, 6.45; 29. Čirin Dušan, 7.16; 30. Kodraš Anton, 7.24; 31. Zupan Anton, 8.51. REZULTATI TEKAŠKIH TEKEM TOZD VZDRŽEVANJE 1982 1. Hrovat Danilo, 12.34, 20; 2. Jurgele Brane, 12.47, 17; 3. Antolič Sandi, 13.00, 15; 4. Resman Pavel, 13.11, 13; 5. Krivic Janez, 13.13, 11; 6. Dobida Janez, 13.34, 10; 7. Legat Marjan, 13.57, 9; 8. Stroj Zvone, 13.58, 8; 9. Prešeren Alojz, 14.10, 7; 10. Legat Anton, 14.18, 6; 11. Mohorč Marjan, 14.34, 5; 12. Resman Franc, 14.46, 4; 13. Kunčič Janko, 14.49, 3; 14. Beravs Niko, 14.57, 2; 15. Hrovat Brane, 14.58, 1; 16. Rozman Peter, 15.00; 17. Rozman Janez, 15.07; 18. Hrovat Alojz, 15.08; 19. Palovšnik Albin, 15.10; 20. Mohorič Franc, 15.12; 21. Renko Anton, 15.31; 22. Stare Slavko, 15.33; 23. Ambrožič Maks, 15.35; 24. Kapus Jaka, 15.58; 25. Dobre Stane, 16.05; 26. Stroj Miloš, 16.20; 27. Toman Slavko, 17.53; 28. Blažič Franc, 18.15; 29. Vogelnik Andrej, 19.02; 30. Čirin Dušan, odstop. M Tekmovanje delavcev TOZD Vzdrževanje v veleslalomu na Ledeni trati REZULTATI VELESLALOMA: 1. Krivic Janez, 1.34.40, 20; 2. Mali Boštjan, 1.36.76, 17; 3. Mulej Tine, 1.37.44, 15; 4. Ger-čar Mato, 1.38.48, 13; 5. Stroj Zvone, 1.38.80, 11; 6. Švab Matjaž, 1.39.89, 10; 7. Vogelnik Andrej, 1.40.94, 9; 8. Hrovat Danilo, 1.41.12, 8; 9. Ambrožič Maks, 1.41.24, 7; 10. Štefelin Anton, 1.42.13, 6; 11. Potočnik Peter, 1.42.23, 5; 12. Holc Dejan, 1.43.25, 4; 13. Rozman Janez, 1.43.30, 3; 14. Ferkolj Janko, 1.43.61, 2; 15. Hrovat Alojz, 1.43.87, 1; 16. Legat Marjan, 1.44.30; 17. Kocjančič Jaka, 1.44.34; 18. Resman Franc, 1.44.63; 19. Hrovat Brane, 1.44.67; 20. Resman Pavel, 1.45.15; 21. Vodnjav Pavel, 1.45.27; 22. Branilovič Anton, 1.46.49; 23. Vezovišek Iztok, 1.46.56; 24. Palovšnik Albin, 1.46.79; 25. Kapus Jaka, 1.47.42; 26. Jurgele Brane, 1.47.65; 27. Beravs Rado, 1.47.93; 28. Dobida Janez, 1.48.32; 29. Beravs Niko, 1.48.65; 30. Mravlje Janez, 1.49.68; 31. Legat Toni, 1.49.78; 32. Valant Franci, 1.50.48; 33. Kunčič Janko, 1.51.74; 34. Stroj Miloš, 1.52.30; 35. Renko Branko, 1.53.03; 36. Mencinger Bogdan, 1.53.54; 37. Švab Rado, 1.54.23; 38. Potočnik Cvetan, 1.55.69; 39. Mohorič Franci, 1.56.97; 40. Dobre Stane, 1.58.38; 41. Banjac Lazo, 2.01.95; 42. Albinini Anton, 2.02.62; 43. Toman Slavko, 2.10.07; 44. Blažič Franc, 2.16.83; 45. Lavrič Karel, 2.18.57; Diskalificirani: 1. Rozman Jože, I. tek; 2. Prešeren Alojz, II. tek; 3. Dragan Milan, II. tek. B. H. Na minulem državnem prvenstvu na veliki skakalnici v Planici je zmagal Primož Ulaga, drugi Tepeš, tretji Lotrič ELEKTROTEHNA Badminton prvič na republiškem C V telovadnici osn. šole B. Ziherla v Ljubljani je bil odigran 4. C turnir, na katerem so igrali vsi najboljši uvrščeni, pod 32. mestu na jakostni lestvici BZS. Sodelovalo je 27 igralcev, igra pa je bila na zavidljivi ravni (DELO, 23. februarja 1982). Na turnirju smo prvič sodelovali tudi ELAN-ovci in dosegli dokaj dobre izide. Zavestno smo preskočili trim turnirje na katere sicer sodimo in prvič okusili tekmovalno vzdušje. Zreb je igralce razdelil v štiri skupine z nosilci, ki so tudi na koncu v polfinalu igrali vsak z vsakim. Zmagal je veteran Jereb, ki sicer sodi na »B« turnirje, ki je brez težav premagal