9
ISSN 0351-6407
77035
640019
Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.
Murska Sobota, 19. december 2002, leto LIV, št. 51, odgovorni urednik Janez Votek, cena 270 sit
Janoš Vorim dr. med., predstavil tl novo rese- i valno vodil opremljena po npjvišjk * evropskih a standardih!
Hagr°de w ^000^'


		

trbuu
j
Milostna injekcija za psička str. 17
/WW
Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz
Nedelja, 22. decembra, ob 10.30
Nedeljska kuhinja, gost: Borut Meh, predsednik uprave Mure
Slovenija
Doma v Evropi
Komentar
Ustavite Ljubljano -
Ljubljanske mlekarne str. 3
Končano sojenje Robertu Rauterju 30 let kazni za dvojni umor str. 3
Radenska Zvezda - Diana
Utrujena boginja lova str. 1
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Ukinjene zdravniške
komisije str. 8
NAROČNIK
AKTUALNO
19. december 2002 VESTNK
Četrto srečanje učiteljev naravoslovnih predmetov v Radencih
Prikaz preprostih, a zanimivih kemijskih poskusov v učilnici na OŠ Radenci. Foto: J. G.
Mednarodni forum o madžarskih in slovenskih interesih Če bomo vključeni, bomo soodločali
Med gosti in govorniki tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Andrej Gerenčer
M
Sodobni koncepti
poučevanja
■ Radencih se je začelo v nedeljo tridnevno srečanje učiteljev naravoslovnih predmetov z naslovom Sodobni koncepti poučevanja naravoslovja, ki ga je organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Srečanja se je udeležilo več kot dvesto slušateljev, poleg hotela Radin pa je bilo prizorišče nekaterih pedagoških delavnic tudi na OŠ Radenci, kar bi lahko označili kot priznanje za tamkajšnjo šolo, ki gre v korak s časom tudi na tem področju.
Osnovni namen srečanja je bil, udeležence seznaniti z novostmi pri pouku naravoslovnih predmetov v prenovljeni osnovni in srednjih šolah. To so zlasti medpredmetno povezovanje, nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja, nove oblike učenja in poučevanja, vključevanje okoljskih vsebin v pouk naravoslovja ter novosti pri učbenikih in didaktičnih gradivih.
Osrednja tema srečanja - Sodobni koncepti poučevanja na- _ ravoslovja - je bila razdeljena v podteme Povezovanje naravoslovnih znanj med predmeti in v njih, Sodobno načrtovanje učiteljevega dela za pouk naravoslovja, Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v naravoslovju - opisni kriteriji, Vsebinska in procesna znanja v naravoslovju, Problemski pristop k pouku naravoslovja, Priprava kakovostnih učbenikov in didaktičnih pripomočkov ter Vključevanje okoljske vzgoje kot medpredmetnega področja v pouk naravoslovja.
Srečanje je bilo usmerjeno v didaktiko in metodiko pouka naravoslovja, zato so bili ciljna skupina strokovni delavci različnih strok, predmetnih področij in stopenj izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah, njihovi ravnatelji, učitelji razrednega pouka, visokošolski učitelji in drugi, ki jih to strokovno področje zanima.
Poleg predavateljev z Univerz v Ljubljani in Mariboru so sodelovali tudi strokovnjaki iz Anglije, Avstrije ih Češke.
J. G.i
inuli torek zvečer smo se z zanimanjem odzvali povabilu na mednarodni forum z naslovom In-
tegracija v Nato in Evropsko unijo z vidika slovenskih in madžarskih interesov, ki smo ga prejeli v naše uredništvo iz madžarskega Lentija. Organizatorji foruma so bili Madžarska panevropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve R Madžarske in Fundacija Hanns Seidel, napovedanih pa je bilo več uglednih govornikov, med njimi tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Andrej Gerenčer.
Stari Panevropejec, kot se je sam sebe poimenoval Istvan Schmidt, vršilec dolžnosti predsednika panevropske unije v Žalski županiji, je uvodoma med drugim dejal, da je za države oz. narode, ki živijo v tem prostoru, tačas najaktualnejše vprašanje vključevanje v Evropsko unijo. Možnosti, ki se ponujajo, je vsekakor treba izkoristiti, kajti če si majhen in padeš iz gnezda, si lahek plen orlov. Veleposlanik Madžarske v glavnem oddelku Nata - zahod Arpad Hargita pa je k temu dodal, da bomo, če se bomo vključili v Evropsko unijo, pri mizi, kjer se bo odločalo, zato bomo tudi mi postali člen soodločanja. Evropska unija pa je (bo) Evropa regij, zato se je treba povezati in izkoristiti velike možnosti. Pretežni del svojega nastopa pa je Hargita namenil Natu. Madžarska je že članica tega evroatlantskega sistema, ki ji zagotavlja varnost, kakršne si z lastnimi silami ne bi mogla zagotoviti, saj velja načelo Eden za vse, vsi za enega. Res pa je, da se je treba enemu delu suverenosti odpovedati, ampak tako je tudi
Vsi nastopajoči na mednarodnem forumu v Lentiju so se zavzeli za vključitev Madžarske in Slovenije v Evropsko unijo ter Sloveniji izrazili podporo za vključitev v Nato. Foto: J. G.
nasploh v življenju. Širitev je predvidena leta 2004 in Hargita upa, da se jim bo pridružila tudi Slovenija. To bi si zaslužila že prej v Madridu.
Andrej Gerenčer se je zahvalil Madžarski za podporo in dejal, da se je v Madridu zgodila Sloveniji krivica. Če bi dobili povabilo za vključitev takrat, bi bila podpora med ljudmi dosti večja, kot je sedaj, ko se giblje le okrog 50 odstotkov. Vključitev Slovenije v Nato bi ugodno vplivala tudi na njen gospodarski razvoj, saj bodo potencialni vlagatelji imeli garancijo, da bo njihov kapital varno naložen. Poleg tega je mogoče, da Nato vloži določena sredstva tudi v gradnjo infrastrukture, na primer 5. koridorja
Barcelona-Kijev, za kar bi si morali prizadevati s skupnimi močmi. Podpora za vključitev v Evropsko unijo je v Sloveniji precej večja. Ker smo med majhnimi državami, ki so »izšle« iz velikega sistema, kakršna je bila tudi Jugoslavija, na vsak način potrebujemo nove povezave. V Evropski uniji bi imeli stabilen političen in gospodarski položaj, to pa je garancija za še uspešnejši nadaljnji razvoj.
Integracijo Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in Nato sta podprla tudi predstavnika narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje - Jožef Hirndk, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, in Gydrgy Tonika, predsednik Pomurske ma-
džarske samoupravne narodnostne skupnosti. Slednji je med drugim poudaril, da madžarske manjšine v drugih državah niso dobile toliko pravic kot v slovenski ustavi, vendar pa ni zadovoljen z uresničevanjem teh pravic v praksi. Moti ga, ker ne znajo in uporabljajo madžarskega jezika vsi policisti, delavci v državni upravi, na pošti idr. In skrbi ga gospodarsko nazadovanje Lendave. Svojčas je bilo v podjetju Nafta zaposlenih tristo inženir-jev, danes pa jih je z delavci sku- , paj le štiristo. •
Ker si morajo ljudje iskati delo drugod, zapuščajo svoje narodnostno okolje, s tem pa se večinoma tudi asimilirajo.
Jože Graj i
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zabneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.400 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.600,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.400,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 270,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d, Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda m se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.
Naklada: 16.500 izvodov
Elektronska pošla:
Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si.
Kučan podelil visoka državna odlikovanja
Prekmurec med najboljšimi arhitekti
Častna znaka svobode za Horvata - Muca in Bačiča
Han Kučan, predsednik republike Slovenije, je tik pred koncem svojega mandata podelil še en komplet visokih državnih priznanj. Častni znak svobode republike Slovenije sta letos prejela tudi Geza Bačič, za delo z narodnostnima skupnostma in z romsko skupnostjo, ter Jožek Horvat - Muc, predsednik Romske zveze Slovenije, za delo z
M
romsko skupnostjo.
Častni znak svobode ima tri stopnje, zlato, srebrno in navadno, in je odlikovanje, ki ga predsednik podeljuje za junaštvo pri varovanju svobode za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suvere- ( nosti, za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju in varovanju človeških življenj in materialnih dobrin, za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju RS, za zasluge na drugih področjih življenja in dela, ki so pomembna za suvere-
nost in svobodo Republike Slovenije.
V dobrem desetletju je bilo podeljenih nekaj več kot 900 častnih znakov svobode. Naj omenimo le nekatere Pomurce, ki so v dobrem desetletju prejeli to visoko državno priznanje, tako
je prejel zlati častni znak svobode RS akademik Anton Trstenjak, srebrnega primarij Štefan Kous, akademik Franc Zadravec, etnolog Vilko Novak, pravnik in sociolog Ivan Vanek Šiftar, naslovni škof Vekoslav Grmič ..., Po-murcem pa je bilo podeljenih tudi nekaj navadnih častnih znakov svobode. Čeprav mnogi očitajo, da je bilo teh častnih znakov v Kučanovem mandatu preveč, pa jih v pomurski konec ni delil preveč radodarno.
A. N. R. R. ■
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Arhitektu Kalamarju mednarodno priznanje
rhitekt Andrej Kalamar iz Murske Sobote, ki dela v Ljubljani, je prejel prejšnji mesec prestižno mednarodno priznanje ar+d revije za arhitekturo Arhitectural Review iz Londona. Prislužil si jo je s poslovnim objektom lev v Ljubljani, podelitev pa je bila 28. novembra v danskem Design centru v Kopenhagnu. Letne mednarodne nagrade podeljuje revija letos že četrto leto, z njimi pa želi poudariti delo mladih arhitektov in oblikovalcev, ki so ponavadi na začetku svoje samostojne poti in še niso dovolj uveljavljeni.
Letos je sodelovalo na razpisu več kot sedemsto zelo različnih del iz šestdesetih držav vsega sveta. Komisija je podelila pet denarnih nagrad, poleg tega pa je izbrala enaindvajset izstopajočih projektov, med njimi tudi Kalamarjev poslovni objekt, ki ga je zaznamovala ideja »malo je lepo«.
Eden od članov komisije pa je ob tem povedal, da so se osredotočili na to, da so pri prijavljenih iskali inovacije, tektonsko kakovost, izvedbo ideje in spoštovanje našega planeta. Vsi nagrajeni projekti pa prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. Nagrajena dela bodo predstavljena javnosti v Londonu marca 2003-
Kalamarjevi objekti v Murski Soboti so med drugim tržnica, Pošta, nogometni stadion in še drugi.
A. Nana Rituper Rodež ■
BM 19. december 2002
AKTUALNO
Končano sojenje Robertu Rauterj
30 let kaz
ni za dvoj
m umor
Brez pomislekov soglasna odločitev sodišča
javno razglasitvijo se je končala v torek popoldne na Okrožnem sodišču v Murski Soboti glavna ob
ravnava zoper 26-letnega dvakratnega morilca Roberta Rauterja iz Dokležovja, ki je 31. julija letos s potezno puško znamke Winchester umoril svoje dekle, 18-letno Katjo Maroša iz Ižakovec, in njeno prijateljico, 19-letno Adriano Horvat iz Murske Sobote.
Veliki senat, ki mu je predsedoval sodnik svetnik Dezider Novak, se je po temeljitem premisleku odločil za najvišjo možno kazen pri nas, to je 30 let zapora. Gre za enotno kazen, saj so mu prisodili za umor Katje 14 let in pol, za umor Adriane 15 let, za poskusa umora Martina in Ane Maroša pa vsakokrat po 11 in pol let, medtem ko je dobil za nedovoljen promet z orožjem osem mesecev zapora. Pripor v mariborskem zaporu so mu podaljšali do pravnomočnosti sodbe. Čas, prebit v priporu, se mu šteje v prestajanje kazni. Določen je tudi varnostni ukrep odvzema puške z naboji, oproščen pa je plačila sodnih stroškov.
»Ne vem, kaj me je tisto noč obsedlo«
Obtoženi Robert Rauter je pred sodbo med drugim navedel: »Kazen si vsekakor zaslužim, dejanje, ki sem ga storil, pa močno obžalujem. Dejansko ne vem, kaj me je tisto noč obsedlo. Izgubil sem ženo in sina. Torej nisem ni-
Ministrstvo za (regionalni) razvoj
Posledica političnih apetitov
V
sem, ki delamo pri povezovanju razvoja - in še posebej regionalnega razvoja -, nam je postalo toplo pri srcu ob novici, da bomo dobili tudi svoje lastno ministrstvo, ki ga bo vodila celo Ministrica. Toda zastavimo si nekaj retoričnih vprašanj in dovolimo nekaj ugotovitev o tem, zakaj je do tega prišlo, kakšne bi bile še lahko rešitve in kaj naj bi to ministrstvo pravzaprav počelo.
murja; so se njene emocije vse pre-
Veselje ob dejstvu, da smo dobili v času Senjurjevega ministrovanja na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj tudi državnega sekretarja za regionalni razvoj, se je odražalo tudi v sprejetih sistemskih ukrepih na tem področju predvsem v letih 1999 in' 2000. A medtem ko je postavil Senjur izenačevanje razvoja regij na prvo mesto svojih prioritet šele v drugem delu svojega ministrovanja, je ministrica Petrinova to naredila že takoj na začetku, in sicer tako, da je zadržala državnega sekretarja, odgovornega za regionalno politiko. Kljub emocionalno nabitemu in aktivnemu preživljanju njenega družinskega dopusta v najbolj nerazvitih delih Prek-
česar pridobil, ampak vse izgubil. Prav je, da je otrok sedaj v rejništvu, saj v družini Maroša ne bi mogel normalno odraščati. Za otroka Ti-mija je najbolje, da odrašča v urejeni družini, kjer bo imel najboljše možnosti. Tega dejanja nisem storil iz maščevanja, ampak iz strahu, da bi izgubil sina. Katja mi je dejala, da ima že vse »zrihtano« na Madžarskem, kjer bi se ukvarjala s prostitucijo in bi imela dovolj denarja, da bi lahko preživljala najinega sina. Rekla je, da mene in staršev ne želi več videti. V tistem trenutku sem pograbil orožje in v strahu, da nikoli več ne bom videl sina Tomija, ki sem ga imel zelo rad, se je zgodilo to, česar nisem nikoli hotel.«
Še prej pa so v obravnavi prebrali številne pisne izjave prič, sodnih izvedencev in drugih. Tako je Nada Vučko, soseda Maroševih v Ižakovcih, navedla, da je usodne noči slišala razbijanje po vratih ter moški, ženski in otroški glas ter tudi čudne poke. Pred odprtimi vhodnimi vrati je na tleh v mlaki krvi ležalo dekletovo telo. V temni noči ni prepoznala sosedove hčerke Katje Maroša, ki jo je Robert Rauter nekajkrat ustrelil s puško. Katjini starši, Ana in Martin Maroša, ki so samo po čudežu preživeli, so med razpravo ves čas polglasno jokali. Odnose med Robertom in Katjo je Jasna Lorenčič iz Dokležov-ja opisala kot slabe. Povedala je, da je Katja pri Robertu vztrajala samo zaradi denarja in avtomobila, otroka in gospodinjstvo pa je zanemarjala, rekoč, da ima tudi ona pravico do svojega življenja.
»Vsaj desetkrat možnost, da bi spor rešil na drugačen način«
S tem je bil končan obširen dokazni postopek in okrožni državni tožilec Robertu Stojko, kot je pri-
malo odražale tudi v njeni politiki. Žal. In če k temu dodamo še premajhno razumevanje pomena evropske regionalne politike, ki jo v Evropi imenujejo »strukturna«, je jasno, da je bolje, da gre ta del resorja k tistemu ministru, ki te stvari pač bolje razume in v njih vidi strokovni in/ali politični izziv. Vendar, h kateremu ministru?
Vsebinski razlogi za ločitev regionalnega razvoja od Ministrstva za gospodarstvo tičijo predvsem v vsebinah, ki so zbrane na tem področju. Gre predvsem za programske in izvedbene naloge Agencije RS za regionalni razvoj, ki tako -skupaj z državnim sekretarjevi -najprej nastopa kot medresorska
Robert Rauter. med izrekom najvišje možne kazni. Foto: N. J.
pomnil sam, ni imel težke izbire pri predlaganju najvišje možne kazni. »Nesrečna puška, namenjena vojski in policiji, je bila uporabljena v napadalne namene. Obtoženi je žrtvi zasul s svincem ih drugimi primesmi. V nevarnosti je bil tudi njegov sin. Nerazumljivo je, da je umoril tudi Adriano Horvat. Obdolženi je agresiven možakar, ki je napadel nedolžne žrtve. Imel je vsaj desetkrat možnost, da bi spor rešil na drugačen način. Moral bi razumeti, da ga je Katja zavračala. Ni nobenih olajševalnih okoliščin. Ker je nasilje v porastu, je edina primerna kazen 30 let zapora.«
Je pa okrožni državni tožilec iz prvotne obtožnice umaknil obtožbo za tretji poskus umora Darje Felkar, ki je usodne noči spala pri svoji prijateljici Adriani Horvat. Sprva je namreč Felkarjeva trdila, da ji je Rauter grozil s smrtjo, ker je bila očividka Adrianinega umora, in da se je rešila s tem, da ga je odrinila in pobegnila. Pozneje pa je izjavo spremenila, s čimer je odpadel očitek poskusa njenega umora.
Predsednik senata Dezider Novak, ki je prebral sodbo v imenu ljudstva, pa je povedal: »Vsa očitana kazniva dejanja dokazujejo, da obdolženi ni imel nobene pravice do storjenega. Če bi bik) v družini res vse tako hudo, bi zadevo lahko reševal drugače. Očitno je izbral najhujšo obliko kaznivega dejanja.
usklajevalka priprave Državnega razvojnega programa in Enotnega programskega dokumenta, hkrati pa tudi kot resorna izvajalka politike enega od sektorjev. Pri programiranju evropskih in regionalnih razvojnih programov, potem takem ARR, defaeto počne stvari, za katere pa ima zelo šibke oz. nejasne formalne pristojnosti. ARR se je v zadnjih dveh letih namreč izrazito profilirala in očitno prerasla vlogo, ki ji jo je prvotno namenil zakonodajalec. Da se bo moralo z ARR, oziroma vsaj nekaterimi njenimi deli, nekaj zgoditi, je bilo kot na dlani.
Opcije za rešitev tehničnega in vsebinskega problema reorganizi-ranja resorja za regionalno strukturno politiko bi bile lahko vsaj tri. (1) Tako imenovani programski deli Agencije RS za regionalni razvoj, skupaj s področjem državnega sekretarja, gredo pod okrilje Službe vlade za evropske zadeve in ministra Potočnika, preostali deli se integrirajo - recimo - v okviru nastajajoče »Tehnološke
Ni se pogovoril s Katjo, ampak jo je zasul.s svincem. Ni se oziral na otroka, zato je kriv za vsa dejanja.« . Čeprav je Rauterjev zagovornik, odvetnikjanez Perš, skušal na vse kriplje doseči, da bi sodišče pri odmeri kazni upoštevalo olajševalne okoliščine, predvsem težko mladost obtoženega, ki ga je mati zapustila, oče pa ni bil sposoben skrbeti zanj, se to ni zgodilo. Ocenili so namreč, da je Robert Rauter storil najhujša kazniva dejanja v stanju prištevnosti, za kar ni opravičila.
Grožnja sodišču in medijem
Še preden so obtoženega Rauterja odpeljali na prestajanje kazni v Maribor, je medije in novinarje obtožil, da o njem širijo laži, zato se bo morda hekoč našel tisti, ki se bo za te krivice in laži maščeval sodišču, tožilstvu in novinarjem.
Kljub pretesni sodni dvorani, saj so bili med občinstvom opazni obtoženčevi prijatelji in Romi, se na srečo ni zgodilo nič pretresljivega, čeprav je bilo slišati posamezne grožnje, da sc bodo maščevali.
Sicer pa je Robert Rauter tretji po vrsti, ki mu je bila izrečena najvišja možna kazen pri nas. Pred približno letom dni je podobna usoda doletela Milico Makoter in Bojana Žalika.
Milan Jeršei
agencije« v Ministrstvu za gospodarstvo. (2) Ministrico Petrinovo zamenja oseba, ki se bolj zaveda pomena usklajevanja razvojnega dela proračuna, katerega najpomembnejši del so sredstva strukturnih in kohezijskega sklada. (3) Vzpostavi se novo ministrstvo za regionalni razvoj.
Od vseh treh opcij bi prva ali druga popolnoma zadostovali za vsebinsko rešitev problema in -če izvzamemo politične apetite na strani Desusa - torej novega ministrstva sploh ne bi potrebovali.
Ne glede na izbrano opcijo pa vsaj v tem trenutku le-ta še ni prava. V sedanji sestavi področij, ki jih pokriva državni sekretar za regionalni razvoj, je namreč vse preveč takih, ki imajo »listnico«. Od odločitve, ali bo imela nova ministrica svojo listnico ali pa ji bodo pustili zgolj usklajevati razvojne dele listnic drugih ministrstev, bodo odvisne vloga in naloge tega ministrstva.
Andrej Horvat ■
Komentar
Mlečno afero, ki se je kljub zgodnjemu odkritju spornega antibiotika v Nemčiji kar nekaj časa valjala za uradniškimi vrati veterinarske uprave, lahko razlagamo na dva načina. Eden je lahko strokovni, kar pomeni, daje bilo treba ugotovitve uvoznikov mleka v prahu, kjer je bila vsebnost antibiotika ugotovljena, dodatno analizirati in preveriti,
drugi pa je lahko povsem politične narave in se je afera začela tik pred koncem pogajanj z EU in bi se na ta način lahko vsaj delno amortiziral morebiten pogajalski neuspeh. Kljub slavospevu, ki je bil zapet direktorju veterinarske uprave mag. Zoranu Kovaču v opisu njegovega portreta, zadnja dogajanja z mlekom le kažejo drugačno podobo. S stalnim »odpiranjem in zapiranjem« mlečnih prog se le zdi, da sta njegova strokovna avtonomija in neodvisnost vse bolj vprašljivi. Zdi se, da ni toliko vpet v politiko, kot vse bolj kaže, je ujetnik kapitala in tihe monopolizacije slovenskega mlekar-
Ustavite Ljubljano -Ljubljanske mlekarne
stva, za katero pa lahko predvidevamo, da ima politično ozadje. Če sledimo toku dogajanj, je afera izbruhnila na vipavskem - pri kmetih, ki so vezani na vipavsko mlekarno, zatem seje prenesla na Dolenjsko, kije s prodajo res vezana na Ljubljanske mlekarne, vendar tako silovito, kot je v tistem koncu izbruhnila, se je z zaporo ceste tudi potišala in se je več ne omenja. Ob tem je zanimivo, da se je mariborskega konca izognila v velikem loku. Delno je zadela tudi celjski konec, pa ne tako silovito, kot se to dogaja sedaj s Ptujem in se je z Bohinjem. Bohinj je na udaru zaradi povezave z vipavska . mlekarno. Ptuj pa ob zadnjem pritisku na kmete, naj umaknejo pritožbe, jasno kaže, da so na udaru Pomurske mlekarne. Vrnimo se na začetek, ko seje zgodba vrtela okrog mlečnega prahu. Pri Ljubljanskih mlekarnah je bilo najdeno sto ton kontaminiranega mleka v prahu, za katerega se pa ne ve, kje je. Po drugi strani pa je šlo pri Pomurskih mlekarnah za uničevanje blagovne znamke mlečnega prahu, ko je bila izdana uredba za um ik s polic, naslednji dan pa so ga vračali na police. Hkrati se nihče ni spotaknil ob alpsko mleko, ki bazira na mlečnem prahu. Ko ta »ruker« ni zalegel in kupci, zlasti tuji, niso izgubili zaupanja v kakovost pomurskega mlečnega prahu, so se začele ptujske mlečne proge brez komentarja direktorja VURS-a mag. Zorana Kovača. In še nekaj, hkrati z »udarom« na ptujske kmete se je začela močna medijska kampanja Ljubljanskih mlekarn z izredno patetično vsebino in s tem posredno močnimi kapitalskimi učinki na medije, ki tako postavljajo to mlekarno iz okvira kritičnega pogleda javnosti. Se še spomnite HIT-ovih ali Smeltovih celostranskih oglasov Psi lajajo, karavana gre dalje. V tej zgodbi ne smemo prezreti, da smo pred tem, ko se bo začela deliti evropska kapitalska pogača za prestrukturiranje živilskopredelovalne industrije. Gledano skozi to optiko je skoraj dejstvo, da se na VURS-u ne igra čista igra, in če k temu dodamo še prej omenjene oglase in obnašanje predsednice GIZ-a za mlekarstvo, je jasno, da je cilj afere, prek kmečkih hrbtov spraviti na kolena edini dve resni konkurenčni mlekarni Ljubljanskih mlekarn, in če ju že ne uničiti, ju je treba vsaj prisiliti, da prideta pod ljubljansko kontrolo. To ozadje pa postavlja ob vsem prej strokovno korektno opravljenem delu VURS in njegovega direktorja v drugačno luč in mu ruši avtoriteto strokovne avtonomnosti, ki so mu jo kljub neka terim za kmete neugodnim ukrepom priznavali tudi oni. Če je v ozadju kapital, na katerega pa po prejšnji potovalni aferi mag. Zoran Kovač naj ne bi bil imun, bi se moral umakniti.
Jaklin novi glavni tajnik TZS?
uristična zveza Slovenije (TZS) je prav gotovo ena najstarejših in najbolj množičnih organizacij v turizmu, ki že vrsto let načrtno skrbi za izboljšanje urejenosti
krajev in večjo gostoljubnost. Pomurska turistična zveza, ki se je kljub ukinitvi regij v novi državi uspela ohraniti, združuje več kot petdeset turističnih društev.
V letošnjem letu je organizirala Turistična zveza Slovenije tekmovanje v skoraj dvajsetih kategorijah, nekaj najboljših mest je pripadlo tudi Pomurcem. Tako so v kategoriji izrazito turistični kraji prvo mesto zasedli Radenci, najlepše urejena osnovna šola je OŠ G. Petrovci, prav tako pa imamo v Pomurju najlepši in najbolj prijazen mejni prehod v Sloveniji, to je mejni prehod G. Radgona. Med večjimi zdraviliškimi kraji so letos prvo mesto zasedle Terme Zreče, na drugem mestu so Terme 3000 iz Moravskih Toplic in na tretjem Zdravilišče Radenci.
Pomembna informacija je tudi, da je najresnejši kandidat za glavnega tajnika Turistične zveze Slovenije Damjan Jaklin iz Velike Polane. Izvršni odbor naj bi ga potrdil na januarski seji.
Bernarda B. Peček ■
4	LOKALNA SCENA	jg december 2002
Novoletna razstava varovancev Doma Lukavci
Ustvarjanje za prijaznejši svet
0Domu Lukavci so pripravili novoletno prodajno razstavo izdelkov varovancev, in v tem, da so jo odprli ravno na dan človekovih pravic, desetega decembra, je nekaj simbolike. Gre namreč še za eno prireditev, s katero dom odpira svoja vrata in vabi ljudi, da jih obiščejo in spoznajo, hkrati pa je to tudi dejanje približevanja »zunanjega« sveta njihovim varovancem. Življenje duševno bolnih v posebnem socialnovarstvenem zavodu se osvobaja odmaknjenosti in zaprtosti, srečevanja pa so tudi priložnost za sprejemanje različnosti.
Da jim gre ustvarjanje prijaznejšega sveta kar dobro od rok. priča zelo dober odziv obiskovalcev. Vsako leto jih je več, nekateri pa prihajajo kar vsako leto, sedaj že osmič. Na razstavi se namreč vedno najde kaj zanimivega, s čimer si polepšajo dom ali poklonijo za darilo, kupci pa tudi vedo, da izkupiček resnično gre za potrebe varovancev, saj tako plačajo izlete, letovanja ali kupijo potreben material za ustvarjanje.
Varovanci Doma Lukavci so tudi letos, sedaj že osmič po vrsti, pripravili bogato razstavo svojih izdelkov.
Če se boste ob prebiranju teh vrstic še sami odločili, da jih obiščete, med pestro izbiro izdelkov ne prezrite slik, ki jih je na svilo ustvaril Rado Djuran. Trinajst let je v Domu Lukavci, drugače pa je z Vinskega vrha. Barva vsak dan, le ob sobotah in nedeljah si privošči malo premora. Najraje riše
V Odrancih je šlo vse gladko
Poslovnežev iz Nemčije ni bilo
V vodi občasno preveč atrazina in nitratov
ot je bilo pričakovati, so v Odrancih brez pripomb, zapletov ali spreminjevalnih predlogov izpeljali prvo sejo občinskega sveta v novi sestavi.
K
Soglasno so potrdili imenovanje komisije za mandatna vprašanja in imenovanje (Jožef Maučec, Štefka Hozjan in Ciril Kavaš II), le-ta pa je potrdila mandat županu Ivanu Markoji (neodvisni kandidat) - zanj je glasovalo 927 volilcev, proti pa ni bil nihče - in mandate članom občinskega sveta. Največ glasov med vsemi so dobili Ivan Smolko, SLS (265 ali 74,23 %), Štefanija Hozjan, neodvisna (244 ali 72,83 %), Ciril Kavaš I, SLS (189 ali 56,42 %), itd.
O koalicijskem povezovanju niso govorili in očitno je, da ga tudi ne bo. Beseda pa je stekla o nekaterih aktualnih temah v odranski občini, ki so zanimale zlasti novoizvoljnega svetnika Mirka Vrbnjaka (NSi) - kako je z
živali pa tudi rože živih barv. Take so polne veselja, je prepričan, tako kakor je tudi sam vesele narave in je rad v družbi prijateljev. Rad ima tudi živali, zato je v skupini za samopomoč, v katero jih je povezala skrb za psa, v veselje pa so mu tudi športne igre, saj sodeluje na igrah specialne olim-piade. Rado pa se tudi že veseli bližnjih praznikov. Šel bo domov, kjer so ata in mama, sestra Mateja in mali Žan, njegov petletni nečak, pa brat Dani in zet Zlatko. In
prav gotovo bo z drobnim darilom svojih rok obdaril tudi domače. Če pa ne bo priložnosti, da bi prišli v Ltikavce in srečali zanimive ustvarjalce, si izdelke varovancev Doma lahko ogledate tudi na razstavi v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru.
M. H. ■
obrtno cono Kamenice, kakšno vodo pijejo v Odrancih in kaj je s sofinanciranjem gradnje novih zvonikov za odransko župnijsko cerkev.
V Vestniku smo že pisali, da se je napovedala na ogled obrtne cone skupina poslovnežev iz Nemčije, ki načrtujejo gradnjo tovarne, v kateri bi dobilo delo več kot tristo ljudi. Žal napovedanega dne ni bilo v Odrance nikogar. Medtem pa je objavljen v Uradnem listu R Slovenije razpis za oddajo okrog 3 hektarjev zemljišč, ki so namenjena za obrtnike oz. podjetnike. Obrtno cono je že potrdila slovenska vlada, doseženo je soglasje za parcelacijo, trasirana je cesta, izvedena je tudi sprememba kakovostnega razreda (iz višjega v niž-
Stara jablana v polanski šoli
Vsestranski sadež
Spekli so jabolčno pito velikanko, dolgo 21 metrov - Poleg učencev delalo še več kot sto ljudi
ri neki hiši je ležalo na tleh pod jablano na oko nekaj lepih jabolk. Popotnik se je ustavil in zaprosil za eno. Pobral ga je jn slastno ugriznil. Domači sin ga je vprašal, kakšno je. Popotnik ga je pohvalil, on pa je priznal, da teh jabolk ni še nikoli poskusil, ker rastejo na ničvredni stari jablani, in da mu tudi sicer ni za jabolka.
To se je zgodilo v začetku letošnjega avgusta, popotnik pa je bil učitelj na OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani Marjan Vidovič. Dogodek mu nekaj časa ni dal miru.
Razmišljal je: Kaj ni jabolko najstarejši sadež, saj ga je že Eva v raju ponujala svojemu Adamu? Kaj ni pri starih Grkih princ Pariš dosodil zlato jabolko boginji Afroditi? Kaj ni v mnogih pravljicah, kot je na primer Sneguljčica, jabolko tisti magični sadež, okoli katerega se vse suče? Snoval je načrt, kaj bi bilo treba storiti, da bi stare jablane in njihovi sadeži spet dobili svojo nekdanjo veljavo.
Učenci so med programom izdelovali krhlje in stiskali jabolčnik oziroma mošt za kisanje.
jega) in poteka tudi že postopek za sprejem zazidalnega načrta. Kot je poudaril župan Markoja, bodo dobili vlagatelji zemljišče v lastništvo brezplačno, s tem da bodo morali plačati za stroške infrastrukture 17 evrov v tolarski vrednosti za kvadratnih meter in en evro za kvadratni meter za spremembo namembnosti. Stroški vlaganj za ureditev cone bodo znašali okrog 170 milijonov tolarjev, ta projekt pa je uvrstila v svoj program tudi Regionalna razvojna agencija Mura in podana je tudi že vloga Za državno sofinanciranje v prihodnjem letu. Svetnik Jožef Maučec je ob tem menil, da bi morali cene v obrtnih conah v Pomurju kar najbolj znižati, drugače ne bo zadostnega interesa, »naši otroci pa ne bodo imeli kje delati«.
Voda, ki jo pijejo v Odrancih, je relativno dobra, občasno pa zaznavajo v njej povečanje nitratov in atrazina. Zaenkrat dovoljene stopnje še niso bile preko-
Nekaj nenavadnega je bila jabolčna pita, dolga 21 metrov, če kosov ne bi sestavili v dvojicah, ampak potem bi bila večnamenska dvorana prekratka.
račene, če pa se kriteriji znižajo, kar je mogoče pričakovati, potem bo voda oporečna, zato bi bila rešitev priključitev na vodovodni sistem Lendava-Murska Sobota, ki je zaenkrat le še v fazi dogovarjanj.
In novi zvoniki? Zbiranje sredstev bo potekalo pet let, posamezna gospodinjstva pa naj bi prispevala po 3.000 tolarjev letno. Določena sredstva pričakujejo tudi od države iz naslova denacionalizacijskega postopka in iz občinskega proračuna (četr-tinski delež). Župan je glede tega dejal, da je treba oddati ustrezno vlogo in dokumentacijo.
Na kratko so spregovorili tudi o dograditvi šole v Odrancih, kar je zanimalo svetnika Martina Jerebica SLS. Odgovorjeno je bilo, da priprave na to naložbo potekajo že tri leta in da kmalu pričakujejo gradbeno dovoljenje. Največ pa bo odvisno od tega, kdaj bodo dobili sredstva iz državnega proračuna.
Jože Graj I
Prva seja novoizvoljenih svetnikov pri Sv. Juriju ob Ščavnici_________
Slana: »Zagotavljam, da bom župan vseh in za vse!«
Potrjeni mandati enajstih članov občinskega sveta
ljub petku, trinajstega, pričakujem od svetnikov produktivno in korektno delo tako v občinskem svetu kot ob sodelovanju v posameznih odborih in komisijah.
Kljub tesnemu izidu na županskih volitvah kot tudi za posamezne svetniške mandate želim, da postavite lokalne skupnosti nad posamične interese. Čaka nas ogromno dela na gospodarskem, infrastrukturnem in socialnem področju. Od odgovornih v javnih zavodih, kjer je občina ustanoviteljica, pa pričakujem, da se bodo obnašali kot racionalni porabniki proračunskih sredstev. Od članov občinske uprave bom zahteval prijazen in korekten odnos do občank in občanov ter tako organizacijo dela, ki bo produktivna, racionalna in razvojno naravnana. Za sebe zagotavljam, da bom župan vseh in za vse, ne glede na politično in versko pripadnost posameznika. Predno pristopimo k pripravi proračuna za leto 2003, si nalijmo čistega vina, ki se tiče finančnega stanja«, je v nagovoru dejal novoizvoljeni župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki bo to funkcijo opravljal nepoklicno.
Še prej pa je predsednik občinske volilne komisije Dragan Kujundžič predstavil poročili o rezultatih glasovanja na volitvah za župana (drugi krog) in člane občinskega sveta. Od skupnega števila 2.397 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 1.785 volilcev (14 glasovnic je bilo neveljavnih).
Po uradnih podatkih je za Antona Slano, novega župana, oddalo glasove 52,34 odstotka volilcev, za dosedanjega župana Slavka Mihaliča pa 47,66 odstotka. Prav tako je v posameznih volilnih enotah izvoljenih 11 novih občinskih svetnikov.
Od tistih, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem manda-
S svojimi zamislimi, da bi izvajali projekt z naslovom Stara jablana, je seznanil tudi ravnatelja šole Jožefa Gerenčerja in druge sodelavce. Vsi so bili nad idejo navdušeni in se tudi kmalu lotili dela.
K sodelovanju so pritegnili več kot sto staršev, med strokovno podkovanimi zunanjimi sodelavci pa sta jim največ pomagala Matija Tibaut kot ljubiteljski sadjar š Hotize in Vlado Smodiš iz Otovec, ki se ukvarja s sadjarstvom poklicno.
Jabolka so medtem že zdavnaj dozorela in ljudje so jih shranili za ozimnico. Projekt Stara jablana pa je »dozorel« minulo soboto, ko so ga predstavili v okviru prireditve Veseli december. Ravnatelj jo je označil še z mislijo Ustvarjalna jesen se konča s prazničnim, veselim zimskim dnevom.
Bilo je zanimivo videti, koliko različnih jabolk je bilo razstavljenih, kako so v živo pripravljali iz njih jabolčnik oziroma kis in krhlje, kako dolgo jabolčno pito so sestavili in jo razstavili na mizi, za kaj vse uporabljajo jabolka v industriji, kako je bilo v pravljici Sneguljčica, v kateri je hudobna mačeha zastrupila Sneguljčico z jabolkom, sedem palčkov oziroma lepi princ pa so jo rešili, kako so izbirali jabolčno princeso...
Sledilo pa je družabno srečanje pred šolo, kjer so obiskovalcem ponujali tudi zanimive izdelke kot darila za božično-novoletni čas.
Jože Graj ■ Foto: J. G.i
tu, so ostali: Milan Domajnko, Daniel Tancoš, Marjan Kraner, Stanko Gregorec in Mirko Ljubeč.
Na novo pa so postali svetniki: Marko Kraner, Simon Šipek, Mirko Križan, Andrej Vrzel, Marijan Kocuvan in Jože Krajnc.
Na županov predlog so sprejeli sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Upoštevajoč strankarsko zastopanost v občinskem svetu so si mandate razdelili Stanko Gregorec (SLS), Simon Šipek (LDS) in Mirko Ljubeč (Nsi).
Milan Jeršel
■■ 19. december 2002
LOKALNA SCENA
5
Sever Goričkega
V 21. stoletju končno do vode?
Državni zbor je odločil
Gornjepetrovska občina je uspešna na razpisih za pridobitev državnih in mednarodnih sredstev za ureditev osnovne infrastrukture - Sodelovanje z moravsko občino
ako je županovati v domžalski ali razviti dolenjski občini in kako v gorički občini? Razlika je velika: tam imajo poskrbljeno za osnovno komunalno infrastrukturo, imajo urejeno vodovodno omrežje, asfaltirane ceste, kabelsko omrežje, daljnovode z dovolj visoko napetostjo ... Večina goričkih občin pa se ta čas ubada z gradnjo vodovoda kot največjim občinskim projektom, kar je za mnoge »razvite« občine v začetku 21. stoletja skorajda nerazumljivo. Toda takšna je realnost. Tu se še dogaja, da pride župan z dolgega potovanja iz tujine, pa se doma ne more oprhati, ker voda ne
priteče iz pipe!
Občina Gornji Petrovci ima največji problem prav z oskrbo z vodo, zato so si zagotovitev pitne vode zadali kot najpomembnejši cilj. Vodovodi se financirajo in se bodo tudi v prihodnje s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za gospodarstvo, kjer je gornjepetrovska občina tudi kandidirala za sredstva za izgradnjo prve faze. Na program Sapard so prijavili investicijo gradnje vodovoda (druga faza) Šulinci, Boreča, Že-navlje in Martinje in uspeli kot prva občina v Sloveniji iz programa Sapard dobiti finančna sredstva; pripravili so celotno dokumentacijo v skladu z njihovimi merili in ponosni so, da niso dobili nobenega ugovora. Za leto 2003 so na Ministrstvu za gospodarstvo in program Phare prijavili gradnjo vodovoda Stanjevci,
Lucova, Neradnovci in del Ad-rijanec, medtem ko je omrežje v Gornjih Petrovcih, Peskovcih, delu Šulinec in delu Adrijanec sedaj končano. V tem trenutku se končujeta prva in druga faza in je vse nared za tehnični prevzem: te dni namreč spuščajo po vseh ceveh vodo in preizkušajo zdržljivost omrežja. Velike probleme so imeli s projekti, drugače bi bilo vse že prej zgrajeno. Ta hip se voda spušča v vse cevi tega omrežja.
Vrednost prve faze je bila 145 mio. sit, druge 130 mio. in tretje faze, ki jo bodo realizirali s sredstvi programa Phare v letu 2003, 140 mio. sit. Vrtine za vodo so prav gotovo največji problem -prva, ki so jo uspešno naredili, je bila vrtina Pindža, njena vrednost pa je najmanj 6 mio. sit. Gornjepetrovska občina prav
tako želi v prihodnjih letih hkrati z vodovodom urediti kabelsko omrežje, kar bo občino stalo dodatnih več deset milijonov.
4. faza vodovodnega in kabelskega omrežja zajema vasi Križevci, Košarovci, Kukeč, Panovci - to pa bodo gradili v sodelovanju z Občino Moravske Toplice, ki bo poskrbela za naselja Ivanovci in Kančevci.
Projekt v višini 450 mio. predračunske vrednosti bodo za leto 2004 skupaj z moravsko občino prijavili na Ministrstvo za gospodarstvo. In kako bo gornjepetrovska občina zmogla tako velike finančne zalogaje, saj je pri vseh investicijah potrebno tudi finančno sodelovanje občine.
Župan Franc Šlihthuber: »Ko imaš zgrajeno vso infrastrukturo, vodovod, ceste; kabelsko omrežje, ko imaš obnovljene vse sakralne objekte, urejeno okolico, v občini pa najlepšo šolo in najlepši športni center v Sloveniji, si lahko privoščiš nekaj let pavze in odplačuješ obveznosti. Je pa bilo nujno, da smo se v tem obdobju potegovali za ta sredstva, saj drugače ni mogoče priti do njih. Glede na povečanje proračuna v letu 2003 in
Gornjepetrovski občinski svet v novi sestavi bo moral v prihodnjih letih najti veliko dobre volje (in denarja), da bodo uspešno izpeljali vse občinske načrte. Fotografijo novega občinskega sveta z županom Francem Šlihthubrom nam je poslal g. Škerlak
Mala Nedelja
Šolske novice
a OŠ Mala Nedelja so imeli v minulih novembrskih in decembrskih dneh nekaj odmevnih dogodkov in akcij.
Vsi razredi so izdelali posebne ekokoše za zbiranje papirja in jih namestili v učilnice. Novembra pa so se odločili za širšo akcijo, in sicer so zbirali papir tudi po vaseh. Akcija je trajala 14 dni, zbrali pa so 2.900 kilogramov odpadnega papirja. Najuspešnejši pri tem so bili četrtošolci in sedmošolci, pridni pa so bili tudi otroci iz vrtca.
Četrtega decembra so iz-
vedli šolski parlament. Navzoči so bili vsi učenci predmetne in predstavniki razredne stopnje. Učenci so se na ta dogodek začeli pripravljati že septembra. V razrednih delavnicah so se pogovarjali o nasilju v sodobnem svetu, ki so mu žal vse prepogosto izpostavljeni tudi otroci in zaradi tega hudo trpijo.
Pripravili so razne plakate, izdelali ankete in zaigrali prizore po vlogah, ki so jih vzeli iz resničnega življenja. Z vsem so že-
leli opozoriti odrasle na razne vrste nasilja in jih spomniti tudi na Konvencijo o otrokovih pravicah.
Šestega decembra jih je obiskal dobri mož Miklavž, ki jim je pripravil v jedilnici lepo pogrnjene mize s pomarančami in lično izdelanimi papirnatimi zvezdicami, ki so skrivale v sebi bombone. Po malici pa so priredili na šolskem hodniku Miklavžev bazar.
Ponujali so razne igračke, kasete, plošče, knjige .... in to vse po 100 tolarjev. Zbrali so 20.000 tolarjev in jih namenili vrstnikom OŠ Podzemelj, ki jim je letos pogorela šola.
Župan Franc Šlihthuber komentirala obsežne naložbe gornjepetrovske občine takole: »Ko imaš zgrajeno vso infrastrukturo, vodovod, ceste, kabelsko omrežje, ko imaš obnovljene vse sakralne objekte, urejeno okolico, v občini pa najlepšo šolo in najlepši športni center v Sloveniji, si lahko privoščiš nekaj let pavze in odplačuješ obveznosti.«
2004 in tudi zato, ker gre za sofinanciranje občanov, upamo, da se nam bo izšlo.«
Ta čas poteka tudi zložba
zemljišč v naseljih Gornji Petrovci, Stanjevci, Peskovci in Adrijanci.
Bernarda Balažič Peček ■
Zora riše obrise.
Mogočne, priročne.
Oko usmerja roko.
Močno, vsemogočno.
Um daje obliko.
Trdno, z odliko.
19. januarja bo tudi »telefonski« referendum
o, kar se je že nekaj časa napovedovalo, se je resnično Zgodilo: za 19.
januar 2003 je razpisan predhodni zakonodajni referendum o noveli zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Tako so se namreč odločili poslanci državnega zbora, ki so na podlagi zahteve 40.000 volilcev soglasno sprejeli odlok o razpisu omenjenega referenduma.
Tako bosta istega dne kar dva referenduma, in sicer železničarski in telefonski, s čimer se bodo izognili nepotrebnemu podvajanju stroškov.
Če bo predhodni zako- ; nodajni referendum uspel, bodo dobili upravi- j čenči povrnjena celotna vlaganja v telekomunikacijsko omrežje, ne glede na datum sklenitve pogo- : dbe med nekdanjim PTT-jem in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Menijo, da znaša skupni znesek več kot milijardo tolarjev.
Milan Jeršel
Srce vošči strasti. V letu 2003.
Gradimo prihodnost.
Gradimo črni Kal.
6
GOSPODARSTVO
19. december 2002 ’«
Wolf in Letnik
Radenska, d. d.
Podpisali koncesijske pogodbe
Porast pitne vode, padec brezalkoholnih pijač
W0LF Skakovci in Letnik-Saubermacher Lenart podpisala koncesijsko pogodbo z okoljskim ministrstvom za zbiranje starih
Hohnjec zadovoljen z iztekajočim se letom, še posebej s finančnim rezultatom, ki je plod načrtnega dela
avtomobilskih gum
H petek, 13- decembra, so podpisali v prostorih Ministrstva za okolje, prostor in energijo koncesijske pogodbe za izvajanje javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami. Dogodek je pomemben iz dveh razlogov: ker se je država sistematično lotila problema 15 tisoč ton gumijastega odpada na leto in ker sta kar dva od treh podpisnikov iz severovzhodne Slovenije. To sta Drago Wolf iz Skako-vec za podjetje WOLF Cankova in Anton Letnik iz Lenarta za podjetje Letnik-Saubermacher.
Vlada je sprejela maja letos uredbo o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami, ki je podlaga za objavo javnega razpisa (oktobra letos) za podelitev koncesije. Koncesija dovoljuje opravljanje naslednjih del: prevzemanje izrabljenih avtomobilskih gum, ki jih oddajajo izvajalcu uporabniki njegovih storitev, zbiranje, razvrščanje, skladiščenje, predelava, priprava izrabljenih avtomobilskih gum za predelavo in oddaja v predelavo. Koncesija se podeljuje za celotno območje države za dobo petih let, koncesionarji pa so dolžni plačati državi 3 odstotke od prihodkov od cen storitev. Količine,
Drago Wolf iz Skakovec je podpisal v imenu podjetja Wolf Cankova koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami; dovoljenje za predelavo le-teh ima že od marca letos. Foto: Tomaž Krese
WOLF s Cankove ima dovoljenje za območje upravnih
enot: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Metlika, Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Grosuplje, Sl. Bistrica, Ljutomer, Pesnica, Lenart, Ormož, Ruše, Lendava, Gornja Radgona, M. Sobota, Maribor in Ptuj.
ki nastajajo v Sloveniji vsako leto, so res velike - gre za 9 tisoč ton izrabljenih gum za osebna vozila, k temu je treba prišteti še izrabljene gume za tovorna in polto-vorna vozila in za delovne stroje ter gumijast odpad, tako da je skupno letno okrog 15 tisoč ton gumijastega odpada ali 60 tisoč ton na delovni dan. Glavni izvori nastajanja večjih količin izrabljenih avtomobilskih gum so vsekakor vulkanizerji, saj ustvari letno okrog 300 slovenskih vulkanizerjev in 100 pooblaščenih avto-serviserjev 13 tisoč ton tovrstnega odpada: stare avtomobilske gume se kopičijo tudi pri predelavi izrabljenih motornih vozil in pri proizvodnji novih gum. Poleg tega, da bo imela Slovenija v prihodnje vzpostavljen sistem oddaje, zbiranja in predelave avtomobilskih gum, je pomembna tudi informacija: splošna obvez
nost lastnika izrabljenih avtomobilskih gum je, da plača stroške ravnanja z njimi. Torej tisti, ki gume kupi, bo moral poskrbeti tudi za njihovo odstranitev, kajti avtomobilske gume ne spadajo na odlagališče komunalnih odpadkov; leta 2004 ne bo več mogoče na odlagališčih odlagati celih obrabljenih avtomobilskih gum, leta 2007 pa tudi ne razrezanih izrabljenih gum.
Dovoljenja za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum že imajo od marca letos štiri podjetja: ALPETUR BANDAG Škofja Loka, PROTECTSERVIS Šentjur pri Celju, EKOGUM Ljubljana in WOLF Cankova.
Bernarda Balažič Peček ■
Po besedah predstavnikov Radenske bi bilo nesmiselno načrtovati razvoj zdravilišča Rimska čarda prav sedaj, ko se prodajata obe gostinsko-turistični družbi. Je pa res, da so svoj delež v obliki vrtine že bili pripravljeni ponuditi v odkup potencialnim investitorjem, vendar teh kljub govorjenju še vedno ni, oz. če bi bil projekt Rimske čarde tako dober, bi se investitor že našel.
ARCONT in recesija
Zavidajo jim celo Dunajčani
»Pred kratkim so nam partnerji z Dunaja priznali, sicer neradi, da smo i/ nekaterih primerih veliko bolje organizirani in uspešnejši kot oni, je povedal direktor ARCONT-a Branko Kurbus
riza, ki so jo začutili septembra, je sicer minila, vendar pa je bila kljub preplahu še kako dobrodošla, saj je ponovno zbudila pozornost prodajnih služb. Čeprav se je svetovna gospodarska recesija dotaknila tudi gornjeradgonskega podjetja, bodo v letošnjem letu izdelali 7665 enot (lani več kot 9 tisoč), kar je toliko kot leta 2000. Pričakovana realizacija bo v višini 4,5 milijarde tolarjev, dobiček pa približno enak kot lani. 94 % svojih izdelkov izvozijo v tujino, zato pa jih močno moti, da jim država na račun uvoznikov jemlje ekstra dobiček. Kurbus je to svojo trditev utemeljil z naslednjimi številkami: v 11 mesecih se je tečaj evra povečal za 3,9 %, cene pa so porasle za kar 7,6 %.
V letošnjem letu jih je kriza streznila, zato za naslednje leto ne načrtujejo večjega porasta, ampak se bodo držali letošnjih številk, bodo pa pripravljeni na odstopanja in se jim sproti prilagajali. Letos se je tudi spremenila lastniška struktura ARCONT-a: LKW Walter IMMO-Real je še vedno večinski lastnik s 54,9 %,
elotna prodaja pijač Radenske, d. d., v letu 2002 znaša 144 milijonov litrov; pri tem je prodaja pitne vode porasla za 45 %, mineralne vode za 0,2 %, delež prodaje pijač na tujem trgu pa se je povečal za 36,7 %. Nasprotno se je prodaja brezalkoholnih pijač še bolj zmanjšala kot leto prej, saj je letošnja prodaja manjša za 13,5 %• Kljub temu bodo dosegli 9,8 milijarde tolarjev čistega prihodka in je za 3 % večji kot leto prej pa tudi dobiček bo na ravni lanskega leta (lani ob istem času so napovedovali 700 milijonov čistega dobička).
V Radenski, d. d., je še vedno 444 zaposlenih in z letom 2002 so nadvse zadovoljni, saj so dobri rezultati plod načrtnega dela. Niso zadovoljni le z močnim zmanjšanjem prodaje brezalkoholnih pijač za 13,5 %. Generalni direktor Zlatko Hohnjec je tako-le komentiral razmere: »Radenska pač vztraja pri visoki kakovosti, kakovosti pa ni brez, višjih cen. Trgovske znamke z izredno nizkimi cenami s podobnim-imenom, kot ga imamo mi, prevzemajo del tega trga. Te ugotovitve so tudi osnova za strateški načrt za leto 2003. V tem načrtu je zapisano, da bodo
Kapitalska družba je drugi največji lastnik s 26 %, namesto odškodninske družbe pa je postal tretji največji lastnik INFOND PID, d. d., Maribor z 8,5 %. Nekdanji zaposleni imajo 8,1% delež, zaposleni 1,9 % in prvi pokojninski sklad Kapitalske družbe 0,4 %.
Produktivnost je v letu 2002
Na tiskovni konferenci Radenske so sodelovali Milan Verdev, Borut Premzl, Zlatko Hohnjec, Gorazd Šetina in Milan Hojnik. Zlatko Hohnjec (Radenska, d. d.) je povedal: »Prodaja 100 % lastniškega deleža Radenske, d. d., i/ Zdravilišču Radenci in Radenski Zvezda Diana poteka, vendar pogovori še niso končani. Sava je opravila skrbni pregled poslovanja obeh družb in na osnovi tega pričakujemo njihovo ponudbo, l/se je odvisno od tega, kakšna bo njihova ponujena cena.. Je pa res, da je Sava najresnejši ponudnik.«
v naslednjem letu povečali prodajo pijač na 151,5 milijona litrov, in sicer pitnih vod za 28,3 %, mineralnih vod za 4,8 % in
ponovno porasla, vendar so ti skoki letos manjši kot v preteklih desetih letih. Kljub temu še vedno spadajo med visoko produktivne izdelovalce zabojnikov v Evropi. Konkurenčnost na evropskem trgu je odvisna od stroškov oziroma potrebnih ur za izdelavo zabojnika. Če so leta ’90 porabili za en zabojnik 125 ur, porabijo letos za eno bivalno enoto 56 ur. Kljub uspešni materialno intenzivni proizvodnji v našem podjetju pa ugotavljamo, da plače v naši manj razviti regiji zaostajajo za drugimi razvitimi za več kot 40 %, je povedal Branko Kurbus. Delavci ARCONT-a dobivajo plačo redno, brez zamud, že četrto leto pa dobijo redno plačilo tudi dobavitelji in nasploh veljajo za odličnega plačnika. S
brezalkoholnih pijač za 0,3 %■
Pomembnejša informacija je tudi priprava projekta invalidskega podjetja z določenim
tem se lahko pohvali le malo podjetij! Letos so povečali tudi proizvodne površine, tako da imajo ta čas skupno 8 hektarjev zemljišča in 18.354 kvadratnih metrov proizvodnih hal ter 3-839 kvadratnih metrov pomožnih pokritih prostorov. Vseh zaposlenih decembra 2002 je 428 in največja vrlina gornjeradgonskega podjetja so prav »človeški viri«. Na tem področju oz. izobraževanju lastnih kadrov tudi največ delajo, kajti izobrazba je le eden od temeljev, v razvoj pa je treba na svojem delovnem mestu vložiti tudi vso svojo energijo in znanje.
Namesto novoletnih čestitk bodo zbrani denar podarili v obliki oken in vrat družini na Goričkem.
Bernarda Balažič Peček ■
programom (program izdelave nosilk, za kar bodo preusmerili del proizvodnje), ki ga bodo lahko razširili tudi za potrebe zunanjih uporabnikov. S specializacijo nalitja proizvodov na posameznih linijah in povečanjem serije nalivanja bodo zmanjšali stroške in racionalizirali poslovanje. Z istim namenom naj bi del prodajnih količin, ki so manjše in pogostejše, preselili v Vital Mestinje, kjer bo proizvodnja zaradi tega cenejša, distribucija pa bo potekala prek Radenske.
V letu 2003 se predvideva tudi uvedba koncesij na izkoriščanje naravnih virov, ki bodo poslovanje Radenske zaradi številnih vrtin slatinske in termalne vode dodatno obremenile. Pričakujejo, da bodo morali državi in občini plačati od polletja dalje okrog 100 milijonov tolarjev. Le malo manj kot to pa bo treba odšteti tudi za odstranjevanje od
padne embalaže.
Sicer pa načrtujejo tudi v letu 2003 uvajanje novih izdelkov in opuščanje tistih, ki niso prodajno in profitno zanimivi. Več pozornosti bodo namenili gastronomiji z izdelki v majhnih kosovnih polnitvah.
Selitev polnjenja brezalkoholnih in drugih pijač manjših količin v Vital Mestinje (direktor tega podjetja je eden od svetovalcev Zlatka Hohnjeca) ima lahko tudi negativne posledice, zato delavci v Boračevi pričakujejo, da bodo zaradi ohranjanja dobrih odnosov tudi iz Pivovarne Laško in Vitala Mestinje del polnjenja velikih količin preselili v Radensko, kjer so opremljeni z najsodobnejšimi polnilnimi linijami visokih zmogljivosti.
Bernarda B. Peček ■
VESTNIK 19- december 2002
GOSPODARSTVO
Radenska Zvezda - Diana
Utrujena boginja lova
Soboško gostinsko-turistično podjetje razmišlja predvsem o prodaji objektov in manj o investicijah
Borut Premzl, direktor Radenska Zvezda - Diana: Kot veste, je regija v težki gospodarski situaciji in je po vseh merljivih kazalcih na zadnjem mestu v Sloveniji ... Foto: BBP
ežko je verjeti, da nekdo, ki ima lokale na najboljših lokacijah v središčih mesta, ne more doseči pozitivnega poslovanja. Še posebej, če se ukvarja z gostinsko dejav-
nostjo. Pa je tako. Soboško podjetje Radenska Zvezda - Diana, ki zaenkrat še spada v delniško družbo Radenska in pri svoji promociji uporablja tri srca, bo tudi letošnje leto sklenilo z večdesetmilijonsko izgubo. Če bi obstajala samo družba Diana, bi poslovala naravnost odlično, z vsemi drugimi neuspešnimi gostinski obrati in posledicami slabih poslovnih odločitev v preteklosti pa so vsi skupaj na »črni listi«. Ne splača se oživljati Čarde, ne splača se vztrajati pri ponudbi v Prekmurskem hramu, tako kot je bilo v začetku zamišljeno, ne splača se obdržati Kolodvora ... Če je razlog samo denar, se ne splača prav nič!
Sam hotel Diana, ki se je po besedah direktorja Boruta Premzla spremenil iz »mestne in tranzitne« točke v izletniško, je v letu 2002 posloval pozitivno in pokriva stroške kreditov in večjo amortizacijo iz naslova investicije. Pričakovanja so se torej uresničila, saj so si od obnove Hotela Diana zares veliko obetali; temeljito so ga obnovili pred več kot letom dni in ponudili trgu 97 na novo opremljenih hotelskih sob. Najprej je bila na vrsti kavarna, ki so jo spremenili v prireditveni prostor z zmogljivostjo petsto obiskovalcev. Nato so
Segrap zgradil nov poslovno-stanovanjski objekt
Vrednost naložbe tristo milijonov tolarjev
obnovili vhod in recepcijo hotela, dvigalo in slaščičarno - kavarno; vse kaže, da je bil družabni in kavarniški prostor, kakršnega so ustvarili arhitekti ob prenovi Diane, v Murski Soboti več kot potreben.
Vrednost omenjenih investicij v družbi Radenska Zvezda Diana je znašala kar 5 milijonov DEM, od tega so najeli za 1,6 milijona mark posojila. Drugače pa je s preostalo gostinsko ponudbo. Zanimiv je podatek, da je od 2,5 milijarde sit prihodka polovico ustvarila trgovska dejavnost podjetja. Zakaj gre njihove-
mu gostinskemu delu tako slabo, ko pa so nekatere gostilne oziroma lokali z atraktivno ponudbo vseeno polni. Borut Premzl trdi, da je za 40 milijonov »negativnega učinka« razlog naslednji: »Kot veste, je regija v težki gospodarski situaciji in je po vseh merljivih kazalcih na zadnjem mestu v Sloveniji. Padec je občuten pri vsakodnevnem prometu v enotah, izgubili pa smo prav tako delež pri kete-ringu oz. kuhanju malic za
V družbi Radenska Zvezda - Diana poskušajo zaposlene spodbuditi h kreativnemu reševanju problemskih situacij in dovzetnosti za spremembe, ena najpomembnejših nalog pa je izobraževanje. Dobri kadri in dobra ponudba so pogoj za kakovostno gostinsko ponudbo. Foto: Nataša Juhnov
znanega kupca ... Eni so posel izgubili, drugi so ga pridobili, kajti ljudje morajo imeti malice, pa tudi pije se ne (veliko) manj kot prej. Torej so osnovni razlogi nekje drugje: ponudba, kader, postrežba.
Že lani ob koncu leta so napovedali, da bodo v Diani preuredili sedaj neizkoriščene prostore v zabaviščni park za mlade. Tako naj bi v spodnjih prostorih (Pinki) uredili sodoben disko za mlade, v gornjem nadstropju pa
nočni klub ož. Havana klub. Tokrat o teh investicijah nihče ne govori (ob izgubi si pač ne morejo privoščiti investicij, čeprav bi bile nujne, ampak čakajo na novega lastnika in sveži kapital), ampak so (spet) napovedali, da bodo »morebitne nove investicije koncentrirane predvsem v infrastrukturo podjetja - obnova picerije, sprememba namembnosti diska, rekreacijske storitve«.
Bernarda Balažič Peček ■
Prostori Elga še nimajo kupca
udi na ponedeljkovi, tretji dražbi nepremičnega
premoženja vidonskega podjetja Elgo s proizvodnjo v Ljutomeru v stečaju niso uspeli .prodati, zato bo stečajni upravi
telj mag.
Milorad Vidovič na mur
skosoboškem okrožnem sodišču vložil predlog za razpis četrte dražbe. Izklicna cena bo 40 odstotkov ocenjene vrednosti, kar je toliko, kot je stečajni upravitelj že prejel najvišjo ponudbo enega od zainteresiranih kupcev. Za nakup premoženja se je namreč zanimalo več interesentov, nekaj jih je tudi že dalo svojo ponudbo, zato stečajni upravitelj pričakuje, da bo premoženje prodano na naslednji dražbi. Gre za dva tisoč kvadratnih metrov novejših proizvodnih prostorov na zanimivi lokaciji v Ljutomeru. Zaradi predpisanih časovnih rokov od objave pa do dne dražbe bo nova dražba
najverjetneje v januarju.
Stečajnemu upravitelju pa je že uspelo prodati nepremično premoženje, torej stroje, materiale in nedokončano proizvodnjo. Kupec je prišel iz Revirjev, za kupljeno pa je odštel 16 milijonov tolarjev. V stečajnem postopku je stečajni upravitelj priznal za 293 mi- I lijonov tolarjev prijavljenih terjatev, 114 milijonov pa prerekal. Glede na možnost prodaje premoženja stečajnega dolžnika bo poplačilo upnikov skromno.
M. H. ■
V hiši socialna služba, urad za delo in sedem varovanih stanovanj
b krožišču v Prešernovi ulici v Ljutomeru je odprl Segrap novozgrajeno poslovno stanovanjsko stavbo, veliko 1420 kvadratnih metrov. Naložba je stala okoli tri-
sto milijonov tolarjev, dokončali pa jo bodo z ureditvijo prostora za osemindvajset parkirišč v trikotniku med reko Ščavnico, Prešernovo ulico in spomenikom v vrednosti osemnajst milijonov tolarjev.
Investitor nove poslovno-stanovanjske stavbe v Ljutomeru je podjetje Segrap.
V poslovno-stanovanjskem objektu bodo dobili prostore Center za socialno delo, služba Zavoda za zaposlovanje, Zavarovalnica Triglav, podjetje za opravljanje geodetskih storitev Mera, d. o. o., iz Ljutomera, podjetje Elkom in še nekateri manjši najemniki. V stavbi je tudi sedem varovanih stanovanj, o nakupu katerih se investitor ta čas pogovarja z nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odločitve o nakupu bo sklad sprejel še letos, v njih pa bodo upokojenci lahko
imeli popolno oskrbo iz sosednjega Doma starejših občanov. Še letos pa bodo nove prostore zasedli drugi kupci ali najemniki prostorov. Med večjimi najemniki z možnostjo nakupa po pogodbi sta Center za socialno delo Ljutomer in podjetje Mera, drugi pa so sklenili kupoprodajno pogodbo.
Ker je podjetje Segrap letos zgradilo že petinpetdeset stanovanj,je samo organiziralo tudi službo za upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov.
M. H. ■
SUPERMARKET Beltinci
blagovnica RAVENKA Beltinci
SUPERMARKET Lendava
ŽIVILA
DVAKRAT DO
V naših novih in prenovljenih
agrooprema
Lendava
O


8
(IZ)BRANO
19. december 2002 ■MK
Janoš Voroš, dr. med, je po nekajletnem vztrajanju postavil na noge projekt nujne medicinske pomoči, kljub zapletom na »višji« ravni.
Miran Celec, vodilni slovenski rock bobnar, prenaša svoje znanje na mlade bobnarje.
Andrej Grenčer, veleposlanik na Madžarskem, meni, da je podpora slovenske javnosti NATU med drugim upadla tudi zaradi tega, ker Slovenija ni dobila povabila že v Madridu.
Mirko Šabjan, direktor soboške Komunale, kljub visoki najemnini za grobove ne more urediti videza soboškega pokopališča in mrliške vežice.
Lojze Filipič, enolog v Radgonskih goricah, upa, da bo grozdje na trti še vzdržalo poldrugi mesec.
Ivan Markoja župan Od-ranec, poudarja, da bodo vlagatelji v obrtni coni dobili žemljišče v uporabo brezplačno, plačali bodo le komunalno opremo parcele.
Novosti obveznega zdravstvenega zavarovanja
Ukinjene zdravniške komisije
Zavod prevzema večji del denarnega nadomestila
■ novim letom bodo začele veljati nekatere pomembne spremembe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki jih prinašata tako dopolnjena zdravstvena zakonodaja kot nov zakon o delovnih razmerjih. Slednji pomembno spreminja področje nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodb, ki niso povezane z delom, spremenjen Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pa ukinja zdravniške komisije, ki so doslej pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje odločale o določenih pravicah zavarovancev, to delo pa bo namesto njih opravljal »imenovani zdravnik«.
Pravica do nadomestila plače zaradi bolezni ali poškodbe na novo
Novi zakon o delovnih razmerjih na novo določa delitev obveznosti plačila denarnega nadomestila delavcu med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Po novem Zavod prevzema večji del bremena kot doslej. Novi zakon pravi, da delodajalec (tako kot doslej) izplačuje nadomestilo plače do trideset delovnih dni za posamezno odsotnost. Novost pa je, da se bodo začasne nezmožnosti za delo do trideset dni seštevale, in ko dosežejo skupno število 120 delovnih dni v koledarskem letu, plačilo nadomestila prevzame Zavod iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj delodajalcu povrne izplačano nadomestilo. Delodajalec delavca obvesti, na kateri dan mu bo izplačal 120 dni nadomestila, da potem delavec s tem datumom seznani osebnega zdravnika, ta pa ga napoti k imenovanemu zdravniku Zavoda. Zavod bo delodajalcu izplačano nadomestilo nad 120 dni povrnil le v primeru, če imenovani zdravnik Zavoda ugotovi, da je začasna nezmožnost delavca za delo utemeljena.
Zakon o delovnih razmerjih tudi določa, da"če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe v času do trideset delovnih dni ter trajajo prekinitve od ene do druge odsotnosti manj kod deset delovnih dni, dobi delodajalec za drugo in naslednje odsotnosti z Zavoda povrnjeno izplačilo nadomestila. Začasno nezmožnost za delo ugotavlja osebni zdravnik. To pomeni, da če je delavec zaradi bolezni ali poškodbe, ki pa ni povezana z delom, najprej doma na primer tri dni, potem pa po devetih dneh zaradi iste bolezni ponovno, od prvega dneva nove začasne nezmožnosti za delo nadomestilo delodajalcu povrne Zavod.
Krvodajalski dan je strošek obveznega zdravstvenega zavarovanja
Novost v zakonu o delovnih razmerjih je tudi, da bo nadomestilo plače delavcu za dan, ko prostovoljno daruje kri, v višini sto odstotkov strošek osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Delodajalci bodo za svoje delavce, ki so bili odsotni z dela zaradi darovanja krvi Zavodu, predložili
ob refundacijskem zahtevku še potrdilo o darovanju krvi, ki ga izda Zavod RS za transfuzijsko medicino, in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače.
Ob tem pa je pomembno poudariti, da se novosti, ki jih prinaša zakon o delovnih razmerjih, nanašajo samo na delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem in ne veljajo za samozaposlene, torej za kmete, samostojne podjetnike, samostojne kulturne delavce in druge. Osnovne informacije o pravici do nadomestila plač so zavarovancem dostopne tudi po avtomatskem telefonskem odzivniku Zavoda na telefonski številki 01/307 73 00, in sicer v okviru poglavja 5 in 6.
Po ukinitvi zdravniških komisij bo njihovo delo opravil imenovani zdravnik
Spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in
ZDRAVJE
Zdrava in sproščena mladost brez cigarete
® RAZVOJ
ZA BOLJŠI JUTRI
Kajenje ima velik vpliv na prezgodnjo umrljivost, obolevanje in s tem na kakovost našega življenja. Škodljive posledice kajenja so za kadilce že dolgo dokazane in dobro znane. Obširne raziskave pa so v zadnjih letih potrdile tudi škodo, ki jo čutijo pasivni kadilci. Ta dejstva gredo mnogokrat mimo nas in nanje radi pozabljamo.
Marketinški pristop tobačnih proizvajalcev pri oglaševanju cigaret žanje plodove tudi pri nas. Novejše raziskave o kajenju so namreč pokazale, da s kajenjem eksperimentira več kot tretjina slovenskih mladostnikov, redno pa kadi manj kot četrtina učencev srednjih šol. Ta podatek velja tudi za Pomurje. Glede na prejšnja leta se je znižala tudi starostna meja začetka kajenja tobaka. Tako ne moremo mimo dejstva, da bo imel mladostnik v družbi, ki sprejema kajenje kot nekaj normalnega, več možnosti, da se bo tudi sam razvil v kadilca. Če pa bo izoblikoval zdrave življenjske
zdravstvenem zavarovanju pa se nanašajo na postopke odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukinjene bodo zdravniške komisije, to delo pa bodo po novem opravljali imenovani zdravnik in zdravstvene komisije Zavoda. O čem torej odloča imenovani zdravnik? O začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko nadomestilo plače izplačuje Zavod, o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni, o napotitvi na zdraviliško zdravljenje, o zdravljenju v tujini ali upravičenosti do medicinsko tehničnih pripomočkov. O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda sklep, na katerpga se zavarovanec ali delodajalec lahko pritoži, s tem da pritožba ne zadrži njegove izvršbe. Pri-
navade, se bo tudi drugače odzval na pritiske kadilskega okolja.
Vzgoja za zdravje in s tem vzgoja za nekajenje mora povečati sposobnost mladostnika za izbiro zdravega življenjskega sloga. Dosedanja tradicionalna zdravstvena vzgoja je pogosto posredovala samo informacije. Tipičen primer so bile npr. kampanje proti kajenju. Vendar te kampanje niso primerno okrepile posameznikove sposobnosti za utemeljeno odločanje o lastnem zdravju in o zdravju v njegovi družini oz. skupnosti. Prav tako niso dovolj poudarjale pozitivne samopodobe, ki je osnova stališč ter življenjskega sloga v prihodnosti. Pristopi k vzgoji za nekajenje morajo biti prilagojeni razvojni in psihični stopnji ciljne skupine.
Eden zelo uspešnih pristopov k vzgoji za nekajenje mladostnikov je zdravstvenovzgojna akcija z naslovom Slovesna obljuba, katere avtor je Zveza slovenskih društev za boj proti raku s podporo Zavoda RS ža šolstvo.	>
Cilj te akcije je, preprečiti začetek kajenja pri učencih osnovnih šol.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota smo akcijo Slo
tožbo potem obravnava zdravstvena komisija, ki jo sestavljata dva zdravnika in pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda sklep, ki pa je dokončen. Zoper ta sklep je mogoča pritožba na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Drugačen pa je postopek pri pravici do nadomestila, pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih pravicah. O njih na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda in na drugi Direkcija Zavoda v Ljubljani.
Več informacij o postopkih je mogoče dobiti na že zapisani številki avtomatskega telefonskega odzivnika, in sicer v okviru poglavja 8 in 9-
Majda Horvat ■
vesna obljuba podprli in jo vključili v druge aktivnosti preprečevanja kajenja pri pomurskih mladostnikih.
Cilj vseh naših aktivnosti, ki smo jih tudi medijsko podprli in privabili k sodelovanju različne vladne in nevladne organizacije, je ZDRAVA IN SPROŠČENA MLADOST BREZ CIGARETE, ki je ena pomembnih osnov za zdravje mladih, pozneje odraslih Pomurcev. Ker je kajenje najpomembnejši vzrok smrti, ki ga lahko preprečimo, in eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, bolezni dihal in druge bolezni, bodo naše aktivnosti v Pomurju še naprej usmerjene v vzgojo za nekajenje.Tako vse bolj iščemo poti do boljšega zdravja in kakovostnega življenja. Zdravje postaja čedalje pomembnejša vrednota in pomemben kapital, ki bo prispeval k razvoju naše regije.
Zdenka Verban Buzeti, prof, zdravstvene vzgoje Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjetju za informiranju, d. d.. Ul. a. Novaka 13, Murska Soliola
Prejeli smo
M
Tihožitje na soboškem pokopališču!
orda čas ni najbolj pn meren, saj smo pred prazniki, ampak vam
vseeno pošiljam pismo in pr1' lagam fotografijo: Tihožitje na soboškem pokopališču. Ne vem, kako je na drugih pokopališčih, ampak mi imam0 korita za napajanje namesto vodnjakov. Najbolj me bob to, ker je to skrpucalo korito za napajanje živine (drugega imena si ne zasluži).
Namesto vodnjakov napajalniki za
živino.
Ne vem, zakaj so sploh delali taka skrpucala in zakaj jih še danes niso zamenjali z vodnjaki, ki bi si svoje ime tudi zaslužili.
Letno plačam za najemnin0 enojnega groba 2700 tolarjev-Na pokopališču je veliko grobov, in če to pomnožimo s povprečno ceno, ki je nekje 3200 tolarjev, dobimo lepe denarce. Kam gre ta denar, ne vem. Poti na pokopališču so res tlakovane, kako, pa je že druga pesem. Letos je postavljenih nekaj luči in to Je vse, Ne gre mi v glavo, zakaj potem plačujemo najemnino za grobove. Zanima me tudi, zakaj pla' čujemo tudi za tisti dan, dva, k° pdkojnik leži v vežici. Bog ne daj, da imaš pokojnika pozimi-Vežica je namreč hladna, kaj hladna, ledena! Nad vrati je velika reža, skozi katero piha. V vežici pa je le ena pečica, bolj v posmeh, kot da bi kaj ogrela. Tudi tla so ledeno hladna, da se pošteno namraziš in prehladiš.
Mislim, da so takšna vežica in vodnjaki kot napajalniki za živino velika sramota za tako lepo mesto, kot je naša zelena Murska Sobota. Dvomim, da še kje najdeš tako zapuščeno mrliško vežico. Je odgovornim to v ponos? Če je, potem naj dajo to na razglednice in turistične prospekte mesta Murska Sobota.
Pišem vam, ker bi javnost rada opozorila na to, od odgovornih pa me zanima, kaj nameravajo narediti, da bo bolje.
Lidija iz Murske Sobote •
VESTNIK 19. december 2002
(IZ)BRANO
Nujna medicinska pomoč Zdravstvenega Murska Sobota ima novo
Kadar gre za življenje
I’ .
Srečanje mladih vernikov Binkoštne cerkve
Pomen križa
Barometer

Ekipa nujne medicinske pomoči je v pripravljenosti štiriindvajset ur
lužba nujne medicinske pomoči je pri murskosoboškem zdravstvenem domu z delom začela pred osmimi leti in ves ta čas se je za boljše delo dopolnjevala tako kadrovsko kot z opremo. Sedaj je ekipo nujne pomoči, ki jo sestavljajo zdravnik, zdravstveni tehnik in šofer, mogoče poklicati štiriindvajset ur na dan, in to na številko 112, pred kratkim pa so dobili tudi novo najsodobneje opremljeno reševalno vozilo, ki so ga uspeli kupiti z izdatno denarno pomočjo donatorjev.

Preživetje ljudi je dostikrat odvisno od pravočasne in strokovne prve medicinske pomoči, zato je nujna medicinska pomoč mobilna zdravstvena služba, ki prihiti na pomoč ob nesrečah ali nenadnem zastoju srca, ko je potrebno oživljanje. Pri tem je ob strokovni usposobljenosti in opremljenosti zelo pomemben tudi čas, za človeka usoden pa naj bi bil daljši od dvanajstih minut. »Mursko Soboto uspemo pokriti v osmih minutah, čeprav nam je sedaj velika ovira železniška proga, v dvanajstih minutah pa uspemo priti tudi do okoliških vasi,« je povedal vodja službe nujne medicinske pomoči Janoš Voroš, dr. med. V oddaljenejših krajih pa seveda na pomoč najprej pokličejo zdravnika z bližnjih zdravstvenih postaj, saj je odzivni čas ekipe nujne medicinske pomoči na primer do Adri-janec ob lepem vremenu osemnajst minut.
V služni nujne medicinske pomoči dela enajst za to usposobljenih zdravnikov, predvsem mlajših, saj je delo stresno in zaradi psihične obremenitve od človeka terja določeno čvrstost in gotovost. Razen enega zdravnika delajo drugi tudi še v splošni ambulanti, kar je, kot pravijo zdravniki, dobro predvsem žara-
di ohranjanja strokovnosti. A za boljšo organizacijo dela bi bile potrebne kljub številni zdravniški zasedbi določene dopolnitve. Pred kratkim so sicer že uvedli delo zdravnika v pripravljenosti, ki v popoldanskem času opravi nenujne obiske na domu, kar je prej opravljala urgentna služba, še bolj pa bi jo razbremenili, če bi tudi v nočnern času delala dva zdravnika, za kar pa bi potrebovali še enega zdravnika. Sedaj je le eden, tako za delo v ambulanti kot na terenu.
Pomemben prispevek k dobremu delu nujne medicinske pomoči pa je tudi septembra uvedena dispečerska služba. Klice na pomoč sprejema zdravstveni tehnik, ki tudi presoja njihovo nujnost, klicatelju pa lahko daje tudi prva navodila, kako ravnati z bolnikom, dokler ne pride ekipa nujne pomoči. Pogovora mu ni treba prekinjati, saj ekipo pošlje na teren z zvočnim signa-
Vodja složne nujne medicinske pomoči pri Zdravstvenem domu Murska Sobota Janoš Voroš, dr. med.
lom, sporoči pa ji le osnovne informacije, ki jih pozneje lahko še dopolni. Ta sistem, ki so ga uvedli lani, se je izkazal za zelo dobrega, tako da so ga povzeli tudi drugod po Sloveniji.
Služba nujne medicinske pomoči murskosoboškega zdravstvenega doma pa ima tudi novo reševalno vozilo, ki po tehničnih lastnostnih sodi med najsodobnejša reševalna vozila, z vgrajeno medicinsko opremo pa tudi lahko že med prevozom spremljajo vse življenjske funkcije bolnika. S takšno opremo in usposobljeno ekipo nujne medicinske pomoči je možnost preživetja poškodovanca ali bolnika dosti večja, čas pa pridobijo tudi s tem, da z bolnikom, ki ga predajo v bolnišnično oskrbo, bolnišnični ekipi izročijo tudi izpisane vrednosti na
primer krvnegž tlaka, kisika v krvi, srčnega utripa in drugega.
Projekt vzpostavljanja služb nujne medicinske pomoči je v slovenskem zdravstvu začel nastajati pred dobrimi osmimi leti. Mesto urgentne medicine so takrat videli pri večjih zdravstvenih domovih z možnostjo organiziranja te službe, njen razvoj pa videli v selitvi prehospitalne zdravstvene oskrbe k bolnišnicam. To naj bilo leta dva tisoč petnajst. »Vendar moram povedati, da projekt precej kasni, saj se je v tem času zamenjalo nekaj ministrov, ki so imeli na način organiziranja službe nujne medicinske pomoči različne poglede in so bili zaradi tega vmes ustavljeni tudi viri financiranja za njeno širitev,« je pojasnil Janoš Voroš.
Majda Horvat ■
a bližajoče se božične praznike se pripravljajo tudi mladi v Binko-štni cerkvi, ki so se to soboto
zbrali v Murski Soboti. Kot verjetno veste, je v Pomurju okrog tristo vernikov, ki pripadajo Binkoštni cerkvi, in šest sakralnih objektov, kjer se verniki zbirajo.
Okrog sto mladih se je tako zbralo v murskosoboški binkoštni cerkvi, kjer so pripravili mladinski verski program s sodobnimi krščanskimi pesmimi, ki so jih izvajali mladi sami, ki sodelujejo pri raznih pevskih zborih. Pripravili so tudi kratko dramo, v kateri so prikazali iskanje smisla življenja mladih. Tukaj so imeli mladi možnost, tudi sami povedati kaj o svojem pogledu na življenje in na to, kako je lahko krščanstvo ne samo religija, ampak tudi praktična pot v iskanju smisla življenja. Glavna tema večera pa je bilo iskanje odgovora na vprašanje: »Kaj pomeni križ?« Kratki nagovor o tem je imel Srečko Kranjc, pastor Binkoštne cerkve v Mariboru, ki je tudi odgovoren za delo z mladimi. Kot je poudaril, ima ta simbol za različne ljudi različen pomen. Nekaterim pomeni smrt in vojne, drugim le modni dodatek, tretjim pa religijo. In kot takšen naj bi pomenil križ v krščanstvu končno poslanstvo tistega, ki se je žrtvoval za grehe ljudi in na rojstvo katerega se v tem času pripravljamo.
C. K.«
Zaran Kovač, direktor VURS-a, molči in s Svojimi ukrepi na ptujskih in bohinjskih progah počasi utaplja v mleku soboško in vipavsko mlekarno. Zanimivo, da mlečne proge Ljubljanskih mlekarn in mlekarn, povezanih s to mlekarno, niso več na udaru.
Zlatko Hohnjec, generalni direktor Radenske, seli del polnjenja pijač iz Radenske v Vital iz Mestnja in je pred koncem prodaje zdravilišča in Diane - Zvezde.
Se enkrat o »nemiru« na SPTS M. Sobota
Branko Kurbos, direktor ARCONTA, ugotavlja, da je država še vedno bolj naklonjena uvoznikom kot izvoznikom. To je ponazoril s tečajem evra, ki se je v 11 mesecih povečal za 3,9 %, cene pa so porasle za kar 7,6 %.
Odranci:
Čistilni servis ali cesta
Ravnatelj SPTŠ M. Sobota je držal obljubo glede podpisa sporazuma, s katerim je bila zagotovljena zaposlitev delavcem čistilno-hišniške službe pri novem delodajalcu
Vse pripravljeno za rekord
C*3n ot smo že poročali, se I je Društvo žena Odran-EJlS ci odločilo, da bodo pripravile članice za božič in novo leto nekaj posebnega, kar bo po vsej verjetnosti zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov.
Medtem je že skoraj vse pripravljeno za postavitev okrog 8 metrov visoke jelke, na katero bodo obesili 425 zvončkov in 1606 drugih različnih okraskov, izdelanih iz koruznega ličja. Zvončki bodo simbolizirali vse odranske hiše oz. domove, okraski pa vsakega krajana, ki ima stalno prebivališče v Odrancih. Česa takega skoraj zagotovo ni naredil še nihče. Osrednji dogodek bo to soboto (21. decembra ob 13.00). Prišel bo tudi Božiček, in obdaroval otroke.
J. G. ■
e že res, da ima vsaka zgodba najmanj dve ali več plati. Odvisno je pač, kako si kdo stvari razla
ga, kaj je po njegovem prav, kaj ni, kaj je resnica, kaj napaka, kaj zavajanje...
V prejšnji številki našega tednika smo skušali kar se da korektno povzeti pripoved (podkrepljeno s pisnimi dokumenti) skupine sedmih delavcev čistilno-hišniške službe na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, ki so 6. novembra (v Vestniku smo pomotoma zapisali, da se je to zgodilo še pred podpisom sporazuma med šolo in čistilnim servisom) dobili obvestila, da jim bo 15. novembra 2002 prenehalo delovno razmerje na šoli, že naslednji dan pa da jih bo prevzelo v delovno razmerje za nedoločen čas podjetje oz. čistilni servis PRAH&TEAM iz Murske Sobote. Nato so jim 11. novembra ponudili v podpis tudi sporazum o datumu sporazumnega prenehanja delovnega razmerja na šoli in zaposlitvi pri novem delodajalcu. Ker tega sporazuma niso hoteli podpisati, so
14. novembra prejeli sklep o prehodu.k novemu delodajalcu, še isti dan pa so delavci vložili ugovor zoper izdane sklepe na Svet šole SPTŠ M. Sobota, ki je delno ugodil pritožiteljem.
Ravnatelj šole Ludvik Sukič nam je po izidu članka navedel nekatera dejstva, ki so po njegovem nekoliko drugačna, kot je bilo zapisano glede vsega tega. Tako po njegovem ne drži, da bi bil podpis sporazuma o prevzemu delavcev 16. novembra, ampak se je to zgodilo še isti dan, ko so delavcem poslali obvestila. To svojo trditev je podkrepil tudi s pisnim dokumentom, na katerem je res naveden datum 6. november 2002 (v nadaljevanju članka smo tudi mi navedli ta datum kot pravilen). Nadalje je ravnatelja motila navedba v prispevku, da zaradi sporazumnega prenehanja delovnega razmerja in zaposlitve pri novem delodajalca med drugim ni bilo treba zagotoviti odpravnin, saj se le-te »v inštitutu prevzema ne izplačujejo, ker nismo dali nobenemu delavcu odpovedi in niso bili razporejeni kot presežni dela
vci; napotili smo jih k novemu delodajalcu in ne na zavod za zaposlovanje«. Tudi v članku smo glede odpravnin pisali zgolj kot pojasnilo oz. dejstvo. Glede odgovora Sveta šole SPTŠ M. Sobota, ki je delno ugodil pritožiteljem, pa res ni šlo za to, da bi svet šole spremenil vsebino sporazuma, kot se da sklepati iz objavljenega članka, ampak se je ugoditev nanašala samo na upoštevanje pravilnega datuma. V sklepu (ne v našem prispevku) o prehodu delavca oz. delavke k novemu delodajalcu je bilo namreč pomotoma zapisano, da jim preneha delovno razmerje na SPTŠ z dnem 15. 11. 2002.