vse tekmece. Rezultati: Člani — finale: Jereb : Vovk 15:3, 15:5, za 3. mesto: Škafar : Sekirnik 15:6, 6:15, 15:11. Rezultati Elanovcev: Kovač Vlado (Elan) ! Andželič 4:15, 15:6, 17:14: Kovač Rogelj 4:15, 4:15; Kelih Jože (Elan) : Škafar 3:15, 4:15; Urbanc Janez (Elan) : Klemenčič 15:4, 15:0 Urbanc : Gantar 15:12, turnirju 10:15, 18:16; Urbanc : Jereb 1:15,4:15. Končni vrstni red: 1. Jereb (Ježica); 2. Vovk; 3. Škafar; 4. Sekirnik (vsi Olimpija); 5. Urbanc; 11. Kovač; 14. Kelih (vsi Elan). Ob tem velja pripomniti, da je Kelih imel v prvem kolu nosilca skupine in bi se ob ugodnejšem žrebu uvrstil više, Kovač je igral zadovoljivo, Urbanc pa je v dramatični tekmi z Gantarjem dosegel uvrstitev, ki jo bo težko potrdil v prihodnje. J. U. Občinsko ekipno prvenstvo za pokal M. TITA Šahovsko društvo Radovljica je 14. II. 1982 organiziralo občinsko ekipno prvenstvo za pokal M. TITA v šahu za leto 82. Prvenstva se je udeležilo 6 štiričlanskih ekip. 1. MURKA II 2. ELAN I 3. ŠD Radovljica 4. ELAN II ' 5. Upokojenci 6. MURKA — mladi 15 1/2 13 1/2 12 1/2 8 5 1 /2 5 Elanovi ekipi sta nastopili v oslabljeni postavi, isti dan je bilo namreč tudi prvenstvo TOZD VZDRŽEVANJE v veleslalomu, tako da je nekaj odličnih šahistov smučalo. Kljub temu je 2. mesto naše prve ekipe lep uspeh. Točke za 1. ekipo so dosegli: Potočnik 27,5; Vrečko 4; Bilič 3; Jerala 1 1/2. M. V. PSIHIATRIČNA BOLNICA : ELAN Dvoboj se je končal s tesno zmago Elan-a 7 1/2:6 1/2. Točke za Elan so dosegli: Omejc in Vrečko po 4, Jerala 1 1/2, Bilič in Korošec po 1. Dvoboj je bil odigran po dvokrožnem sistemu na sedmih deskah. Za Elan sta igrala še Resman A. in Resman F. y Alkoholizem in združeno delo Dr. Janez Rugelj: Alkoholizem in združeno delo; izdala in založila dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana, 1981, 235 strani, 490 dinarjev. Pred mesecem boja proti alkoholizmu je založba Univerzum ponudila bralcem priročnik dr. Janeza Ruglja »Alkoholizem in združeno delo«, »popolno informacijo« o alkoholizmu in rehabilitaciji alkoholikov za vodstvene in vodilne kadre v organizacijah združenega dela. Vse vidike zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov je avtor natančno prikazal zato, da bi se delovni kolektiv bolj angažiral kot socializacijski dejavnik pri zdravljenju alkoholikov ob delu ter da bi del rehabilitacijskih prizadevanj prešel od psihiatrije (ki problemom alkoholizma sama ne more biti kos) na ustrezne službe in strokovnjake v organizacijah združenega dela: kadrovike, socialne delavce, andragoge, psihologe, sociologe idr. Namen priročnika je, da bi omenjene strokovnjake usposabljal v vseh fazah zdravljenja alkoholikov, in sicer od pri- prav delavca na zdravljenje, odločitve za zdravljenje do popolne rehabilitacije. Zaradi tega je priročnik dokaj obsežen. Nekaj podatkov iz poglavja Gospodarska škoda zaradi alkoholizma: — V Sloveniji imamo najmanj 80 tisoč alkoholikov. Večina so v najbolj produktivni dobi svojega življenja (30 do 35 let). — Računamo, da alkoholik izgubi v življenju vsaj deset delovnih let, to pomeni, da na vsako generacijo v Sloveniji izgubimo 800 tisoč delovnih let. — Če alkoholik med letom izgubi samo dva