V nadaljevanju istega sklepa, v 2. točki, je bilo namreč navedeno, da bo točen datum prenehanja delovnega, razmerja določen z ugotovitvenim sklepom, ki bo izdan po dokončnosti tega sklepa in najkasneje do 06. 12. 2002. Dejansko so bili ti sklepi izdani že 2. decembra. Pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu pa šest delavcev (pet čistilk in hišnik) ni želelo podpisati, torej so rajši ostali brez službe. Či
stilke so na sestanku, ki ga je 4. decembra sklical Sindikat zavoda SPTŠ, izjavile, da se ne strinjajo z razporeditvijo na delovno mesto zunaj Murske Sobote, ker nimajo primernega voznega sredstva, hišnik pa je ugovarjal razporeditvi na mesto čistilca, čeprav naj bi v bistvu opravljal dela kot prej in za enako plačilo.
Ravnatelj Ludvik Sukič še poudarja, da je njihova osnovna dejavnost izobraževanje za 25 različnih poklicev, s čistilno-hi-šniško službo pa je bolje, da se ukvarja tisti, ki je za to dejavnost specializiran. To njihovo odločitev je podprlo tudi šolsko ministrstvo. Še isti dan, ko so delavci zavrnili podpis pogodb o zaposlitvi pri firmi PRAH&TEAM, je obvestil Inšpektorat RS za delo in zaprosil za izredni pregled na področju delovnih razmerij. Ta pregled je bil opravljen 9. decembra, in če bo morda ugotovljena napaka v postopkih, bo izdan sklep o zadržanju izvajanja sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Zaenkrat takšnega sklepa še niso prejeli.
Jože Graj ■
Milan Moreč, predsednik NK Mura, ponovno odlaga rešitev krize v NK Mura, za sedanji položaj je krivo vse, razen uprave. Ali bodo končno besede meso postale in bodo domači odpisani igralci dobili svojo priložnost?
Andrej Kalamar, arhitekt, je prejel prejšnji mesec prestižno mednarodno priznanje ar+d revije za arhitekturo Arhitectural Review iz Londona.
Prislužil si jo je s poslovnim objektom Lev v Ljubljani, podelitev pa je bila 28. novembra v danskem Design centru v Kopenhagnu.
10
INTERVJU
19. december 2002 ISIS
Pogovor za ta čas
Novo življenje za prerojene
Pro-Slovenija za partnersko razvijanje odnosov
P
red menoj je tretja številka Vrelca, revije, ki je začela izhajati letos, izdaja pa jo Pro-Slovenija, Novo življenje, Murska Sobota. V kolofonu je zapisano, da je krščanska revija, posvečena osebni duhovni rasti posameznikov in družin, urednica pa je magistra Pat-ty Davis. Preletim naslove člankov: Božje božično darilo za nas, Zdravilo proti strahu, Recept za mir, Kaj je radost?, Boste zamudili božič?, Družina v žarišču ... Kot avtorji so navedena sama tuja imena. Zasledim tudi elektronski naslov revije, pošljem sporočilo, čakam na pošto, a je ni. Potem pa, povsem po naključju, srečam Jožeta Časarja, ko prinese letak za koncert črnske duhovne glasbe ter modernih in tradicionalnih pesmih skupine The New Hope Band & Singers, in zvem, da je v »ozadju« revije prav on. Poznam ga kot (prejšnjega) pastorja Baptistične cerkve v Murski Soboti. Steče pogovor za časopis.
»G. Jože Časar, vi ste torej predsednik društva Pro-Slovenija in pastor cerkve Novo življenje?«
»Res je, večji del svojega življenja delujem v krščanskih krogih, kjer sem se srečeval z mnogimi ljudmi in spoznaval številne načine, na katere je mogoče aktivno sooblikovati svet okoli nas.
Društvo Pro-Slovenija ali društvo za partnersko razvijanje odnosov smo ustanovili z namenom, da na razne načine poskušamo vplivati na pozitivne vrednote življenja v družbi, v kateri živimo. Svoje poslanstvo opravljamo v obliki tečajev, delavnic, seminarjev in koncertov. Sodelujemo s sorodnimi domačimi institucijami in institucijami širom po svetu, ki so pripravljene pomagati Sloveniji. Smo popolnoma nepridobitno društvo in vse stvari delamo prostovoljno z enim samim namenom, da naredimo življenje ljudem lepše.«
»Kakšne oziroma katere projekte ste že izvedli ali pa jih še načrtujete?«
»V letu 2002 smo imeli kar nekaj projektov, ki so bili dobro obiskani. Vodili smo tečaj angleškega jezika v Murski Soboti in v Turnišču, imeli smo angleški kamp na Pohorju, kamor so pripeljali štirideset prekmurskih in petnajst ameriških najstnikov, ki so več dni preživeli skupaj ob športu, glasbi..., skratka druženju. Hitro so se ujeli, ob slovesu pa je bilo vsem težko, saj so se sprijateljili, naši otroci pa so se naučili precej angleščine. V spomladanskem času smo organizirali s pomočjo evangeličanske cerkve in kluba menedžerjev tečaj za me-nendžerje o osebnostnih vrednotah človeka. Jeseni smo pripeljali v Pomurje dva poslovneža iz ZDA, ki sta v izobraževalnem centru v Rakičanu predavala, kako postati uspešen podjetnik. V predbožičnem času pa smo gostili skupino tridesetih Kalifornijcev, ki so v imeli v štirinajstih dneh bivanj v Sloveniji deset koncertov, od teh štiri v Pomurju (Murska Sobota, Gornji Petrovci, Turnišče,
manj = vec
velika nagradna igra
Razkrižje, op. p.). Odmev je bil zelo zelo dober. Eden od županov mi je dejal: ,Lepo vas prosim, ne pozabite na nas!’.« »In kaj v društvu Pro-Slovenija načrtujete za leto 2003?«
»Vedno iščemo možnost, da dvakrat ali trikrat letno izpeljemo projekte tudi ,na zunaj’. Na ta način želimo ljudem preprosto pokazali, da smo tukaj in smo jim pripravljeni pomagati. Med drugim smo si zastavili cilj, da ob sredah zvečer vrata naše hiše v Industrijski ulici 2 odpremo za vse odvisnike, ki potrebujejo pomoč. V tem času izvajamo delavnice, v katerih ponujamo odvisnikom duhovno podporo pri njihovem osvobajanju od odvisnosti. Imamo ljudi, ki so se uspeli osvoboditi od drog, in njihove izkušnje, kako jim je to uspelo, so lahko koristne. Le s trdno voljo se je treba odločiti za novo življenje. Vsako sredo jih pride kar nekaj. Ni jih sicer še veliko, saj je to. sveža aktivnost našega društva. Letos poleti smo namreč imeli na obisku skupino iz Kalifornije, ki se v bližini San Francisca ukvarja izključno z odvisniki. Prišli so k nam pomagat in ponujat podporo mlademu zakonskemu paru, ki se hoče posvetiti temu delu.«
»Koliko članov šteje vaše društvo za razvijanje partnerskih odnosov Pro-Slovenija in kako financirate dejavnost?«
»Članstva nimamo evidentiranega na klasičen način, zato tudi ni članarine, ampak je vse na prostovoljni bazi, seveda na temelju duhovnih vrednot. Kot sicer izhaja iz statuta društva, hočemo izvajati oziroma graditi v ljudeh duhovne vrednote. Delujemo dve leti in pol. Na rednih srečanjih se običajno srečuje okoli petdeset ljudi, ob določenih dogodkih pa se zbere v naši hiši v Industrijski ulici tudi do osemdeset ljudi. Želimo pomagati družbi, okolju in izgubljenim ljudem, zato so vrata odprta za vsakogar. Iz te naše želje izhaja tudi način našega dela, pri katerem se posamezniki (glede na darove in sposobnosti) v nekem smislu specializiramo in izvajamo ctelo z ženskami, otroki, z mladimi ...
Kot društvo se financiramo sami, pri širše zastavljenih projektih, v katere so vključeni tudi tujci, pa si le-ti sami pokrijejo svoje stroške.«
»Kdo pa so tujci oziroma iz kakšnega okolja prihajajo?«
»Nekateri prihajajo iz raznih cerkva, ki imajo široko razvejene projekte različnih služb; drugi prihajajo iz različnih svetovnih misij, saj smo tudi s temi v dobrih odnosih (v Evropi je kar nekaj sedežev raznih svetovnih organizacij), in omogočeno nam je, da smo s prijateljskimi vezmi vzpostavili stike.«
»Delo društva in krščanske cerkve Novo življenje, ki ste jo prav tako ustanovili vi, sta najbrž povezana?«
»Ko se ustanovi neka cerkvena skupnost, ljudje mislijo, da je to nekaj tujega, nekaj uvoženega. Cerkev Novo življenje je ena od protestantskih cerkva. Širom
Jože Časar, pastor cerkve Novo življenje. Foto: N. Juhov
po svetu nastajajo samostojne cerkvene enote, ki se med seboj povezujejo in sodelujejo. So zelo popularne in dostopnejše za ljudi, ki izključujejo denomina-cijske kroge in se ne želijo vključevati v strogo hierarhične institucije s togimi pravili delovanja. Tako deluje tudi cerkev, ki se imenuje Cerkev na križišču, Cerkev v tej dolini... S pojmom cerkev, ki jo je ustanovil sam Kristus, je povedano vse. Je pa drugo dejstvo: gotovo da vsaka organizacija potrebuje določen red, posebej kadar nastaja in se razvija. Tako nastajajo tudi v cerkvi Novo življenje razne službe, ki pa so utemeljene na duhovnih vrednotah. In ravno v sestavi naše cerkve je duhovnost močno
Pravna država kot ulit plašč birokracije
aša pravna država je kot zelo dobro ulit zaščitni plašč državne birokracije in sodstva in dokler bo tako, je vsako glorifici-ranje pravne države in sklicevanje nanjo v imenu ljudstva, resnice in pravice, golo sprenevedanje, hinavstvo, vgrajena obramba oblasti. Pravna država je s svojimi predpisi kot korito mrhovinarjem. Bolj ko rinejo po njej, bolj se bohoti pravna regulativa, a njena resnična učinkovitost zato ni nič boljša. Le mrhovi-narstvo tako dobiva debelo kožo in se uči novih veščin manipuliranja.
Gre za primer in gotovo jih je še več takšnih. Zaradi tega, ker nimamo predpisa, ki bi natančno določal, kaj to je premična narava, je državni urad izdal
1.	novembra 2002 31. januarja 2003 šem prodajalcu injskih aparatov.
Partizanska 12,3503 Velenje
poudarjena. V društvu Pro-Slovenija pa seveda nimamo nobenih bogoslužij, ampak le v okviru cerkve Novo življenje. Tudi tu so vrata odprta za vsakogar. Vsak je dobrodošel.«
»Ste za vsebino nove cerkve, pobrali’ kaj iz že delujočih krščanskih cerkva?«
»Temelj delovanja Novega življenja je Sveto pismo. Slovenci smo privilegirani in imamo od polovice 16. stoletja prevod Svetega pisma v svojem jeziku. Smo med dvanajstimi narodi, ki so tako zgodaj dobili prevod. V njem ni nikjer specifično zapisano, kakšno mora biti srečanje vernikov, zato je posamezno vod-
gorenje
dobro zamisel
dovoljenje s pravico predelave odpadkov nekomu, ki sploh nima dovoljenja za predelavo gum in ki se tudi ni prijavil na državni razpis za pridobitev tovrstne koncesije. Na uradu pravijo, da če dovoljenja ne bi dali, bi prišlo do tožbe, pravdo pa bi izgubili.
Negativnega mnenja in tako svojega hrbta ne bi imeli s čim braniti, ker pač ni predpisa, to, da bi se branil z zdravo pametjo, lastno presoji ali s tem, kar so videla človeška čutila, pa pred sodiščem naj ne bi štelo prav nič. Četudi se uradnik o premičnosti naprave prepriča na lastne oči ali celo naroči, da jo lastnik, če je premična, postavi pod okno njegove pisarne, to očitno ne bi imelo nobenega smisla, ker ni paragrafa. Zato bo državni urad svoje odločitve v prihodnje zaščitil tako, da bo sestavil nov predpis in v njem natančno opisal, kaj to je premična naprava. In potem bo štelo samo tisto, kar je na papirju, in če bo zadeva prišla na sodišče, bo najprej mirno spal državni uradnik in potem še sodnik, ki bo razsodil, sklicujoč se na paragraf. Toda zelo malo verjetno je, da
stvo odgovorno, da dela tako, da je zanimivo za vsakega obiskovalca. Lahko rečem, da imamo tudi v naši cerkvi bogoslužje, dejansko pa gre za srečanje vernikov, ki pridejo z namenom, da se med seboj družijo; da skupaj pojejo krščanske pesmi in poslušajo sporočilo iz Svetega pisma. To beremo in ga razlagamo. Enkrat mesečno imamo tudi Gospodovo večerjo z zaužitjem kruha in vina kot simbola Jezusovega telesa in krvi. Podeljujemo ju tistim, ki so nanovo rojeni.«
»Novo rojeni? So se dali (ponovno) krstiti?«
»Krst je samo posledica„novega rojstva. - V tretjem poglavju Janezovega evangelija piše, da je teolog Nikodem prišel k Jezusu in ga vprašal, kaj mu je narediti, da bo rešen. .Treba se ti je nanovo roditi.' In veliki teolog ni razumel tega nasveta, pa je Jezusa vprašal, ali naj on, kot stari človek, spet gre v trebuh svoje matere...
Kar je fizično rojeno, je fizika; duhovno rojstvo pa je novo rojstvo.,Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh.’ Človek ima fizično življenje in duhovno življenje, ki je posledica novega rojstva, to pa se kaže v tem, da tisti, ki je včeraj kradel, danes ne krade več; tisti, ki je lagal, danes ne laže več; tisti, ki je bil včeraj odvisnik, danes to ni več... Gospodova beseda jih je prerodila. Torej so prekinili s svojim starim življenjem in se nanovo ,rodili’ Iz tega izhaja tudi naše ime Novo življenje.«
G. pastorju Jožetu Časarju sem se zahvalil za ta »alternativni« predbožični pogovor.
Spet imam pred seboj Vrelec s članki svetovno znanih teologov in tudi »naše« Patty Devis, ki zadnjih nekaj let z družino živi v Sloveniji, od lanskega poletja pa v vasi pri Murski Soboti. Je avtorica članka Zdravilo proti strahu. Niza znane svetopisemske dogodke o angelovem oznanilu Mariji, da bo rodila; Jezusovem rojstvu ... in tudi o naših vsakodnevnih skrbeh.
»Zdravilo proti strahu je videnje. Prav tako kot pastirji, moramo tudi mi oditi pogledat - oditi in videti Jezusa. To storimo tako, da pogledamo v Njegovo Besedo, v Sveto pismo. To storimo tako, da z Njim govorimo v molitvi. Zagledamo Ga z očmi srca. Verujemo vanj-Kajti prav ta Jezus, rojen pred davnim časom v hlevu, je današnji Odrešenik.«
Štefan Sobočan ■
se bo po tem še kdo zaletaval v ta zid. Iskalec lukenj v zakonih bo šel do naslednje, zaradi katere bo, še preden si bo birokratski aparat nataknil varovalni jopič, spet izigral pravno državo.
In sploh se je samozaščitniško ravnanje v državni birokraciji ugnezdilo v naš sistem kot zajedalec v telo. Na enem koncu ga obglaviš, pa se bo na drugem razbohotil v triglavega zmaja. Začne se v tistem spodnjem predalu, v občinah, s katerih noben papir, pa naj bo le navadno vabilo, ne gre na pošto, ne da bi imel podpis »najvišjega« in pečat. Da če bodo »frke«, se ve, koga prijeti. In tako z vseh državnih služb vse do ministrstev in potem sodišč. Slednja si pri svojem delu na pomoč kličejo strokovnjake s pooblastili, pri katerih potem naročajo morje strokovnih mnenj, s katerimi si ščitijo hrbet, kadar jim zmanjkuje paragrafov. Skoraj ga ni dejanja in ne odločitve v naših državnih službah, ki ne bi imelo zaščitniškega odevala.
Zato takšna pravna država, ki se nenehno vrti v krogu pisanja vedno novih predpisov, s katerimi krpa vrzeli šele takrat, ko si nekateri že mirno odmerijo pravico po lastni želji, zame ni vredna, da bi prisegala nanjo.
Majda Horvati
»■I 19. december 2002
KULTURA
11
Franc Zadravec: Slovenski
roman 20. stoletja
Drugi analitični del
oristen uvodnik po slovenskem romanu, ki ga je izdala Pomurska založba, ni pomemben le za stroko, ampak tudi za ljubitelje knjig, ki bodo odslej laže potovali med imeni in naslovi v knjižnicah in knjigarnah.
Znano je namreč, da slovenski bralci skoraj raje posegajo po velikih delih in uspešnicah tuje književnosti, razen kadar gre za domače dobitnike kresnika ali Prešernove nagrade, zato je upati, da bo postal s pomočjo obeh knjig dr. Franca Zadravca (prvi del je izšel leta 1997) slovenski roman zanje privlačnejši. Avtor se je namreč lotil še vedno najimenitnejše prozne zvrsti, ki je dosegla svoj vrh v 19. stoletju in bo najbrž ohranila priljubljenost tudi v prihajajočem, 21., kot najboljši in najprivlačnejši prikaz
Praznična prodajna razstava v Galeriji
Okrog dvajset članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je postavilo prejšnji teden v Galeriji na ogled okrog šestdeset slik in grafik, namenjenih za prodajo. Navzoče je pozdravil prejšnji predsednik društva Mirko Rajnar, ki je ponovno opozoril na probleme društva, ki se hoče enakovredno vključiti v kulturni prostor in pomagati predvsem mladim ustvarjalcem. Izkupiček razstave bo namenjen razvoju likovne umetnosti v regiji. Razstave in nakupa so se udeležili večinoma redni obiskovalci, ki so že navajeni tovrstnih nakupov, slike pa bo mogoče dobiti v redni komisijski prodaji tudi po zaprtju razstave - torej še vedno možnost, da si kupimo darilo ali obdarimo koga bližnjih z umetniško sliko. - B. B. L., foto: J. Z.
Predstavitev knjige

Ob dnevu zborovskega petja
a se desetega decembra praznuje dan človekovih pravic, je verjetno bolj znano kot to, da je ta datum namenjen tudi praznovanju mednarodnega dneva zborovskega petja. Med drugim so se slednjega spomnili tudi na Osnovni šoli Gornja Radgona in pripravili prireditev, ki je potekala ves dan.
Že dopoldne so se predstavili otroški zbori od prvega do četrtega razreda ter komorni in mladinski zbor njihove osnovne šole. Popoldne pa je, prav tako v prostorih osnovne šole, potekala predstavitev knjige avtorja Ivana Pšajda. Ivan je sicer doma na Ptuju, vendar ga
vseh razsežnosti človekovega bivanja v času in prostoru.
Dr. Zadravec slovenskega romana ne zasleduje po kronološkem zaporedju, poglavja v knjigi so razdeljena na posamezne analitične tematske sklope: Tirani in uporniki, Razdori in tesnobe, Biti svoboden ali ne biti, Ljubezen in čas, Avtobiografski/rodbinski obrazi, na koncu pa je dodanih še nekaj zanimivih sintetičnih razprav: Pogled na roman in na umetnostne straže, Zamisli o romanesknem junaku in nekaj njegovih obrazov, Smisel in nesmisel tujih besed/ jezikov v romanih.
Za nas pa bo gotovo najbolj zanimiv pogled na delež domačih avtorjev, zastopanih v knjigi. Teh je šest. Miško Kranjec je zastopan z dvema romanoma v različnih razdelkih. V razdelku Biti svoboden ali ne so predstavljeni Ferdo Godina z romanom Bele tulpike, Evald Flisar - Potovanje predaleč in Vlado Žabot - Nimfa. V razdelku Ljubezen in

mnogi poznajo kot namiznoteniškega trenerja in učitelja športne vzgoje na OŠ Gornja Radgona. Kot pravi, že skoraj trideset let piše ter zbira misli in aforizme, ki so plod vsakodnevnih situacij, doživetij in izkušenj. Vse to je do sedaj objavil v treh knjigah. Prva je imela naslov Izreki, druga Spoznanja, tretja, katere predstavitev je potekala ravno tega dne, pa Resnice. Tudi ta je prežeta z različnimi mislimi, ki jih, kot avtor sam pravi, lahko človek uporabi kot posvetilo drugemu človeku. Knjiga je izšla v samozaložbi, je pa imela ob svojem prvem dnevu dobro predstavitev, saj jo je bralcem priporočil tudi znani slovenski igralec in glasbenik, Gojmir Lešnjak -Goje, ki je sodeloval na predstavitvi in knjigo ob izzidu pospremil s kratkim kulturnim programom skupaj z učenci gornjeradgonske osnovne šole.
C. K. ■
čas najdemo Povest o dobrih ljudeh Miška Kranjca, v razdelku Avtobiografski/rodbinski obrazi pa spet Miška Kranjca - Strici so mi povedali, Milana Vincetiča Goreči sneg in Karoline Kolmanič - Ni sonca brez senc. Pri tem pa je treba še povedati, da so nekateri domači avtorji našli svoje mesto že v prvem delu: Branko Šbmen - Hoja po vodi, Feri Lain-šček - Namesto koga roža cveti, Vlado Žabot - Pastorala, Evald Flisar - Čarovnikov vajenec, potem še Bratko Kreft z romanom Človek mrtvaških lobanj in Miško Kranjec s štirimi romani.
V uvodni besedi pa dr. Zadravec pojasnjuje odsotnost avtorjev, ki bi v takšni knjigi morali biti, s konceptom, v katerem se je odločil za romane, ki jih je med seboj mogoče povezati v tematske sklope.
Knjigo je na zavihku predstavil prav tako znani literarni zgodovinar in teoretik dr. Matjaž Kmecl, ki je njen pomen v zaključku označil: »Skratka: zelo kompleksna interpretacijska monografija, utemeljena z obilnim trudom, poznavanjem in nadvse poštenim odnosom do literarnega besedila. Seveda pa ji dodaja posebno težo še literarna »kron-skost« predmeta razsikave, to je slovenskega romana v XX. stoletju.«
B. B. L. ■
Predstavitev slik in lutk Sabine Šinko
Podobe življenja v pravljičnem svetu
Razstavni prostor dopolnjujejo liki iz lutkovnin predstav.
lendavski sinagogi so odprli razstavo z naslovom Slike in lutke avtorice Sabine Šinko iz Lendave. Razstavljene so slike, lutke in scenografija ustvarjalke, ki je v javnosti bolj znana kot scenografinja in sorežiserka lutkovnih predstav lendavske lutkovne skupine Teater Pu-pilla. Otvoritev so pospremili z glasbenim nastopom Dorine in Dejana.
Šinkova, ki je imela doslej med drugim že samostojne razstave poleg domačega kraja še v Murski Soboti, Ljubljani in Moravskih Toplicah, je diplomirala na likovni pedagogiki Pedagoške fakultete v Mariboru. V uvodu razstave je zapisala: »Še sreča, da se človeškemu razumevanju nedoumljiva harmonija vesolja lahko približa vsaj v umetnosti'. Ta namreč ni svet dejanskosti, temveč svet iluzij, svetlobe, barv, čustev, idej in navsezadnje duha.« Gre za ustvarjalko, ki skozi pravljične podobe odslikava videnje sveta, ki je sicer najbolj blizu otrokom, vendar pa se ob njih tudi starejši pogosto spomnijo, da so bili nekoč otroci. Umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka je v predstavitvi svojih slikarskih del poudarila, da je »neomajna zvestoba lastnemu jazu neizčrpen vir navdiha samosvoje umetniške drže in
Dvoje novih knjig
udi prejšnjo sredo se je salon Murske republike v soboški Zvezdi napolnil: predstavili so namreč dvoje novih izdaj založbe Franc-Franc, in sicer zbirko krajših zgodb Lojzeta Štefaneca, dr., s pomenljivim naslovom Poslušalec in mladinsko delo Milivoja M. Roša Škrat Babilon, ki je izšla kot že tradicionalni novoletni knjižni dar za porabske Slovence.
Večino zgodb sem, kot je dejal dr. Štefanec, pobral iz svoje zdravniške prakse, vendar ne gre za dobesedni zapis, vmešala se namreč pisateljska domišljija, ki je obogatila tudi moje lovske pripovedi iz moje prve knjige. Moja knjiga prav tako ni zgodovinska, jaz sem bil le poslušalec in prisluškovalec ljudem, ki so razkrili svoje življenjske zgodbe iz časov, ki so jih zaznamovali s svojo temno ali vedrejšo platjo.
Milivoj M. Roš je predstavil svojo najnovejšo knjigo, ki je nastala na podlagi podlistka, ki je vrsto let izhajal v tedniku Porabje, kot zaokroženo celoto. Škrat Babilon, ki ga je v tej porabsko-slovenski knjigi likovno upodobil Sandi Červek, je tisti nagajivček, ki je zmeraj dobrodošel, ki prinaša sanje in dela dan lepši. To je knjiga, kot je dejal avtor, po kateri lahko posegajo tako mladi kot starejši bralci, knjiga, ki bo pomagala ohranjati slovenski živelj ob porečju reke Rabe.
Na sliki: Miran Korošec, urednik Štefanečeve knjige, Lojze Štefanec, dr., in Franci Just, ki je na istem večeru predstavil jesenski paket založbe.
M. V., foto: J. Z. ■
Izšel Veliki
svetovni
biografski leksikon
zanjo značilnih likovnih pristopov. Poln koloristični utrip, življenjskost in zasanjanost, vibracije in klasična dostojanstvenost se na poslikani svili prepletata enakovredno ... Osupljiva energija slik zaneti v nas nadvse bogate in morda poučne impulze, misli, ki govore o univerzalni človeški lastnosti. S svetlobo in radostjo se nam odpre in razkrije neizrekljiva lepota, ki napolni še tako lačno dušo.«
J. Ga. ■
Morske razglednice v soboškem gradu
Potapljaško društvo Murska Sobota je pripravilo v grajski dvorani projekcijo podvodnih fotografij z naslovom Jadranske razglednice, ki jih je posnel najboljši slovenski podvodni fotograf Borut Furlan. Ob projekciji je bila v preddverju še otvoritev razstave barvnih podvodnih fotografij, ki so bile predstavljene na evropskem festivalu mednarodne podvodne fotografije Vo-dan 2002 v Novi Gorici. Na ogled je okrog trideset čudovitih fotografij iz podvodnega sveta, poleg Furlana pa razstavljajo še Giuseppe Pignataro, Giovanni Vio, Giacomo Marchione, Alessandro Dodi, Adriano Moret-tin (vsi Italija), Mirko Zanni (Švica), Artur J. Telle (Španija), Werner Thiele (Avstrija) ter Irena Čok in Smiljan Zavratnik (Slovenija). - T. K.
Prvonagrajena fotografija Boruta Furlana, ki svojim posnetkom ponavadi ne daje naslova.
Med 5000 izbranci tudi Prekmurec
ri Mladinski knjigi je izšel Veliki svetovni biografski leksikon, obsežno avtorsko delo publicista ter pisca leksikonov in
slovarjev Igorja Antiča.
Vanj je, ob pomoči strokovnjakov za posamezna področja, vključil 5000 osebnosti posebnega pomena za razvoj in današnjo podobo sveta. Avtor je namenil sorazmerno večjo pozornost osebnostim iz dvajsetega stoletja, ki so v zavesti človeštva zasidrane močneje od tistih iz starejših obdobij. Zajemal je z vseh področij, tako tistih tradi-cionalnejših (znanost, umetnost, politika ...) kot iz »lahkotnejših« (šport, zabavna glasba, film ...), s tem da imajo osebnosti iž prvega sklopa svoje mesto zagotovljeno tudi v morebitnih poznejših, popravljenih izdajah, nekatere osebnosti minljivejšega pomena pa ga bodo v teh odstopile tistim, ki bodo takrat sijale svetleje. V obsežnem delu (1200 strani) je z zgoščenim pregledom življenja in dela predstavljenih tudi 76 Slovencev iz vseh obdobij naše zgodovine, med njimi tudi Prekmurec Milan Kučan, dolgoletni predsednik naše države.
D. Štefanec ■
_ 19- december 2002 f||HI
Ljutomerski župan Jožef Špindler se je ob otvoritvi nove Segrapove stavbe v Prešernovi ulici ob iskanju primernega imena očetovsko raznežil. »Ljutomerska lepotica, lepa spominčica ali kar Lucija,« je izbiral. Lucija pač zato, ker je bil dan otvoritve na dan sv. Lucije. Toda v njenih lepih nedrjih so si vsak s svojimi škarjami koščke traku odrezali kar trije, ob Špindlerju še Miran Blagovič, direktor Segrapa, in Franc Žnidaršič, državni podsekretar z ministrstva za delo, družino in socialo. Kateri več, bo pokazal čas. Foto: Trojica
Lepe želje...
V teh dneh bo upihnila prvo svečko draga vnukinja in nečakinja Gaja Tomšič iz Hrastnika. Da bi bila zdrava in ob vsem srečna in da bi zrasla v dekle in žensko. To so srčne želje - stare mame in starega očeta ter strica Damjana iz Šulinec.
Dragi Anemari Gumilar iz Murske Sobote za sedmi rojstni dan iskrene čestitke, veliko uspehov v drugem razredu, in derbi se še naprej dobro razumela s sošolci ter gradila prijateljstvo, na katerem sloni sreča - sestra Aleksandra in brat Matej.
Vesele božične praznike in srečno novo leto družim Sedmak in Senekovič! - Kdo? Uganite sami!
Vsem vaščanom Šulinec, še posebej pa Marjani Horvat in Irenci Serec iz Šulinec, ki sta nedavno od tega praznovali rojstna dneva, vse lepo pred bližnjimi se prazniki in srečno novo leto 2003 - člani Športnega društva Šulinci.
Dragi sestri Ivani Kaučič iz Lomanoš 20, ki praznuje 59. rojstni dan, iskrene čestitke in mnogo sreče pa tudi želja, da bi se še naprej tako lepo razumeli - brat Tonček z ženo Micko iz Gornje Radgone.
Družinam Svetec, Pondelek, Škerlak in Gašpar želimo v novem letu: srečo, zdravje in veselje. Lepe želje tudi Jolanki Novak -Marjana z družino s Črne na Koroškem.
Naša teta Ivana Kaučič iz Lomanošpraznuje rojstni dan. Čestitamo in želimo vse, kar si sama najbolj želi, hkrati pa tudi voščimo vesele božične in novoletne praznike - Tonček z ženo Veroniko in sin Daniel iz Gornje Radgone.
Trinajsti rojstni dan praznuje dragi vnuk Gregor Felkar iz Murske Sobote. Želim mu srečo, zdravje, veselje in vse lepo v nadaljnjem življenju. Enake želje tudi vnuku Danielu, kije praznoval osmi rojstni dan - moma z Goričkega.
Te dni je praznovala rojstni dan Kornelija Zamuda z Murskega Vrha 47. Obilo zdravja, družinske sreče in lepe praznike ter srečno novo leto 2003 - brat z družino.
Pomurec in Pomurka leta 2002
Murski val in Vestnik skupaj izbirata Pomurca in Pomurko leta. Medtem ko vsak poslušalec lahko glasuje le enkrat v desetih glasovalnih dneh (glasovanje bo potekalo od 19. do 30. decembra), v njem pa bo sodelovalo 400 poslušalcev, lahko Vestnikov! bralci pošljete neomejeno število glasovnic, ki smo jih objavili v prejšnji in današnji številki časopisa. Upoštevali bomo samo originalne glasovnice, ki bodo prišle po pošti do petka, 27. decembra, naslovljene na Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Pa še to: Letos smo se odločili, da bo skupno število glasovnic enega in drugega glasovanja enakovredno (na primer, če do-
Glasujem za:
Moj naslov:
Ime in priimek:
Naslov:____________
Kirurgi murskosoboške bolnišnice opravljajo zahtevne operacije ožilja Njihov učitelj je vrhunski kardiokirurg dr. Tomislav Klokočovnik
Rezultati operacij so odlični
novim letom bodo začeli delati v murskosoboški bolnišnici zdravniki ob osmi uri, temu pa se bo prilagodil tudi delovni čas vseh drugih služb. Tako bo zdravstvena nega začela z delom od sedmi uri, novemu delovnemu ritmu pa se bodo morali prilagoditi tudi v kuhinji, pralnici in sploh vsi zaposleni v bolnišnici. Spremembo delovnega časa zakon o zdravniški službi res določa samo za zdravnike, vendar ga uvajajo za vse službe tako zaradi usklajenosti dela kot prijaznejšega pristopa k bolnikom, saj jih tako več ne bodo budili ob petih zjutraj kot doslej.
Hkrati s prehodom na nov delovni čas torej bolnišnica uvaja še nekatere druge organizacijske spremembe, vse z željo, »zagotoviti strokovnost, stalnost in kakovost dela z bolniki, kot je bila do sedaj«, je povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar, dr. med. In med pomembnimi novostmi ali pridobitvami na strokovnem področju je gotovo opravljanje zahtevnih operacijskih posegov
operativnih posegov na velikih žilah tudi v murskosoboški bolnišnici pa pomeni, da bolnikom
na žilju, za kar sta se ob strokovni pomoči vrhunskega kardioki-rurga doc. dr. Tomislava Klokočovnika usposobila kirurga Jelko Čopi, dr. med., in Dražen Popovič, dr. med.
V regijski bolnišnici so doslej opravljali le preproste posege na perifernem venskem žilju, potreba po dejavnosti žilne kirurge pa jih je pripeljala do strokovnega izpopolnjevanja. Tako so pred kratkim uspešno opravili prvo operacijo vratnega ži-Ija, torej arterije, ki »oskrbuje« možgane, opravljanje zahtevnih
a občinskem svetu v Dobrovniku so izvolili člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik komisije je postal Ladislav Solarič, člani pa Ernest Preinšperger, Janos Hack, Filip Pucko in Ernest Bedek. Izvoljen je bil tudi podžupan. Za njegovo mesto sta prispela dva predloga, vendar oba z istim imenom. Tako madžarska narodnostna samoupravna skupnost kot župan Marjan Kardinar sta za podžupana predlagala Janosa Hacka, ki je že doslej opravljal to funkcijo. In tako bo tudi naslednji mandat, saj so ga soglasno potrdili tudi svetniki. Za člana v javnem zavodu Dvojezične osnovne šole Dobrovnik sta bila izvoljena Ladislav Varga in Ernest Bedek, za člana zavoda Zdravstveni dom Lendava
bimo 800 Vestnikovih glasovnic, bosta 2 vredni enako kot ena radijska). Ob razglasitvi rezultatov, ki bo na Silvestrovo, bomo tri poslušalce in tri bralce, ki bodo sodelovali v našem izboru, tudi nagradili.
^SEGRAPf
LJUTOMER
, tel.:
pa dr. Vilmos Vass.
Svetniki so dali tudi zeleno luč za revitalizacijo perutninske farme, ki jo je imel nekdaj v lasti Agromerkur. Sedaj je lastnik farme SKB-banka, od nje pa jo želi odkupiti Perutnina Ptuj. V devetih hlevih bi bilo 12 do 13 tisoč piščancev. »Farma bi tako prišla v roke dobremu gospodarju, ki bo sedaj neurejeno okolico spremenil v urejeno, poleg tega pa še poskrbel za nove zaposlitve,« je menil podžupan Hack. O želji za revitalizacijo so krajani Dobrovnika razpravljali že na zboru občanov, kjer so se slišali razlogi za in proti. Argument proti je bil v bistvu samo zaradi potencialnega smradu. »Nekaj smradu bo, o tem ni dvoma, vendar govorimo o najnovejši tehnologiji,« je dejal župan Kardinar. Občani so tako odločitev prepustili krajevni skupnosti in občinskemu svetu, ta dva pa sta se soglasno odločila, da podpirata revitalizacijo, vendar pod določenimi pogoji, kot je predlagal dr. Vilmos Vass: »Ker bo Perutnina Ptuj tudi koristila našo čistilno napravo in kanalizacijo, predlagam, da tudi ona plačuje določen delež za uporabo, saj bo imela poleg tega še nekatere davčne in druge olajšave.« Tako je občinski
ne bo treba več v čakalno vrsto v večjih zdravstvenih centrih, usposobljeni zdravniki pa bodo pri roki tudi ob nujnih, življenjsko odločilnih trenutkih.
Da sta kirurga domače bolnišnice dr. Jelko Čopi in dr. Dražen Popovič že postavila osnove dobre arterijske žilne kirurgije, je na tiskovni konferenci poudaril tudi dr. Tomislav Klo-kočvnik in dodal:»... z veseljem sem pripravljen priskočiti na pomoč in dvigniti raven žilne kirurgije tudi v Murski Soboti.« S svojimi kolegi je namreč šest let prihajal, kot je dejal, posta-
vljat na noge žilno kirurgijo v mariborski bolnišnici, že nekaj let pa se vrača tudi v svojo domačo, izolsko bolnišnico, kjer so z operacijski posegi že dosegli raven klinike. Dobre rezultate pa dosegajo tudi že v murskosoboški bolnišnici. »S temi operacijami, ki so jih izvajali vaši kirurgi, jaz sem bil samo asistent, smo dosegli odlične rezultate,« je povedal dr. Tomislav Klokočovnik. »Vsaka takšna bolnišnica, kot je vaša regijska, mora imeti tudi žilne kirurge, ki bodo pomagali ne samo vašim prebivalcem, ampak tudi nam, ki se vozimo mimo. Jaz se vedno vprašam, kaj če se mi v prometni nesreči zgodi, da mi bo kdo moral zašiti veliko žilo. Do Maribora ali Ljubljane ne bom prišel, zato tukaj potrebujemo kirurga, ki bo to operacijo lahko naredil.«
Razvoj žilne kirurgije so narekovale predvsem dolge čakalne dobe na Kliničnem centru in visoka stopnja obolevnosti na srcu in žilju, je povedal o razlogih za razvoj žilne kirurgije v murskosoboški bolnišnici Dražen Popovič, dr. med. »Razvili smo operacije, ki smo si jih zadali, to so operacije na aorti in operacije na ožilju vratu oziroma karotidi,« je še poudaril in izrekel upanje, da bo po enoletnem sodelovanju z dr. Tomislavom Klokočovnikom to teklo še naprej.
Zaradi pridobljenega znanja pa se bo odslej tudi murskosoboška bolnišnica lahko potegovala za določeno število od<sto petdeset razpisanih žilnih operacij.
®	M. IL ■
V Dobrovniku se bodo ukvarjali s perutnino
Svetniki so za piščančjo farmo
Novi (stari) podžupan Janos Hack: »Priložnost za okolico in zaposlitve«
svet sprejel sklep, da se pred podpisom pisma o nameri definirajo medsebojni odnosi in nadaljnji pogoji. Seveda pa občina ne more narediti niti koraka, preden SKB ne proda farme Perutnini (kot posrednik nastopa Ars Inženiring Ljubljana). Najbolj črn scenarij predvideva, da če ne bo prodaje, tudi ne bo revitalizacije, vendar v takšno možnost ne verjame nihče.
T. K. ■
Sava Kranj le pomožna stopnica?
red nedavnim so tudi v Radenski, d. d., potrdili, da je Sava Kranj najresnejši kupec Zdravilišča Radenci, vendar podrobnejših informacij zaenkrat še nočejo dajati, ker pogovori še potekajo. Tudi iz službe za stike z javnostjo v holdingu Sava Kranj so nam sporočili, da je blokada na vse informacije glede kupovanja Zdravilišča Radenci, dokler borzni posli ne bodo končani.Dušan Bencik iz moravskega zdra
vilišča je o zadnjih dogodkih glede povezovanja pomurskega turističnega gospodarstva in ustanavljanja Panonskih term, v katerih so ta čas poleg moravskega tudi lendavske in ptujske
terme, povedal:
»Dokler smo igro vodili sami, je šla zadeva v pravi smeri. V tem trenutku se nekateri trudijo, da to vlogo prevzamejo, in seveda posledice so žal te, da se zadeva zavlačuje in se postavlja vprašanje, ali gre vse v pravo smer. V gospodarstvu pa je čas zelo pomemben. Vsak mesec, ko zamujamo s temi stvarmi, se povzroča več škode.«
Če bo kupec Sava Kranj - je to povezano s Termami 3000 ali oni kupujejo na svojo roko:
»Pred dnevi je bilo ponovno
poudarjeno: če se vključujemo mi s svojo vizijo in filozofijo, je ta projekt za njih aktualen, če ne, pa tudi za njih ni aktualen.
Enostavno povedano sta dve poti: da pridemo do Radenec direktno, torej da se pogajamo mi in Pivovarna Laško, ali pa da Radenci pridejo v Moravce prek Save Kranj! Ampak že v,tem treftu-tku se vidi, da je ta varianta precej neugodnejša. Predvsem za Pomurje kot regijo, ker bodo spet vsi drugi zaslužili, Pomurje pa bo spet izgubilo.« B. B. P. ■
UK 19. december 2002
KMETIJSTVO
13
Strokovni nasvet
Pomurske mlekarne pod največjim udarom
Več kot 157 milijonov
Nega parkljev pri domačih živalih
ri reji domačih živali se velikokrat srečujemo s problemom obolenja parkljev, poškodb parkljev, različnih zajedalskih bolezni, do katerih pride zaradi preslabe oskrbe in nege parkljev. Parklji imajo nalogo, da ščitijo občutljiva mehka tkiva, ki so pod trdim roževinastim delom, nosijo telesno težo živali in zaznavajo teren, po katerem se živali gibljejo, kajti v tkivih parkljev so čutne celice.
Parkelj delimo na svitek, notranjo in zunanjo steno, podplat in peto. Parkljeva roževina je od kože ločena s svitkovim robom. Podplat parklja je pri naravno oblikovanem parklju vbočen. Zaradi take oblike žival svojo težo naslanja na notranji in zunanji rob parklja, ki predstavlja stik med stranskima stenama in podplatom. Ta stik oz. vez je lepo vidna v obliki bele črte in se imenuje bela linija. Roževino parklja tvorijo stebričaste celice, ki vsebujejo keratin, ki jim daje trdoto. V osnovi so to kožne tvorbe, podobno kot nohti pri ljudeh. Imajo veliko sposobnost obnavljanja. Njihova rast je dokaj intenzivna, predvsem na mehkih terenih. Reja živali v hlevu na globoki nastilj ali na tlačen gnoj čez leto in zimo omogoči hitro rast parkljeve roževine. Sedaj v dolgih večerih, ko je že hitro mrak, je pravi čas za korekcijo parkljev pri živalih, kjer je to mogoče, Obrezovanja parkljev se izogibamo pri brejih plemenicah, kajti zaradi tega . posega je velika nevarnost zvrgavanja.
Negi parkljev posvečajo rejci premalo pozornosti. Slabo ali nepravilno negovani parklji povzročajo živali bolečine. Živali se zaradi bolečin pri gibanju manj premikajo, večkrat opažamo, da zaradi bolečin prestopajo na mestu. Posledično živali v prostih rejah manj hodijo do jasli in uživajo manjše količine krme. To vodi do zmanjšane količine mleka in slabše vitalnosti rojenih mladičev. Pri dalj časa zanemarjeni negi parkljev se vezi v bi-cljih trajno okvarijo in take živali moramo izločiti iz reje. Kaj pomeni izločitev kakovostne plemenice iz reje in nakup nove, pa vsak rejec sam dobro ve.