delovna meseca zaradi bolezni in drugih izostankov z dela, gre v Sloveniji zaradi alkoholizma v izgubo na leto 160 tisoč delovnih mesecev. — Ugotovljeno je, da je alkoholik odsoten z dela 2,5-krat več kot nealkoholik. Čeprav na delovnem mestu ni vinjen, je kljub temu (zaradi »mačka« in drugih posledic alkoholizma) veliko manj ustvarjalen kot nealkoholik. Ena od pomembnih posledic odvisnosti od alkohola je, da neučinkovitost in parazitizem alkoholika progresivno naraščata skladno s stopnjevanjem odvisnosti od alkohola. Povsem neproduktiven postane alkoholik takrat, ko ga zaradi zdravstvenih posledic alkoholizma invalidsko upokojijo. Odtlej ga preživljajo drugi. In kaj lahko ukrene organizacija združenega dela glede te problematike: — Vnaprej se čimbolje zavaruje pred alkoholizmom. Sem sodijo predvsem red, delovna disciplina in dobri tovariški odnosi, pa tudi različni ukrepi, na primer: dobri zdravstveni pregledi in strokovni pogovori pred sprejemom v delovno razmerje, da alkoholikov ne sprejema, dosledno izvajanje prepovedi uživanja alkoholnih pijač med delovnim časom, zlasti točenje po notranjih menzah, pametno in trezno proslavljanje jubilejev ipd. — Prosvetljevanje in informiranje o alkoholizmu. Zlasti je koristno, če si samoupravni organi ter vodilni in vodstveni delavci občasno oskrbijo dobro informacijo o bistvu alkoholne problematike, sodobnih ukrepih v zvezi z njo in zdravljenjem. Ko si oskrbijo tudi podatke o stanju glede tega v svoji organizaciji, lahko občasno načrtujejo ustrezne ukrepe in sami osveščajo druge. — Pri preventivnem delu in osveščanju imajo posebno vlogo sindikat in druge družbenopolitične organizacije. Kot subjektivne sile lahko v organizaciji združenega dela veliko pripomorejo pri oblikovanju takšnih norm in javnega mnenja, kjer pitje in alkohol ne zavzemata vidnejšega in »spoštljivejšega« mesta. — Pri reševanju alkoholne problematike ne gre brez doslednega discipliniranega obravnavanja vsakega alkoholika zaradi kršitev delovnih dolžnosti — Služba za varstvo pri delu poleg socialne službe najbolj pozna problematiko alkoholizma, zlasti ob nevarnostih za nesreče pri delu. Če dosledno izvaja ukrepe za zavarovanje delavcev in premoženja, lahko veliko stori pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma. — Socialna služba v organizaciji združenega dela bi morala delovati kot strokovna služba, ki dobro pozna alkoholizem in ukrepanje v zvezi z njim. Ta služba mora zlasti imeti pregled nad zdravljenimi alkoholiki v organizaciji in skrbeti za njihovo nadaljnjo rehabilitacijo na delovnem mestu. Tako pravi priročnik in o tem in še prenekaterih njegovih ugotovitvah bi veljalo razmisliti in ustrezno ukrepati v mesecu boja proti alkoholizmu — vendar ne samo v tem mesecu. VB Sindikalno tekmovanje v smučarskih tekih uspelo V soboto, dne 6. II. 1982 je bilo v Ribnem pri Bledu Elanovo sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Udeležba na tekmovanju je iz leta v leto večja, saj se nas je na letošnjem tekmovanju zbralo 11 članic in 60 članov. Žal je udeležba mladih še vedno zelo majhna, saj je med članicami do 27. leta nastopila samo ena članica kolektiva, moških pa štirinajst. Rezultati so sledeči: Ženske 1. Vavpotič Olga, 14,59; 2. Pfajfar Anica, 15,03; 3. Dijak Kristina, 15,58; 4. Ceferin Mirjana, 16,20; 5. Zvan Darinka, 16,26; 6. Kelih Nataša, 17,35; 7. Globevnik Cilka, 19,45; 8. Koželj Zlata, 19,51; 9. Vogelnik Marjeta, 20,49; 10. Koselj Marta, 26,39: 11. Klužar Ana, 35,51. Moški do 27 let 1. Zupan Tine, 9,30; 2. Potočnik Boris, 10,28; 3. Kelih Jože, 11,46; 4. .Jurgele Brane, 11,53; 5. Golja Peter, 12,03; 6.