Posledice slabe nege parkljev se kažejo pri nekorektni stoji in povsem nenormalnem položaju biclja. Zaradi tega živali trpijo in so dosti bolj dovzetne za različna obolenja. Prav tako se zmanjša njihova proizvodna sposobnost. Zniža se količina mleka in zmanjša se odpornost plemenice. Zaradi naštetih težav se hitro zgodi, da moramo plemenico izločiti. Pri vsaki intenzivni reji pa je nakup nove plemenice velik strošek. Če primerjalno pogledamo samo ceno breje plemenske telice, je ta od 200.000,00 SIT pa tudi do 300.000,00 SIT. Kako velik zalogaj je to za povprečno rejo z osmimi kravami, nam ni treba razlagati. Pomislimo samo, kaj pomeni malomaren odnos do naših živali in kako visokim stroškom se lahko izognemo z nekoliko več truda.
Janez Lebar, univ. dipl. inž. zoot. ■
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
Kakšne bodo obveznosti kmetov?
aa podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list 56/99) so tudi kmetje, ki jim je kmetijska dejavnost edini ali glavni poklic ali imajo zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje urejeno kot kmetje, obravnava-
ni kot delodajalci.
Ker so kmetje le delno seznanjeni z zahtevami zakona, ki za imetijska gospodarstva stopi v veljavo 1.1.2003, obstaja v državnem zboru pobuda za podaljšanje roka še za eno leto. Državni tbor bo o tem odločal še decembra. Kljub morebitni preložitvi tačetka izvajanja zakona pa ostaja iejstvo, da bo zakon prej ali slej »topil v veljavo, zato bo treba zah-
Po Miklavževi v decembru v Radgonskih goricah februarja še svečnična trgatev
Letošnji pridelek grozdja nižji za petino
Največ pridelka pobrala gniloba
TVl iklavževa trgatev je bila v podjetju Radgonske gorice za-|k W I dn>a letos> ne Pa tud* zadnja lanskega vinskega letnika, >AkJ saj jih čaka še svečnična trgatev. Grozdje, ki so ga pusti-i zanjo, bodo potrgali prihodnje letu februarja, Lojze Filipič, molog v podjetju Radgonske gorice, pa upa, da bo to grozdje se vzdržalo poldrugi mesec.
Filipič pravi, da letošnje leto »rozdju ni bilo najbolj naklonje-10, saj je čutiti negativne posledice obilnega deževja pred dozorevanjem. Marsikje se je pojavila
teve iz tega zakona enkrat gotovo izpolniti. In kaj zahteva zakon od kmeta kot delodajalca?
Zakon za kmeta kot delodajalca opredeljuje, da je dolžan skrbeti za varnost in zdravje sebe in vseh, ki delajo na njegovi kmetiji. V ta namen je kmet dolžan izdelati Izjavo o varnosti z oceno tveganja, zagotavljati požarno varstvo in prvo pomoč, obveščati in
navadna gniloba, ki je povzročala že kisanje grozdja, kar je mnogim vinogradnikom pri nekaterih sortah povzročalo precejšnje težave. Dokaj dobre pa so bile sladkorne
tolarjev škode
Seprav v Prekmurju prisotnosti kloramfenikola v mleku niso ugotovili, ugotovili pa so ga na ptujskem in ljutomerskem območju, v Pomurskih mlekarnah že močno čutijo posledice najnovejše mlečne afere.
Pridelovalci, pri katerih je bil odkrit sum prisotnosti omenjenega antibiotika (dvanajst na ptujskem in štirje na ljutomerskem območju), so dobili odločbe o začasni prepovedi oddaje mleka, da ne bi prihajalo do uničevanja sumljivega mleka ali celo njegovega zlivanja v gnojnične jame, pa so se v Pomurskih mlekarnah odločili, da ga bodo zbirali in predelali v mlečni prah. Tako so delali vse od začetka prepovedi 22. 11. do 3. 12., ko so zaradi zasedenosti sušilnice s sušenjem mleka iz celjske in ljubljanske mlekarne svoje mleko preusmerili v čistilno napravo v Nemščaku.
Pomurske mlekarne so bile od vsega začetka pod največjim udarom. Prvi sum o prisotnosti kloramfenikola v mleku so ugotovili na območju Vipave, Ljubljane in
Suhi jagodni izbor pri Kupljenovih
udi 8. tradicionalna Lu-
usposabljati vse, ki delajo na kmetiji, zagotavljati osebno varovalno opremo, zagotavljati občasne zdravstvene preglede za kmete, zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja ter periodične preglede in preizkuse delovne opreme. Znotraj Kmetijsko svetovalne službe smo ugotovili, da je zagotavljanje zahtev iz zakona za kmete precej zahtevno, zato se je v Sloveniji v letošnjem letu usposobilo 32 kmetijskih svetovalcev, od tega štirje v Pdmurju. Svetovalci imamo opravljen strokovni izpit, trenutno pa poteka na na
stopnje, zato letošnji vinski letnik v povprečju ne bo slab.
V podjetju Radgonske gorice so letos predelali več kot 3,6 milijona kilogramov grozdja, od tega 2,8 milijona kilogramov iz lastnih vinogradov, 850 tisoč kilogramov grozdja pa so odkupili od zasebnih vinogradnikov. Prav zaradi gnilobe je bil lastni pridelek letos za petino manjši, s kakovostjo pa so imeli težave tudi zasebni vinogradniki, ki zaradi strogih meril pri odkupu niso mogli prodati vsega ponujenega pri
Celja, direktno pa so bile ožigosane Pomurske mlekarne, saj sta veterinarska in zdravstvena inšpekcija odredila umik njihovega mleka v prahu z vseh trgovskih polic v Sloveniji. Ker so tega pospremili še z močnim medijskim odmevom, pa čeprav je imelo to mleko v prahu certifikat referenčnega laboratorija, da ne vsebuje kloramfenikola, ne preseneča odziv kupcev. Izvoz na območja nekdanje Jugoslavije se je ustavil, brez posledic v prodaji pa ni minilo tudi na slovenskem tržišču.
V Pomurskih mlekarnah so izračunali, da so samo v novembru zaradi posledic mlečne afere imeli več kot 157 milijonov tolarjev škode. Največja škoda (skoraj 47 milijonov tolarjev) je nastala zaradi manjše predelave mleka v kratkotrajne proizvode, zato so ga
šem Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti postopek pridobivanja dovoljenja za delo. Po pridobitvi dovoljenja bomo lahko skupaj s kmeti začeli ocenjevati tveganja na njihovih kmetijah, kar bo podlaga za izdelavo Izjave o varnosti. V letošnjem ciklusu zimskega izobraževanja bomo kmete na informativnih predavanjih seznanili z zahtevami zakona in njegovim izvajanjem na kmetijah.
Slavko Petovar, Oddelek za kmetijsko svetovanje pri KGZ M. Sobota
delka. Nasploh je bila zaradi starih zalog vina v kleteh ponudba grozdja ob letošnji trgatvi velika, v Radgonskih goricah pa so prevzeli vse količine, ki so izpolnjevale kakovostne kriterije. Letos so grozdje le prevzemali, plačilo pa bo, ko bodo začeli s prodajo letošnjega vina. V Radgonskih goricah napovedujejo, da bodo začeli s prodajo, letošnjega vinskega letnika v februarju, prva izplačila za grozdje pa bodo dobili vinogradniki nekoliko pozneje. Ob trgatvi so določili akontacijske cene, ki
predelali v mleko v prahu, ki ima nižjo ceno. Več kot 43 milijonov tolarjev škode je zaradi povečane proizvodnje masla, ki ga prav tako prodajajo po nižji ceni, medtem ko zaradi umika blaga iz trgovin na trgih nekdanje Jugoslavije škodo ocenjujejo na 32 milijonov tolarjev. Velik je tudi izpad pri proizvodnji sirov, predvsem ementalca in zbrinca, ob vsem pa so se v tem času srečevali še z drugimi problemi in stroški. Posledice se že odražajo v slabem likvidnostnem položaju podjetja, zaradi katerega lahko pride tudi do zamikov pri izplačilu mleka.
Na nepravilnosti ob zadnji mlečni aferi, ki še traja, so spregovorili tudi na zadnji seji sveta območne kmetijsko gozdarske zbornice za Pomurje ter zahtevali odgovornost tistih, ki so afero povzročili. Zatrjujejo, da je napaka bila narejena, zato je krivce potrebno najti. Oškodovanci bodo škodo sicer dobili povrnjeno, vendar z denarjem iz kmetijskega proračuna in tako bodo spet kmetje tisti, ki bodo na koncu najbolj oškodovani.
Ludvik Kovač ■
cijina trgatev je potekala po vseh starih običajih. Kupljenovi, ki so pridelali letos na okoli 17 hektarjih vinogradov grozdja za nekaj nad 100.000 litrov vrhunskega vina, so z njo tudi sklenili vinsko sezono 2002, kajti zaradi prehitrega dozorevanja in gnitja so se odločili, da 6. januarja ne bodo imeli tradicionalne trikra-Ijevske trgatve.
Lucijina trgatev laškega rizlinga ni bila ledena, kljub temu pa bodo Kupljenovi prihodnjo pomlad lahko napolnili izjemno kakovosten suhi jagodni izbor Lucijina trgatev - letnik 2002. Iz
grozdja z okoli 400 trsov so iztisnili 100 litrov vrhunske kapljice, saj je predstavnik Kmetijsko-gozdarskega zavoda Stane Klajn
šek uradno izmeril, da je bilo v sladki tekočini kar 152 Oeksle-jevih stopenj sladkorja. Sicer pa pri Kupljenovih, ki prodajajo svoja vrhunska vina predvsem na ljubljanskem in gorenjskem območju, nimajo težav s plasma-nom svojega pridelka.
»Menim, da kakovostnega vina ni težko prodati, in zato posvečamo pozornost predvsem kakovosti. Ravno zaradi tega smo imeli tudi letos veliko pre-dikatnih trgatev,« povedal gospodar Vlado Kupljen.
Oste Bakal ■
se bodo gibale od 40 do 60 tolarjev za kilogram, za grozdje slabše kakovosti pa bodo cene še nižje. Ob že tradicionalnih posebnih trgatvah v Radgonskih goricah vsako leto nekaj pridelka namenjajo tudi za predikatna vina. Zanje so letos namenili največ radgonske ranine ter traminec in sivi pinot. Z ledenimi vini nimajo večjih izkušenj, upajo pa, da bodo ob teh tradicionalnih trgatvah kdaj tudi možnosti za ledeno trgatev.
Ludvik Kovač I
Cene kletarske in vinarske opreme
SKZ Murska Sobota
Zadružna blagovna hiša, Kocljeva ul. Izdelek ...........................MPC v SIT
filtrske slojnice za vino Seitz 20 x 20
EKS ............................... 5.541,50
EK ................................ 5.360,00
KS-50 ............................. 5.286,80
KS-80 ............................. 4.870,40
K-100 ............................. 3.788,50
K-200 ............................. 3.724,80
K-250 ............................. 3.724,80
K-300 ............................. 3.710,80
K-700 ............................  3.710,80
filtrske stojnice za vino Seitz 40x40
EKS ............................   16.150,00
K-100 ......	     10.629,20
K-200 ...........................  10.447,40
K-300 ............................ 10.500,60
stekleni baloni
10-litrski .......................  1.275,40
204itrski ........................  1.794,80
25litrski . ....................,.	2.278,10
54-litrski ............)........ 3.246,90
posoda za vino inox
30-litrska ....................... 12.744,00
40-litrska ....................... 15.420,30
50-litrska ....................... 16.312,40
60-litrska ........................17.714,20
100-litrska ...................... 22.047,10
120-litrska ...................... 24.468,50
160-litrska .....................  26.762,40
200-litrska ...................... 35.397,00
300-litrska ...................... 48.438,00
odcejalnik za steklenice .......... 1.530,00
zapiralec, kronski................. 3.285,00
zapiralec, za pluto ............... 7.916,00
zamaški,kronski, 500 kosov .... 1.008,00 zamaški, plota, 24 x 39 .............. 50,90
pvc tulci za steklenice,
100 kosov .................... 669,00-730,00
parafinsko olje, 0,5 I ...............281,20
parafinsko olje, 11.................. 450,80
žveplasta kislina,0,51 ...............192,20
žveplasta kislina, 11	............. 253,00
žveplasta kislina, 1,51 ............. 303,80
žveplasta kislina, 31	............. 668,40
žveplasta kislina, 51	............. 965,10
žveplasta kislina, 10	I ........... 1.912,00
bentolit super, 0,5	kg ............. 633,60
bentolit super, 1	kg................ 936,00
neosol, 11 .......................... 988,20
neosol, 0,5 I ........................591,50
želatina, 30 %, 0,1 I ................316,80
želatina, 30 %, 0,5 I ............... 993,60
želatina, 30 %, 11 1............... 1.699,20
metavinska kislina, 100 g ........... 849,60
protoclar A, 100 g ...................918,70
vinotest K + S .................... 4.210,80
S-reagent, 250 ml ................... 958,30
antiboekser, 200 ml ................. 729,20
reagent za prosto kislino, 200 ml .. 958,30
Opomba: Člani DV Goričko Imajo pri gotovinskem nakupu nad 3.000 tolarjev 5 odstotkov popusta.
Kmetijska zadruga Radgona, prodajni center Radenci Izdelek .............................MPC	v SIT
stekleni baloni
5-litrski ..........................  727,50
10-litrski ........................ 1.237,00
15-litrski ........................ 1.651,50
20-litrski ........................ 1.999,00
25-litrski ........................ 2.199,00
34-litrski ........................ 2.549,00
54-litrski ........................ 3.346,50
filtrske stojnice za vino Beko 20 x 20
K-i ............................... 3.599,00
K-2 ............................... 3.602,00
KD-3, KD-5, KD-7, KD-10, KDS-12 3.666,00 steril 60 ........................  5.259,40
steril 100 ........................ 5.272,00
filtrske slojnice za vino Beko 40 x 40
K-1, K-2 .......................... 8.276,00
KD-3 .............................  8.957,00
KD-5 .............................. 8.949,50
KD-7 .............................. 8.612,50
steril 60 ........................ 13.547,00
steril 100 ....................... 13.929,00
filtrske slojnice za vino Seitz 40 x 40:
K-100 ................,........... 10.825,20
K-300 ............................ 10.733,00
filtrske slojnice za vino Seitz 20 X 20:
K-300 ............................. 3.858,00
K-100 ............................. 3.915,00
EK ................................ 5.500,00
EKS................................ 5.739,00
parafinsko olje, 0,5 I ...............316,00
parafinsko olje, 11.................. 525,00
žvepleni zakad, 4 g, 0,5 kg ......... 560,00
žvepleni zakad, 6 g, 0,5 kg ......... 507,00
žveplasta kislina, 11 ............... 235,00
žveplasta kislina, 31 ............... 625.00
žveplasta kislina, 51 ............... 899,00
žveplasta kislina, 10 I ........... 1.699,00
vinum za analizo, komplet ......... 3.307,50
vinum S02 reagent, 100 ml ......... 1.282,50
vinum plavi lug, 250 ml ........... 1.282,50
reagent za žveplo ................. 1.000,00
reagent za kislino .................. 990,00
metavinska kislina, 1 kg........... 4.330,00 kalijev sorbat, 1 kg .............. 4.455,00
kalijev metabisulfit, 100 g ......... 267,00
bianco neve (za razkis vina), 1 kg 1.149,00 pvc-kapice za steklenice.......5,50 do 7,50
14
IZ NAŠIH KRAJEV
19. december 2002 HIK
V mestu Rankweil na Predalpskem bo konec tega leta 25. obletnica ustanovitve Slovenskega kulturnega društva Mura. Srebrni jubilej bodo proslavili marca, ko bodo proslavljali tudi dan žena. Pred kratkim pa so imeli domače prekmurske koline, prireditev, ki jo organizirajo že dvajset let. Tudi tokrat so jih obiskali prijatelji iz občine Šalovci, zanimanje za obisk pa je bilo tolikšno, da so morali že ob 21.00 zapreti vrata prireditvenega prostora, ker ni bilo več nobenega prostega mesta. Na posnetku so člani upravnega odbora društva Mura. J. G.
Zlatoporočenca Jablanovec
Po petdesetih letih zakonskega življenja sta pred kratkim spet stopila pred matičarja na matičnem uradu v Murski Soboti Petronela in Elemir Jablanovec iz Bakovec. Tudi tokrat je bilo slovesno, saj je bil zlatoporočni obred. Prvič pa sta se poročila 1952. leta prav tako v Murski Soboti, nakar sta odšla za nekaj časa na delo na kmetijsko posestvo na Dolenjskem; zaradi bolezni staršev sta se vrnila v Bakovce in prevzela kmetijo. Petronela je na njej delala vse življenje, Elemir se je zaposlil v Lesni predelavi, potem v Panoniji, nekaj časa pa je delal tudi v Avstriji. Ko ni bil v službi, je seveda tudi on delal na zemlji. Rodili so se jima štirje otroci: Štefan, Anica, Marija in Janez, s katerim tudi zdaj živita. Imata pet vnukov in vnukinjo. Prosti čas si popestrita na različne načine. Petronela je bila dejavna v domačem kulturnem društvu, Elemir pa v planinskem društvu Matica, (tg)
Obisk pri vas doma
Človek, ki uživa v delu
otem ko sem se seznanil s tem, kako je postal Emil Sušeč iz Borec 31 v občini Križevci pri Ljutomeru oljar, me je zapeljal še v svojo mehanično delavnico. Med stroji in delovnimi pripomočki sem postal pozoren na staro stružnico, ki pa je še uporabna in je nepogrešljiva pri struženju raznih izdelkov. Povedal je, da je dal zanjo milijon dinarjev, kar je bilo v nekem obdobju, ko so bile plače po nekaj deset tisoč dinarjev, pravo premoženje.
Iz Veržeja v Voličino in Zgornjo Ščavnico
Mlinar s frajtonarico
Vonj po bučnem olju
Emil Sušeč je po osnovni izobrazbi kovinar. Veliko let je delal kot prvi atestirani varilec v Teh-nostroju. pozneje pa v KZ Križevci pri Ljutomeru, od koder je 1999 leta - po 35 letih delovne dobe - odšel v pokoj.
»Dve leti prej, torej 1988. leta, pa sem- doma odprl oljarno, ki tako posluje že trinajst let.«
Emil Sušeč v družinski oljarni, ki jo je skoraj v celoti uredil sam. Dedka velikokrat pride pogledat vnukinja Misel. Foto: S. S.
Povprašal ..sem, zakaj neki oljarna in ne večja mehanična delavnica.
»Veste, moja žena Kristina je od Kocbekovih s Stare Gore, kjer sta imela Antonija in Alojz mlin in oljarno. Imela sta šest otrok. Anton, ki je ostal doma, nadaljuje z oljarstvom; Marija ima oljarno v Benediktu ... Pa sem se odločil,
Spet mlinski jez na Ščavnici?
red mlinom Jožeta Rožmana v Zgornji Ščavnici je stal terenski avto z avstrijskimi registrskimi številkami. Menil sem, da je lastnik kak naš zdomec, zato sem moža, ki je prihajal iz mlina in nesel večjo vrečko z moko, pozdravil po naše.
»Griiss Gott,« mi je odzdravil. Bil je Avstrijec.
»Da, tudi iz sosednje države prihajajo kupci moke,« mi je poz
Jože Rožman, nekdanji Veržejec, ki se je ustalil in uveljavil kot mlinar in tudi godec v Zgornji Ščavnici, ki je v občini Sv. Ana v Slovenskih goricah. Foto: Š. S.
da bo imela oljarno še Kristina.«
Mož Emil je torej naredil oljarno tudi za svojo ženo. Ta je mladost preživela v domačem (staro-gorskem) mlinu, zato je bila vesela moževe pobude. Navsezadnje pa se tudi sama razume na tehnologijo in uporabo bučnega olja v kulinariki. Dala mi je tudi list, na katerem je zapisanih nekaj receptov za uporabo buč, olja ali pešk.
»Nočem, da bi se sam izpostavljal, ampak pravim, da je to družinska oljarna,« je menil Emil, na katerega se sicer glasi obrtno dovoljenje (s. p.).
Zakaj bi plačeval, če lahko naredim sam? Temu načelu je ostal zvest tudi Emil. Izdelal je hidravlično stiskalnico, luščilec sončnic in bučnih semen z olesenelo lupino, pražilnik mletih oljaric,
neje povedal mlinar Rožman. »Sicer pa ni več tako kot nekoč, ko so kmetje dali v mlinu mleti svoje zrnje in domov peljali resnično
mešalnik za mesenje semenk ... Vse to in še kaj je namestil v preurejeno staro stanovanjsko hišo in že se je pojavil sosed Marjan Janežič, ki je pripeljal v predelavo bučna semena. Ognjeni krst je bil uspešen in kmalu zatem so prišli še drugi pridelovalci bučnih in sončničnih semen od blizu in tudi iz oddaljenih krajev.
»Delamo celo leto.«
S to trditvijo me je Emil Sušeč malo presenetil, saj sem bil prepričan, da je prav pred novim letom sezona predelave oljaric. Potem pa sem še zvedel, da ljudje ne dajo naenkrat predelati ali zamenjati vsega pridelka, ampak večkrat, ker pač hočejo imeti vedno sveže olje.
»Dva do tri dni v tednu delamo za stranke, ki hočejo imeti olje iz svojega semena; en dan v tednu pa delamo zase. Za tržišče namreč ponujamo: bučno, solatno, sončnično in tudi orehovo olje pa tudi prečiščene pečke.«
V posebnem delu oljarne sem opazil dva fanta, ki sta nalivala olje v steklenice, ki jih bo prevzela neka ljubljanska firma za novoletna darila poslovnim partnerjem. Tudi tem bo torej dišalo po olju, brez katerega v kulinariki pač ne gre. Zanimalo me je, koliko olja dobi stranka ob zamenjavi semen.
»Za tri kilograme bučnih golic liter olja; za liter sončničnega olja pa je potrebnih sedem kilogra-, mov neoluščenih sončnic.«
V družinski oljarni Emila Su-šca v Borečih pa poleg praženega semena stiskajo tudi »hladno« bučno oziroma sončnično olje.
Kar zaklepetal sem se s prijaznima zakoncema Sušeč. Ves čas je bila poleg tudi vnukinja Mišel, ki ji je babica pripravljala neke reči za šolo. Sukala se je tudi v oljarni. Zelo jo zanima, kaj počne tam dedek. Kdo ve, morda pa bo tudi ona oljarka.
Š. S.l
svojo moko. Zdaj oddajo zrnje in moko iz sprotnega mletja odnašajo, ko jo pač potrebujejo. Gre bolj ali manj za blagovno menjavo. Seveda so tudi taki, ki zrnja sploh ne vozijo, ampak pridejo kupit le moko.«'
- In kako ste postali mlinar?
»To pa je dolga zgodba. Rodil sem se v Veržeju. S staršema, ki sta kupila potočni mlin v Voličini, sem se preselil iz Prlekije na Štajersko. Žal pa tam za mlinar
stvo ni bilo kruha. Sem si pa našel dekle Martino in se z njo poročil. Leta 1962 sva z ženo kupila Feržev mlin in posest v Zgornji Ščavnici. Z nama je prišel tudi oče, mati pa je že prej umrla.«
Jože je povedal, da je mlinske naprave (dva valjčna mlina in kamen) poganjala vodna turbina. Nezanesljiv vodni izvor energije sta dala čez čas nadomestiti z električno energijo. V ta namen
: vojem mestu poiščite Večerovo stojnico in si tam privoščite polno merico slastnega pečena boba. Prepričani smo, da vam bo teknil. Pa še na dobrem glasu Me, saj lahko glasujete za Boba leta po vašem okusu in sodehijote v nagradni igri
Murska Sobota, od 13. do 19. decembra, od 13. do 20. uro.
Lendava, od 20. do 23. decembra, od 13. do 20. ure.
Ljutomer, od 20. do 23. decembra, od 13. do 20. ure.
VEČER
www.vcccr.com
sta morala financirati postavitev novega transformatorja, kar je bil velik izdatek. Tja do 1988. leta sta tudi posodobila mlinsko opremo. Sedaj je v poslopju šest mlinskih strojev z dvojnimi valji.
- Pa kamen?
»Tega nimamo več, saj lahko vse zrnje zmeljemo z valji.«
- Odkod pa so stranke?
»Iz okolice in tudi širšega območja - vse tja do Šentilja pa Lenarta in Apaškega polja. Tu in tam pridejo tudi kupci iz bližnjih avstrijskih krajev, saj je moka pri nas cenejša kot pri njih.«
Jože mi je razkril, da je on le še formalni lastnik in obrtnik, dejansko pa večino posla vodi m tudi dela v mlinu sin. Tega sem od domačih sicer tudi najprej ogovoril, a me je odpeljal k očetu.
Z Jožetom Rožmanom sva nekaj rekla tudi o turizmu.
»Včasih pripelje avtobus z izletniki, ki tu in tam tudi kaj kupijo. Všeč pa mi je ideja, da b1 spet zajezili Ščavnico in namestili mlinsko kolo, ki bi poganjalo kamen. To bi bilo vsekakor zanimivo za turiste. Spodbuda prl' haja tudi od turističnega društva. Vse to bi verjetno stalo veliko denarja. Sami tega ne bi zmogli.«
Razkril pa mi je, da je ob mlinarstvu našel čas za svojo frafl0' narico. Nekoč je kar redno igral v ansamblu, zdaj pa le še v skupi' ni ljudskih godcev Marija Snežna.
On igra na pravi glasbeni inštrument, drugi pa na doma nareje-ne. Morda sem jih celo kdaj slišal, saj so nastopili tudi na televiziji-
Mlin pa ostaja seveda še naprej velika ljubezen totega Ver' ženca, ki se je ustalil v Zgotnj1 Ščavnici, a se mu včasih stoži p° rojstni vasi kot tudi marsikomu drugemu, zato se zapelje tja M obišče znance.
š.s.«
m 19. december 2002
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Šli so po svetu
Težko bi brez nje
Bila je obljubljena dežela...
Med Slovenci v Chicagu
P
rva polovica julija 2002. Ulica Chicaga, Street twen-tytwo (22), ki se križa z znamenitim Westspring. To je predel, v katerem so se na začetku 20. stoletja naselili
Prekmurci.
S stricema Stevom in Frankom, že rojenima »Amerikance-ma«, po rodu pa Prekmurcema, ter z njunima soprogama se sprehajamo po tem »streetu«. Družbo pa nam dela desetletno dekle Megi, ki je že tretja generacija izseljencev. Megi je Frankova vnukinja. Čeprav oni že dolgo ne živijo več na Street 22, sem se po njihovem sentimentalnem pripovedovanju vživel v čas pred petdesetimi leti, ko so na tej ulici živeli izključno prekmurski izseljenci. Najverjetneje je bil pravi čudež, da so se Prekmurci naselili tako daleč prek luže, v tem velikem »varašu«. Še večji čudež pa je bil, da se niso porazgubili. Moja strica sta natančno vedela povedati, čeprav v novem jeziku, kje so živeli Flalasovi, kje Gla-vačevi, Salajevi, Hozjanovi in ta-
ko dalje, do konca ulice. Sprehajali smo se po cesti, kjer stoji hiša ob hiši. Enkrat pogled na levo, drugič na desno sem se oziral po oknih, če bo skozi okno pogledal kak starec, ki se je nekoč rodil v moji domovini. Vendar nisem nikogar opazil.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se Slovenci, Prekmurci, odseljevali v bolj odmaknjene kraje Chicaga, kot je Lemont, ki je manj naseljen. V starejšem delu, kot je Street 22, pa se je močno razvijala težka industrija. Mlajši rodovi, predvsem druga generacija, pa je veliko podlegla vplivom asimilacije, sprejemanju koktalizirane kulture. Torej so se vseeno porazgubili po tem »varašu«. Od takrat se ta ulica najverjetneje ni veliko spremenila. Prihajali so
Ulica twentytwo - slovenska četrt v Chichagu.
Februarja je minilo dvajset let, odkar deluje Folklorna skupina Bistrica, katere mentorica je Nada Kreslin, vodja pa Ivan Horvat. V skupini pleše deset odraslih parov (zakoncev) in šest mladih parov (mladinke in mladinci). Letos so imeli bistriški plesalci kar petnajst nastopov: na prireditvah v KS, občini in zunaj nje, plesali pa so tudi v Medžimurju na Hrvaškem. Vedno pa jih navdušeno nagradi z apalavzom tudi domače občinstvo. Posebej slovesno je bilo na celovečerni prireditvi ob dvajsetletnici; spet pa bodo nastopili za Bistričane ob bližnji obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo. Seveda se bodo vrteli tudi v prihodnjem letu. Plešejo predvsem razne prekmurske plese in kar dobro jim gre, kar so dokazali tudi na nedavnem nastopu v Dokležovju. Š. S.
Cerkev sv. Štefana, v kateri ni več slovenske besede.
tujci, hiše so pa po pripovedovanju vseeno ostale nekako iste. Gotovo drži, da v tistem naselju ni več nobenega človeka, ki bi se rodil v Prekmurju. Dva tedna pred tistim, ko sem obiskal ta kraj, so ukinili še mašno bogoslužje v cerkvi svetega Štefana. To je bila izključno slovenska cerkev z bogoslužjem v slovenskem jeziku. Notranjost cerkve me je navdajala z občutkom, da bodo zaigrale cerkvene orgle ob spremljavi cerkvenih pesmi, kot da bi mi začeli šepetati cerkveni stebri na obeh straneh cerkvene ladje.Ostali pa so pravi otoki prekmurstva, prekmurske kulture, zavednih Slovencev, že v omenjenem Lemontu. Odmaknjen kraj, z gozdovi obdan, na severuzahodu Chicaga. Tam pa je tudi tako imenovano ameriško Brezje, cerkveno središče, ki ga častijo tam živeči Slovenci. Ni mi bilo žal, da sem si v naslednjih dneh ogledal ta kraj. Takrat pa mi je zopet prišla misel, ki jo ponavljamo vsako leto 8. februarja, o tem, kako smo Slovenci bogat narod. Tam sem se tega zavedal, kajti ob pogovorih s tam živečimi ljudmi sem ugotavljal, kako pomembne so korenine svojega rodu.O izseljencih, izseljenstvu in o izseljevanju je včasih modro govoriti, včasih domoljubno, včasih celo tragično. Pesmi o izseljencih ne bodo nikoli odpete, celo o Prekmurcih ne.
Če posežem Kranjčevo prozo, se bom ozrl na eno od njegovih literarnih junakinj, Lepo Vido prekmursko, ki je zapustila močvirje, dom, družino ... Neka sila jo je vodila daleč v tuji svet, med tuje ljudi, kjer je zaživela drugačno življenje, pozabila je na dom ali pa je morda morala. Taka je bila pač usoda mnogih, ki so živeli med Muro in Rabo. Trdno pa sem prepričan, da se izseljenstvo iz Prekmurja še ni končalo.
Bojan Zadravec ■
V Rakičanu je že. dolgoletna tradicija kartanja v zimskih mesecih. Takrat se običajno zbere najmanj 30 kar-tačev. Nedavno so se v Rakičanu (na posnetku) pomerili z bakovskimi kolegi in zmagali z 8 : 6. Tudi v prvem srečanju, ki je bilo v Bakovcih, so slavili Rakičanci. Takrat s 7 : 6. M. J.
Vsestranska učiteljica Marija
Po upokojitvi še bolj delavna
M
arija Zver, danes upokojena prosvetna delavka, je bila učiteljica na osnovni šoli Bakovci in vodja podružnične šole Dokležovje več kot 35 let. Marija je vedno postavljala v ospredje majhne otroke in posameznike, ki so bili nekoliko drugačni in zato toliko potrebnejši pomoči. Spoštovala je ljudi, z veliko potrpežljivostjo je poleg skrbi za malčke vključevala v prvi razred tudi romske otroke, ki so se šole bali in imeli zadržan odnos.
Bila je pobudnica in organizatorka tabora Romček na Pohorju. Z lutkovno predstavo Trije petelinčki je s svojo lutkovno skupino prekrižarila Slovenijo, uprizoritev pa je bila razglašena za najboljšo predstavo leta. Predstavljala je Slovenijo na mednarodnem srečanju lutkarjev na Poljskem. Svoj poklic je opravljala z ljubeznijo in zavzetostjo ter dajala otrokom ljubezen in toplino drugega doma. Tudi po upokojitvi Dokležovja ni prepustila naključju časa. V kulturi in društveni dejavnosti ne mineta noben kulturni praznik ali proslava, kjer ne bi vodila pro-
grama ali ga režirala. Režira tudi razne predstave in igre. Ustanovila je Društvo prijateljev mladine Dokležovje, kjer povezuje starejše in mlade. Izredno lepo ji je uspelo v predstavi Kak je indafajn bi-lou. V okviru društva prireja razne delavnice za otroke in z njimi sodeluje na natečajih Slovenskih železnic. Še posebej goji in prenaša na mlade kulturo branja
Marija nameni ves svoj prosti čas društveni dejavnosti v KS Dokležovje. Foto: J. Ž.
knjig, saj je priredila tudi že nekaj srečanj mladih z raznimi književniki in pesniki. Več kot tridesetkrat je vodila otroke na letovanje v Baško, najprej kot vzgojiteljica, sedaj pa že mnogo let kot pedagoški vodja. Marija Zver je tudi govornica na pogrebih. O njenem strokovnem delu pričajo številna priznanja in nagrade.
J. Ž.i
Božično drevo ob novi šoli
etošnja božično-novoletna jelka rogašovske občine bo stala ob novi šoli. Za to so poskrbeli člani KPD Rogašo-vci, Občina Rogašovci in občani sami, ki so zadnjo sobo-
to pred adventnimi prazniki deset metrov visoko jelko tudi postavili in jo okrasili. Prireditev, ki je bila tokrat drugič, verjetno pa jo bodo organizirali tudi naslednja leta, so preprosto poimenovali Postavitev božičnega drevesa. In ker ima vsaka prireditev tudi kulturni del in kratke nagovore, so obiskovalce razvedrili člani Mešanega pevskega zbora Rogašovci ter učenci Osnovne šole Sv. Jurij, nagovorila pa sta jih župan Janko Halb in tamkajšnji župnik Martin Vbroš. Čast prižiganja lučk na jelki je pripadla predsedniku KS Rogašovci Marjanu Gide-rju. Po prireditvi je bil v novi telovadnici osnovne šole še božično-novoletni koncert godbe na pihala iz Bakovec.
C. K., foto: arhiv KPD Rogašovci I
16
O TEM IN ONEM
19. december 2002
Telo kot
plastelin po meri kapitala
N
ajlepše Zemljanke so v soju odrskih luči naučeno razkazovale svojo lepoto. Spektakel za denar, od vseh prestižnih najprestižnejši, z milijoni gledalcev pred televizijskimi ekrani je bil svetovni dogodek. Dekleta so tekmovala pod zastavami svojih držav, a v resnici za interes kapitala. Okronana lepota je namreč merilo za določanje cene, da se bo lahko začelo: v katero lepoto odeti svoje modne in kozmetične izdelke in še vse drugo od oken, gum do avtomobilov, da se bo dalo iztržiti več? Je to modrina severa, tempera-* mentnost juga, čokoladnost s črne celine? Lepota, ženska telesa v erotični drži so sredstvo trgovine in brez dvoma zaradi »osvežene« lepote po lepotnem tekmovanju bo finančni ulov spet velik. Postrgal bo vse, kar se bo dalo prodati, dokler izbrana lepota ne bo vržena na smetišče pozabe, da bo naredila prostor za novo igro lepote za denar.
Okronano lepoto so z velikimi očmi opazovale moja, vaša in njihova hčerka. Pa tudi mame so bile zraven. Pred teveji so besedovale o oblekah, nasmehu, frizuri lepotic, a v mislih preslikavale lastno telo v izbrani model. Kajti lepotno tekmovanje izbranega zelo dobro služi ustvarjanju fantazijskega sveta idealiziranih podob ženske za današnji čas. Temu je sledilo nizanje točk različnosti, ki so jih spoznavale kot odmik od na najvišji prestol postavljene lepote. In to je podžigalo željo, popravljati zunanjost. Telo je vendar objekt, je zelo jasno sporočilo lepotnih tekmovanj. Za podobnost izbrani lepoti, idealiziranemu liku ženske je nekaj pač treba napraviti. Možnosti je na sto in en način. Koz-
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Podjetje za informiranje, d. d„ Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota
metična industrija ponuja kreme za pomlajevanje, zdravstvo plastične operacije, trgovci aparate za oblikovanje mišic, razni centri programe telesne,vadbe ... vse za denar in vse za videz, kakršnega nam trgovci ponujajo tudi v papagajsko ponavljajočih se reklamnih sporočilih po televiziji in na vsaj tretjini listov ene same (ženske) revije.
Ustvarjanje idealiziranih ženskih likov je tržnemu svetu pač potrebno kot človeku krvni obtok, v te vode privabljena ženska pa je se spremeni v nikoli omagano potrošnico. In ko bo enkrat plavala s tokom, bo v njem ostala do konca svojih dni. Saj je prepričana, da prostovoljno sodeluje pri tem, da sledi lastni želji, videti popolno, kot dekle z naslovnice. Opaženost je namreč ključ do priznanja in uspeha, ta pa do trdnejše samozavesti. O tem, da je ta svet določil, katere lastnosti določajo sodobno žensko, da jo je s tem potisnil v družbeno podrejanje, je pač nekaj za teoretično razpravljanje sociologov.
Telo je moralo postati objekt, kakor sem prebrala, le posoda, v katero je položeno naše bivanje, da se potem kot plastelin v rokah kapitala oblikuje po zapovedih tega časa. S poudarjanjem njegove dragocenosti v različnosti to že ne bi bilo mogoče.
M. H. ■
Porodnišnica je zgrajena
Če bo denar za opremo, selitev septembra
Za opremo 665 milijonov, 440 od države, preostalo pa iz »lastnega« žepa
radnja novih prostorov za porodniško-gineko-loški oddelek je konča-
na, vendar pa so pri podrobnejšem pregledu stavbe ugotovili nekatere pomanjkljivosti pri kakovosti izvedbe del. Izvajalec del jih mora s svojimi podizvajalci odpraviti do konca leta, tako da bi bila sre
di januarja stavba pripravljena za tehnični prevzem.
Pogodbena vrednost gradnje je milijarda in 94 milijonov tolarjev. Investitor, to pa je ministrstvo za zdravje, je do sedaj glavnemu izvajalcu, podjetju Gradis inženiring iz Ljublajne, poravnal 930 milijonov tolarjev, preostalih 164 milijonov ali petnajst odstotkov pa šestdeset dni po opravljenem tehničnem pregledu. Večino del je opravilo podjetje SGP Pomgrad z več kot dvajsetimi predvsem domačimi podizvajalci. Strošek murskosoboške bolnišnice je bil doslej plačilo nadzora, izdelava natančnih načrtov stavbe po nadstropjih in priprava ter komunalna ureditev zemljišča, sedaj pa ji bo naloženo zbrati denar za nakup potrebne opreme.
V proračunu je državni delež sofinanciranja opreme razdeljen na prihodnji dve proračunski leti, vendar si bo vodstvo bolnišnice prizadevalo, tako poslovni direktor bolnišnice Štefan Vučak, da bi denar v celoti dobili že v prihodnjem letu in tako kupili tudi vso opremo. Zanjo bi potrebovali 665
milijonov tolarjev, po pričakovanju naj bi 440 milijonov zagotovila država, doma pa bi bilo treba zbrati še 225 milijonov tolarjev, lahko, je napovedal Vučak:«... iz lastnih sredstev amortizacije, ki pa je zelo nizka, glede na to, da bo verjetno v tem letu bolnišnica poslovala z izgubo. Zato bi to razliko nekako morali zbrati z različnimi akcijami prostovoljnega zbiranja sredstev.« Ena takih je tudi sedanja prodaja novoletnih voščilnic bolnišnice.
Toda ljudje, podjetja, dobavitelji in drugi donatorji prostovoljne prispevke za porodnišnico zbirajo že nekaj let, doslej v skupni vrednosti 77 milijonov tolarjev. S tem denarjem so v bolnišnici že nakupili za 37 milijo-
Dan odprtih vrat na OS IV M. Sobota
Delili so srečo
V
božično-novoletnem času je izrečenih veliko lepih želja za srečo in zdravje, trije dobri možje pa prinašajo otrokom tudi darila.
Na osnovni šoli s prilagojenim programom v Murski Soboti, v okviru katere deluje tudi oddelek vzgoje in izobraževanja za otroke z zmernimi in težjimi duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju, s težavami v gibanju in spretnostih - obiskuje ga 26 mladostnikov -, so vse tiste, ki bi bili pripravljeni deliti srečo z njimi, povabili minulo soboto na
Dobrodelna prireditev na OŠ IV M. Sobota je zelo dobro uspela. J. Z.
dan odprtih vrat. Osrednji dogodek je bila dobrodelna prireditev učencev, glasbenikov, humoristov idr. z bogatim srečelovom. In prišlo jih je veliko, ki so bili pripravljeni deliti srečo z njimi. Izkupiček je znašal okrog 400.000 tolarjev. Približno toliko pa so jim namenili še sponzorji (največ podjetje Codex), ki so jim poslali posebno pismo z naslovom Podarite srečo. Tako bodo lahko kupili nove terapevtske in druge pripomočke, nekaj denarja pa bodo namenili tudi za malice, šolske izlete in druge potrebe socialno ogroženih učencev.
Vse to jim je zares prineslo veliko sreče in zadovoljstva.
J. G. ■
nov tolarjev medicinske opreme, ki jo bodo v celoti prenesli v novo stavbo, štirideset milijonov pa ostaja za drugo leto.
Prihodnje leto bo torej regijska bolnišnica naročila večino medicinske opreme, zato«... načrtujemo, da bi investicijo prihodnje leto pripeljali do konca in bi
bila selitev opravljena v začetku prihodnjega šolskega leta. To bo mogoče, če se bodo vsi postopki iztekli pravočasno in če ne bo večjih problemov glede razpisov ali dobaviteljev medicinske in nemedicinske opreme,« je napo-vedal Štefan Vučak.
M. H.®
Za otroke v Moravskih Toplicah
Pravljična dežela, igrice...
M
esec december res prinaša veliko lepega, zanimivega, skrivnostnega ... za otroke. V mislih imamo Miklavža, dedka Mraza in Božička, ki jim prinašajo darila, pa tudi številne prireditve, ki se vrstijo te dni in so posebej na' men jene otrokom.
Starši otrok, ki obiskujejo moravskotopliški vrtec, so pripravili igrico Obuti maček. S petjem in igranjem na kitaro jih je spremljala Katja Balajc. Foto: J- Z-
V Vzgojno-varstvenem zavodu Vrtci občine Moravske Toplice so se lani odločili, da uredijo na prostem pri moravskotopliški enoti - v tem šolskem letu imajo vpisanih 38 otrok -pravljično deželo. To so tudi storili in jo uradno predali namenu 12. decembra letos. V njej lahko otroci občudujejo junake (v obliki figur) iz Grimmovih in drugih znanih pravljic, kot so Sneguljčica, Volk in sedem kozličkov, Rdeča kapica, Obuti maček, Trije snežaki itd. Na ogled njihove pravljične dežele prihajajo tudi otroci iz drugih vrtcev, občasno pa se jim pridružijo še otroci, ki so skupaj s svojimi starši ali dedki in babicami v zdravilišču. Te dni je bila za vse skupaj nekaj posebnega tudi lutkovna igrica Kdo je napravil Vidku srajčico, ki so jo uprizorile vzgojiteljice Marjeta K. Marija K., Zdenka B. in Petra I., pri organizaciji in izvedbi pa so sodelovali čisto vsi zaposleni v enoti. Ko je bilo igrice konec, pa so imeli še veselo rajanje. Postavili so tudi stojnico s čajem, pecivom, kuhanim vinom ... in vse je bilo zastonj.
Minulo soboto pa so poskrbeli za presenečenje še starši otrok, ki obiskujejo vrtec. Pripravili so namreč igrico Obuti maček in jo zaigrali gostom v hotelu Vivat, pridružili pa so se jim še otroci OŠ Bogojina in Tešanovci. Naj živi veseli december!
Jože Graj ■
W» 19. december 2002
KRONIKA
17
Življenje piše zgodbe
Slovesnost v predsedniški palači
»Stisnil« ga je mraz
Milostna injekcija za psička
a radgonskem pokopališču je sneg prekril svež grob, v katerega so
sredi prejšnjega tedna položili nemočno truplo 62 let starega Franca Lukovnjaka, s prijavljenim prebivališčem na Ptujski Cesti, ki pa je več kot deset let živel v tuji hiši na Janževem Vrhu. Njegova smrt je nenavadna, ko pa naj bi ga po pljučnici »stisnil« mraz.
Živel je v nemogočih razmerah: v eni sobi, ki mu je bila spalnica, kuhinja, ropotarnica... Očitek nekaterih, češ da je samo pil in nič jedel, ne more držati, saj sem v kuhinji našel štruco kruha, ki je sicer bila nenačeta. Prehitela ga je smrt. Bolehati naj bi začel letos; prejšnji teden, ko je močno pritisnil mraz, pa ga je pobralo, četudi so mu sosedje tu in tam prinesli kaj toplega. Veliko mu je pomagala tudi krajevna organizacija Rdečega križa. Tudi za bližnje praznike bi dobil paket z živili in gospodinjskimi pripomočki, a ga je prehitela smrt. Mrtvega je našel »gornji« sosed Jože Trstenjak.
Tragična je usoda tega človeka, ki je z ženo in menda dva-
V teh prostorih so našli mrtvega 62-letnega Franca Lukovnjaka. Foto: Š. S.
najstimi otroki delal in živel v Nemčiji. Od tam naj bi ga pred več kot petnajstimi leti »šupali«, ker da se je pregrešil čez zakone. Potem se je družina razšla: nekdanja žena in deset otrok je ostalo na Nemškem, dva pa sta se vrnila in si ustvarila družini v okolici Gornje Radgone. Franc se je potem zatekel k stricu na Janžev Vrh, ki je pozneje tudi postal »socialni primer« in so ga dali v dom
starejših v Rakičan, kjer je v začetku letošnjega decembra umrl. Franc Lukovnjak je imel potem nekaj časa prijateljico, s katero ima menda tudi otroka; potem ko pa naj bi še bolj pogledal v kozarec, pa je ostal resnično sam in še v tuji hiši. Od tam bi se moral že zdavnaj izseliti, a ni vedel, ne kod ne kam. Morda pa je celo zaslutil, da ne bo dolgo živel, saj na centru za socialno delo ni za-
prosil za podaljšanje prejemanja socialne pomoči in je bil menda zadnja dva meseca brez nje.
Po smrti sta ostala v »njegovi« hiši le psiček in mačka. V ponedeljek, ko sem stopil na dvorišče, sem naletel na mrtvega kužka, mačka pa je bila agresivna, saj mi je kazala zobe. Pri sosedovih sem zvedel, da psiček ni zmrznil, pač pa zaspal po milostni injekciji, ki mu jo je dal veteri-
Vedno več kršitev javnega reda
nar, a so ga pustili pred hišo. Morda so ga zdaj že odpeljali. Nič dobrega se ne obeta tudi mač-
Spet so se ravsali
ki. Le kdo bi jo pa vzel k hiši, ko pa je videti tako agresivna. Morda je celo stekla?
Hiša na Janževem Vrhu, kjer je živel Franc Lukovnjak, se bo prej ali slej podrla. Morda bo na parceli kdo sezidal novo? Seve-
Pokličite policijo!
zadnjem času je bilo v Pomurju kar nekaj odmevnih kršitev javnega reda in miru, zato se starejši občani že sprašujejo, ali se vračajo nekdanji časi, ko -kot pravijo - je bila dobra le tista veselica, kjer so se pošteno stepli.
No, danes veselic ni, ker so mužikaši predragi, imamo pa diske, v katere mularija hiti in -nori. Ne gre samo za glasbo, ampak tudi alkoholne pijače in nemalokrat so za povrh še mamila. Tudi objestneži se najdejo, nakar so hitro »skupaj«. In potem se lahko zgodi, da namlatijo katerega, ki je miroljuben in tja hodi samo, da bi se zabaval.
Zgodi pa se lahko celo resnično huda zadeva, kakor se je v Murski Soboti, ko je zaradi posledic pretepa oziroma poznejšega padca po nekaj dneh umrl 23-letnik.
Inšpektor za javni red Policijske uprave Murska Sobota Jože Makoter nam je postregel s statističnimi podatki. V enajstih mesecih lanskega leta je bilo v Pomurju 2.776 kršitev javnega reda, v enakem letošnjem obdobju pa 2.997, kar je 7,3 odstotka več.
Največ (1.281) je bilo motenja nočnega miru, kar je v primerjavi z lanskimi enajstimi meseci za 7,29 odstotka več. V porastu so prekrški prepiranje in vpitje, česar je bilo lani 865, letos pa 1.021, kar je za 18 odstotkov več. Do konca letošnjega no-vembra so obravnavali tudi za 7,7 odstotka več prekrškov ne-
dostojnega vedenja do uradne osebe, kajti bilo jih je 333, lani pa 309. V porastu pa je število prekrškov pretepanja in žaljivega vedenja, saj jih je bilo za 39 odstotkov več: 107, lani pa 77. Več je tudi prekrškov klatenja in potepanja (lani 7, letos 13) -Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da je tudi nekaj spodbudnih pokazateljev' saj je bilo letos manj prekrškov vznemirjanja okolja v pijanem stanju (lani 188, letos 153), točenja alkohola mladoletnim (lani 68, letos 37), odgovornosti pravne osebe (lani 51, letos 19) ...
Po kraju storitve prekrškov so po številu (1.356 prijavljenih) na prvem mestu stanovanja. Da se posamezniki spozabijo prav doma, izhaja tudi iz našega vsakotedenskega poročanja v črni kroniki. Na drugem mestu (821) navajajo kot kraj storitve ceste, trge ... Gostinski objekti (428 kršitev) so na tretjem mestu. Takoj zatem (119) so športne prireditve in drugi javni shodi, tem sledijo »ostale lokacije«, med katere pa ne uvrščajo državne meje, saj zanjo navajajo za letošnjih enajst mesecev 14 prekrškov s področja javnega reda, lani pa jih je bilo 11.
Koliko pa so kršitelji stari? Največ prekrškov (609)so naredili ljudje, stari od 24 do 34 let, nato (599 prekrškov) v starostni dobi od 34 do 44 let; sledijo jim (565 prekrškov) kršitelji, stari od 44 do 55 let, torej že abraha-movci. Naslednja starostna doba (542) povzročiteljev prekrškov je od 18 do 24 let. Z 200 prekrški s področja javnega reda in miru so na naslednjem mestu ljudje, stari od 54 do 64 let, nato
že dedki (morda tudi kaka babica), stari nad 64 let, pa imajo na vesti 153 kršitev. Mladostniki, stari od 16 do 18 let, so naredili 125, in mladoletne osebe v starosti od 14 do 16 let, so naredile 39 prekrškov.
Iz teh podatkov, ki nam jih je posredoval inšpektor Jože Makoter, izhaja, kar zadeva kršitev javnega reda in mirit, da mlada leta le niso (vselej) nora leta, ampak tudi starejši ljudje nemalokrat zgubimo p.... Generalno gledano je bilo največ prekrškov storjenih (388) med 20. in 22. uro, nato (374) med 18. in 20. uro, potem (373) spet pozneje: med 22. in 24. uro. V času od polnoči do 2. ure je bilo storjenih 331 prekrškov itd.
In v katerih dneh tedna je bilo največ kršitev javnega reda? Na prvem mestu je sobota (561), nato Gospodov dan - nedelja (539), sledijo: petek, torek, četrtek, sreda, ponedeljek.
Naš sogovornik je opozoril, da bi se marsikateremu prekršku ali celo kaznivemu dejanju lahko izognili, ko bi ne jemali »pravice v svoje roke«. Tako pa, ko posredujemo, še sami večkrat naredimo prekršek ali celo kaznivo dejanje, povrh pa še lahko fasamo. Tudi redarji oziroma varnostniki v diskih in drugod nemalokrat prekoračijo svoja pooblastila, namesto da bi poklicali policijo. Ko bi tako (in ne drugače) ravnal zakonski par iz Murske Sobote, ko so mu nočni tički motili počitek, se tudi ne bi vpletel v neposredno razreševanje, zaradi česar se je »znašel« v postopku. Nauk: pokličite policijo! Seveda pa ne za vsako figo.
Štefan Sobočan ■
da, če se bo sprijaznil z dejstvom, da si je na tem gruntu pred leti vzel življenje stričev sin, zdaj pa je tragično preminil stričev še nečak. Tudi smrt kužka, ki je bil potem še nekaj dni na mrazu, prizadene človeka.
Š.Š.i
Odličja pomurskim policistom
Zasluge pri obrambi domovine
redsednik Slovenije Milan Kučan je v ponedeljek v predsedniški palači s častnim znakom za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti odlikoval: Zlatka Ferencka, Silva Komarja, Janeza Konrada, Zlatana Kovačeviča, Zlatka Kuka, Cirila Ravbarja, Stanka Sakoviča, Fabia Steffeta in Iztoka Terčka. Med slednjimi je peterica iz Pomurja.
Zlatko Ferencek je bil v času agresije na Slovenijo pripadnik posebne enote policije. Vodil je skupino policistov, ki so skupaj s TO dosegli predajo stražnic na Kuzmi, v Sotini in na Trdkovi; sodeloval je pri prevozu orožja, posebno pa se je izkazal pri napadu na oklepnik JLA v Stari Novi vasi, ko je vojake prisilil k predaji.
Janez Konrad je imel kot pomočnik poveljnika posebne enote nekdanje milice pomembne naloge že pri preprečitvi mitinga resnice v Ljubljani 1989. leta. Ob poskusu razorožitve TO je sodeloval z manevrsko strukturo narodne zaščite za Pomurje. V času agresije je vodil operativni štab UNZ Murska Sobota.
Zlatko Kuk je kot namestnik komandirja PM v Lendavi vodil zavarovanje evidenc in vojaških razporedov. Med agresijo je skupaj z Ladislavom Bagladijem vodil obrambo mejnega prehoda Dolga vas. Vodil pa je tudi pogajanje za predajo stražnic v Pincah in Lendavskih Gori-
cah ter sodeloval pri obrambi mostu čez Muro. Koordiniral je delo pri zajetju in predaji vojakov in vračanju vojaških obveznikov iz drugih delov Jugoslavije.
Stanko Sakovič je kot komandir PP v Gornji Radgoni opravljal pomembne naloge že ob poskusih razorožitve TO, ko je iz UE prevzel evidence in orožje. Aktivno je sodeloval v manevrski strukturi narodne zaščite. Med agresijo je koordiniral akcije med TO in policijo, sodeloval pri pogajanjih, usklajeval delo organov za NZ pri sanaciji posle-
dic vojne v Gornji Radgoni in vodil zavarovanje najvišjih predstavnikov RS ter mirovnih misij.
Iztok Trček je bil vključen v neposredno varovanje orožja na tajnih lokacijah v času poskusov razorožitve TO. Med agresijo je bil v posebni enoti policije. Sodeloval je pri obrambi mejnega prehoda Gede-rovci in pri pogajanjih z JLA. Vodil pa je tudi skupino policistov, ki so dosegli predajo starešin in vojakov stražnice Hodoš.
Oste Bakal ■
Žara v »njeni« kapelici
Žalostni konec Sidonije Rehar
/ n
!
■W
Rok za pritožbo: tri dni po smrti
e dni mineva pet let, odkar smo v Vestniku pisali o največji želji Sidonije Rehar iz Moravskih Toplic, da bi zgradila ekumensko kapelico. Želja se ji je uresničila, saj kapelica stoji - postala je skoraj romarska -, Sidonije pa ni več, ker je 6. decembra 2002 umrla. Na oltarček v kapelici so potem položili njeno žaro, poznje pa so jo pokopali na vaškem pokopališču.
Sidonija je živela do 1975. leta z možem v Nemčiji. Potem se je vrnila, da bi doma skrbela za otroke, mož pa je še ostal na delu v tujini. Poznje je odprla v Moravskih Toplicah diskontno trgovino, nato pa okrepčevalnico, ki jo je imela uradno do lanskega novembra. Vmes je bolehala, zato je bila tudi večkrat na zdravniških komisijah, ki pa so po določenem času podajale mnenja, da je sposobna za

Sidonija Rehar je dosegla svoj cilj: zgraditi je dala ekumensko kapelico, v kateri je bila tudi poslovilna slovesnost od njenih posmrtnih ostankov - pepela v žari.
delo. Nazadnje je bila (po mnenju komisije) zadržana z dela od 10. avgusta do 6. decembra, ko je umrla. Torej še en »zgled«, ko človek prej umre, preden dobi odločbo o invalidski upokojitvi, četudi, kot je bilo s Sidonijo, boluje za sklepno luskavico in zahrbtno boleznijo našega stoletja. V obrazložitvi odločb^ je zapisano, da se lahko v treh dneh pritoži.
»Dvanajst let so ji zabijali žebelj v bolno telo,« je v prispodobi povedal mož, ki objokuje ženino smrt. Najel je tudi odvetnika. »Primer« je sila zapleten, kajti Sidonija zaradi bolezni ni mogla biti učinkovita podjetnica, upokojili je niso..., na davkariji pa so seštevali neplačane davke in prispevke.
Š. S.»
18
ŠPORT
19. december 2002 VESTNIK
Tenis
Jubilej
Mali nogomet
Mijatovičeva in Starčič
V teniškem centru v Radencih je bil eden od petih kvalifikacijskih teniških turnirjev Round Robin za dečke in deklice do 12 let v Sloveniji. Prijavljenih je bilo 27 dečkov in 22 deklic. Dečki so tekmovali v sedmih, deklice pa v šestih skupinah. Zmagovalci skupin so se uvrstili na A-, drugi pa na B-turnir, razen prve skupine, kjer igrajo prvi štirje po rangu med seboj in se vsi uvrstijo na A-turnir. Med dečki je pripravil prijetno presenečenje domačin Žiga Starčič, igralec Teniške šole Radenska, ki je zasedel prvo mesto v svoji skupini in se uvrstil v A-skupi-no. Enako velja za domačinko in igralko Teniške šole Radenske Evo Mijatovič, ki je zmagala v svoji skupini med deklicami in se prav tako uvrstila na A-turnir. (F. M.)
Nogomet
Predvidene spremembe pri Muri
Po analizi jesenskega dela prvenstva vseh selekcij je vodstvo Mure ugotovilo, da doseženi rezultati niso na ravni ugleda kluba, za kar je več vzrokov.
Glavni vzrok pa je težak ekonomski položaj v regiji in klubu, kar je onemogočilo pravočasno oblikovanje članske ekipe, saj se je tretjina igralcev prepozno vključila v priprave. Na slabše rezultate je vplivala tudi menjava trenerjev (Koblen-cer 7, Djurič 4, Simeunovič 7 tekem), zato naj bi do začetka priprav za spomladanski del prvenstva, 13. januarja 2003, zagotovili ustrezen igralski in strokovni kader, poravnali dolgove igralcem ter v klub zopet
Kasaški šport
Dušan Zorko in njegov Inter
Franc Zorko in njegov sin Dušan ob trofejah
Kasaški šport z dolgoletno tradicijo ima v Prlekiji veliko privržencev, ki so tudi ponosni na dosežke tako na rejskem kot tekmovalnem področju. Kasaški klub Ljutomer, ki združuje privržence tega športa v pokrajini ob reki Muri, nenehno skr-
Petdeset let SD Janka Jurkoviča
Strelsko društvo Janka Jurkoviča od Sv. Jurija ob Ščavnici letos praznuje 50-letnico delovanja. Ta pomembni jubilej so proslavili minulo soboto s slavnostno sejo, na kateri so pregledali delovanje in dosežene uspehe, hkrati pa zaslužnim podelili priznanja.
Bilo je leta 1952, ko je takratni matičar Drago Ferenc zbral potrebno število ljubiteljev strelstva, da so lahko registrirali društvo, sam pa je prevzel tajniške posle. V začetku delovanja društva so se srečevali s težavami, saj so bili brez pušk in strelišča. Prve zračne puške so dobili leta 1957, nato pa še MK-puške in prvo tekmovanje izvedli istega leta na proviziranem strelišču na prostem, za tekmeca pa so imeli SD Des iz Gornje Radgone. Strelsko društvo je zaživelo v pravem pomenu besede leta 1961, ko se je števi-
pritegnili lastne mlade igralce, ki sedaj nastopajo za druge klube.
Z dosedanjim trenerjem Vojislavom Simeunovičem nameravajo podaljšati pogodbo do konca tekmovalne sezone. Če pa do tega ne bo prišlo, nameravajo za dalj časa angažirati mlajšega in ambicioznega trenerja iz Slovenije. Treba bo tudi izboljšati strokovno delo z mlajšimi selekcijami, saj je vzgoja lastnega igralskega kadra edino zagotovilo uspešnega delovanja kluba v sedanjih težkih ekonomskih razmerah. Pri soboški Muri računajo, da si bodo s tako zastavljeno politiko zagotovili tudi uvrstitev na sredino lestvice in obstanek v ligi. (F. M.)
s kasaških dirk. Foto: Jure Zauneker
bi tudfza pomladitev svojih vrst. Tudi v minuli tekmovalni sezoni so se uveljavili nekateri mladi tekmovalci. Med nje sodi tudi štiriindvajsetletni Dušan Zorko iz Borec, ki izhaja iz družine, ki je velika ljubiteljica kasaškega športa. To lahko
Dobitnika plaket Viktor Miholič in Roman Muhič, ki sta bila med ustanovitelji SD Janka Jurkoviča. Foto: Jure Zauneker
lo članov zelo povečalo, med njimi pa so bile tudi ženske. Izvolili so upravni odbor, za predsednika so izbrali Romana Muhiča, za tajnika pa Viktorja Miheliča. Ob tem so jim veliko pomagali takratni delavci milice. V društvo so vključili tudi šolsko mladino, katere mentorje bil Alojz Gorenc. Tekmovanja so bila na prostem, v slabem vremenu pa v hodniku stare šole.
Člani KBV Lendava, ki tekmujejo v drugi državni ligi. Stojijo od leve: Peter Škalič, Ljudevit Žlebič, Leon Hozjan, Dušan Varga; čepijo: Darjan Žer-din, Rene Žunič, Boris Rudaš, Bogdan Lešnjak; manjka Leon Ozmec. Foto: Nataša Juhnov
vsakdo opazi, ki obišče gostilno Zorko ali se pelje mimo iz Veržeja v Križevce ali obratno. Tik ob gostilni so si uredili tekaško stezo, kjer vsak dan trenirajo, v gostinskem obratu pa krasijo kasaški šport in dosežke številni pokali in kasaške slike. V hlevu imajo pet konj, od tega tri tekmovalne in dve plemenski. kobili, tako da nenehno skrbijo za naraščaj, s katerim se bodo predstavili tudi na dirkah spomladi. Kasaštvo je dragi šport, vendar je ljubezen do konj močnejša, pravi oče Franc, ki gaje kasaški šport pritegnil že pred dvajsetimi leti, sprva kot obiskovalca kasaških dirk, kasneje pa tudi kot rejca in tekmovalca. Njegov prvi tekmovalni konj je bil Ringo Spid, ki mu je prinesel nekaj zmag in ga še bolj navdušil za ta šport. Pred sedmimi leti je za kasaški šport navdušil in pritegnil tudi sina Dušana, ki se je prav v minuli tekmovalni sezoni najbolj uveljavil s triletnim kasačem Inte-rjem. Z njim je na letošnjih devetih dirkah kar šestkrat zmagal, trikrat pa je bil drugi. Na državnem prvenstvu 3-letnikov je zasedel drugo mesto in postal državni podprvak, hkrati pa je v skupnem seštevku točk na četrtem mestu v Sloveniji. S tem dosežkom Interja je Dušan Zorko zelo zadovoljen in si od njega veliko obeta tudi v novi tekmovalni sezoni, ko bo nastopil v najelitnejši dirki - slovenskem kasaškem derbiju. (F. M.)
Potem so se odločili za gradnjo strelskega doma, pri tem pa so jih podprli rezervne starešine, teritorialna obramba, narodna zaščita in drugi. Odkupili so zemljišče, sredstva so zbirali s prirejanjem veselic, nekateri občani so brezplačno prispevali les, člani strelskega društva in drugi občani pa so pri gradnji veliko dela opravili prostovoljno. Svoje zavetišče so strelci dobili leta
Rokometaši Arconta Radgone, ki uspešno tekmujejo v drugi državni rokometni ligi. Stojijo od leve: Luka Klun. Darko Zorko, Kristjan Bogdanovič, Boštjan Žinkovič, Tomaž Merica, Darko Buzeti, Milan Bogdanovič (pom. trenerja), Jože Benko (trener); čepijo: Dušan Kolmanko, Aleš Vereš, Aleš Kolmanko, Ernest Pučko, Niko Klun (kapetan), Borut Vereš, David Petraš. Foto: Jure Zauneker
Strelstvo
Maučec prvi, Dularjeva druga
V Ljubljani je bil dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem za člane, članice, mladince in mladinke. V slovenski reprezentanci je nastopilo kar sedem pomurskih strelcev in strelk, ki so se lepo odrezali. Med mladinci je zmagal s 591 krogi Uroš Maučec (ŠK Turnišče), Valter Pajič (KF Tišina) je bil s 581 krogi šesti. Pri mladinkah je zasedla Vesna Draškovič (ŠK Turnišče) s 385 krogi peto mesto. Med člani je Izidor Hreščak (Janko Jurkovič) s 588 krogi osvojil četrto, Robi Markoja (ŠK Turnišče) s 581 sedmo in Branko Bukovec (KF Tišina) s 578 krogi deseto mesto. V konkurenci' članic je bila Maja Dular (Pomurka) s 393 krogi druga. Zmagala je Slovenija s 5 : 3.
1963, ko so dom odprli in pripravili meddruštveno strelsko tekmovanje, lovci pa so organizirali tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Z dograditvijo doma je dobilo društvo 4-stezno strelišče. Po odhodu nekaterih vodilnih strelskih delavcev je delo v družini po letu 1968 začelo stagnirati. Ponovno so ga oživeli leta 1971, ko je predsedniško funkcijo prevzel Anton Kocbek, ki jo vestno opravlja še danes. Uveljavil se je kot strelec in odličen organizator, ki ima največ zaslug, da dosega SD Janka Jurkoviča od Sv. Jurija v zadnjih nekaj letih odlične rezultate na tekmovalnem in organizacijskem področju. Leta 1977 so si urediii strelišče za MK puško, ki pa ni bilo na primerni lokaciji, zato so ga opustili. Z uvrstitvijo članske ekipe v drugo državno strelsko ligo so si uredili v razstaviščnem prostoru Srednje šole elektrotehniške in računalniške usmeritve Maribor v Vidmu 6-stezno avtomatsko strelišče, prostor pa so po dveh letih morali izprazniti in društvo je zopet ostalo brez strelišča, zato so si ob obstoječem domu zgradili 9-stezno avtomatsko strelišče za zračno puško s centralnim ogrevanjem in sanitarijami, ki ga koristno uporabljajo. Svoj največji tekmovalni uspeh so dosegli leta 1995, ko so se uvrstili v prvo državno ligo in postali zmagovalec v mednarodni ligi. V svojih vrstah imajo tudi odlična strelca Izidorja Hreščaka in Gorazda Kocbeka, ki dosegata zavidljive mednarodne rezultate. Na slavnostni seji so zaslužnim podelili šest plaket, 17 pohval za delovanje v društvu, 11 priznanj za tekmovalne dosežke in 13 priznanj za pomoč pri razvoju strelskega športa. Pakete so prejeli Roman Muhič in Viktor Miholič kot ustanovitelja ter Kurt Germič, Franc Vajndorfer, Anton Kocbek in Alojz Šijanec za dolgoletno delo v društvu. (F. M)
Uroš Maučec ugnal vso elito
SD Kolomana Flisarja s Tišine je bilo organizator drugega kroga tekmovanja s standardno zračno puško v ligi treh dežel. Ekipno je zmagala SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1762 krogi. SD Pomurka Ml Murska Sobota je bila s 1755 tretja, SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1744 četrta, SD Ljutomer s 1710 sedma, SD Radgona s 1686 enajsta in SD Janka Jurkoviča s 1393 krogi štirinajsta. Med posamezniki se je izkazal mladi Uroš Maučec (Turnišče), saj je premagal vse tekmec in z odličnim dosežkom, 591 krogov, zasedel prvo mesto, kar je velik uspeh. Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča)
Na soboški tretji osnovni šoli je bilo regijsko prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu za starejše učence skupine B. Med štirimi ekipami je zmagala OŠ Beltinci z 9 točkami pred OŠ Puconci, 6, OS Šalovci, 3, in OŠ Grad, brez točke. Na pomursko prvenstvo se je uvrstila OŠ Beltinci. (F. M.)
Na sedmem božično-novolet-nem turnir v malem nogometu delavcev policije v Murski Soboti, ki ga je pripravilo ŠD UJV Muska Sobota, je sodelovalo 12 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine, zmagovalci pa so se uvrstili v finale. Zmagala je ekipa PP Gornja Radgona pred UKP Murska Sobota in PMP Lendava. Najboljši igralec je bil Rolando Fras, najboljši vratar pa Boštjan Kozar (oba PP GR), najbolj disciplinirana ekipa pa PP Murska Sobota. (F. M.)
Na tretjem memorialu Janka Makoterja v malem nogometu v Ljutomeru je sodelovalo 21 ekip. Zmagala je ekipa Poetovie Ptuj pred Prometno šolo Maribor in Meteorplastom iz Ljutomera. Najboljši strelec je bil Franc Kamenček (Slovenika Ljutomer) s 6 goli, najboljši vratar pa Tomi Šuka-lo (PŠ Maribor). (N. Š.)
V Bogojini je bil turnir v malem nogometu, ki ga je pripravilo SD Filovci. Med 18 ekipami je zmagala ekipa Grili Net iz Murske Sobote, ki je v finalu premagala Okrepčevalnico Viktorija Filovci z 12 : 4. Za tretje mesto je Čarda premagala Tišino z 10 : 6. Najboljši strelec in igralec je bil Ivanič, najboljši vratar pa Luk, oba Grili Net. (F. M.)
Na pomursko-podravskem prvenstvu OŠ v malem nogometu za starejše učence na Ptuju je zmagala OŠ III Murska Sobota z 9 točkami pred OŠ Ljutomer, 6, OŠ Podlehnik, 3, in OŠ Grajena, brez točke. Na državno prvenstvo sta se uvrstili ekipi soboške in ljutomerske OŠ. (F. M.)
je bil 590 krogi drugi, Tomaž Kerčmar (Pomurka Ml) s 589 četrti, Robi Markoja (Turnišče) s 587 peti, Maja Dulčar (Pomurka Ml) s 585 sedma in Denis Lebar (Turnišče) s 584 krogi osmi.
Med mladinci zmagal Pajič
Na kontrolnem tekmovanju za sestavo državne mladinske reprezentance v streljanju z zračno puško v Leskovcu pri Krškem se je izkazal Valter Pajič (Tišina), saj je s 586 krogi zasedel prvo mesto. Bojan Babič (Pomurka) je bil s 577 peti, Uroš Maučec (Turnišče) pa s 576 krogi sedmi. Med mladinkami je zasedla Vesna Draškovič (Turnišče) s 385 krogi tretje mesto. (F. M.)
vestne 19. december 2002
ŠPORT
19
Olimpizem
Branko Žnidarič član I0 OKS
Priznanja OKS______________
Srebrna plaketa Mariki Kardinar
Na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije - združenja športnih zvez so izvolili nove organe. Za predsednika je bil ponovno izbran Janez Kocijančič. Za člana I0 OKS je bil iz Pomurja izvoljen Branko Žnidarič iz Lukavec kot eden od štirih predstavnikov lokalnih športnih zvez. Poleg njega je bil za člana nadzornega odbora izvoljen Branko Recek, predsednik Športne zveze Moravske Toplice, za člana disciplinske komisije Ti-bor Šimonka, predsednik Namizno-tenbiške zveze Slovenije, za namestnika disciplinske komisije pa Ludvik Zelko, sekretar Športne zveze Murska Sobota.
Branko Žnidarič - Kot diplomant Fakultete za šport v Ljubljani je postal 1985. profesionalni sekretar Zveze telesnokulturnih organizacij Ljutomer. V različnih funkcijah je v občini opravljal dela s področja športa do leta 1995, ko je prevzel naloge direktorja v novoustanovljeni Agenciji za šport v Ljutomeru, ves čas pa je bil tudi sekretar Športne zveze Ljutomer. Istega leta je tudi opravil prvo šolo za športne managerje v naši državi. V tem času je organiziral večino športno-rekreativnih tekmovanj, šolskih športnih tekmovanj, promocijskih in drugih prireditev, kot so: občinske lige v malem nogometu in namiznem tenisu, nogometne lige krajevnih skupnosti, smučarski in plavalni tečaji za predšolsko mladino, tekaške prireditve ter razna tekmovanja v rolanju, karateju, košarki, nogometu, odbojki na mivki, plavanju, vaške igre in igre krajevnih skupnosti, de-
Košarka
Sobočanke igrale le v prvem polčasu
V desetem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Banex v Slovenskih Konjicah visoko premagal Radensko Creativ iz M. Sobote z rezultatom 112: 85. Radenska Creativ: Ravnikar 16, A. Novak 14, Bratkovič 13, Milič 12, T. Novak 10, Dominko 9, Pok 6, Maje 3, Adamovič 2. (F. M.)
*
Dvoranski hokej ___________
Mednarodni turnir
v Soboti
V organizaciji HK Leka iz Lipovec in DŠR Murska Sobota bo v dvorani soboške tretje osnovne šole v soboto, 21., in v nedeljo, 22. decembra, mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Sodelovalo bo devet ekip in Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini. V skupini A bodo tekmovala tuja, v skupini B pa slovenska moštva. Turnir se bo začel v soboto ob 13.30 in končal v nedeljo ob 17. uri.
Lek tretji v Zelini
V Zelini je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Med 14 moškimi ekipami so sodelovale tri ekipe iz Slovenije: Svoboda iz Ljubljane, Lek iz Lipovec in Triglav iz Pre-danovec. Najuspešnejša je bila Svoboda, ki je zasedla drugo mesto. Lep uspeh je dosegel tudi Lek iz Lipovec, ki ga je za vstop v finale premagal zmagovalec Marathon iz Zagreba s 3 : 2, za tretje mesto pa je Lek premagal po kazenskih strelih Zelino. Triglav je bil osmi. (F. M.)
Branko Žnidarič
lavske športne igre ter športno-za-bavne prireditve z razglasitvijo najboljših športnikov v občini Ljutomer. Aktiven soorganizatorje bil tudi pri raznih športnih akcijah, kot so: Olimpijski dan in Olimpijska kartica, Veter v laseh, S športom proti drogi, Slovenija teče, Slovenski in Pomurski tekaški pokal, Recept za zdravo življenje ... Bil je učitelj in trener v raznih športnih panogah ter pomagal posameznim društvom pri njihovem ustanavljanju in delovanju. Ob 40-letnici delovanja Športne zveze Ljutomer je pripravil kronološki zapis športnih dogajanj, ki je bil javnosti predstavljen letos. Ob ustanovitvi OKS-ZŠZ je postal delegat skupščine in je zastopal interese prekmursko-pr-leške regije, delal pa je tudi v raznih organih. Na zadnji skupščini OKS-ZŠZ pa je bil izvoljen za člana izvršnega odbora OKS-ZŠZ, hkrati pa še naprej ostal delegat skupščine iz prekmursko-prleške regije. (F. M.)
Postojna	10	9	1	893:713	19
Banex	10	8	2	982:857	18
ŽKK Maribor	10	7	3	897:778	17
Radovljica	10	7	3	794:749	17
Rudar	10	6	4	832:804	16
Radenska Cr.	10	6	4	851:855	16
Loka kava	10	6	4	821:856	16
Hrastnik	10	5	5	797:825	15
Maribor Br.	10	4	6	672:733	14
Nova Gorica	10	3	7	788:830	13
Krško	10	3	7	800:859	13
Fragmat	10	3	7	752:827	13
Ilirija	10	2	8	760:829	12
U. Olimpija ml. 10	1	9	739:863	11
V enajstem krogu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi so košarkarice Pomurja Skiny v Murski Soboti gostile ekipo Slovenskih Konjic in izgubile z rezultatom 55 : 66. Sobočanke so bile prvem polčasu ves čas boljše in vodile za 10 točk, potem pa povsem popustile, saj pet minut niso dosegle koša, tako da gostje nadomestile zamujeno, prevzele vodstvo in ga obdržale do konca tekme. Pomurje Skiny: Svetina 14, Pušenjak 10, Kerec 8, Horvat 7, M. Orban 6, S. Orban 6, Kokol 3, Kuzma 1.
Rokomet
Arcont na četrtem mestu
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont iz Radgone v Apačah premagal ekipo Cerkelj z rezultatom 37 : 27 (18 : 14), kar je bila tretja zaporedna zmaga Radgončanov. Po jesenskem delu prvenstva so Radgončani zasedli solidno četrto mesto, kar je lep uspeh, saj za drugouvrščeno ekipo zaostajajo le eno točko, za jesenskim prvakom Svišom pa štiri točke. Arcont Radgona: Fartek, Buzeti 9, Petraš 2, D. Kolmanko 2, Zorko 11, A. Kolmanko 1, Merica 7, B. Vereš, Klun, A. Vereš 2, Bogdanovič, Žinkovič 3. Rokometaši Krške-
Olimpijski komite Slovenije -združenje športnih zvez bo podelil ob koncu iztekajočega se leta priznanja za športne dosežke v letu 2002. Priznanja bodo podelili v ponedeljek, 23. decembra 2002, v Ljubljani. Med nagrajenci so tudi pomurski športniki in trenerji. Najvišje priznanje - srebrno plaketo bo dobila kegljačica Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica KK Mi-roteks iz Celja, za bronasto medaljo v dvojicah na svetovnem prvenstvu. Bronasto plaketo bo pre-
Odbojka
Ljutomerčanke zadovoljil
Po prvem delu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je zbrala ljutomerska ekipa Zavarovalnice Maribor 13 točk in zasedla peto mesto. S to uvrstitvijo so v Ljutomeru zadovoljni, saj so po besedah trenerja Bojana Novaka igralke opravičile pričakovanja, in če ne bi bilo spodrsljaja v Kamnici, bi bil lahko vtis veliko ugodnejši. »Proti novinkam v ligi smo imeli igro v svojih rokah, povedli z 2 : 0 v nizih in že skoraj slavili, potem pa sem dal priložnost vsem igralkam in izgubili smo tretji niz. Kljub temu pa smo še imeli priložnost za zmago v preostalih dveh nizih, vendar so dobile gostiteljice neverjeten navdih in poraz je bil neizbežen. Takšna je pač odbojka, iz tovrstnih preobratov pa se lahko marsikaj naučim,« je povedal trener Bojan Novak. Sicer pa se je nekaj podobnega Ljuto-
RC Maribor	9	9	0	670:550	18
Odeja	10	6	4	727:693	16
Legrand	9	6	3	632:609	15
Jesenice	9	5	4	624:594	14
Ilirija	10	4	6	635:654	14
Sl. Konjice	9	3	6	590:590	12
Pomurje Skiny	10	0	10	503:677	10
PKL - moški - vodijo Beltinci
V pomurski-košarkarski ligi, kjer sodelujejo štiri moštva: Beltinci, PŠK Ljutomer, Segrap Ljutomer in ISYP Šalovci, so odigrali dva kroga. Doslej so bili najuspešnejši Bel-tinčani, ki so dosegli dve zmagi. Po dveh krogih je najboljši strelec Kar-ba (Segrap), ki je dosegel 50 točk, sledijo: Cigut (Šalovci) in Tratnjek (Beltinci), po 40, Mihorič (Segrap), 31, in Strniša (Beltinci), 29 točk. Rezultati:
Segrap Ljutomer: ISYP Šalovci 60: 57 Beltinci: PŠK Ljutomer 76 : 71 PŠK Ljutomer: Segrap 69:57 Šalovci: Beltinci 70 : 76
Beltinci	2	2	0	152:141	4
Ljutomer	2	1*	1	140:133	3
Segrap	2	1	1	117:126	3
Šalovci	2	0	2	127:136	2
ga pa so premagali Razkrižje z 29 : 23 (16 : 10). Razkrižje je nastopilo brez Kavaša in Perčiča, vratar Budna pa je igral v polju. Razkrižje: Roškar, Budna 2, M. Zajnkovič 2, Mesarič 1, Ovsenjak 12, Kosec, Smodiš 3, Kreft 3. (N. Š., F. M.) Sviš	10	9	1	0	300:205	19
Mokerc	11	7	2	2	310:277	16
Atom Krško	11	8	0	3	297:276	16
Arčoni	11	7	1	3	330:190	15
Grča Kočevje	11	5	1	5	305:298	11
Drava	10	5	1	4	263:263	11
Radovljica	11	5	1	5	274:277	11
Šmartno	11	5	1	5	278:297	11
Cerklje	11	5	0	6	314:307	10
Krim	11	3	0	8	270:287	6
Razkrižje	11	1	0	10	260:323	2
Ajdovščina	11	1	0	10	226:337	2
jel kanuist Borut Horvat, član KKK Mura iz Kroga, za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v spustu v moštveni vožnji 3 x C-1, trener slovenske reprezentance in KKK Mura iz Kroga Štefan Varga pa zlati znak.
Zlati znak bosta prejela tudi invalida košarkar Damjan Šebjan, član slovenske košarkarske reprezentance gluhih, za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v košarki za gluhe, in igralec golbala Boštjan Vogrinčič, član slovenske repre-
merčankam zgodilo tudi v prvem v uvodnem srečanju v Ljubljani, kjer so domačinke tekmo izgubljale z 0 : 2, nato pa zmagale s 3 : 2. »Nasploh je naša slabost premajhna zbranost v odločilnih trenutkih, v končnicah nizov. Taka primera sta bila tudi na tekmi z državnimi prvakinjami v Mariboru in v Lenartu z Benediktom. Sicer pa sem ob igralskem izboru, ko je na voljo devet igralk - Morečeva je poškodovana, novinka Velunškova bolna, Šošta-ričeva pa je končala kariero - z dosežki prvega dela prvenstva zelo zadovoljen, zlasti še, ker nas nobena ekipa ni nadigrala. Še več! Če organizatorka igre Saša Pirher zaradi študijskih obvez ne bi z ekipo trenirala le enkrat tedensko, si upam trditi, da bi bila moja ekipa tik pod vrhom,« je še povedal trener Bojan Novak. Morda bi kazalo izboljšati igro pri mreži, za kar pa je trenutno na voljo premalo visokih igralk. Zelo dobrodošla bi bila osvežitev
na mestu korektorja in napadalca.
Sicer pa bi bili v taboru ljutomerske ekipe zelo zadovoljni s petim mestom tudi na koncu prvenstva.
Niko Šoštarič
Visok poraz Sobočanov
V enajstem krogu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi so odbojkarki Pomurja Galexa Regala iz Murske Sobote gostovali v Šoštanju in se pomerili z domačo ekipo Šoštanj Topolšica. V zelo pomembni tekmi v boju za obstanek v ligi je z visokim rezultatom zmagala ekipa Šoštanja Topolšice s 3 : 0 (25 : 20, 25 : 13, 25 : 22). Pomurje Galex Regal: Flisar, Tot, Ko-vačec, Marič, Novitovič, B. Grut, Topovšek, A. Grut, Bačvič, Horvat. (F. M.)
Strelstvo__________________
Strelska zveza Slovenije je ob koncu leta razglasila najboljše strelce in strelke za leto 2002 in zaslužnim podelila priznanja. Zlato plaketo za organizacijsko delo je dobila SD Janka Jurkoviča od Sv. Jurija, ki letos praznuje 50-letnico delovanja. Srebrni plaketi pa sta dobila strelca Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) in Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča Sv. Jurij). (F. M.)
Na dvoboju reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračno pištolo v Ljubljani se je izkazal Aleksander Ciglarič (Coal Petišovci), ki je s 561 krogi zasedel prvo mesto. (F. B.)
V tretjem krogu tekmovanja v mednarodni First ligi v streljanju z zračno pištolo je ekipno zmagal Coal Petišovci s 1665 krogi in s 30 točkami vodi, med posamezniki pa je zmagal Aleksander Ciglarič s 567 krogi pred Milanom Cofkom (oba Coal), 566, in Vnukom (Turnišče), 564 krogov. Po treh krogih vodi Ciglarič (Coal) s 1678 krogi. (F. B.)
zentance v golbalu, ki je na svetovnem prvenstvu zasedla tretje mesto.
Srebrni znak bodo prejeli strelec Izidor Hreščak, član SD Janka Jurkoviča iz Sv. Jurija ob Ščavnici, in strelec Robi Markoja, član SD Štefana Kovača iz Turnišča, za ekipno drugo mesto na evropskem prvenstvu s samostrelom ter judoistka Maja Uršič, članica JK San-kaku iz Celja, za bronasto medaljo na evropskem kadetskem prvenstvu v kategoriji do 57 kg. (F. M.)
Bojan Novak - trener 1. SOL moški				
Salonit	11 10		1	31:7	30
Fužinar	11	8	3 25:17	22
Caicit	11	7	4 26:15	21
Svit	11	6	5 24:22	20
Maribor	11	5	6 22.19	17
Bled	11	5	6 21:21	17
Šoštanj Top.	11	5	6	19:24	14
Šempeter	11	3	8 13:26	8
Pomurje GR	11	2	9	14:39	8
Triglav	11	3	8 14:29	8
1. SOL ženske		I _	jesenski del	
Nova Gorica	9	9	0	27:6	25
Ljubljana	9	7	2 24:10	21
Benedikt	9	7	2 23:10	21
Branik	9	7	2 23:10	20
Ljutomer ZM	9	4	5	18:18	13
Koper	9	4	5 15:16	13
'Novo mesto	9	2	7	16:22	9
AC Pivka jama	9	2	7	6:23	6
Varstvo Broline 9		2	7	8:23	5
Miklavž	9	1 .	8	4:26	2
V desetem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod je bil v Mariboru derbi vodečih ekip med Nigradom in Beltinci. Zmagal je Nigrad s 3 : 1 (25 : 23, 25 : 19, 20 : 25, 25 : 19). Beltinci: Janža, Koštric, Čenar, Hartman, Hochstater, Gumilar, Gider, Mesarič. Odbojkarji Ljutomera pa so gostili Turbino in izgubili z 0 : 3 (13 : 25, 19 : 25, 14 : 25). Ljutomer: Pirher, D. in G. Kodila, Špilak, Ramšak, Mulec.
V desetem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Kerna v Puconcih premagala zadnji Prebold z rezultatom 3< 0 (25 : 12, 25 : 11, 25 : 16). Pucončanke so trenutno na drugem mestu lestvice. Kerna Puconci: Jankovič, Rogan, Mencigar, Potočnik, Kerec, Horvat, Jozelj, Zorkovič, Crnkovič, Bertalanič, Čarni, Brunec. Vodeče Zreče pa je po pričakovanju premagalo Soni-mex iz Radenec s 3 : 0 (25 : 7, 25 : 18, 25 : 12)j Sonimex Radenci: Bezjak, Ješovnik, Ficko, Hojnik, Klemenčič, Strmšek, Drvarič, Šavel. (N. Š. , F. M.)