-7. Gogala Franc, 12,13; 6.-7. Langus Mirjan, 12,13; 8. Božič Viljem, 12,26; 9. Kajdiž Milan, 12,49; 10. Kostanjšek Tomaž, 13,44; 11. Vidic Zdravko, 13,50; 12. Lavrič Vito, 14,26; 13. Ambrožič Maks, 14,42; 14. Valant Franc, 15,11. Moški od 28 — 35 let 1. Finžgar Primož, 11,(X); 2. Potočnik Zvone, 11,25; 3. Hrovat Danilo, 11,26; 4. Dobida Janez, 11,30; 5. Krivic Janez, 11,37; 6. Janžič Janez, 12,03; 7. Prešeren Alojz, 12,32; 8. Kelih Dušan. 12,43; 9. Kersnik Janez, 12,53; 10. Zupan Miha, 12,58; 11. Hrovat Alojz, 13,01; 12. Bratuša Ivan, 13,16; 13. Be-ravs Niko, 13,31; 14. Mohorič Franc, 14,20; 15. Stare Slavko, 14,24; 16. Trdina Srečko, 14,26; 17. Renko Anton, 14,28; 18. Blažič Alojz, 14,43; 19. Igličar Vinko, 14,51; 20. Langus Slavko, 15,38; 21. Blažič Franc, 17,01; 22. Radevič Josip, 18,12; 23. Dežman Anton, 21,50. Moški od 36 — 45 let 1. Resman Pavel, 11,45; 2. Vrečko Maks, 12,06; 3. Globevnik Darko, 12,28; 4. Resman Franc, 12,48; 5. Rozman Peter, 13,07; 6. Mohorč Marjan, 13,09; 7. Resman Andrej, 13,51; 8. Kunčič Janko, 14,08; 9. Dijak Alojz, 14,14; 10. Šlibar Avgust, 14,27; 11. Koselj Filip, 14,31; 12. Mencinger Jože, 14,59; 13. Vogelnik Andrej, 15,09; 14. Zajc Bojan, 15,12. Janez, 12,05; 4. Dobre Stane, 13,31; 5. Albinini Anton, 14,23; 6. Omejc Vinko, 14,32; 7. Knafelj Slavko, 16,16; 8. Potočnik Vencelj, 16,32; 9. Fir Vinko, 19,42. Rezultati medtozdnega tekmovanja pa so sledeči: 1. mesto TOZD Smuči l. Zupan Tine 9,30 2. Kelih Jože 11,46 3. Potočnik Zvone 11,25 4. Jerala Vinko 11,40 5. Hrovat Janez 12,05 Skupno: 56,26 E/. A/V 2. mesto TOZD Vzdrževanje 1. mesto TOZD Smuči 1. Zupan Tine 2. Kelih Jože 3. Potočnik Zvone 4. Jerala Vinko 5. Hrovat Janez Skupno: 2. mesto TOZD Vzdrževanje 1. 4. Hrovat Danilo Dobida Janez Krivic Janez Resman Pavel Jurgele Brane Skupno: 3. mesto TOZD Plastika 1. Kobilica Vlado 2. Langus Mirjan 3. Zupan Miha 4. Bratuša Ivan 5. Božič Viljem Skupno: 4. mesto DSSS 1. Golja Peter 2. Kajdiž Milan 3. Kersnik Janez 4. Kostanjšek Tomaž 5. Vidic Zdravko Skupno: 5. mesto TOZD Športno orodje 1. Potočnik Boris 2. Gogala Franc 3. Kelih Dušan 4. Blažič Alojz 5. Potočnik Vene. Skupno 9,30 11,46 11.25 11,40 12,05 56.26 11,26 11,30 11,37 11,45 11,53 58,11 11,19 12,13 12,58 13,16 12,26 .02,12 12,03 12.49 12,53 13,44 13.50 1.05,19 10,28 12,13 12.43 14.43 16,32 1.06,39 Moški nad 45 let 1. Kobilica Vlado, 11,19; 2. Jerala Vinko, 11,40; 3. Hrovat TOZD Inštitut ni imel popolne ekipe, iz TOZD Trgovine pa ni bilo udeležencev. Z veseljem in Elanom na bele poljane tudi v Titovem Velenju je tako (foto H. Jerčič) Schladming - presrečen Boris Strel Kadri v letu 1981 in 1982 V letu 1981 v Elanu nismo dosegli planiranega števila zaposlenih delavcev. V povprečju je znašalo število zaposlenih delavcev 1051, po TOZD in DS pa je bilo to povprečje naslednje: TOZD SMUČI 442 TOZD ŠPORTNA ORODJA 157 TOZD PLASTIKA 81 TOZD TRGOVINA 69 TOZD INSTITUT 39 TOZD VZDRŽEVANJE 119 DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE 144 DO ELAN 1051 Stanje zaposlenih delavcev po TOZD in DS na dan 31. 12. 1981: TOZD SMUČI 456 TOZD ŠPORTNA ORODJA 158 TOZD PLASTIKA 84 TOZD TRGOVINA 114 TOZD INŠTITUT 39 TOZD VZDRŽEVANJE 125 DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE 145 DO ELAN 1121 V letu 1981 je bilo v naši DO za določen čas zaposlenih 99 delavcev. Od 1121 zaposlenih delavcev konec leta je bilo 605 moških in 516 žensk. Povprečna starost moških v letu 1981 je bila 35 let, žensk pa 33 let. V delovno razmerje smo v letu 1981 sprejeli skupaj 154 delavcev, iz delovne organizacije pa je odšlo 90 delavcev. Razlogi za prenehanje delovnega razmerja so bili: — 34 delavcem je poteklo delovno razmerje za določen čas — 24 delavcev je podpisalo izjavo, da ne žele več delati v naši DO — 9 delavcev je odšlo na odsluženje voj. roka — 6 delavcev je odšlo že v času poskusnega dela — 1 delavki je prenehalo delovno razmerje zaradi poklicne rehabilitacije v drugi delovni organizaciji — 2 delavca sta bila disciplinsko izključena iz delovne organizacije — 2 delavcem je delovno razmerje prenehalo zaradi smrti. — invalidsko so bili upokojeni: Šmid Viktorija, Prestrl Marija, Jagodic Frančiška, Blažič Cvetka, Bukovec Avgust, Šlibar Viktor, Razinger Terezija in Janežič Marija. — redno so se upokojili: Babič Franc, Kovač Jožica, Vidic Antonija Ribnikar Franc in Perko Anica. V letu 1982 bomo zaposlili manj novih delavcev. V glavnem pa bo Elan potreboval kvalificirane delavce predvsem kovinske smeri. V mesecu januarju in februarju 1982 so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: 1. Božič Viljem, KV zidar, za dela in naloge izdelovalca laminata I v TOZD Plastika — proizvodnja jadr. letal 2. Ribnikar Marjanka, NK delavka, za dela in naloge priučenega strojnega delavca II v TOZD Smuči za določen čas 3. Kočet Vera, NK delavka, za dela in naloge priučenega strojnega delavca II v TOZD Smuči za določen čas 4. Ambrožič Martin, KV avtoklepar, za dela in naloge transportnega delavca v TOZD Vzdrževanje 5. Krmelj Marjan, NK delavec, za dela in naloge pomožnega skladiščnika čolnov v TOZD Plastika. Imenovani se je vrnil iz odsluženja voj. roka. V istem obdobju je delovno razmerje prenehalo naslednjim delavcem: 1. Mulej Jože, KV razkalec, odhod v JLA 2. Kristan Bojan, KV strojni mehanik, odhod v JLA 3. Justin Branko, KV strojni mehanik, odhod v JLA 4. Žvab Vincenc, KV str. ključavničar, odhod v JLA 5. Mizimovič Irfan, NK delavec, sporazumno prenehanje 6. Marenk Ema, PK delavka, invalidska upokojitev 7. Zakšek Danilo, NK delavec, potek dela za določen čas 8. Daljevič Jovanka, str. tehnik, potek dela za dol. čas 9. Kenda Marija, PK delavka, invalidska upokojitev 10. Babič Drago, NK delavec, umrl. M. Z. Montaža električnega voda za menzo SEJMI ’82: Čolni in gradnja čol nov — Belgija — Danska — Italija — Jugoslavija — Švica — ZR Nemčija Kortrijk Kopenhagen Genova Zagreb ZUrich Berlin Friedrichshafen Hamburg Munchen februar 1982 februar/marec 1982 16.