3. SOL moški vzhod
Nigrad	7	6	1	18:9	17
Turbina	7	5	2	19:7	17
Poljčane	6	5	1	16:7	15
Beltinci	7	5	2	17:8	14
Šempeter II	6	4	2	13:13	9
Šoštanj II	7	2	5	11:17	8
Fužinar II	8	2	6	11:22	5
Ljutomer	7	1	6	9:20	4
Fram	7	1	6	9:20	4
3. SOL ženske vzhod					
Zreče	9	8	1	24:8	23
Kerna Puconci	9	7	2	23:8	22
Kajuh Šoštanj	8	6	2	19:12	17
Galeja Vega	8	5	3	19:12	14
Branik II	8	4	4	17:13	14
Prevalje	8	4	4	17:13	11
Ruše	8	3	5	15:18	10
Črna	8	3	5	12:16	9
Sonimex Rad.	8	1	7	6:21	3
Prebold	8	0	8	1:24	0
Šport od tod in tam
Športniki Murske Sobote - Športna zveza Murska Sobota bo razglasila najboljše športnike, športnice in športne kolektive Mestne občine Murska Sobota za leto 2002 v petek, 20. decembra 2002, ob 11. uri v salonu Murske republike. (F. M.)
Kegljanje - Marika Kardinar iz Dobrovnika, večkratna svetovna prvakinja in rekorderka, je sodelovala skupaj s Francem Kribišem in Primožem Pintaričem na revialnem srečanju pod naslovom Zvezde proti drogi ob praznovanju 65-letnice Kegljaške zveze Slovaške v Bratislavi. To je vsekakor veliko priznanje naši najboljši kegljačici vseh časov. (F. B.)
Rokoborba - Na mednarodnem rokoborskem turnirju v Zagrebu za dečke in kadete so sodelovali med 160 tekmovalci iz petih držav tudi pomurski rokoborci in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši so bili Sobočani, saj je Filip Bartuš (do 85 kg) zmagal med dečki, Dejan Šernek (do 85 kg) pa med kadeti. Andrej Slavič (do 69 kg) je bil tretji. Od Ljutomerčanov je Niko Horvat (50 kg) med kadeti zasedel drugo mesto, Danilo Jesenik je bil pri dečkih četrti, Marjan Lipovec pa šesti. Dominik Vogrinec (Dobrovnik) pa je med dečki zasedel četrto mesto. (N. Š., F. B„ F. M.)
Badminton - V četrtem krogu prvenstva v prvi državni badmintonski ligi so Lendavčani premagali Bit Ljubljano s 4 : 3 in zabeležili drugo zmago. Za Mladost so točke osvojili Miha Horvat in Martina Bukovec posamezno ter Pešehonov - Horvat in Pešehonov - Nadž V moških in mešanih dvojicah. V petem krogu je Mladost premagala Argus Maribor s 6:1. Točke so osvojili Horvat, Pešehonov in Bukovčeva med posamezniki ter Horvat - Sekereš, Bukovec -Nadž in Pešehonov - Nadž v dvojicah. V drugi državni badmintonski ligi so Lendavčani dosegli naslednje rezultate: Mladost (mladinci): Ptuj s 7 : 0, Argus : Mladost II s 4 : 3, Branik : Mladost (mladinci) 2 : 5 in Ptuj: Mladost 111:6. (F. B.)
Košarka - V devetem krogu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je Lindau Lendava premagal Palomo s 93 : 82. Za Lendavčane so bili najuspešnejši: Cor 23, Horvatič 21, in Hozjan 20. (F. B.)
Namizni tenis - V prvi medobčinski ligi namiznega tenisa Ljutomera sta bila dosežena naslednja rezultata: Cven II: K. Broker 1 : 6, Zetos servis : Breza bar 5 : 5, v drugi ligi pa: Cven III : Ljutomer 0 : 6 in Loko : Branoslavci 6 : 2. (N. Š.)
Squash - Na tretjem turnirju za prvenstvo Pomurja y squashu v Murski Soboti je zmagal med 18 tekmovalci Zoran Repija pred Kristjanom Klepcem in Bojanom Cvetkom. Po treh turnirjih vodi Repija z 285 točkami pred Cvetkom, 225, in Severjem, 170 točk. (F. M.)
Odbojka - Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v A-ligo starejših deklic v Ljutomeru je zmagala ekipa Tabora iz Maribora, ki je v finalu premagala Sonimex iz Radenec z 2 : 0. Tabor se je uvrstil v A-, Sonimex in Ljutomer pa v B-ligo. (N. Š.)
Karate - Na mednarodnem turnirju v karateju v Trbovljah so sodelovali med 478 tekmovalci iz petih držav tudi pomurski tekmovalci. Izkazala sta se Ljutomerčana Luka Prelog (do 45 kg), ki je bil v borbah prvi, in Aleš Preglej (nad 45 kg), ki je zasedel drugo mesto. V katah je bil Samo Prelog tretji. (N. Š.)
Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravil decembrski hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 19 šahistov. Zmagal je Tomi Gruškovnjak s 16,5 točke pred Borisom Kovačem, 14,5, Jožetom Vučkom, 14, Jernejem Buze-teijem, Robijem Radosavljevičem in Danilom Harijem, po 12,5, ter Štefanom Režonjo, 12 točk. (F. M.)
v ' V
20
NA SCENI
19. december 2002 «■1
Vaše pesmi
Vso ljubezen
Vso ljubezen sem ti dala, samo zate jo čuvala.
Vso ljubezen sem ti dala, samo nate sem čakala.
Sem mislila, da drug za drugega sva usojena in da lahko skupaj sanjava.
Da bova le iste sanje sanjala in bova skupaj ostala.
Mateja Huber
Trenutki časa
Le odsev lune na nebu sameva, večer pa že za danes zbledeva, midva pa zatone veva.
Trenutki minejo tako na hitro, samo zbežijo mimo.
Mi pa še naprej živimo, čeprav si včasih tega ne želimo, včasih nekaj takega dobimo, česar se sploh ne veselimo.
Ne pozabi me
Ti ne boš me pozabil, ker si me ljubil, najino seme ljubezni med nama je vzklilo, sovraštvo v tvojih očeh ga poteptalo, uničilo. Jokala sem v dolgih nočeh, bolečina bila je v mojih očeh. Preklinjala sem druge, ko prestajala sem muke, a kljub temu verjela sem,
da nekje v tvojem srcu zavedno ostala v tebi sem, zato ne pozabi me,
na dekle, ki ljubilo te je, v spominu svojem ohrani me.
Sonja
Vaša čustva
Ljubila sem te
Gledam te v njenem objemu, kako si srečen in kako ravno tako sem bila nekoč s tabo srečna jaz. Koliko časa sva skupaj preživela, skupaj sanjala in se ljubila. Prepričana sem bila, da bo to trajalo večno. Potem pa seje zgodilo, kar se je moralo. Med naju se Je vmešala ona, ki je uničila vse najine sanje. Še danes ne vem, česa ti nisem dala jaz in ti je lahko dala ona. Dolgo sem mislila, da se imava rada. Upam, da bom nekoč prebolela svojo ljubezen do tebe, da te bom pozabila in bom lahko ljubila tudi nekoga drugega, kot sem ljubila tebe. Tebe pa sem ljubila iz vsega srca in ljubila sem te tako, da te bolj več ne morem ljubiti. In še vedno te ljubim in še vedno je veliko stvari, ki me spominjajo nate.
Jasna
Računalniki iz muzeja še delajo
V MIKK-u je bila minuli teden na ogled zanimiva in nenavadna razstava. Tisto, kar je bilo nekoč novo, je bilo tokrat razstavljeno pogledom kot nekaj starega, nostalgičnega, dobrodušnega. Govorimo namreč o razstavi starih osebnih računalnikov, ki so bili v trendu med obdobjem 1980-1990 0 tem je govoril v MIKK-u na predavanju s pomenljivim naslovom Še pomnite, tovariši? univerzitetni diplomirani inženir Jože Rappl - Savo, ki se skoraj celo svoje življenje ukvarja z računalniki. Sam je bil tudi pri organizaciji prvega mikroračunalniškega sejma v Murski Soboti pod imenom Mikro je Makro februarja 1984. leta. 0 tem je poročal že januarju istega leta tudi zapis v Vestniku. Takrat je bil ustanovljen tudi prvi računalniški klub Na tokratni razstavi v MIKK-u so bili na ogled najbolj zanimivi eksponati iz tistega obdobja: mehanografski mlinček, pomično računalo, kalkulatorji, trdi disk, ZX Spectrum, Commodore 64, Machintosh 512, Arhimed, Atari, prvi IBM prenosni PC, prvi lap top, notebooK dlančnik ... Najboljše pa je, da večina modelov še vedno obratuje.	1. K., foto: 1. K. ■
Ljutomerska gimnazijca najboljša debaterja
Leon in Staša - eden f
boljši od drugega
ebaterja Leon Žunec in Staša Tkalec, učenca Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, sta na državnem debatnem tekmovanja iz angleškega jeziku v Trbovljah zasedla prvo in drugo mesto. Ta uvrstitev obema daje možnost, da postaneta člana ekipe, ki bo na svetovnem prvenstvu v debatiranju avgusta prihodnjega leta v Peruju zastopala Slovenijo. Angleški debatni klub, ki deluje na ljutomerski Gimnaziji pod okriljem mentorice Liane Miholič, je sodeloval na državnem prvenstvu s šestimi ekipami. Med sto petimi debaterji sta se uvrstila med najboljše govorce še Marko Jureš in Niko Miholič. Obenem je bilo to tudi mednarodno tekmovanje, saj so sodelovale štiri hrvaške ekipe.
Lendavski srednješolci najboljši na
Marko gre v Limo Matej v Washingt
....I kupina debaterjev Dvojezične srednje šole Lendava je dosegla v de-I cembru vrsto lepih uspehov. Debatna ekipa, ki so jo sestavljali Matej I Vučko, Marko Krapec in Lara Požonec, je zasedla v Celju 7. decembra na regijskem debatnem turnirju prvo mesto. Matej Vučko, dijak 4. letnika gimnazije, pa je bil imenovan za najboljšega debaterja med sto udeleženci. Na državnem tekmovanju v Trbovlju prejšnji teden pa je bil izbran član njihove debaterske ekipe Marko Krapec za predstavnika gki-pe, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu v Limi v Peruju.
Na regijskem tekmovanju v Celju so sodelovali dijaki celjskih, koroških, mariborskih in pomurskih šol, Lendavčani pa so na koncu v finalu premagali debaterje celjske gimnazije in si s tem prislužili zmago. Obenem so dobili vsi trije lendavski debaterji priznanja za najboljše go
vorce v omenjenih regijah, za najboljšega debaterja je bil izbran Matej Vučko, dijak 4. letnika gimnazije, ki je Slovenijo že za-
stopal na evropskem turnirju v St. Peter-sburgu. drugo mesto je pripadlo Marku Krapcu, dijaku 2. letnika gimnazije, novincu med lendavskimi debaterji, katere-mu je bil celjski turnir ognjeni krst, tretje mesto pa Lari Požonec, dijakinji 3. letnika gimnazije.
14. decembra 2002 so se udeležili tudi letošnjega zadnjega debatnega turnirja v angleškem jeziku, ki je potekal v
tekmova
Na fotografiji sta Matej in Marko.
Trbovljah. Na turnirju je sodelovalo 34
ekip iz vse Slovenije, med sodelujočimi debaterji pa je izbrala komisija v sestavi Liana Miholič, Jakob Štrovs, George Yoe-man in Bojana Skrt ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na 13- svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu, ki bo avgusta 2003 v Limi v Peruju. Pri izboru je komisija upoštevala uvrstitev med najboljše govorce na turnirju, pripadnost različnim debatnim klubom, dober uspeh v šoli in priporočila sodnikov. V jesenskem semestru so srednješolski debaterji debatirali o dveh nadvse aktualnih temah, o tem, ali naj se Slovenija priključi
Glede na boljšo uvrstitev bi se svetovnega tekmovanja moral udeležiti Leon, ki pa je letos maturant, tako da bo dal prednost maturi in študiju. Sam se je v minulem šolskem letu udeležil svetovnega prvenstva v debatiranju v Singapurju. Svetovnega prvenstva pa se bo udeležila Staša, dijakinja 2. letnika, ki bo skupaj s še štirimi debaterji iz Slovenije odpotovala v Limo. Letošnji temi mladih debaterjev sta bili Slovenija naj se pridruži NATU ter Pravica najstnikov do zasebnosti je pomembnejša kot pravica staršev, da vedo. V priprave je bilo vloženega veliko časa in dela, saj so morali dobiti kar največ informacij o dobrih in slabih straneh naše priključitve NATU, veliko pa so se naučili tudi o zakonodaji glede mladostnikov ter psiholoških in socioloških vidikih odnosov med starši in mladostniki.
Debatni klub, ki deluje na ljutomerski gimnaziji, bo imel že peto leto zapored v slovenski ekipi svojega predstavnika. Doslej so se udeležili svetovnega tekmovanja v Angliji, ZDA, Južni Afriki in Singapurju, poleg tega so bili večkrat državni prvaki. Mentorica Liana Miholič pa je na svetovnih tekmovanjih sodelovala tudi kot sodnica. Zanimiv je tudi podatek, da je večina letošnjih uspešnih ljutomerskih debaterjev iz prvih letnikov, zato lahko podobne in še boljše rezultate pričakujemo tudi v prihodnjih letih. Že sedaj pa so dosegli skoraj vse, kar se da doseči.	A. N. R. R- •
Natu, ter ali je pravica najstnikov do za
sebnosti pomembnejša od pravice staršev, da vedo. Dijaki lendavske dvojezične srednje šole se pod vodstvom mentoric Renate Biro za angleški jezik in Rahele Hojnik Kelenc za slovenski jezik že pripravljajo na spomladanski del turnirja v debatiranju.
Lendavske debaterje pa je v novembru doletelo še eno presenečenje, in sicer povabilo na svetovno konferenco mladih, ki bo julija prihodnje leto v Wa-shingtonu. Te pa se bo udeležil Matej Vučko.
A. N. R. R.
Za rockovski projekt ni nikoli prezgodaj
Pravijo, da če si pravi roker, se rodiš z rockom v krvi. Ali pa vsaj začneš že od mladih nog (in rok). Te misli so se držali tudi člani glasbene delavnice Govoreči bobni na tokratnem Rock projektu v soboški grajski dvorani, ki so imeli v svojih vrstah verjetno trenutno najmlajšega aktivnega bobnarja. Govoreči bobni so: Miha Horvat, Danilo Horvat in mentor Miran Celec. Za njimi so prišli navdušenci nad kitaro: Goran Časar, Borut Korpič, Nejc Perhavec, Robert Ferenčak, Igor Benko in kasneje še vsi učenci mentorja Prvih prijemov Tadeja Ropoše. Tadej, ki je bil tudi avtor celotnega Rock projekta, pa je največ energijskih minut iztrošil pri nastopu skupine DeMiron, katere člane smo že predstavili v eni prejšnjih številk Vestnika. Celovečerni koncert je bil v znamenju zvokov hard rocka, med katerimi pa so se znašle tudi nekoliko nežnejše skladbe in dve zapeti celo v prekmurskem oziroma hrvaškem jeziku. Za vizualne posnetke je poskrbel videostudio Dšuban, tako da je Rock projekt spet ponudil prijeten in poslušljiv zvočno-vizualni večer, ki ni bil ne predolg ne prekratek. Poslušalci (in hkrati tudi gledalci) so odhajali zadovoljni, tistim, ki so ta večer zamudili, pa: lahko noč in dobro jutro pri Rock projektu 2003.	T. K. ■
r	k
mi 19. december 2002
MULARIJA
21
Nesreče in posledice
Pred kratkim smo izvajali projekte naravnih in drugih nesrečah. Najprej smo se pogovarjali o nesrečah, ki so se dogajale v naši okolici, o vzrokih zanje in njihovih posledicah. Prinašali smo fotografije in časopisne izrezke. Nato smo risah na temo Naravne nesreče, ob koncu pa smo pripravili na hodniku razstavo naših del. V četrtek je bil poseben dan. Pridno smo se učili in pogovarjali ..., naenkrat pa se je oglasil šolski zvočnik. Ravnateljičin glas nam je sporočil, da se je v kemijski učilnici pri poizkusu zgodila nesreča in daje
Gledališka vzgoja pri pouku
V petek, 25. oktobra 2002, smo se pri uri slovenščine prav prijetno zabavali. Imeli smo namreč »noč« čarovnic. Tisti, ki so imeli s sabo kostume, so se oblekli, drugim pa je učiteljica razdelila čarovniške kape in palčke. Zagrnili smo zavese, ugasnili luči, prižgali svečo in začelo seje.
Najprej smo se fotografirali. Postavili smo se v vse mogoče in nemogoče položaje. Slikala nas je naša sošolka, članica fotografskega krožka.In nato se je prava zabava šele začela. Zavrteli smo CD in izvedli nekaj zanimivih urokov. Od srca smo se nasmejali. Učiteljica je stekla po našo pedagoginjo. Ob njunem prihodu smo izvedli vse uroke še enkrat. Tudi pedagoginja se je nasmejala, kmalu zatem pa nas je zapustila. Čas je vztrajno tekel in ura
Staro leto
Staro leto, kam hitiš, kam tako drviš?
Čakaj, ti starina, ti, kam se ti mudi?
Vsi bi radi še kaj postorili, marsikoga razvedrili.
Čas pa teče, se poslavlja in se ne ustavlja.
Dedek Mraz že koš pripravlja in novo leto nam oznanja.
Sandra Štih, 4. b, DOŠ I Lendava
začelo goreti. Ko smo to slišali, smo hitro in umirjeno odšli skupaj z učiteljico po požarnih stopnicah ven.
Opazovali smo, kako so gasilci z zaščitnimi maskami in v oblekah proti ognju reševali učence osmega razreda. Po prikazu smo odšli nazaj v učilnico. Poveljnik gasilcev Mlinarič in poveljnik civilne zaščite Gumilar sta nam predstavila njihovo delo ter odgovarjala na naša vprašanja.
Vse to se mi je zdelo zanimivo in koristno.
Jasmina Hajdinjak, 4. a, OŠ Tišina
seje nezadržno bližala koncu. Za konec smo, še vedno našemljeni, zaplesali »vilinski ples«. Tedaj pa seje oglasil zvonec in naznanil konec prijeme ure. Pospravili smo rekvizite in z lepo mislijo zapustili razred.
. Mislim, da nam bo ta ura slovenščine vsem ostala še dolgo v prijetnem spominu. Za konec pa le še: Čirule čarule si-msalabim, preberi to zgodbo, to ti velim. BUM!
Barbara Hiill, 6. a, OŠ 1, Murska Sobota
Takšna bo naša nova hiša
Tole hišo je s pomočjo računalnika narisal Matevž Žunič, ki obiskuje 2. a-razred
OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici.
Jedli so miške
Vzgojiteljice in otroci so povabili (na miklavževo) na obisk mamico, kije po poklicu kuharica. S potrebnimi sestavinami ter pridnimi rokami so vsi skupaj pripravili testo za izdelovanje in peko tako imenovanih mišk. Otroci so sejali moko, z merico dodajali sla-
Božič
Že prihaja božiček, sivobradi striček; sede na voziček in v roke vzame biček. In že zdirja konjiček v vsak zemeljski kotiček. Vse otroke obdari, pomaha jim in odleti; vsak otrok se ga veseli, Božičku vzklika: Hvala ti!
Petra Novak, 4. b, DOŠ 1 Lendava
dkor, ribali limonino lupino, ubijali jajca (to jim je bilo v veliko veselje), dodali ščepec soli in zdrobljen kvas ter s svojimi ročicami mesili. Medtem ko je testo vzhajalo, so se pogovarjali, kako mora biti kuharica oblečena in kakšno je njeno delo. Potem so miške

2 -A ^5 $i/ET/
Mij 0/3
ocvrli, jih posipali s sladkorjem v prahu in se posladkali.
Ponudili sojih tudi staršem, ko so prišli po svoje otroke v vrtec. To je bil za vse zanimiv in prijeten dan.
Bojana Benkovič in Timea Bogdan, Vrtec Fokovci
Dodatni pouk in čebele
Učenci 2. razreda devetletke imamo ob torkih dodatni pouk. O kom in čem se pogovarjamo, pove učenec, ki ga določimo z izštevanko. Nazadnje smo se učili o čebelah. V šolo smo prinesli majhen čebelnjak, med, knjige, slike ter živega čmrlja in čebelo. Tako smo zvedeli marsikaj novega o čebelah. Z veseljem smo tudi risali in barvali na temo čebel, učiteljica Silva pa je na koncu naše izdelke in risbe zbrala in pripravila lepo knjigo z naslovom Čebele.
Učenci 2. c/9, OŠ 111 M. Sobota
Zima je prišla
Spet prišla je zima k nam. Sneg leti z neba. Zunaj je lepo. Vsi igramo se veselo. Z zimo prideta tudi sv. Miklavž in dedek Mraz.
Narisal in napisal: Uroš
Bokan, 3. raz., OŠ Puconci
Hoios kopske norčije
OVEN
Zgodilo se bo nekaj, kar že dolgo pričakujete. Vaš prijatelj se bo sprl z vami. Sonce bo vroče in pekoče. Vlak vas bo odpeljal v Ljubljano. Zdravje vam bo ponagajalo. Takoj, ko boste dobili sporočilo, pojdite k svojemu sovražniku.
BIK
Našli boste izgubljenega prijatelja. Morali ga boste nahraniti in mu dati veliko ljubezni. Ta mesec ne smete jesti krompirja s kumino. Pijte samo vodko.
DVOJČKA
Z energičnostjo in lenobo boste uspeli navdušiti svojega partnerja, ki bo to znal še kako ceniti. Uspelo vam bo občutno izboljšati vaše stanje.
RAK
V zapleteni situaciji boste začeli lenariti. Obeta se vam dobitek velike in debele palice. Vaš prijatelj vam bo skuhal čaj. Z boleznijo do zdravja.
LEV
Ta mesec, ki je pred vami, bo zelo romantičen. Čustva bodo kar vrela iz vas, to pa bo imelo dobre in slabe strani. Doma se boste lotili temeljitega pospravljanja. Dovolj bo, da napnete ušesa, da ne boste zboleli. Saj veste, več glav več ve!
DEVICA
Sramežljivo boste stali v kotu in opazovali dogajanja okoli vas. Vprašali se boste, kdo je vaš najboljši prijatelj.
TEHTNICA
Energije vam res ne bo primanjkovalo. Na trenutke je boste imeli preveč. Veliko se boste ukvarjali s športom na prostem.
ŠKORPIJON
Sproščeno boste ulovili šolski ritem in pri tem uživali. Spoprijateljili se boste s prijateljem. Čaka vas veliko denarja.
STRELEC
Veliko boste razmišljali o ljubezni in prijateljstvu. Prva polovica meseca bo kar naporna. V šoli vam ne bo šlo vse tako, kot bi si želeli.
KOZOROG
Veliko boste v družbi svojih najdražjih, ki pa o vas ne bodo mislili le najboljše.
VODNAR
Ta mesec boste težko sledili šolski snovi. Doma se boste veliko šalili in veselili.
RIBI
Bolj kakor poležavanje pred televizijo in grizljanje čipsa bi vam ustrezalo ukvarjanje s športom. Upajte, da se vam bodo uresničili načrti in želje.
Člani novinarskega krožka OŠ P. Voranca Bistrica
22
DOBRO JE VEDETI
19. december 2002 Ml
ONA: S svojo neverjetno trmoglavostjo boste dosegli tudi tisto, za kar so vam vsi pravili, da je nemogoče. Sicer je res, da se bodo pojavili problemi, vendar pa nič takšnega, česar vi ne bi znali obvladati.
ON: Že dalj časa trdo delate, sedaj pa vam bo uspel pravi poslovni podvig, ki vam bo prinesel materialne koristi in dvignil vaš ugled v družbi. Sedaj pa si odpočijte in pojdite na kakšno zabavo. Koristilo vam bo!
OVEN
Gripa
BIK
DVOJČKA
RAK
ONA: Odločili se boste za poslovno potezo, ki vam bo v relativno kratkem času prinesla precejšnje koristi, toda nikar ne zaspite na trenutnih uspehih, ampak izkoristite priložnost, kolikor se le da.
ON: Kamorkoli se boste obrnili, boste videli sledove osebe, ki vam enostavno ne gre iz vaših misli. Naredite odločilni korak in prekinite nepotrebno čakanje na njen korak. Uspelo vam bo.
ONA: Ne ukvarjajte se z malenkostmi, ampak se lotite zadeve malo bolj na široko, saj so vaše možnosti več kot dobre. Nekdo vam bo sicer želel nagajati, vendar ga boste že na začetku povsem spregledali in onemogočili. ON: V ljubezenskih odnosih se vam obrača na bolje. Izkoristite priložnost in si zagotovite prijeten večer v dvoje, ki vam lahko prinese celo dolgotrajnejšo zvezo. Vaše možnosti so več kot ugodne - nikar jih ne zamudite!
ONA: Nekdo vas bo vztrajno obletaval, vi pa ne boste nič kaj razpoloženi. Pisma, ki ga čakate, še ne bo tako kmalu, vendar pa je to predvsem posledica tega, da se tudi vi niste potrudili, da bi takoj odpisali.
ON: S prijateljem se boste podali na prijeten potep po okoliških lokalih in kaj hitro boste spoznali osebo, ki se vam bo dodobra vtisnila v spomin. Nikar ne zamudite več kot ugodne ljubezenske priložnosti.
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
STRELEC
ONA: Kaj hitro vam bo uspelo spoznati, v katerem grmu tiči zajec. Torej se potrudite, da uresničite zastavljeni načrt, ki vam bo prinesel tako materialne kot zasebne koristi. Izziv je tu, izkoristite ga!
ON: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. Partnerka bo nad tem prav prijetno presenečena, saj tega ni pričakovala. Vi pa boste to zmedo hitro obrnili sebi v prid.
ONA: Hudo si boste očitali, da niste storili vsega, kar je bilo v vaši moči. Toda vseeno ste se potrudili, zato nikar ne obupajte. Je že tako, da včasih sije sonce, včasih pa sploh ni videti konca deževnim dnevom ...
ON: Vzemite si malo časa za oddih, kajti zaradi preobremenjenosti se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste naredili napako, ki jo boste kasneje še obžalovali. S tem si boste naredili največjo uslugo.
ripa ali influenca je akutna okužba dihal, ki jo povzročijo virusi influence tipa A, B ali C. Virusa tipa A in B povzročita hujšo obliko bolezni, ker se neprestano spreminjata in izogibata imunskemu odzivu. Že prvi pojav novega tipa virusa se razraste v epidemijo. Influenca tipa B nas obišče na 4 do 6 let, tipa A pa na 2 do 3 leta. Okužbe z virusom tipa C povzročijo milo obliko bolezni ali potekajo celo brez simptomov.
Pri nas se gripa pojavi v zimskih mesecih, v tropih pa v deževnem obdobju. Virusi se prenašajo s kapljicami, ki jih bolniki širijo s kašljem, kihanjem in govorjenjem.
Bolezenski znaki in zapleti
Simptomi se pojavijo 24 do 48 ur po okužbi, nastopijo nenadoma in so zelo izraženi. Običajno minejo v enem tednu, utrujenost pa lahko traja dlje. Značilnosti so:
- nenaden izbruh visoke telesne temperature (tudi nad 39 °C),
- izmenjujeta se mrzlica in vročina,
- boli v mišicah in sklepih, - pestijo glavobol, trdovraten
ONA: Svojo težavo boste zaupali prijatelju, ki vas bo znal lepo potolažiti. V iskrenem pogovoru boste spoznali, da lahko iz vsega skupaj pričakujete tudi kaj več kot samo prijateljstvo.
ON: S partnerko se boste uspeli dogovoriti o zadevi, ki vaju muči že kar nekaj časa. Tako bo med vama ponovno vse v najlepšem redu, pa četudi ste morali za to uporabiti majhno zvijačo pri prikazovanju resničnega stanja.
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
ONA: Vaša ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, vendar se bo vse skupaj končalo na najboljši možen način. Preživeli boste prijeten večer in še lepšo noč, ki vam bo ostala še dolgo v spominu.
ON: Nikar na ravnajte preveč po svoje, saj nimate vse modrosti tega sveta v malem prstu. Poslušajte tudi, kaj vam svetujejo drugi, in poskušajte te nasvete kombinirati s svojimi idejami. Splačalo se vam bo!
ONA: Zadnje čase ste malce zanemarjali svojega partnerja, zato je skrajni čas, da se mu čimprej posvetite. S prijazno besedo boste naredili veliko več kot s stalnimi prepiri in dokazovanji svojega prav.
ON: Na delovnem mestu boste presenečeni, saj boste prejeli pohvalo, ki je nikakor niste pričakovali, posebej pa ne od osebe, ki vam jo bo izrekla. Samo tako naprej in kaj kmalu se boste lahko pohvalili celo z večjimi uspehi.
KOZOROG
ONA: Vse je odvisno od tega, komu boste posvetili svojo naklonjenost. Toda nikar se ne precenjujte, ampak ocenite situacijo kar najbolj realno. Velike možnosti za uresničitev vaših skritih želja ...
ON: Stari prijatelj vam bo zvesto stal ob strani in vam pomagal, da prebrodite nevarno področje, v katerega ste zabredli. Izkažite mu svojo hvaležnost in se mu skušajte oddolžiti. Ne pozabite, pravega prijatelja spoznaš v stiski!
VODNAR
ONA: Uspeli se boste dokazati na poslovnem področju, kar ste si že dolgo želeli. Sedaj so vam vrata odprta, zato se nikar ne obotavljajte, ampak izkoristite ugodno obdobje, ki je pred vami.
ON: Sprejeli boste poslovni izziv, ki vam ga bo ponudil nekdo, ki ga zelo spoštujete. Dela bo sicer več kot preveč, vendar se vam bo na koncu vse skupaj pošteno splačalo - predvsem kar se tiče finančnega vidika.
RIBI
ONA: S partnerjem se boste podali na zanimivo čustveno raziskovanje, ki vam bo prineslo veliko prijetnih spoznanj, ki so vam bila do sedaj skrita. Prepustite se občutku in naredite nekaj samo zase.
ON: Čeprav vam v življenju prav dobro kaže, bi bilo pametno, če bi si za vsak primer prihranili nekaj moči in denarja. S partnerko se boste zapletli v precej čustven pogovor, ki bo na srečo minil brez večjih posledic.
otrošnik, ki nas je poklical, je bil zelo ogorčen, saj mu je že naslednji dan po nakupu odpovedal nov pomivalni stroj. Poklical je v trgovino ter jim razložil, kaj je s strojem narobe. Ravnal je tako, kot so mu svetovali, vendar se ni nič spremenilo.
Svetovali smo mu, da zahteva zamenjavo stroja z novim. Trgovina je njegovi zahtevi ugodila in dobil je nov pomivalni stroj. A glej ga, zlomka, tudi ta stroj ni delal tako kot bi moral. Stroj namreč ni izčrpal vode pa tudi posode ni posušil. Svetovali smo mu, da od trgovine zahteva vrnitev že vplačane kupnine (stroj je kupil na obročno odplačevanje), saj tem proizvodom očitno ne gre zaupati. V trgovini nad to zahtevo niso bili preveč navdušeni in so z rešitvijo reklamacije kar se da zavlačevali. Šele ko jim je zagrozil, da bo podal prijavo tržni inšpekciji, so mu vrnili že plačano kupnino.
Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu in telefonsko od 9-do 12. ure. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota.
Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 8. do 16. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne skrivnosti
suh kašelj in boleče oziroma pekoče žrelo,
- bolnik se splošno slabo počuti in je utrujen.
Bolj ogroženi so majhni otroci, zelo stari ljudje ter bolniki z boleznimi srca in pljuč. Najresnejši zaplet je virusna pljučnica, razvije pa se lahko tudi bakterijska.
Kdaj k zdravniku
Zdravnika naj obiščejo starejši od 65 let, dojenčki in majhni otroci ter ljudje s kroničnimi boleznimi (astma, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ...). Obisk zdravnika je potreben tudi, če simptomi ne minejo v enem tednu, se še poslabšajo ali se jim pridružijo druge težave.
Zdravljenje
Pri gripi brez zapletov zadostujejo počitek, obilo toplih napitkov in zdravila za lajšanje posameznih simptomov.
Analgetikov in antipiretikov z acetilsalicilno kislino otrokom ne dajemo, saj obstaja možnost, da se ta pri njih skupaj z virusno okužbo vplete v nastanek Reye-vega sindroma, ki prizadene možgane in jetra.
Uporabimo lahko tudi protivirusna zdravila, a že v prvih dneh po pojavu simptomov.
Za zdravljenje in preprečevanje okužb z virusom tipa A se uporablja amantadin.
Zanamivir se lahko uporablja za zdravljenje influence tipa A in B pri odraslih in otrocih, starih nad 12 let.
Novost pa je oseltamivir, ki je tako preventivno kot kurativno zdravilo zoper oba tipa influen-
Z našega štedilnika
Božično kosilo
Lososova terina
Kokošja juha
***
Svinjska ribica z jabolčnim nadevom in sladko-kislo omako
Riž s kalčki in jajcem Šampinjonova solata z jogurtom
***
Božično rebro s suhim sadjem
SMOLA PA TAKA!
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Lososova terina
40 g čebule, 30 g masla, 700 g lososovega fileja, 90 g belega kruha, 2 jajci, sol, beli poper, muškatni oreh, 35 cl sladke smetane, 1 žlica drobnjaka.
Čebulo olupimo in narežemo na drobne kocke. Maslo v ponvi razpustimo, dodamo narezano čebulo in jo posteklenimo. Ne sme porumeneti. Odstavimo z grelne plošče in ohladimo. Lososovemu fileju odstranimo kožo in s pomočjo pincete še preostale kosti. Očiščen file narežemo na kocke. Belemu kruhu odstranimo skorjo in narežemo na kocke. Kruhove kocke prepojimo s smetano. Prepojenemu kruhu dodamo praženo čebulo z maslom, tri četrtine lososovega fileja, jajci, sol, beli poper in malo naribanega muškatnega oreščka. Vse skupaj dobro zmešamo, damo v mešalnih in še gladko zmešamo. Model za teri-ne namažemo z maslom ali obložimo s prozorno folijo. Polovico mase za terino damo v model, obložimo s preostalim narezanim lososom in prekrijemo s preostalo maso. Poravnamo, pokrijemo in 40 minut kuhamo v vodni kopeli. Ohlajeno terino narežemo in ponudimo z mehko solato z orehi in limono.
Kokošja juha
1000 g kokoši, 300 g korenja, 100 g gomolja zelene, 60 g čebule, 20 g česna, 300 cl vode, sol, poper, peteršiljeve vejice, 100 g tankih domačih rezancev.
Kose kokošjega mesa z očiščenim korenjem, zeleno, čebulo in česnom damo v kozico. Solimo, popramo ter zalijemo z vodo in zavremo. S penovko posnamemo peno, ki se nabere na vrhu. Pri nizki temperaturi kuhamo do dve uri. Za izboljšanje okusa med kuhanjem lahko dodamo kokošjo jušno kocko. Če juha preveč povre, dolijemo še nekaj vode. Kuhani juhi odstranimo odvečno maščobo. Precedimo v drugo posodo in ponovno pristavimo. Kokošje meso brez kože, korenje in zeleno poljubno narežemo ter dodamo juhi. V slani vodi posebej skuhamo rezance, ki jih odcedimo, damo v jušnik, zalijemo z juho in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Svinjska ribica z jabolčnim nadevom in sladko-kislo omako
600 g svinjske ribice, 5 cl olja.
Za jabolčni nadev: 30 g masla, 40 g čebule, 30 g drobtin, 80 g grobo sesekljanih posušenih jabolk, 1 cl limoninega soka, 1 jajce, sol, poper, peteršilj.
ze pri otrocih, starih več kot eno leto, in odraslih.
Preventiva
Protivirusna zdravila ne morejo nadomestiti cepljenja, ki je najboljši način zaščite. Če je cepivo dobro izbrano, preprečimo pojav bolezni pri 70-90 odstotkih cepljenih. Zaščita je kratkotrajna, nekaj mesecev, zato se mora vsako sezono ponoviti. Cepljenje je priporočljivo za starejše od 65 let, za kronične bolnike, za ljudi z oslabljenim imunskim sestavom in za tiste, ki jih poklic izpostavi okužbam.
Izogibati se je treba neposrednim stikom z obolelimi. Pogosto umivanje rok prepreči prenos virusov z različnih površin (kljuke, ograje stopnic, denar).
Za prebolevanje gripe je pomembna tudi skrb za splošno odpornost s pomočjo zdravega načina življenja.
Mateja Kardinar, mag. farm. ■
Za omako: 60 g šalotke, 100 g pora, 80 g stebelne zelene, 80 g korenja, 3 cl olja, 4 cl paradižnikovega ketchupa, 20 g koruzne moke, 20 g sladkorja, 30 cl vode.
Nadev: V ponvi razpustimo maslo in na njem počasi pražimo na kocke narezano čebulo, da se zmehča. Ponev odstavimo, primešamo drobtine, jabolka, limonin sok, jajce, sol, poper in sesekljan peteršilj.
Iz svinjske ribice narežemo zrezke, ki jih rahlo potolčemo, solimo in popramo. Zrezke nadevamo s pripravljenim nadevom in zvijemo. Povežemo z nitjo ali zavijemo v prozorno folijo. Pečemo v pečici 30 minut pri 180 °C. Pečeni ribici odstranimo nit ali folijo, narežemo in z omako ponudimo.
Omaka: Šalotko, por, zeleno in korenje narežemo na drobne kocke. Olje v ponvi segrejemo in na njem prepražimo zelenjavo, da se zmehča. Primešamo paradižnikov ketchup, koruzno moko in sladkor. Premešamo in zalijemo z vodo. Dobro prevremo, da se omaka zgosti. Po lastnem okusu začinimo. Če želimo, jo lahko pretlačimo.
Riž s kalčki in jajcem
240 g dolgo zrnatega riža, sol, poper, 3 cl olja, 80 g mesnate slanine, 120 g graška, 2 jajci, 100 g kalčkov, 60 g čebule.
Riž v slani vodi skuhamo in odcedimo. Na olju posteklenimo na kocke narezano čebulo, dodamo na kocke narezano slanino in zamrznjen grašek. Vse skupaj malo prepražimo, dodamo kalčke in malo premešamo. Dodamo riž s sesekljanima jajcema, premešamo in takoj postrežemo.
Šampinjonova solata z jogurtom
5 cl olja, 800 g svežih šampinjonov, sol, poper, 100 g zelene, 20 cl navadnega jogurta, 3 cl limoninega soka, 40 g gorčice, 20 g česna, 5 cl razredčenega vinskega kisa, bazilika.
V kozici segrejemo olje, dodamo šampinjone in jih solimo ter popramo. Mešamo in dušimo pet minut. Nato šampinjone s penovko poberemo iz kozice in pustimo, da se ohladijo. Pripravimo preliv, tako da zmešamo jogurt z limoninim sokom, gorčico, sesekljanim česnom in kisom. S prelivom prelijemo šampinjone, zmešamo in postavimo na hladno za tri ure. Nato primešamo še drobno naribano zeleno, potresemo z baziliko in ponudimo.
Božično rebro s suhim sadjem
4 jajca, 40 g meda, 50 g rjavega sladkorja, 50 g mandeljnov, 50 g posušenih smokev, 50 g rozin, 50 g posušenih marelic, 50 g suhih sliv, 160 g moke, 2 cl ruma, 1 vanilin sladkor, četrt pecilnega praška.
Suho sadje drobno sesekljamo in poškropimo z rumom. Rumenjake, med in polovico sladkorja penasto umešamo. Ko dobro naraste, dodamo sesekljano sadje in moko s pecilnim praškom. Dobro premešamo. Beljake s preostankom sladkorja in vanilin sladkorjem stepemo v trd sneg, ki ga narahlo primešamo sadni masi. Tako pripravljeno maso damo v pomokan in pomaščen rebrast model ter pečemo 40 minut pri 175 °C. Ko je pecivo pečeno, ga 10 minut hladimo v modelu, nato model obrnemo, pustimo na pecivu, in ko je popolnoma ohlajeno, model vzamemo s peciva. Preden ponudimo, dobro potresemo s sladkorjem v prahu.

r

VESTNIK 19. december 2002
DOBRO JE VEDETI ...
23
Deloholiki
Zasvojenost z delom postaja vedno bolj razširjen problem. Z njim niso obsedeni le ljudje na vodilnih položajih, tudi mnogi na manj zahtevnih mestih se trudijo izpolniti pričakovanja. Pogost vzrok je strah pred izgubo delovnega mesta, še večkrat pa ' se za takim početjem skriva občutek notranje praznine.
Deloholiki živijo zelo nevarno, grozita jim srčni infarkt in mož-: ganska kap. Zaradi izgube socialnih stikov so nemalokrat osamljeni. Ob izbruhu bolezni se mnogi spreobrnejo, včasih partnerjem uspe, da jih z veliko truda ■ odtegnejo od pretiranega dela, i Vedno pa so le oni tisti, ki lahko ; ukrepajo. V evropskih državah so j nastale v zadnjih letih terapevtske skupine, v katerih se deloholiki učijo razdeliti delo in spoznavajo pomen zasebnega ali družin-| skega življenja za svoje zdravje.
Ko je hudo, me pokliči!
etae te dan!
Klin jo brezplačen, omogoča ga Telekom'^
VAROVALNA ŽIVILA
N
a pobudo bralke, ki so ji svetovali, naj kupuje živila z znakom Varuje
zdravje, tokrat nekaj o znaku varovalnega živila. Gre za znak varovalnega živila, ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Živilo, ki dobi tak znak, mora
imeti eno od navedenih lastno
sti:
- malo nasičenih maščobnih kislin oziroma več nenasičenih
- malo holesterola
- veliko dietnih vlaknin
- nič dodanega sladkorja
- malo ali nič soli
- malo ali nič alkohola
- čim manj kemičnih dodatkov, tudi ne pretiranih koncentracij sicer potrebnih vitaminov
- nižjo energetsko vrednost
Znak varovalnega živila nam pomaga poiskati zdravju primernejša živila. V naših trgovinah najdemo že lepo izbiro živil, ki imajo ta znak. Kako ga prepoznamo? Enostavno. Na vidnem mestu na proizvodu je stilizirani znak srca z napisom VARUJE ZDRAVJE. Ali so ta živila dražja? Običajno ne. In katera živila nosijo ta znak? Oglejmo si nekaj primerov.
• Iz skupine mesnih živil sodijo mednje piščančje in puranje meso, ki sta jim bila odstranjena koža in podkožno maščevje. Tudi delikatesni izdelki iz takšnega mesa so v isti skupini. Znak varovalnega živila nosijo tudi kunčje meso, osličevi fileti in nekateri izdelki iz nemastne govedine.
* Iz skupine mleko in mlečni izdelki so to: posneto mleko z
Psihiatrovi pomenki
a članek je uslišanje prošnje neke pedagoginje, naj spregovorim
tudi o odgovornosti pedago-
ga za učenčev (ne)uspeh.
Obljubil sem ji zelo površinsko, z notranjim stališčem, odporom, da bom o tem še razmislil. Bojim se, da bi dregnil v osje gnezdo; čutim strah, čeprav nimam več šoloobveznih otrok. Vendar se bom s to gospo učiteljico še srečeval in ji bom moral pogledati v obraz, tokrat z izpolnjeno obljubo.
Stojim na stališču, da je tudi učitelj v širšem smislu besede »le« človek. S tem hočem povedati, da ima svoje psihične sončne in senčne strani. Vsakemu človeku so absolutno všeč njegove pozitivne lastnosti. Pri pedagogu naj bi ločili pozitivno človeško in strokovno plat. Razlikovanje med tema dvema je osnova dveh različnih stališč do učitelja. Eni trdijo, da naj bi bil učitelj tudi vzgojitelj, kar bi pomenilo, da naj bi učil in vzgajal; le-
PRIPOROČA
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE
1,4 ali nižjo vsebnostjo maščob, jogurti iz posnetega mleka in skuta iz pasteriziranega posnetega mleka.
• Med olji sta to olivno olje in ekstra sončnično olje.
•	V skupini kruh in drugi žitni izdelki so to: pekovski izdelki iz črne moke, polnozrnati izdelki, ržen polnozrnati kruh, sončnični in sojin kruh, graham in sojini špageti, nepoliran riž ...
•	Znak imajo tudi nekatere vložene vrtnine, kot so rdeča pesa, korenček, grah, koruza...