-25. 10. 1982 09.-13. 11. 1982 06.-13. 0.3 1982 13.-21. 03. 1982 26.-28. 03. 1982 28. 9.-2. 10. 1982 06.-14. 02. 1982 Kopališča, plavalni bazeni, gradnja športnih objektov — Belgija — ZR Nemčija Bruxelles Dusselderf februar/marec 1982 10.-14. 11. 1982 INDOK služba Življenje postaja zmeraj bolj nevarno Zaskrbljujoči podatki. V lanskem letu je bilo v Elanu zaradi nesreč 153 delavcev v bolniškem staležu. Pri delu se je ponesrečilo 30 delavcev, izven dela pa 123. Življenje postaja vedno bolj nevarno! Ponesrečil se je glede na povprečno število zaposlenih manj kot vsak sedmi delavec v naši delovni organizaciji. Zavarovalnica TRIGLAV je zaradi nesreč izplačala odškodnine v višini 247.396,(K) din. Posvetite več pozornosti vaši osebni varnosti v podjetju in doma, ne pozabite na znan pregovor »Zdravje je naše največje bogastvo«. Novice GOLOVEC-Celje prireja letos naslednja dva sejma: — V. sejem »Vse za otroka« - od 3. - 9. 9. 1982 - Mednarodni sejem obrti - od 17. - 26. 9. 1982 V Moskvi bo od 19. — 28. 3. 1982 mednarodni sejem »Športni rekviziti in oprema za njihovo proizvodnjo«. (A3 S*' o* V* . UPOKOJILI SO SE fe^° Pod tem naslovom bomo od zdaj naprej v vsaki številki »Smučine« objavljali imena vseh upokojenih delavcev Elana v preteklem mesecu. To smo dolžni, saj do zdaj res ni bilo na tem področju nekega sistemskega poročanja, niti niso vsi upokojenci dobivali Smučine po upokojitvi na dom. Dogovorili smo se s kadrovskim oddelkom, da nam bo redno mesečno pošiljal podatke o upokojitvi vseh naših delavcev in tako bomo lahko tudi to objavili, obenem pa jim takoj pričeli pošiljati »Smučino«. Upamo, da tako ne bomo dobivali očitkov, da objavljamo upokojitve le nekaterih, ali ca kot pravijo, le upokojitve mojstrov. To tudi nikoli ni bil namen. Objavili smo pač tisto, kar smo v uredništvo dobili. Vsi smo enakega mnenja, da premalo damo na osebne odnose in da se večkrat zgodi, da kak vesten, dolgoletni delavec odide v pokoj, ne da bi mu rekli vsaj zbogom, hvala za tvoj trud, bodi zdrav in v miru uživaj' trdo zasluženi pokoj. In zdaj seznam delavcev, ki so pred kratkim odšli v pokoj: 1. Mohorč Frančiška, Begunje 2. Perko Anica, Begunje 3. Janežič Marija, Radovljica 4. Marenk Ema, Krnica 5. Kenda Marija, Radovlji-K. S. Novice, novice, novice — Stenmark je v Schlad-mingu dosegel 3. zlato medaljo v SL na Svetovnem prvenstvu. Doslej je edini smučar, ki ima toliko zlatih medalj v SL; 3 zlate medalje pa tudi v drugih disciplinah ni nobeden osvojil. Obenem ima 5 zlatih medalj v tehničnih disciplinah, kar za 2 je prehitel tako znane smučarje, kot so Eriksen (Nor.), Sailer (Aut) in G. Thoni (Ita). — Stenmark reklamira izdelke 26 firm V Sloveniji imamo 80 raziskovalnih organizacij in 4109 raziskovalcev. Delež celotnega prihodka R. O. v družbenem proizvodu pa je 1,9%. ELAN ima v letu 1980 (na katerega se nanašajo navedeni podatki) 1,47 %-no udeležbo (Inštitut). Lani so v Avstriji izdelali 3 milijone parov smuči in jih izvozili 80%. S proizvodnjo zimsko-šport. artiklov se ukvarja 250 podjetij ki so ustvarila 4 milijarde šilingov vrednosti proizvodnje. V vseh podjetjih kranjske občine pride 0,016 inovacije na zaposlenega, v ELAN-u 0.038 (velja za obdobje 1979— 1980). Na nedeljski tekmi v Oslu je ELAN dobil tudi srebrno medaljo v skokih. Osvojil jo je Norvežan Hansson. Na tej tekmi je 11 skakalcev skakalo z našimi smučmi, ali 20% smuči, Kneissl pa je imel 39 skakalcev — ali 70,9%. Sicer pa je ELAN bil soudeležen pri zlati medalji v skokih — ekipno (Hansson — Satre) ter srebrni medalji v nordijski kombinaciji (Anderson). Zahvale Ob smrti dragega očeta SUDIO ANTONA se zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč od delavcev vzdrževanja namesto venca na grob. Žalujoči sin Tone z družino Sobota, 20.2. je bila zadnji delovni dan za Tončko Grmovšek, ki je po .‘15. letih delovne dobe šla v zasluženi pokoj. Vsa ta leta je delala v Elanu, v službi kakovosti pa je bila zaposlena več kot 20 let. Vseskozi si je Tončka prizadevala delati vestno, odgovorno, najboljši dokaz za to pa je njeno napredovanje, saj je od pregledovalca polizdelkov preko pomožnega kontrolorja prišla na delovno mesto kontrolorja smuči II. Zahteve, ki se postavljajo pred končnega kontrolorja smuči so izr dno velike, saj po tem, ko on izvrši pregled, gredo smuči v roke kupcev — torej ni več možnosti popravila njegove napake. Služba kakovosti je imela v preteklosti zaposlene tudi ženske kot kontrolorje, vendar je nazadnje ostala edino Tončka. Precej je morala prestati, saj so za vsakega kontrolorja, posebej pa za žensko, medsebojni odnosi pri delu izredno težko področje. Poslovila se je od sodelavcev v kontroli in proizvodnji skromno, takšna je tudi ves čas bila. Zaželeli smo ji, da bi še veliko let preživela v zdravju, v zasluženem pokoju. UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc -Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kul-turoSR Slovenije, št. 421-7-72). Grmovšek Tončka zadnji dan dela pred upokojitvijo; smuči in pušeljc za slovo! Dragu Babiču v spomin Trideset let življenja je malo, je komaj začetek zrelosti moškega. Tebi je prav v teh letih prenehalo biti srce. Dokončal si svojo življenjsko pot. Dve leti in po! si živel in delal med nami, na ključavničarskih delih v kovinski delavnici. Marljivo in vestno si opravljaI svojo poklicno dolžnost, ves si bil vključen v naš proizvodni proces, poleg tega pa si bil dober sodelavec, tovariš in prijatelj. Vedno je boleče posloviti se od človeka, še težje pa se je posloviti od nekoga, s katerim si deli! dobro in slabo, s katerim si živel in se srečaval vsak dan. Tako je tudi nam težko ob tvojem nenadnem odhodu. Pogrešali te bomo. Zal spremeniti ne moremo ničesar. Drago! Ob slovesu nam preostane le še zelja, da bi v miru počival. Tvoji sodelavci Ob težki izgubi drage mame CILKE LEGAT se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in spremstvu na njeni zadnji poti. Sodelavcem TB-a pa za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči sin Marjan z družino Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA OCVIRKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam končne delavnice za veliko denarno pomoč namesto venca na grob ter za izrečena sožalja. Vsem in vsakomur posebej še enkrat najlepša hvala za vse. Žalujoča hčerka Marija Potočnik z družino