•	Med pijačami so to sadni in zelenjavni sokovi brez dodatka sladkorja.	,
• Posoda za pripravo jedi brez maščob in vode. 4
Moramo se zavedati, da tega znaka nimajo vsa živila, ki izpolnjujejo potrebne pogoje. Znak si namreč pridobi tisti proizvajalec, ki prijavi živilo s priloženo deklaracijo o sestavi Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in zaprosi za znak. Komisija na Inštitutu za higieno Medicinske fakultete v Ljubljani, ki jo sestavljajo živilski strokovnjaki, pa potem ugotovi, ali živilo zadošča
H 1 w	w » jž S ■
Ucenec - učitelj
Cene (SIT) na tržnicah
to daje enako vrednost njegovi človečnosti in znanju. Drugo stališče pa je, da naj je njegova edina naloga učiti. Učenca naj vzgajajo drugi, primarno njegovi svojci. Kaj je prav, prepuščam demokratični odločitvi bralca.
Če ima vsak človek tudi svojo negativno človeško in strokovno plat, potem jo ima tudi učitelj. Negativna strokovnost je pomanjkljivo znanje; biti učitelj ni majhna stvar. Najbolj obožujem učiteljice, učitelje prvih razredov osnovne šole, ki učencem ponujajo grenko pilulo učenja; učenje samo po sebi ni naraven proces, ampak je človeku vsiljeno, s sodobno civilizacijo pa še vedno bolj in bolj. Ravno pri vstopanju otroka v šolo se
pogojem za dodelitev znaka. Običajno se odloča na osnovi deklaracije o vsebnosti posameznih sestavin v živilih, kajti te so preverjene v uradnih laboratorijih. Komisija lahko zahteva dodatna preverjanja.
Tistemu živilu oziroma proizvajalcu, ki zadosti pogojem, podeli Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije diplomo, da lahko uvrsti izdelek med varovalna živila. Proizvajalec poskrbi, da bo znak odtisnjen na njegovem ovitku. Znak nam lahko pomaga pri vsakdanjih nakupih. Ko boste slednjič nakupovali, bodite pozorni na znak. Za začetek mogoče poglejte, koliko živil z oznako Varuje srce najdete v naših trgovinah.
Zavitek iz piščančjih prsi 50 dag mletih piščančjih prsi brez kosti in kože (lahko puranja), 1 žemlja in pol od prejšnjega dneva, malo mleka, 1 žlica krušnih drobtin, malo moke, 2 žlici olja, 2 manjši čebuli, 1 jajce, sol, poper, muškatni orešček, 50 dag kuhanega graha, peteršilj, 2 kuhana korenčka enake velikosti^ žlici kisle smetane (10 ali 12 %)
Mletemu mesu dodamo namočeno in ožeto žemljo, sesekljano čebulo, olje, jajce ter toliko drobtin in moke, da dobimo primerno maso. Solimo, popramo in dodamo mleti muškatni orešček. Na alu foliji oblikujemo kvadrat, velikosti 30 x 25 cm. Na začetek damo kuhan korenček (slika).
Po preostali masi razporedimo kuhan grah, ki ga popramo in obilno posujemo s sesekljanim peteršiljem. Previdno zavijemo, damo v namazan pekač, premažemo s smetano in spečemo. (Nasvet: ker vsebuje rumenjak skoraj 300 mg holesterola, lahko jajce nadomestimo z 2 beljakoma - zavitek bo takrat trši in primeren kot hladni narezek).
Po osebi približno: 480 kalorij, 20 g maščob, ++ vlaknin.
pričakuje od učitelja, da je »človek« - vzgojitelj in učitelj, torej dajatelj znanja.
Kaj pa je. »negativna človeška plat učitelja«? Tudi učitelj ima »pravico« do težkega osebnostnega razvoja in iz tega izhajajočih kompleksov. Psihološko opredeljen izraz kompleks se pri učitelju najpogosteje pojavlja v obliki »predsodka«. Ta ali oni učenec izvira iz tega ali onega kraja, družine ... tam so vsi takšni, torej je tudi on takšen. Predvsem na fakulteti marsikateremu našemu študentu ni lahko, ker je iz Prekmurja. Sam sem bil tudi v tujini deležen takšnega poskusa, da bi me odpravili, vendar se nisem pustil. Tako sem, takrat že kot zdravnik nevropsihiater, poslušal pripombo, zakaj že kot »majhen tujec« prihajam na izpit, ko pa se ni prijavil še noben domačin ... Seveda sem se odzval z argumentom, da je to po statutu moja študijska pravica, in zmagal. Vendar pa, resnici na ljubo, več takšnih šikaniranj zakompleksanih profesorjev še dandanes nisem predelal.
Ali si predstavljamo, kako šele trpi mlado, po nepotrebnem zapostavljeno bitje ... Učitelj je, psi-hodinanisko gledano, poosebljeni oče, mati. Učenec ima določene izkušnje s svojimi starši, ki jih hote, najbolj pa nehote prenaša na učitelja. S tem naloga učitelja vsekakor ni lahka, saj se mora prilagoditi obema vrstama otrok. Trpeti mora učenčevo negativno starševsko projekcijo nanj. Tistemu, ki ima dobre izkušnje s starši, pa mora z vedenjem »dopovedati«, da zanj ni posebnega privilegija in da je enak med različnimi...
Mimogrede naj omenim, da učenci izvrstno poznajo psihične lastnosti učiteljev. Ker pa smo ljudje takšni, da okolico najprej ocenjujemo negativno, tudi učenci najprej govorijo o negativnostih učiteljev; za vsakega pedagoga že vnaprej vedo, kako se bo obnašal na izletu, katere so njegove temne vedenjske lastnosti.
Govorimo o strokovnih napakah od medicine do veterine. Kaj vemo o strokovnih napakah pedagogike? Kdaj in kdo bo spregovoril o njih? Odprl sem poglavje, ki skriva obsežna razmišljanja.
Dobro je, če se učenec in učitelj poskušata razumeti. Spomnim se primera moje hčerke. Z vsem ponosom mi je pripovedovala, kaj vse smejo delati pri uri profesorice, ki je po končanem študiju šele začela učiti. Zabolelo me je, saj sem si predstavil to »ubogo učiteljico«. Hčerki sem odgovoril, da mora ta gospodična doma zelo trpeti, morda se celo joka, da trpijo njeni domači, saj gotovo ne gre z veseljem v službo, da je le na videz vesela, v notranjosti pa se počuti od razreda globoko ponižano. Hčerkin obraz je postajal vedno resnejši...
Želim, da to moje razmišljanje vnese v odnos učitelj - učenec samo pozitivno čustveno energijo.
Jožef Magdič, dri med., nevropsihiater ■
Sadje in	Murska	Gornja
zelenjava	Sobota Radgona Ljutomer Maribor
Jabolka.............100-120...........150.......... 100..........149
Hruške...................-........350............L. 350..........490
Pomaranče..........250-300 ...........300...........250	  299
Limone................. 280.......200-300...........250..........299
Banane.............100-250 ...........300...........250..........289
Kivi................... 500...........450...........350..........490
Solata kristalka...... 400 ...........400.........  500..........590
Solata puterica........ 400...........450.......... 500..........590
Solata endivija ...... 300 ...........350.........  350..........390
Krompir..................50	  50............40	   75
Rdeče zelje........... 120 ........... 90......... 100...........130
Zeleno zelje..........40-80............70.............70..........99
Kislo zelje........... 250............220...........200	  295
Kumare................ 450	........:. 450.........  300..........390
Korenček............... 250	 260...........200..............290	’
Paradižnik............. 500	  300-350.......... 350..........450
Paprika................ 500	  450-650...........400..........490
Čebula................. 100	 100.............80.........150
Fižol (zrnje)..................   550-650...........450..........495
Hren.................. 600............500...........500	.-.......590
Kaki............,..... 450	.........450.............400..........450
Mango.......'...'........-...,..........-.......... 800..........790
Peteršilj............. 500	............ 400.........600	...,.....690
Cvetača............... 300	  430	    300..........390
Rdeči radič........... 350 ...........300....:..... 400	.J.......490
Česen..............200-300	  300...........400..........450
Zelena................ 350............250...........350	 .590
Por................... 350..........500..:......... 400...........390	_
Kitajsko zelje........250 ..............-..............-...........-
Jajca ...,........'.....22	......... 25............24........20-24
Domači med...........1.000	  1.100...830-1.030 ........ 1.100
Ohrovt..................  -...........200...........200..........230
Rdeče grozdje.............-.............-.......... 450..........590
Belo grozdje........... 450...........500.........  450..........490
Avokado....................-............-.......... 800..........900
Bučke................■...-............500...........350..........450
Maroni..............,......-..:.........-.......... 490........  500
Suhe slive...............-.......... 1.200..........800..........890
Ananas........„.......'600	..........450............500..........490
Grenivke.............. 350............330........   300	....:..., 390
Suhe fige............... -......... 1.000.......... 800	   790
Suhe marelice.............-...........  -.......... 800..........850
Šampinjoni................-............800...........780.........850
S klorofilom zadah
Kdor ima slab zadah iz ust, tega sam največkrat ne opazi, sogovorniki pa se radi umaknejo na primerno razdaljo. Med pogostimi vzroki so diete z malo ogljikovih hidratov, post, uživanje čebule in česna, vnetja ustnega žrela ali mandljev, tudi alkohol in kajenje. Kjer navadno ne pomaga niti najbolj skrbno čiščenje zob, je učinkovito naravno sredstvo - klorofil. Nahaja se v listni zelenjavi in z njegovo pomočjo rastline spreminjajo sončne žarke v energijo v obliki sladkorja.
V prebavnem traktu veže neprijetne vonjave in preprečuje trohnenje beljakovin. Kdor uživa veliko zelene listne zelenjave, si ne zagotovi le svežega zadaha, temveč tudi boljše zdravje, saj klorofil vsebuje veliko magnezija, nujno potrebnega za vsaj tristo encimskih procesov v presnovi.
Hujšajmo z luno!
Diete, s katerimi naj bi shujšali, so takšne ali drugačne, bolj ali manj zdrave in neprijetne za telo. Med priljubljene diete sodi tudi hujšanje po luninih menah. Od dneva in ure, ko se začne lunina mena, do iste ure naslednjega dne ne smemo nič pojesti. Torej, 24 ur lahko pijemo le vodo ali čaj brez dodatkov. Če se želite znebiti kilograma ali dveh, lahko poskusite.
Hujšali boste lahko: 19. decembra ob 20.10 (ščip) in 27. decembra ob 1.31. (zadnji krajec).
Vedno več časa za računalniškimi zasloni pomeni hkrati manj gibanja in tekanja v naravi. Otroci se po nekajurnem sedanju v šoli doma za sprostitev igrajo z računalnikom. Prisiljena drža ne neustreznih stolih, ki ne podpirajo hrbtenice, pušča posledice. Kar 36 odstotkov otrok, starih med 11 in 14 let, ima že hude, kronične bolečine v hrbtenici. Pomagajte jim z dobrim zgledom. Sedenje pred televizijskim zaslonom zamenjajte z uro rekreativnega pohoda, telovadbo in družabnimi igrami. Tudi zimski dnevi so lahko prijetni, če jih preživite s svojimi najmlajšimi.
Vsi starši poznajo številne izgovore otrok, ki nočejo spati. Enkrat so žejni, imajo slabe sanje ali jih boli trebuh, drugič preprosto ne morejo spati. Ustvarjalnost pri izgovorih skoraj ne pozna meja, starši porabijo veliko časa za pregovarjanje, a nočni mir je skaljen.
Nemški raziskovalci so odkrili prepričljiv dokaz, zakaj naj bi roditelji ukrepali kar se da odločno. Otroci potrebujejo dovolj spanja, da se odpočijejo, krepijo odpornost in ohranjajo zdravje in tudi vitkost. Raziskovalci domnevajo, da se med deseturnim spanjem pospešeno izločajo rastni hormoni, za katere je znano, da razgrajujejo maščobe.
24 19. december 2002
Zgodilo se je...
Med 9. in 16. decembrom se je zgodilo na slovenskih cestah 80 hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih 105 oseb, ena pa je umrla. - Letos - do 16. decembra - je v prometu umrlo 254 ljudi, lani v enakem obdobju pa 267.
V Pomurju je bilo med 12. in 16. decembrom 32 prometnih nesreč. V vseh je nastala materialna škoda, šest ljudi se je poškodovalo lažje, dva pa hudo. Obe nesreči sta se zgodili v četrtek, 12. decembra.
Prva nesreča je bila ob 13 30 v Večeslavcih, ko je voznik tovornega avta zaradi neprilagojene hitrosti na poledenelem vozišču v preglednem blagem ovinku zapeljal na desno bankino, nato pa čez vozišče in levi obcestni jarek - v bližnji sadovnjak. Tam se je vozilo prevrnilo na bok. Škode je za 800.000 tolarjev, sopotnik pa je hudo poškodovan.
VTropovcih se je zgodila prometna nesreča ob 21.50. Voznik osebnega avta je med vožnjo iz Murske Sobote proti Tišini pripeljal skozi pregledni blagi levi ovinek na ravni del ceste, nato pa zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči osebni avto. Povzročitelj se je hudo poškodoval, drugi voznik pa lažje. Gmotna škoda znaša dva milijona tolarjev.
Huda prometna nesreča je bila 13. decembra ob 22.15 na slovenskogoriškem območju. Voznik osebnega avta R. K. iz okolice Lenarta je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal zunaj naselja Zgornji Žerjavci naravnost skozi križišče in čez obcestni jarek, nakar se je avto prevrnil in obstal na strehi. . Voznik se je hudo poškodoval, zato so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
V lendavski Nafti se je zgodila 16. decembra opolnoči delovna nesreča. Delavec je potem, ko je napolnil železniško cisterno, nameraval iz nje vzeti še vzorec nalite snovi. Po nesreči je stopil mimo kovinskega podesta in na zasneženem plašču cisterne mu je spodrsnilo, zato je padel z višine štirih metrov na betonska tla ter se hudo poškodoval. Prepeljali so ga na zdravljenje v soboško bolnišnico. Tuja krivda je, kot so sporočili z OKC-ja, izključena.
Zaradi kršitev javnega reda in miru so pomurski policisti med 12. in 16. decembrom posredovali 28-krat, od tega 7-krat v zasebnih prostorih in 21-krat na javnih mestih. Do iztrezni-tve so pridržali pet ljudi, od tega dva, ki nista upoštevala prepovedi nadaljnje vožnje, saj sta bila močno vinjena.
Policisti PP Ptuj so ustavili 17. decembra med kontrolo prometa 24-letnega voznika B. P. iz okolice Ljutomera in ugotovili, da je vozil pod učinkom alkohola, kajti elektronski alkotest je pokazal 2,12 g/kg alkohola v krvi, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Ukaza ni maral upoštevati, zato so ga ob treh ponoči pridržali do iztreznitve.
V kletnih prostorih stanovanjskega bloka v Maistrovi ulici v Gornji Radgoni je 14. decembra kmalu po polnoči zagorelo. Zaradi močnega dima so stanovalce evakuirali na prosto, potem pa so ogenj pogasli gornjeradgonski in spodnješčavniški gasilci. Pri objektu je čez noč ostala požarna straža. K sreči ni večje škode, preplah pa je bil kar velik.
Vlomilcem, tatovom in drugim malopridnežem ni mrzlo. -V Radencih je iz kioska izginilo za 500.000 tolarjev cigaret in kartic za mobilno telefonijo. - V Murski Soboti je nekdo na-tankal za 10.000 tolarjev, potem pa pritisnil na plin. - Občanu iz okolice Lendave so policisti zasegli neprijavljeno malokalibrsko puško in 50 nabojev. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
Š. S. ■
Novo borčevsko vodstvo: Štefan Žekš (desno) in Jože Seme. Foto: M. J.
»Obnova našega spominskega doma na Vaneči je nujno potrebna, saj se temelji že posedajo. Prav tako je treba urediti njegovo notranjost in napeljati krajevni vodovod, ker je voda iz dosedanjega zajetja neužitna. V ta namen smo najeli 500.000 tolarjev posojila. Sledila bo razširitev spominske sobe, saj je kar nekaj eksponatov v soboškem muzeju in pri članih društva,« je med drugim povedal Ivan Ferbežar, ki se je iz zdravstvenih razlogov odrekel vodenju borčevske organizacije.
Na konferenci, ki so se je udeležili tudi predsednik območnega združenja ZZB NOV Franjo Štebih, predsednik domicilnega odbora Prekmurske čete Mirko Hajdinjak, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ludvik Jonaš in drugi, so
V spomin Ivanu in Miroslavu
■mirom
Stara Gora
■ ajbrž je le malo Gornjeradgonča-nov in okoličanov, ki ne bi poznali Ivana Kuzmiča, ki je bil vrsto let biljarter v gornjeradgonskem kinu. Sodeloval je tudi v nekdanjem KUD-u Svoboda, na primer v igri Divji lovec. Bil je tudi šef javne tehtnice, vratar ob otvoritvi hotela Radin itd.
V 82. letu je preminil tudi Miroslav Bračko iz Lomanoš. Slavičev Fricek, kot so ga ogovarjali znanci, je bil pleskarski in so-boslikarski mojster. Več let je delal tudi na lendavskem območju. Ljudje so cenilo njegovo delo in ga spoštovali.
J. Ka. ■
.: Ml
« a v;š"

POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI BAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vsa inlormacije lahka dobite pa lel.: 031 438 342
oncertu Orkestra slovenske policije, ki je bil minuli petek v Murski Soboti, je prisluhnila številna množica, ki je zapolnila skoraj vse sedeže v domači kinodvorani. Orkester muzikaličnih mož v modrem je zaigral ob slovesni položitvi temeljnega kamna za novo zgradbo policije v Murski Soboti. Orkester je bil ustanovljen leta 1948 in od takratnih dvajset članov je danes zrasel že na šestdeset, med katerimi je večina z visokošolsko glasbeno izobrazbo. Njegov dirigent je Franc Rizmal, ki je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, orkester pa igra vse zvrsti glasbe, od klasike do jazza. Nastopa na številnih koncertih doma in v tujini, redno pa snema tudi za radio in televizijo ter izdaja zgoščenke. T. K., foto: T. K. ■
Volilna konferenca soboške Zveze borcev
Štefan Žekš -novi predsednik
Upravna enota G. Radgona
V polovici občinske stavbe
Nujnost obnove doma na Vaneči
“I osedanji vršilec dolžnosti predsednika OO ZB NOB Murska Sobota Ivan Ferbežar je omenil v poročilu o mi-■ nulem dveletnem obdobju vrsto aktivnosti soboških borcev, ki nikoli ne pozabljajo na slavne dni iz preteklosti. Tudi tokrat so obudili spomin na obletnico osvoboditve Prekmurja in na druge pomembne datume iz zgodovine.
izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal dolgoletni aktivist Štefan Žekš, podpredsednik pa Jože Seme
Kot je bilo poudarjeno v razpravi, bo novoizvoljeno vodstvo zastavilo vse svoje moči, da se okrepi in poživi delo krajevnih organizacij. Program dela za leto 2003, ki so ga soglasno sprejeli, postavlja v ospredje ohranjanje in razvijanje zgodovinskih izročil, r skrb za uresničevanje posebnega družbenega varstva borcev in sodelovanje z vsemi veteranskimi organizacijami in društvi ter tudi z nekaterimi političnimi strankami. Prav tako bodo skrbeli za vzdrževanje grobov in spominskih znanfenj. Zaradi skrunitve spomenika zmage nad fašizmom in nacizmom v Murski Soboti, prevrnitve spomenika talcev v Črnskih mejah in spomenika borcu Jožetu Čehu - Poldetu, ki ga je postavila KO Beltinci, so borci izrazili resno zaskrbljenost nad vedno večjim vandalizmom.
Milan Jeršei
Preložili odločitev
Delavci upravne enote bodo končno vsi v eni stavbi in v večjih prostorih
Minuli četrtek (12. decembra) je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta Občine Šalovci. Vsi mandati novoizvoljenim članom občinskega sveta in županu so bili potrjeni, člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa so postali Anton Knaus, Albin Gubič in Vendel Škaper. Sprejeli so sklep o določitvi vrednostne točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šalovci za leto 2003, ki je enaka kot v tem letu (0,48 sit). Glede predloga Pokrajinske in študijske knjižnice o soustanoviteljstvu ali pogodbenem odnosu pa so odločitev preložili do naslednje seje, saj, kakor je izjavil župan Aleksander Abraham: »Če bomo pogodbeni partner, bi radi natančno vedeli, kakšne obveznosti nas čakajo, kakšen znesek bomo morali plačevati.«
B. B. P. ■
Moščanci
Ob Španovi domačiji v Moščancih stoji zanimiva hišica iz brun, v kateri je na ogled sto let stara, prav tako lesena stiskalnica, ki so jo Goričanci nekoč uporabljali za stiskanje domačega grozdja in jabolk.
V tem kraju je bil 23. novembra dobrodelni koncer, ki ga je pripravila Kartitas svetojurske župnije. Nastopili so: Drotman-traši, harmonikarski orkester, učenci glasbene šole, mažoretke, ljudske pevke ... Povezovala je Breda Žunič. Vsi so se odrekli honoraju, izkupiček (130.170 to-alrjev) pa so namenili 33-letnemu invalidu, očetu devetletne hčerke, Antonu Horvatu iz Slaptinec za nakup motornega invalidskega vozička. Prispevali pa so še: občina Sv. Jurij ob Ščavnici (50.000 tolarjev), župan Slavko Mihalič (novembrski OD), gasilci PGD Stara Gora (brezplačno so dali ogreto dvorano). Prejemnik pomoči je seveda hvaležen. (L. Kr.)
■ ponedeljek so se načelnik Upravne enote G. Radgona Marjan Potisk in predstavniki Servisa skupnih služb Vlade R Slovenije dogovorili, da lahko glede na sedanje razmere v gornjeradgonski občini prostore Agencije za plačilni promet ponudijo v prodajo trgu nepremičnin. Vse do sedaj so namreč te prazne prostore hranili za morebitne potrebe Upravne enote G. Radona, katerih delavci že nekaj let delajo v nevzdržnih razmerah.
Čeprav sta sedež občine in upravne enote v veliki in eni najbolj veličastnih radgonskih stavb, so delali zaposleni (skupno jih je vec kot 40) v Upravni enoti G. Radgona že nekaj let v nemogočih razmerah. Pisarne so bile razkropljene po vsej stavbi, oddelek za denacionalizacijo pa se je moral celo preseliti v stavbo Obrtne zadruge 14. oktober. Pa ne iz razloga, ker bi bilo v občinski stavbi premalo prostora - v stavbi so bili že več kot leto dni prazni prostori tam, kjer je bila v preteklosti davčna služba. Zaradi nesodelovanja radgonskega župana se niso mogli dogovoriti o najemu. Tudi za preostale prostore so plačevali le obratovalne stroške (600 sit po kvadratnem metru, vseh površin pa so imeli nekaj več kot 500 m2)-izvolitvijo novega župana bodo tudi ti problemi rešeni, tako da se delavci upravne enote ne bodo selili čez cesto v prostore Agencije za plačilni promet niti v Radence v stekleno palačo. O dokončni rešitvi sicer še ne moremo govoriti, kajti potrditev mandatov članom izvršnega sveta in županu Antonu Kampušu je v četrtek, 19-decembra, primopredaja pa v ponedeljek, 23- decembra (menda je dosedanji župan Vodenik že minuli konec tedna praznil svojo pisarno; v prtljažniku avtomobila je kar nekajkrat odpeljal »gradivo«). Toda že sedaj je gotovo, da bodo razmere v tej stavbi v prihodnje povsem drugačne. Zaradi dobrega sodelovanja z upravno enoto (z državnimi službami) pa bo nekaj več kanilo tudi v občinski proračun, saj bo za najem okrog 600 kvadratnih metrov vseh prostorov (izseljeni delavci se bodo spet lahko preselili v skupno stavbo) z Vlado republike Slovenije sklenjena najemna pogodba, sopodpisnika pa bosta servis skupnih služb in upravna enota. Torej bodo občini plačevali najemnino in za obratovalne stroške.
Bernarda B. Peček ■
Gostoljubje na Hodošu
“ I lovenska policija je letos že devetič sodelovala v dr-| žavnem projektu Turistične zveze Slovenije Moja de-I žela - lepa in gostoljubna. Tudi urejene policijske postaje namreč prispevajo k urejenosti kraja; policisti, ko so koretni pri opravljanju delovnih nalog, pa krepijo prijaznej-
šo podobo policije v javnosti.
Izbor najbolj urejenih in gostoljubnih postaj je opravila komisija na ravni generalne policijske uprave. Rezultate so razglasili in podelili odličja na slove-
snosti v SL Gradcu. Prvo mesto je osvojila PP Maribor II, drugo PP Škofja Loka, tretje mesto pa si delita PMP Kobarid in Postaja prometne policije Hodoš Š. S. I<
ecembra 2002
Petek, 20. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.05 teletekst tv Slovenija do 07.20 - 6.25 tedenski izbor - 6.25 kulturna kronika - 6.30 odmevi -7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor - 9.05 risanka - 9.10 kokoški v mestu, kratki igrani film za otroke - 9.25 na liniji, odd. za mlade - 10.00 enciklopedija znanja: ptice, -10.20 živeti je smrtno nevarno, - 10.45 zenit: ljubiteljska astronomija - 11.15 dosežki - 11.35 prvi in drugi - 11.55 mila, naša mila - portret mile kačič - 13.00 poročila, šport, vreme - 13.20 tedenski izbor -13.20 sveto in svet: izzivi biotehnologije - 14.20 osmi dan - 14.55 vsakdanjik in praznik - 15.55 hidak - mostovi - 16.30 poročila, šport, vreme -16.50 čarobne dežele - čarobno drevo, - 17.00 iz popotne torbe: varovalna barva - 17.15 krtov božič, risani film - 18.00 zofijin svet, švedska nan., -18.30 deteljica - 18.45 risanka - 19.00 danes - 19.05 vaš kraj - 19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 praksa, am. nan., 2 -20.50 naravni parki Slovenije: krajinski park mura, - 21.20 cik cak - 22.00 odmevi, kulturna kronika, šport, vreme - 22.50 polnočni klub - 0.00 duh demokracije, - 0.35 mary tyler moore, - 1.00 vlak brez voznega reda, hrvaški film, pon. - 3.00 kri, znoj in slava, športni film - 5.20 vsakdanjik in praznik, pon. - 6.20 povabilo na ples, pon.
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 00.40 - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor -8.30 hidak - mostovi - 9.05 dobro jutro - 11.05 tv prodaja - 11.35 videostrani - vremenska panorama - 15.50 tv prodaja - 16.20 hladna vojna, am. dokumentarna ser., - 17.15 mary tyler moore, am. nan., 96.epizoda - 17.50 nogometni vratar, španski film, pon. - 19.15 videospotnice - 20.00 sloves, ang. dokumentarna ser., - 20.55 osmi potnik iii, am. film -22.45 moška liga, ang. nan., 6.epizoda - 23.15 iz slovenskih jazz klubov: kranjski dixieland band -23.55 videospotnice, pon.
POP TV
8.30 TV-prodaja - 9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome - 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 Lepo je biti milijonar, pon. -14.00 Varuhi luke - 14.50 TV-prodaja - 15 20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 Akcija: Za udarec več - 21.40 Kameleon - 22.30 Močvirniki - 0.30 24UR, pon.
KANAL A
10.50 Simpatije -11.40 TV-prodaja -12.10 Svilene sence - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.35 TV-prodaja - 16.05 Dragon Bali - 16.30 Super punce -16.55 Simpatije - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Simpatije - 20.50 Midve z mamo - 21.45 Moške zadeve -22.40 Opazovanje - 0.15 Rdeče petke
IDEATV KANAL 10
8.00 DOBRO JUTRO POMURJE - VREME - ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa - 9.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa - AKTUALNO, inf. oddaja - DOGODEK DNEVA - 15.15 OGLASI - 15.20 KULTURNO RAZVEDRILNO - NAVIGATOR (film, kultura, prosti čas) - 15.25 BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE - 15.30 INTERVJU: MARJAN MAUČEC - 15.45 R & B, mladinska oddaja - 16.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - AKTUALNO, inf. oddaja - DOGODEK DNEVA - 18.15 OGLASI - 18.20 TEDENSKI KOMENTAR - 18.25 BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE - 18.30 NAPOVED ŠPORTNIH DOGODKOV - 18.35 VIDEOSTIK, kontaktna glasbena oddaja z Markom - 19.00 AKTUALNO, pon. informativne oddaje -DOGODEK DNEVA - 19.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 20.00 KANAL A
TV AS
09.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, pon. 10.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon. 11.30 2. redna seja Mestnega sveta MO M.Sobota, posnetek. .. Videostrani. 17.26 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf.oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon. 19.45 Ljudje Evrope. 20.00 Gnes, inf.oddaja, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Teden ob Muri, inf.oddaja. 20.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes; inf.oddaja, pon. 22.43 Vreme, pon. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.30 Hrvaški jezik -11.00 Program za otroke in mladino - Mornarske zgodbe, Nemirna čarovnica - 12.00 Poročila - 12.10 TV koledar -12.35 Pravica na rojstvo - 13.25 Glasbena TV -14.15 Program za otroke in mladino - 15.30 Halo iz Berlina: Božič - 16.00 Poročila - 16.05 Risanka - 16.30 Hugo - 17.00 Zagreb: Obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Novi način - 18.20 Narava - 18.50 Vem, a ne vem -19.00 Kviz - 19.12 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 TV Bingo show -20.55 Željka Ogresta in gosti - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Meridian - 23.05 Sestanek na slepo, mini serija - 2.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.00 Deček spoznava svet - 8.25 Amerika - življenje narave - 9.00 Panorame hrvaških turističnih središč - 10.05 Ponovitve - 11.45 Boris Novkovič, koncert, glasbena oddaja - 12.20 Gozdarske zgodbe, dokumentarna oddaja - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Dokumentarna oddaja - 13.50 Video-drom -14.35 Planet glasba - 15.10 Božična pesem, angleški film - 16.40 TV koledar - 16.50 Poročila za gluhe - 16.55 Pod lupo - 17.25 Pravica na rojstvo - 18.10 Panorama -18.40 Zvezdne steze - 19.30 Carstvo divjine - 20.00 24, serija -20.50 Poročila - 21.00 Tretji kamen od sonca, humoristična nadaljevanka - 21.30 Seks v mestu -22.05 Mreža zarote, ameriški film - 00.00 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
10.20 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.00 Košarka Evroliga: Gibona - Pau Orthez, posnetek - 17.50 Čistina, politični magazin - 18.40 Čuvaj zvoka, dok. oddaja - 19.30 Smerokazi -20.00 Čudežni božič, ameriški film - 21.35 K(v)-ader, oddaja o filmu - 22.05 Šport danes - 22.15 Svet mode - 22.50 Pravi čas
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 5.50 Sončni vzhod - 9.00 Risanka - 9.20 Seznam -11.10 Dediščina družine Guldenburg, tel. ser. - 12.00 Poročila- 13.05 Po ulicah San Francisca, am. krim. ser. -14.00 Oddaje pokrajinskih postaj -14.50 Rondo, manjšinski mag. -15.20 Zdravje je zaklad -15.50 Ljubezni v Saint Tropezu ■ 16.45 Klinika, nemš. nan. -17.30 Direktno, talk-show o javnem življenju -18.00 Poročila-18.25 Navigator -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Orel je pristal, ang,- am. film - 22.10 »Jani 65«, werk-film - 22.45 V petek zvečer - 23.25 Madžarske filmske delavnice, Glamour, d. o. o. - 23.35 Glamour, madž.-nemš.-švicarski film
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 8.40 Menica, bančni mag. -9.10 Bolgarski turistični vodnik - 9.55 Gimnazija zapeljivcev, avstr, nad,-10.40 Heureka! -11.15 Z očeta na sina -11.50 Poročila -12.10 Svetniki tisočletja - 12.50 Za kmetovalce - 13.05 Zakaj? -13.50 Zgodovinski portreti ■ 14.20 Znanstvena zakladnica -14.50 Svet s ptičje perspektive -15.40 Severni svet ■ 16.30 Koledar -18.00 Poročila, šport - 18.30 Koledar, dodatek -19.00 Risanka -19.20 Hotel Waczak, ang. ser. ■ 20.00 Ledeni vihar, am. film ■ 2145 Poročila, šport ■ 22.10 Rossini, nemš. film
TV Avstrija 1
6.20 Otroški program - 9.05 Starmania - 10.35 Alarm za Kobro 11 - 11.20 Superveleslalom, prenos iz Grodna - 13.30 Risanke - 15.10 Obalna straža - 16.00 Dawsonov potok - 16.50 Čudovite čarovnice - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Magazin 25 - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Starmania - 23.00 Flashdance, film
TV Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.10 Prenos iz parlamenta - 12.00 Poročila - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 14.05 Zdravnik Trapper John - 14.50 Grad na Vrbskem jezeru - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Siska - 21.20 Camilla - Na poti h kraljici? - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi -23.15 Umor je njen konjiček - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
7.05 teletekst tv Slovenija do 07.55 - 7.25 tedenski izbor - 7.25 kulturna kronika - 7.30 odmevi -8.00 zgodbe iz školjke - 8.30 radovedni taček: žerjav - 8.40 biserčki iz bisergore: biba - 8.45 kokoški v mestu, kratki igrani film za otroke -9.00 arčibald, risana nan., 6 - 9.10 Zlatko zakla-dko: jabolka z orehi in medom - 9.30 male sive celice, kviz - 10 20 na liniji, odd. za mlade - 11.00 kino kekec: - božična pravljica, švedski film -11.55 tednik, pon. - 13.00 poročila, šport, vreme -13.10 študentska ulica, odd. za študente - 13.40 hidak - mostovi - 14.10 sledi, odd. o ljubiteljski kulturi - 14.45 leto razsvetljenja, španski film -16.30 poročila, šport, vreme - 16.45 alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope - 17.15 ozare -17.20 na vrtu, odd. tv maribor - 17.45 osvajanje k2, - 18.15 mumini, risana nan., 4 - 18.45 risanka - 19.00 danes - 19.05 eu in mi - 19.10 utrip -19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme -20.00 glasbena ogrlica - 21.05 kuhinja do nazga -božična odd, - 22.05 parada plesa - 22.30 poročila, šport, vreme - 22.55 krik ii, am. film - 1.00 podoba v kamnu, -1.50 osvajanje k2, - 2.15 alpe-donava-jadran, - 2.45 pločevinke za barvo, kanadski film, pon. - 4.50 svetovni pokal v smučarskih skokih, - 6.15 mario, nedeljski večer v živo, pon.
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 01.00 - 7.45 videostrani - 8.00 tv prodaja - 8.30 tedenski izbor -8.30 hidak ■ mostovi - 9.00 murphy brown, am. nan, 2 - 9.20 rastignac, fran. nad, - 10.15 štafeta mladosti - 11.05 tv prodaja - 11.50 val gardena: svetoni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos - 13.40 engelberg: svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos - 15.30 nova gorica: finale slovenskega pokala v odbojki (ž), prenos - 17.45 merlin, am. nad, - 19.15 videospotnice - 20.00 asterix in dvanajst nalog, fran. animirani film -21.20 rastignac, fran. nad, - 22.15 sobotna noč -0.15 videospotnice, pon.
POP TV
7.20 TV prodaja - 7.50 Ringa-Raja: - 7.50 Pujsek Zlatko - 8.00 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 8.30 Mala Kitty - 8.40 Palčica - 9.05 Mjav! Mjav! - 9.15 Bobek in Ciril - 9.40 Malinji dol -9.50 Jelenček Rudolf, sinhronizirani risani film -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.25 Preverjeno, pon. -13.20 Smola pa taka - 13.50 Diagnoza: umor -14.45 Osvajalci južnih morij - 16.50 Goodyear liga, Union Olimpija : Maccabi, prenos košarke - 19.15 24UR - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Filmski hit: Sabrina - 23.30 Somrak -1.15 Nočni grehi
KANAL A
9.50 TV prodaja - 10.20 Obala ljubezni - 11.10 Obala ljubezni - 12.00 Obala ljubezni - 12.50 Obala ljubezni - 13.40 Obala ljubezni - 14.30 Ledeno
hladni - 15.15 Film stoletja: Kralj in jaz - 17.30 Xena - 18.20 Herkul - 19.10 Na sever - 20.00 TV kriminalka: Profesionalci - 21.45 Lov za zakladom - 22.40 Grešne misli - 0.25 Ekstra magazin, pon.
IDEA TV KANAL 10
8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 10.00 ŽIVA-IDEA TV. pon. reg. programa - 11.00 PREGLED DOGODKOV TEDNA - 12.15 BOŽIČNO-NOVOLETNA ODDAJA 2002 IZ STUDIA ZVEZE DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE - 12.45 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 17.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa - AKTUALNO, inf. oddaja - DOGODEK DNEVA - 17.15 OGLASI - 17.20 TEDENSKI KOMENTAR - 17 25 BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE - 17.30 NAPOVED ŠPORTNIH DOGODKOV -17.35 VIDEOSTIK, glasbena oddaja z Markom -18.00 PREGLED DOGODKOV TEDNA - 19.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 20.00 KANAL A
TV AS
09.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Teden ob Muri, inf.oddaja. 10.15 S Sebastijanom v posteljo, prod. TV Pika. 10.45 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 15.50 Kristalček, festival otroške popevke, posnetek. 17.30 Teden ob Muri, inf.oddaja. 18.00 Gnes, inf.oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Adam in Eva z napako, produkcija TV Pika. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf.oddaja, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.05 Poročila - 8.10 Kasiopeja - serija o nebu in zvezdah - 8.35 Naravne lepote Evrope - 9.00 Risanke - 10.00 Poročila - 10.05 Kaj se mi to dogaja - 11.55 Borzno poročila - 12.35 Prizma -14.00 Fenomeni - za družine in pravice otrok -14.30 Beseda in življenje - 15.40 Veter v hrbet -16.25 Ronja Rovadotter, švedski film - 18.45 Hruške in jabolka - 19.30 Dnevnik - 120.05 Ever Af-ter: A Cindarella Stori, ameriški film - 22.05 Pol ure torture, zabavno-humoristična serija - 22.35 Borzno poročilo - 22.55 TV-mreža, ameriški film -00.55 Sveti Jack, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
7.05 TV koledar - 7.15 Risanke - 8.30 Amerika -življenje narave - 9.00 TV vodič - 9.30 TV spored - 10.05 Pol ure kulture - 10.35 Svet mode - 11.00 Morje - 11.30 Moby Dick, mini serija - 14.00 Hišni ljubljenci - 14.45 Iz antologije dramskega programa HTV - 15.40 Zlata dekleta - 16.10 Melrose Plače - 17.00 Beverli Hills - 17.50 Briljantin -18.40 Hit HTV • 19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Črno-belo v barvah - 21.00 Hram boga Rama -dokumentarni film - 21.45 Tajna - 22.40 Zakon in red - 23.25 Zakon in red, Oddelek za žrtve
TV HRVAŠKA 3
9.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.25 Hit-depo - 16.55 Športni program - 20.25 Vaterpolo: Primorje - Jug, prenos finala pokala - 21.30 Note, notice - 22.00 Šport danes
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli ■ 5.38 Oddaja za kmetovalce -5.50 Sončni vzhod ■ 9.00 Stanovalci dežele sadja ■
9.05 Dogodovščine poredneža, avstr, nan. - 9.35 Želje - 10.05 Prijatelji ■ 10.35 Rad bi se pogovarjal?... Povej! ■ 11.05 Nepričakovano potovanje,
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830 in 2000:
GNES - inform. odd.
Televizijski spored od 20. do 26. decembra 2002
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 01.20 - 7.45 videostrani -vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor - 8.30 hidak - mostovi - 9.00 folklorna skupina ozara praznuje - 9.30 vsi otroci potrebujejo ljubezen, nemški film - 11.25 marlin bay., novozelandska nad., - 12.10 hiša z vseh vetrov, nemška nad., - 12.55 tv prodaja - 13.30 carmina slovenica - mušica inaudita - 15.10 posvojenec, nemški film, pon. - 16.40 tv prodaja - 17.10 mary tyler moore - 17.45 božičkova tajnica, fran. film - 19.15 videospotnice - 20.00 božični koncert: simfoniki rtv 'Slovenija in new swing quartet - 21.15 josip ipa-vec: možiček, tv balet - 21.40 vikarka iz dibleyja, ang. humoristična odd. - 23.05 prijatelja, am. film - 0.35 videospotnice, pon.
POP TV
7.20 Deček, ki je rešil božič - 9.00 Ko boš moja -9.55 Salome - 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 TV prodaja -13.05 Trije medvedki, sinhronizirani risani film -14.00 Varuhi luke - 14.50 TV prodaja - 15.20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja -19.15 24UR - 20.00 TV kriminalka: - Zavedeni branilec - 21.45 Newyorška policija - 22.40 Tretja izmena - 23.30 24UR, pon.
KANAL A
10.40 Simpatije - 11.30 TV prodaja - 12.00 Dan-nyjeve zvezde, posnetek -13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.35 TV prodaja - 16.05 Dragon Bali - 16.30 Super punce - 16.55 Simpatije -17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret - 19.15 Resnica TV škandalov - 20.00 Svilene sence - 21.00 Pasti velemesta - 22.40 Pa me ustreli - 23.10 Gola resnica -23.40 Noro zaljubljena - 0.10 Prostori v srcu
IDEA TV KANAL 10
8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 16.00 KANAL A
TV AS
09.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 10.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 10.45 'Kristalček, festival otroške popevke, posnetek. 12.25 Videostrani. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf.oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf.oddaja, pon. 20.13 Vreme,'pon. 20.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja oddaja v živo. 21.00 Božično-novoletni koncert pihalnega irkestra M. Sobota, posnetek. 22.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 22.43 Vreme, pon. 22 45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Doživeti glasbo - 7.50 Božični koncert Ansambla Lado - 9.00 Kardinal Franjo Šeper, dokumentarni film -10.00 Zagreb, božični prenos iz Katedrale - 11.50 Rim: Urbi e torbi - Mesto in luč, prenos -12.30 Assisi: božični koncert, prenos - 13.40 Santa Claus, ameriški film - 15.25 Program za otroke in mlade - 16.30 Hugo -17.05 Stare medžimurske božične pesmi -18.05 Bazilika Jezusovih.src, dokumentarni film - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik - 20.05 Zmešnjave - božična epizoda - 21.25 Titanic, ameriški film - 0.45 Čas je za mamo, angleški film - 2.25 Reševalna služba - 3.00 Vsi županovi ljudje, humoristična serija - 3.25 The Nightmare Before Christmas, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
7.10 Pepelka, risani film - 7.35 Brat Franjo n njegovi prijafelji - Božični darovi - 8.20 Risani film 8.25 Amerika - življenje narave - 9.00 Prince of Egypt, , ameriški animirani film - 10.35 Zvezdne steze -11.30 Daj mi sebe, ameriški film - 13.35 Cerkev, rojena v bazenu, dokumentarna oddaja -14.10 Balet - 15.55 Ben Hur, ameriški film -19.30 Tradicionalne hrvaške božične pesmi: Rodil se je Bog -20 05 Reševalna služba - 20.50 Vsi županovi možje, humoristična serija - 21.15 Robbie Williams Live At
Albert Hali - 22 16 Nikita - 23.00 Božična zvezda, dokumentarni film - 23.50 Zvezdne steze, serija
TV HRVAŠKA 3
9.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 12.50 Glas domovine - 13.20 Mir in dobrota - 13.50 Betlehem v naše hiše, oddaja ljudske'kulture - 14.20 Oče Ante Antič, dok. film - 15.05 Globalna vas -15.35 Z roko v roki do Sonca, posn. humanitarnega koncerta - 16.35 Potovanje po Sveti deželi, dok. film - 18.25 Božična zgodba male Annie, risani film -18.50 Kako spremeniti božič, risani film - 19.15 Johannin božič, TV-film za otroke - 19.30 Smerokazi: Božič - 20.00 Božični koncert iz milanske Scale, posnetek - 21.00 Svobodna cona, glasbeno-dok. oddaja - 21.45 Prizorišča svetovne kulture: Firenze in duh renesanse - 22.45 Jacgues Loussier igra Bacha
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli ■ 5.38 Agrar ■ 5.50 Sončni vzhod - 9.00 Srečen božič, Pufi, risanka - 9.55 Golobova babica, madž. tel. igra -10.20 Tak se je snemal film Pocahontas - 10.50 Reformatorski mladinski mag. - 11.00 Evangeličanska božja služba -12.00 Božični pozdrav papeža, prenos iz Rima ■ 12.40 Poročila, vreme -12.50 Svetovno prvenstvo v nogometu 2002 - 14.30 Vuk, risanka -15.55 Subjektivno objektivno ■ 16.25 Dve nadstropji sreče, madž. komedija ■ 18.05 Pocahontas, am. risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme -19.55 Desetero zapovedi, am. film 2/2. - 21.30 Koncert v dvorcu - 23.40 Veljak, madž. tel. film
TV DUNA
6.05 Rodi se nebeški kralj - 6.30 »O, zelena jelka..« -7.10 »Premagaj zaprta vrata neba« - 7.25 Božična matineja - 9.00 Pesem jelke - 9.55 Zvezdnik Fred ■ 10.25 Pravljice iz nedokončane zgodbe -11.10 Zdravilna ljubezen -11.55 Urbi et Orbi, prenos iz Rima-12.20 Angelci božji velikokrat nimajo peruti -12.50 Beli slon, it. pustolovski film. 1. del -14.30 »Pustite otroke k meni...«-15.00 Vikomt Bragelonne, fran.-it. film -16.30 Deset let televizije Duna -17.45 Božič -18.00 Poročila, šport -18.25 Risanka -19.00 Qvo vadiš, poljski film - 21.50 Zibelka v jaslicah - 22.30 Pojedina Babette, danski film
TV Avstrija 1
6.20 Otroški program - 8.40 101 dalmatinec, film - 10.15 Policist iz vrtca, akcijski film - 11.55 Srečni Luka - Daisy Town, risani film - 13.10 Zadnje božično darilo, film - 14.30 Jack Frost, film -16.05 Msde in America, komedija - 17.45 Pica Pizza, komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nevesta, ki si ne upa, komedija - 22.10 Zbiralec kosti, srhljivka - 0.00 Modro jeklo, srhljivka
TV Avstrija 2
9.00 Poročila - 8.30 Božični oratorij, koncert -9.05 Donavski samostan - 9.45 Princ in njegov paradiž - 10.30 Cartagena - 10.45 Katoliška maša, prenos iz Gradca - 11.55 Papežev blagoslov, prenos iz Rima - 12.40 Pogledi s strani za Luč v temi - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družina Trapp, film -14.40 Takšnemu milijonarju je težko, komedija - 16.15 Nemški prvak, film - 18.00 Nabrano v Avstriji - 18.40 Kaj verjamem - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija -21.50 Čas v sliki - 22.00 Ljubezen pod belimi jadri, romanca - 23.30 Zlo pod soncem, kriminalka
l V Četrtek, 26. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.10 teletekst tv Slovenija do 06.55 - 7.30 tedenski izbor - 7.30 pepi vse ve: ples, 4. odd. - 7.50 j. in w. grimm • k. marinčič: Sneguljčica, - 8.45 modri palček, risanka - 9.05 zgodbe iz praznične školjke - 9.45 frančkov čarobni božič, - 10.35 alpe-donava-jadran, - 11.05 mario, nedeljski večer v živo - 13.00 poročila, šport, vreme - 13.15 tedenski izbor -13.15 glasbena ogrlica - 14.15 pa
rada plesa - 14.35 cik cak - 15.00 pogovor z nadškofom dr. (rančem rodetom - 15.55 hidak -mostovi - 16.30 poročila, šport, vreme - 16.50 enajsta šola, odd. za radovedneže - 17.20 lindine počitnice na barki, - kratki igrani film za otroke -17.45 dosežki - 18.05 modro - 18.45 risanka -19 00 danes - 19.05 vaš kraj - 19.25 vreme -19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 tednik -21.00 prvi in drugi - 21.20 osmi dan - 22.00 poročila, šport, vreme - 22.20 zgodbe o knjigah -22.35 city folk, ljudje evropskih mest: amsterdam - 23.00 50 let uspehov, 50 let aplavzov - 0.05 modro, pon. - 0.40 osmi dan, pon. - 1.10 tednik, pon. - 2.05 prvi in drugi, pon. - 2.25 zakladi sveta, - 2.40 mary tyler moore, - 3.05 neonska biblija, ang. film, pon. - 4.35 koncert skupine katice, pon. - 6.30 šport
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 01.45 - 7.45 videostrani - 8.00 tv prodaja - 8.30 hidak - mostovi, pon. -9.15 videostrani - vremenska panorama -10.10 tv prodaja - 10.40 marlin bay, novozelandska nad., - 11.25 hiša z vseh vetrov, nemška nad., -12.15 tedenski izbor -12.15 športnik leta v Sloveniji, - 14.30 koncert vlada kreslina - 16.45 mary tyler moore, - 17.20 brlogci, češki film -19.15 videospotnice - 20.00 lucija, slovenski film - 21.25 j. Offenbach: lepa helena, - 23.30 gimme shelter: - 1.00 videospotnice, pon.
POP TV
7.30 Božiček in Pete - 9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome - 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo -11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 TV prodaja -13.05 V deželi igrač, sinhronizirani risani film -14.00 Varuhi luke - 14.50 TV prodaja - 15.20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja -19.15 24UR - 20.00 Trenja: Slovenski državni simboli - 21.15 Popolni četrtek: - Prijatelji - 21.45 Seks v mestu - 22.15 Zahodno krilo - 23.1 D Tretja izmena - 0.00 24UR, pon.
KANALA
10.50 Simpatije - 11.40 TV prodaja - 12.10 Čarovnice - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.35 TV prodaja - 16.05 Dragon Bali - 16.30 Ženki, sinhronizirana risana serija - 16.55 Simpatije -17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret - 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja - 20.00 Krimič: Vse za odliko - 21.40 Pa me ustreli - 22.10 Gola resnica - 22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Maščevanje
IDEA TV KANAL 10
8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 16.00 KANAL A
TV AS
09.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 10.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 11.15 Kristalček, festival otroške popevke, posnetek. 12.55 Videostrani. 16.30 Božično-novoletni koncert pihalnega orkestra M. Sobota, posnetek. 18.00 Gnes, inf.oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja., pon. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf.oddaja, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-sveto-valna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja. 22.45 Gnes, inf.oddaja, pon. 22.58 Vreme, pon. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Božič v družini Cabale - 8.00 Stare medžimurske božične pesmi - 9.00 Poročila - 9.05 Cocco Bill, risani film - 9.20 Graditelj Bob, risani film - 9.30 Čarobni meč, ameriški animirani film - 10.55 Program za otroke in mladino - 11.00 Športnica - 11.15 Želim prava krila - risana film -11.40 Risani film - 12-00 Poročila - 12.30 Moč želje, serija - 13.25 Glasbena TV - 14.15 Božič v davnih časih, tv film za otroke in mladino -14.45 Božična pravljica, risani film - 15.10 Neverjetno
potovanje, ameriški film - 16.30 Huto, tv igra -17.00 Poročila - 17.10 Hrvati in krščanstvo, dokumentarna serija - 17.40 SOS - oni nas potrebujejo, dokumentarna oddaja - 18.10 TV izložba -18.20 Oddaja o kulturi - 18.50 Vem a ne vem -18.52 Jezikomer - 19.00 Kviz - 19.12 Pink Panter, risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kdo želi biti milijonar, kviz - 21.10 Trije moški in mlada dama -ameriški film - 22.55 Poročila - 23.05 Dan po božiču, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
7.05 TV spored- 7.10 Pink Panter - 7.35 Božič v davnih časih - 8.05 Risani film - 8.25 Amerika -življenje narave - 9.00 Jacyues Loussier izvaja Vivaldija - 9.45 Božična zvezda, dokumentarni film - 10.35 Zvezdne steze - 11.25 Čarobni dvorec, dokumentarni film - 12.20 Risani film - 12.40 Večna pesem, nemški film - 14.40 Planet glasba -15.10 Neuničljivi copati, dokumentarni film -16.05 Moč želje - 17.00 TV koledar - 17.15 Mary Poppins, ameriški film - 19.30 Carstvo divjine -19.55 Nocoj - 20.05 Ameriška družina, serija -20.50 Poročila - 231.00 Kafič: Nazdravje, humoristična serija - 21.25 Serija - 22.15 Črni gad, humoristična serija - 22.45 Zvezdne steze, serija
TV HRVAŠKA 3
9.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 14.55 Šibenik 2002, večer starih skladb - 16.00 Bazilika Jezusovega srca, dok. film - 16.45 Jacgues Loussier igra Bacha - 17.30 Prizorišča svetovne kulture: Firenze in duh renesanse - 18.30 Robbie Wil-liams - Live At Albert Hall - 19.30 Po sledovih vere in umetnosti - Široki Brijeg, dok. oddaja -20.00 Božič v Ciboni, prenos - 22.05 Šport danes - 22.15 Transfer - 23.00 Hit-depo
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod - 9.00 Kriva jelka, risanka - 9.30 Božič v vesolju, risanka ■ 9.55 Madžarske ljudske pravljice -10.00 Simonovo cesartstvo ■ 10.20 Bodi dober do smrti, madž. film ■ 12.00 Poročila 12.05 Božični zaklad, risanka ■ 13.00 Pogumi mali strojček, risanka ■ 14.30 Božična madona - 14.50 Mora biti božič - 15.25 Tisoč let Madžarov v Rimu -16.20 Gala program športnikov -17. 55 Anastazija, risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 19.55 Afrika, moja ljubezen - 21.25 Jesus Kristus superstar, am. film - 23.15 Dela in dnevi - 23.45 Veljak, madž. tel. film
TV DUNA
6.05 Zibelka v jaslicah • 6.45 Pazi! - 7.15 Božična matineja - 9.35 Prvi Miklavžev božič -10.00 Jojo, risanka -10.55 Pravljice iz nedokončane zgodbe -12.05 Divji severni jelen - 12.35 Fakulteta vsega znanja -13.45 Veliki okrogli gozd -14.15 Beli slon, it. pustolovski film, 2. del -15.50 Srečen božič naj vam bog da! -16.30 Vsak otrok potrebuje ljubezen, nemš. film ■ 18.00 Poročila, šport -18.25 Risanka - 19.10 Hiša angela čuvarja 1944 - 20.00 Božični koncert ■ 21.20 Misijon, am. film - 23.25 Mozart: Simfinija v g-molu
TV Avstrija 1
6.00 Otroški program - 9.05 Vojna gumbov, komedija - J0.35 Disneyev festival - 11.30 Goofy film, risani film - 12.45 Komisar Rex - 14.20 Nevesta, ki si ni upala, komedija - 16.10 Majhni vojščaki, film - 17.50 Wing Commander, akcijski film -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šakal, srhljivka - 22.15 Eraser, akcijski film - 0.05 Dvanajst opic, znanstvenofantastični film
TV Avstrija 2
9.00 Poročila - 8.35 Božični oratorij, koncert - 9.05 Dvorni svetnik Geiger, TV-film - 10.35 Zelena je planjava, film - 12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki -13.10 Družina Trapp v Ameriki, film - 14.50 Pri svetlolasi Katarini, film - 16.15 Cesarski ples, film -17.50 Podobe Avstrije - 18.15 Marcel Prawy: Po sledovih Trubadurja - 18.45 Kaj verjamem - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20,15 Sanjska ladja: Tajska - 21.50 Čas v sliki - 22.00 Zvezde v maneži - 23.55 Čajnica avgustovskega meseca, film

red od 20. do 26. decembra 2002
Televizijski s
kan. nad. -12.00 Poročila, vreme -12.05 Tedenski mozaik. -13.00 Popotnica, prometni mag. -13.10 Hiša tradicij -13.40 Razred, pozori-14.15 Delta-plus -14.35 O čem pripovedujejo izveski? -15.05 Naše stoletje - 15.30 Tega ne bodo videli naši vnuki -16.00 Športna oddaja-17.00 Teksaške kronike, am. nan. -18.35 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Muhasti letni časi -21.00 Harakiri - 21.30 Igra, am. film
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.15 Pravljice iz nedokončane zgodbe - 10.10 Avla - 10.40 Skrivnosti Rima ■ 11.15 Nazaj v Sherwood, am. film -11.50 Poročila -12.10 V božjih rokah -12.40 Plesna hiša -13.10 Fakulteta vsega znanja -14.20 Zakladi svetovne dediščine -14.35 Severni svet -15. 35 Podeželski vrtovi v Angliji -16.05 Brezmejno -16.35.Ob Donavi - 17.05 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 Lepe madž. novele -19.05 Risa.nka ■ 19.30 Halo, halo! ang. burleska - 20.00 Večerja butalcev, fran. film - 21.20 Umor v oklepaju - 21.45 Poročila, šport: 22.05 Popolni začetniki, ang. film
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 10.00 Smuk (ž.), prenos iz Lenzerheideja - 11.30 Smuk, prenos iz Grodna -14.30 Smučarski skoki, prenos iz Engelberga -15.45 03 Austria Top 40 - 16.40 Srček - 17.30 V živo na ulici - 18.00 Yankee Zulu, komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Santa Clause, komedija - 22.50 Eyes Wide Shut, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Zmenek z Judy, komedija - 11.20 Združena v ljubezni, TV-drama - 13.00 Poročila -13.10 Prosimo za ples, komedija - 14.35 Pismo nekega neznanca, TV-film - 16.10 Podobe Avstrije - 16.25 Alpe - Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Doživetje Avstrija -17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -■ 20.15 Večna pesem, TV-film - 22.15 Poročila - 22.25 Dobra partija, gledališka predstava - 0.20 Kiute, srhljivka
Nedelja, 22. 12.
' -r /■
TV SLOVENIJA 1
7.40 teletekst tv Slovenija do 06.10 - 8.00 živ žav: -čebelica maja, risana nan., 6; - mali medvedek in božična zvezda, risanka; - druga zvezda z leve, risanka - 9 55 promenadni koncert v spomin bojanu adamiču, - 10.30 razgledi slovenskih vrhov: grinta-vec - o mestu kamen in njegovih gorah - 11.00 prvaki divjine, - 11.20 ozare, pon. - 11.30 obzorja duha - 12.00 ljudje in zemlja, odd. tv maribor -13.00 poročila, šport, vreme - 13.15 tistega lepega popoldneva - 13.20 predmet poželenja - 13.30 kulinarika - 13.45 kultura bivanja - 14.05 motoring -14.15 avantura: osamljeni planet - 15.05 nedeljsko oko - 15.10 privlačna nasprotja - 15.30 kislo jabolko - 15.55 šampioni - 16.00 raymonda imajo vsi radi, - 16.30 poročila, šport, vreme - 16.45 tistega lepega popoldneva - 16.55 vsakdanjik in praznik -18.00 zaprisega novega predsednika države, prenos - 18.35 žrebanje lota - 18.45 risanka - 19.00 danes -19.05 zrcalo tedna -19.25 vreme -19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20 00 mario, nedeljski večer v živo - 21.50 pogovor z nadškofom dr. (rančem rodetom - 22.45 poročila, šport, vreme - 23.10 ljubim te, pravijo vsi, am. film - 0.55 moška liga, ang. nan., - 1.25 poštenjak, nemška nan.,, pon. -2.10 vsakdanjik in praznik, pon. 3 10 svetovni pokal v alpskem smučanju: - 4.00 svetovni pokal v alpskem smučanju: - 4.50 svetovni pokal v se-mučarskih skokih
TV SLOVENIJA 2
7.10 teletekst tv Slovenija do 01.00 - 7.30 tv prodaja - 8.00 tedenski izbor - 8.00 rad imam lucy, -8.25 bogataš in revež, - 9.20 lenzerheide: svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), - prenos 1.
vožnje - 10.10 alta badia: svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje - 11.15 folklorna skupina ozara praznuje -11.50 lenzerheide: svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), - prenos 2. vožnje - 12.50 alta badia: svetovni pokal v alpskem - smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje - 13.40 engelberg: - svetovni pokal v se-mučarskih skokih, prenos - 15.30 tv prodaja -16.00 koncert darje Švajger z gosti, posnetek iz Cankarjevega doma -17.35 merlin, am. nad., 2., zadnji del -19.10 videospotnlce - 19.55 športnik leta v Sloveniji, prenos iz ljubljane - 22.10 poštenjak, nemška nan., - 22 55 nacho duato in trije plesi -0.20 videospotnice, pon.
POP TV
7.30 TV prodaja - 8.00 Ringa-Raja: - 8.00 Zdravnik Oto - 8.10 Pujsek Zlatko - 8.20 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 8.50 Mala Kitty - 9.00 Palčica - 9.30 Mjav! Mjav! - 9.40 Bobek in Ciril -10.05 Malinji dol -10.15 Slonček Benjamin: Srečanje z Božičkom, sinhronizirani risani film -11.20 Šolska košarkarska liga, pon. -12.15 Trenja, pon. - 13.25 Zresni se že! - 13.55 Obisk očeta - 15.35 Bolnišnica upanja - 16.30 Močno zdravilo - 17.25 Predrzno brezbrižni - 19 15 24UR - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.25 FIFA Gala, posnetek - 23.55 24UR, pon.
KANALA
10.00 TV prodaja - 10.30 Mladi in nemirni - 11.20 Mladi in nemirni - 12.10 Mladi in nemirni - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Mladi in nemirni - 14.40 Begunec - 15.30 Film stoletja: - Taksist - 17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače - 19.10 Čarovnice - 20.00 Družinski film: - Sam doma -21.50 Odvetnik z ulice - 22.40 Sedma avenija - 0.15 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV KANAL 10
8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - ŠPORTNA IDEA Z MIRJANO, nagradna igrica - 10.30 IZ NAŠEGA STUDIA: VESELI DECEMBER 2002 V GORNJI RADGONI, -pogovor v živo s predsednikom DPM, Dušanom Zagorcem - 11.00 LUTKOVNA IGRICA KDO JE NAPRAVIL VITKU SRAJČICO VRTCA MORAVSKE TOPLICE - 11.10 EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA, peta iz serije petnajstih oddaj v živo -11.40 SLAVNOSTNA SEJA OB 50. LETNICI STRELSKEGA DRUŠTVA - SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, reportaža -12.00 ORFAM - MOČ POLNEGA ŽIVLJENJA: SIMBOL MOČI KOT DARILO IN NJEGOV UČINEK NA MIGRENSKE GLAVOBOLE, deveta iz ciklusa oddaj o življenjski energiji - 12.30 INTERVJU: MARJAN MAUČEC - 12.45 R & B, mladinska oddaja - 13.05 TEDENSKI KOMENTAR - 13.10 PREGLED DOGODKOV TEDNA - 14.25 2. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA - 2. SEJA OBČ. SVETA OBČINE RADENCI - KANAL A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf.oddaja. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska oddaja. 11.25 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 12.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 13.00 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 13.30 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetoval-na oddaja, pon. 14.15 Najina poroka, glasbeno-zaba-vna prireditev. 15.45 Kristalček, festival otroške popevke, posnetek. 17.25 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Risanka - 8.25 Naravne lepote Evrope - 9.00 Dvigalo - 10.00 Leteči medvedki -10.25 Ples severnih medvedov -12.00 Poročila -12.10 TV koledar - 12.25 Sadovi zemlje - 13.15 Mir in dobro - 13.45 TV razstava - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila -15.10 Oprah show -16.00 In to mi je neko življenje, serija za mlade - 16.50 Hruške in jabolka - 17.25 Živi zid - 19.30 Dnevnik -20.05 Kdo želi biti milijonar, kviz - 21.10 Tišina, prosim! - 22.20 Glamour cafe - 23.25 Poročila - 23 35 Ko ljubezen umre, danski film -1.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9 50 TV koledar - 10.00 Tuji dokumentarni verski film - 10.16 Biblija - 10.45 Portret mesta in ce
rkve - Maša: prenos- 12.05 Ksena - 12.50 Pleme, risanka - 13.45 Družinski vrtiljak - 14.15 Opera box, Pepelka, balet - 16.55 Zgodba o pameti: Razvijanje uma -17.45 Cirque Du Soleil: Salt Im-banco - 19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Preživetje - 20.55 Poročila - 21.05 Omiš 2002 - The Best OF - 22.00 Komedija nedeljskega večera - Prekletstvo Pink Pantherja, angleški film - 23.40 Rubyna ameriška pita, dokumentarna serija
TV HRVAŠKA 3
9 45 Panorame turističnih središč Hrvaške - 12.25 Pravica do rojstva - 16.00 Športni program -20.25 Nogomet: Parma - Inter, prenos - 22.20 Šport danes - 22.35 Božič prihaja, glasbena oddaja - 23.20 V nedeljo ob 2h
TV MADŽARSKA 1
TV MADŽARSKA 1 5.35 Jutranje misli - 5.38 Oddaja za kmetovalce - 5.50 Sončni vzhod - 9.00 Galerija -10.00 Glavni trg -10.55 Sporočilo Biblije -11.00 Festival krščanske lahke glasbe -12.00 Poročila, vreme-12.05 Eu-talk-show ■ 12.35 Delta -13.05 Fakulteta vsega znanja -13.55 Nedotaknjena Avstralija, fran. ser. -14 50 Radostna novica -15.15 Potepanje po svetoštefansko • 16.50 Avtomontaža -16.10 Iz prve roke -16.40 Sophie, nemš. film, 2/1 -18.25 Poročila, šport -18.55 Tednik -19.50 Ob rojstnem dnevu Janosa Koosa ■ 21.25 Srečanje z zvezdniki -21.55 Hobo in Charlie - 23.00 Intervju
TV DUNA
5.30 Za kmetovalce, izbor - 5.55 Koledar ■ 7.06 Zmaj iz papirja, za male in velike - 9.00 Pravljice iz nedokončane zgodbe - 9.45 Za lep jezik - 10.00 Skrivnosti Rima ■ 10.30 Čudež življenja -11.25 Nekaj minut s Kalmanom Latabarjem -11.50 Poročila- 12.10 Živa cerkev ■ 12.40 Pikolo svetlega piva, madž. film-14.00 Gibljive slike -14.40 Izginili so - iščemo jih! ■ 15.00 Nekdanji dnevniki -15.20 Zamenjava skoka-15.50 Zakladi svetovne dediščine ■ 16.05 Dobre želje brez meja -17.00 Dogodo-vščine Sherlocka Holmesa -18.00 Poročila, šport -18.20 Tednik -19.10 Risanka -19.30 Televizija ljubezni - 20.10 Jeruzalem, Šved, film - 22.50 Duna-šport - 23.05 Millenaris Teatrum
TV Avstrija 1
6.00 Otroški program - 9.15 Slalom (ž.), prenos 1. teka iz Lenzerheideja - 10.05 Veleslalom, prenos 1. teka iz Alta Badie - 11.20 Šport - 11.50 Slalom (ž.), prenos 2. teka -12.50 Veleslalom, prenos 2. teka - 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Engelberga - 15.40 Mojstrske veščine - 16.25 Komisar Rex - 18.00 De Luca - 18.30 Šport v nedeljo -20.15 Anna in kralj, film - 22.40 Kolumbe - 0.10 Primarne barve, komedija
TV Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Donavski samostan - 9.50 J. R. R. Tolkien, portret - 10.45 Teden kulture -11.05 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Tri dame z žara - 14.25 Molk v gozdu, film -16 00 Adventni čas z Lučjo v temi - 17.00 Poročila - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kaj verjamem -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Smrtonosni spominki, TV-kriminalka - 22.00 Srčna sovražnika, komedija - 23.35 Arhitekt Giinther Domenig, portret - 0.00 Slidin', film
idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija kanat 10 38UHF
T^onedeljek, 23. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.00 teletekst tv Slovenija do 06.20 - 6.20 tedenski izbor - 6.20 eu in mi - 6.25 utrip - 6.40 zrcalo tedna - 7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor - 9.05 pepi vse ve: pesnik, 1. odd. - 9.25 iz popotne torbe: varovalna barva - 9.40 waitapu, mladinska nad., - 10.10 prvaki divjine, -10.35 na vrtu, odd. tv maribor -11.00 tistega lepega popoldneva - 13.00 poročila, šport, vreme -13.20 tedenski izbor - 13.20 tistega lepega popoldneva -14.50 dokumentarna odd. -15.25 osvajanje k2. - 15.55 dober dan, koroška - 16.30 poročila, šport, vreme - 16.50 radovedni taček: biser -17.05 pipsi, risana nan., 6 - 17.40 vem - veš -18.30 žrebanje 3x3 plus - 18.45 risanka,- 19.00 slavnostna seja državnega zbora, prenos - 19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 osrednja proslava ob dnevu samostojnosti, -21.00 hujšajmo!, ang. nad., - 22.00 odmevi, kulturna kronika, šport, vreme - 22.50 knjiga mene briga - - 23.10 človek v šipi - portret petra božiča -0.10 dosežki, pon. - 0.30 vem -veš, pon. - 1.20 mary tyler moore, -1.45 parada plesa, pon. - 2.05 studio city - 3.25 končnica, pon. - 4.25 šport
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 00.40 - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor -8.30 sledi, odd. o ljubiteljski kulturi - tv koper-capo-distria - 9.05 dobro jutro - 11.05 tv prodaja -11.35 marlin bay, novozelandska nad., - 12.20 hiša z vseh vetrov, nemška nad., - 13.10 videostrani - vremenska panorama - 13.40 tv prodaja -14.10 tedenski izbor - 14.10 sloves, - 15.00 sobotna noč -17.05 mary tyler moore, - 17.40 džoel, mali mojster ovčjega rodea iz zda, - kratki dokumentarni film za otroke - 17.55 eva in adam, švedska nad., -18.20 jasno in glasno: - »pazi! žurka, stari.« - 19.15 videospotnice - 20.00 končnica - 21.05 studio city -22.00 hladna vojna, - 22.50 brane rončel izza odra - 23.55 videospotnice, pon.
POP TV
7.30 Mali helikopter - 7.40 Sandokan, sinhronizirani risani film - 9.00 Ko boš moja 9.55 Salome -10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo -11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 TV prodaja -13.05 Capi, moj mali kuža, risani film - 14.00 Varuhi luke -14.50 TV prodaja - 15.20 Ljubezen brez greha -16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 Sedma nebesa - 20.55 Urgenca - 21.50 Raztresena Ally -22.40 Tretja izmena - 23.30 24UR, pon.
KANAL A
10.40 Simpatije - 11.30 TV prodaja - 12.00 Dan-nyjeve zvezde, v živo - 13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.35 TV prodaja - 16.05 Dragon Bali -16.30 Super punce - 16.65 Simpatije - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Superfilm: - Rop stoletja - 21.55 Pa me ustreli - 22.25 Ned in Stacey - 22.55 Noro zaljubljena - 23.25 Iz ječe z ljubeznijo
IDEA TV KANAL 10
POMURSKI INF. KAŽIPOT - 8.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa - BOŽIČNO-NOVOLETNA ODDAJA 2002 IZ STUDIA ZVEZE DRUŠTEV GLUHIH -IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE - 8 30 BOŽIČNO-NOVO-LETNE VOŠČILNICE - 8 35 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa -BOŽIČNO-NOVOLETNA ODDAJA 2002 IZ STUDIA ZVEZE DRUŠTEV GLUHIH - IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE - 15.30 POMURSKI INF. KAŽIPOT -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - AKTUALNO, inf. oddaja - DOGODEK DNEVA - 1815 OGLASI -18.20 KRONIKA - 18 25 PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV - 18.30 BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE - 18.35 BETONSKI IZDELKI MEŠIČ - 18.45 ŠPORTNA IDEA Z MIRJANO, nagradna Igrica v živo
Televizijski spored od 20. do 2
ecembra 2002
- 19.00 AKTUALNO, pon. informativne oddaje -DOGODEK DNEVA - 19.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 20.00 KANAL A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf.oddaja, pon. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska oddaja. 10.25 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 11.40 Videostrani. 17.00 Teden ob Muri, inf.oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf.oddaja. 18 13 Vreme. 18.15 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 18.45 Za vas in mesto, kmetijska oddaja, pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.45 1. seja občine G. Radgona, reportaža. 21.15 Avstrija - dežela kontrastov, potopisna reprotaža. 22.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 22.43 Vreme, pon. 22 45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.05 Pustolovščine iz knjige - 9.30 Izobraževalni program - 10.45 Učilnica, kviz -11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.10 TV koledar - 12.35 Pravica, mehiška nanizanka - 13.25 Glasbena TV - 14.15 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program -16.00 Poročila - 16.05 Pustolovščine iz knjige vrlin - 16.30 Hugo - 17.00 Zagreb, obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Cro expo - 18.20 Blago hrvaških gozdov, izobraževalna oddaja -18 50 Vem, a ne vem -19.00 Kviz -19.12 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Angeli, dokumentarna oddaja - 20.45 Latinica, Samci - 22.30 Meridian - 23.00 Znanstveno preučevanje - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
7.10 Samove pustolovščine - 7.35 Horace in Tina - 8.20 Ponovitve - 9.50 Dokumentarni film -10.20 Tereza in Michael Legrand, pon. koncerta -11.50 Note irr notice -12.20 Religijska dokumentarna oddaja - 12.50 Družinski vrtiljak - 13.20 Nov način - 13.50 Fenomeni za družine in pravico otrok - med nami - 14.20 Pol ure torture - 14.50 Planet glasba - 15.20 Božična želja, ameriški film -17.10 Poročila za gluhe in naglušne -17.25 Pravica na rojstvo, mehiška nanizanka -18.10 Panorama - 18.45 Zvezdne steze - 19.30 Cesarstvo divjine - Zemlja rajskih ptic - 20.05 Zahodno krilo - 20.55 Poročila - 21.00 Fraiser, humoristična serija - 21.30 Siska, nemška nadaljevanka - 22.30 Črni gad, humoristična serija - 23.00 Karmen, španski film - 00.35 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
9.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 11.30 Prekletstvo Rožnatega panterja, britanski film -13.20 Živi zid, športno-zabavna oddaja -15.10 Panorama turističnih središč Hrvaške -15.50 Italijanska nogometna liga: Parma - Inter, posnetek tekme -17.35 Rojstvo mojega mlajšega brata, češki film -19.00 Planet Internet -19.30 Smerokazi - 20.10 Pe-tica, evropski nogomet - 21.25 Šport danes - 21.30 Šepetati konjem, ameriški film - 0.15 Božič v družini Bach - koncert Hrvaškega baročnega ansambla
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod -9.05 Risanka -9.20 Muhasti letni časi -10.15 Prosili ste, oglejte si -11.10 Dediščina družine Guldenburg -12.00 Poročila, vreme -13.00 Po ulicah San Francisca, am.-krim. nan. ■ 13.55 Romski mag. ■ 14.25 Slovaški mag. -14.50 Srbski ekran -15.15 Madžarska hiša -15.50 Ljubezni v Saint Tropezu -16.40 Klinika, nemš. nad. -17.30 Direktno, talk-show o javnih vprašanjih -18.00 Poročila -18.15 Poročila iz pokrajinski študijev -18.26 Navigator -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč ■ 21.00 24, am. akcijska nan. 21.50 Kje? kaj? koliko? - 22.20 V ponedeljek zvečer - 23.10 Veljak, madž. tel. film 3/1.
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 8.40 Zimska matineja - 9.00 Severne ptice ■ 9.05 Pravljice iz nedokončane zgodbe - 9.50 Verdi, it. nad. -11.00 Tedenska poročila -11.50 Poročila - 12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah -12.55 Nekdanji dnevniki -1315 Božič na obali reke ■ 13.45 Sliši, Izrael! -1415 Heureka! -14.50 Multimedijski izobraževalni pog -15.00 Igrani
film -15.55 Pravi medo Teddy -17.00 Halo, halo! -17.30 Bilo je nekoč ... -17.40 Deset minut za znanost- 18.00 Poročila, šport -18.30 Nad mejami -19.00 Risanka -19.20 Vez ljubezni - 20.00 Verdi, it. nad. - 21.10 Namesto dnevnika - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Talent - 22.40 Sirota Tesa, dok. film
TV Avstrija 1
6.20 Otroški program - 8.00 Flashdance, film - 9.30 Anna in kralj, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.10 Obalna straža - 16.00 Dawsonov potok -16.50 X-faktor - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Magazin 25 - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 22.00 Naloga, srhljivka - 23.50 Januarski mož, srhljivka
TV Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Tri dame z žara - 10.20 Kolumbo - 12.00 Poročila - 12.05 Bregenški advent - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Zdravnik Trapper John -14.50 Grad ob Vrbskem jezeru - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Otroci za Luč v temi - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema -22.00 Čas v sliki - 22.30 Single Beliš, komedija -0.00 Čas v sliki - 0.30 Simon Birch, film
(V Torek, 24. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.05 teletekst tv Slovenija do 06.30 - 6.25 tedenski izbor - 6.25 kulturna kronika - 6.30 odmevi - 7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor -9.05 pepi vse ve: igralec, 2. odd. - 9.25 radovedni taček: biser - 9.40 pipsi, risana nan., 6 -10.05 čarobne dežele ■ čarobno drevo, -10.15 medvedkov božič, risanka - 10.40 jaslice - 10.45 risanka -10.55 študentska ulica, odd. za študente -11.25 obzorja duha - 11.55 hujšajmo!, ang. nad., - 13.00 poročila, šport, vreme - 13.15 tedenski izbor - 13.15 ljudje in zemlja, odd. tv maribor - 14.10 naravni parki Slovenije: - krajinski park mura, -14.40 polnočni klub - 15.55 prisluhnimo tišini - 16.30 poročila, šport, vreme - 16.45 biserčki iz bisergore: domek - 16.50 sprehodi v naravo: rozine, dateljni, rožiči -17.10 knjiga mene briga -17.35 mumije, zamrznjene v času, - 18.25 zakladi sveta, - 18.45 risanka -19.00 danes - 19.05 vaš kraj - 19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik; šport, vreme - 20.00 jožef iz nazareta, koprod. film - 21.40 pet božičnih, vokalna slupina ave - 22.00 poročila, šport, vreme - 22.15 aleksan-drijke: daleč od oči ■ daleč od srca, - 23.05 božične pesmi... in na zemlji mir ljudem, - 23.40 daleč je božič, dokumentarna odd. - 23.50 polnočnica, prenos iz župnije dobrepolje-videm - 1.25 igor torkar: balada o taščici, izvirna tv igra - 2.25 božične zmešnjave, latvijski 5lw, pon. - 3.45 j. adams - p.sellars: otrok, - ang. operni film, pon. - 5.40 naravni parki Slovenije: - krajinski park mura, pon.
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 01.45 - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor - 8.30 dober dan, koroška - 9.05 dobro jutro -11.20 marlin bay, novozelandska nad., - 12.05 hiša z vseh vetrov, nemška nad., - 12.55 tv prodaja -13.25 vremenska panorama - 13.50 tv prodaja - 14.20 tedenski izbor -14.20 studio city -15.15 končnica - 16.15 kuhinja do nazga - božična odd., - 17.20 mary tyler moore, - 17.55 božične zmešnjave, latvijski film - 19.15 videospotnice -20 00 j.adams - p.sellars: otrok. - 2155 ljubezen in druge laži, nemški film - 23.25 soseska, španski film -1.00 videospotnice, pon.
POP TV
7.40 Najlepše božično darilo, sinhronizirani risani film - 8 05 Sneženi mož, sinhronizirani risani film -9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome - 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 TV prodaja - 13.05 Slonček Benjamin: Srečanje z Božičkom, sinhronizirani risani film -
14.00 Varuhi luke - 14.50 TV prodaja - 15.20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 Preverjeno - 21.00 Nekoč za božič -22.40 Rudniki kralja Salomona - 0.30 Zamera
KANAL A
10.50 Simpatije - 11.40 TV prodaja - 12.10 Na sever - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.35 TV prodaja - 16.05 Dragon Bali - 16.30 Super punce - 16.55 Simpatije - 17.45 Korak za korakom - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19 15 Resnica TV škandalov - 20.00 Božič pevske dive - 21.35 Pa me ustreli - 22.05 Gola resnica - 22.35 Noro zaljubljena - 23.05 Poroka presenečenja - 0.45 Neprespane noči
IDEA TV KANAL 10
8.00 DOBRO JUTRO POMURJE - POZDRAV PREKMURCEM IN PRLEKOM - VREME - ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa - 9.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. reg. programa - AKTUALNO, inf. oddaja - DOGODEK DNEVA - 15.20 KRONIKA - 15.25 PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV - 15.30 BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE - 15.35 BETONSKI IZDELKI MEŠIČ - 15.45 ŠPORTNA IDEA Z MIRJANO, nagradna igrica - 16.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - AKTUALNO, inf. oddaja - DOGODEK DNEVA - 18.15 OGLASI - 18.20 IZ NAŠEGA STUDIA: PRED BOŽIČEM - 18.40 BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE - 18.45 INTERVJU: TADEJ RUŽIČ - 19.00 AKTUALNO, pon. informativne oddaje - DOGODEK DNEVA - 19.15 ORFAM - MOČ POLNEGA ŽIVLJENJA: UČINEK SIMBOLA MOČI NA FIZIČNE BOLEČINE, deseta iz ciklusa oddaj o življenjski energiji -19.45 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 20.00 KANAL A
TV AS
09.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Šport plus, športna oddaja, pon. 10.15 Nato in mi, pogovorna oddaja, prod. TV Pika. 10.45 Videostrani. 17.25 Šport plus, športna oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf.oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Najina poroka, zaba-vno-glasbena oddaja. 20.00 Gnes, inf.oddaja, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Šport plus, športna oddaja, pon. 20.45 Glasbeni spoti. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Reci petardam ne, reportaža. 22.00 Iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, inf.oddaja, pon. 22.43 Vreme, pon. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Smerokazi - 9.35 Izobr. program - A Little Chri-stmas Story, Šved, film za otroke -11.55 Borzno poročilo - 12.10 TV koledar - 12.35 Pravica na rojstvo - 13.25 Glasbena TV- 14.15 Mali veliki svet -14.40 Božična zgodbe male Annie, ris. film -15.05 Kako spremeniti Božič, ris. film - 15.45 Poročila -16.25 Deda in Pete, am. film -18.00 Hrvaška danes - 18.50 Znam, a ne vem - 19.00 Vprašalnik, kviz -19.12 Majhni planeti, risani film -19.30 Dnevnik -20.00 Najava programa - 20.05 Božična čestitka -. 20.25 Daj mi sebe, am. film - 22.50 Božični koncert: Ansambel Lado, pon. - 23.55 Polnočnica, prenos iz Dakova -1.40 Nočni program - filmi, serije
TV HRVAŠKA 2
7.00 Poročila - 7.35 Brat Franjo in njegovi prijatelji: Poškodovani film, risani film - Johannas Christmas, TV film za otroke in mladino - Kraljevič Orašar, ameriški risani film - veliko obrazov Fontaibluea, dokumentarni film - 10.35 Zvezdne steze 2, serija - 12.00 Pepelka, ameriški film -13.25 Quo vadiš, ameriški film - 16 25 Sveta Marija Velika, dokumentarni film - 17.25 Betlehem v naše hiše, oddaja o kulturi - 17.55 Fantek, ki je rešil božič, ameriški film - 19 30 Po sledeh božičnih pesmi - 20 05 Ponovno - 21.00 Pod kaznijo do smrti, humoristična serija - 21.25 Doživeti glasbo - Ob srečanju z božičem - 22.05 The Night-mare Before Christmas, ameriški film - 23.40 Duh srednjega veka - 00 40 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
9.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 10 05 Petica -11.20 Pod povečevalnim steklom - 11.50
Prizma, multinacionalni magazin - 12.45 Znanstveno soočenje - 13.45 Briljanteen - 14.35 Črno-belo v barvah - 15.20 Alpe ■ Donava - Jadran -15.50 Angeli, dok. oddaja - 16.20 Božič v družini Bach • koncert Hrvaškega baročnega ansambla -17.20 Hrvaška kulturna dediščina - 17.50 H. Berlioz: Jezusovo otroštvo - 19.30 Smerokazi - 20.05 Ščelkunčik, balet - 21.35 Šport danes - 21.45 Quo Vadiš, ameriški film (do 0.30)
TV MADŽARSKA 1
1 5.35 Jutranje misli ■ 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod - 9.00 Božič miške Johann - 9.25 Snažak Jeremija, gledališka predstava -10.20 Nogometaši za otroke, dobrodelna akcija -12.00 Poročila, vreme -12.05 Beli božič, pesmi o božiču ■ 12.35 Božični koledniki iz Ecsega 12.55 Ostani z nami! -13.05 Božični pozdrav iz parlamenta -13.55 Božične pesmi iz Vatikana -15.10 Katoliška kronika ■ 15.45 Szinuhe, am. film -18.00 Poročila -18.20 Božična oddaja »Prosili ste, oglejte si -19.55 Desetero zapovedi, am. film, 2/1. -22.05 Za drug drugega • 23.25 Na božično noč -23.55 Prenos polnočnice iz Szegeda
TV DUNA
5.30 Začenja se dan ■ 8.35 Božična matineja - 9.25 Pripovesti Beatrix Potter -10.55 Pravljice iz nedokončane zgodbe • 15.05 Pojdi, Eva na podstrešje -12.25 Božič v Podkarpatju -12.55 Marela sv. Petra, madž. film -14.25 Csapijev božič -15.05 Poll-yanna, ang. film ■ 16.50 Millenaris Theatrum -18.00 Poročila, šport ■ 18.25 Risanka - 19.10 Božični večer - 20.00 Ljudje na planinah, madž. film - 21.30 Radujmo sel, madž. dok. ■ 21.45 Vsak otrok je odrešenik, it. film - 23.25 Millenšris Teatrum - 24.00 Božična polnočnica 25. december
TV Avstrija 1
6.10 Otroški program - 1J.20 Disneyev festival -12.10 Risanke - 13.25 Rlchie Rich, komedija - 14.45 Princ iz Egipta, risani film -16.15 Čudež na 34. ulici, komedija - 18.00 Glej, kdo govori, komedija - 19.30 čas v sliki - 19.45101 dalmatinec, film - 21.20 Krokodil Dundee, pustolovski film - 22.50 Policisti iz vrtca, akcijski film - 0.35 Single Beliš, komedija
TV Avstrija 2
9.00 Poročila - 8.30 Božični oratorij BWV 248, koncert - 9 00 Poročila - 9.05 Luč v temi - 19.15 Evangeličanski nagovor - 19.45 Beseda k svetemu ' večeru - 19.55 Božič s Hansijem Hinterseerjem, zabava - 22.00 Luč v temi - 23.30 Križem kražem -0.00 Katoliška polnočnica, prenos iz Rima
IV Sreda, 25. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.15 teletekst tv Slovenija do 07.25 - 6.35 dragi kamni v sakralnem posodju na slovenskem - 7.05 zvezdice božje izpod šmarne gore - 7.30 tedenski izbor - 7.30 pepi vse ve: slikar, 3. odd. - 7.45 biserčki iz bisergore: domek - 8.00 dete božje v jaslih leži - 8.10 sprehodi v naravo: rozine, - 8.30 franček in zeleni vitez - 9.40 zakladi sveta, - 10.00 praznič-no bogoslužje, prenos iz ljubljane -1100 dokumentarna odd. - 11.55 papeževa božična poslanica mestu in svetu - 12.30 j. s. bach: toccata in fuga v d-molu - v izvedbi organistke Ijerke očič -13.00 poročila, šport, vreme - 13.30 tedenski izbor - 13.30 aleksandrljke: - daleč od oči - daleč od srca, - 14 20 dragi kamni v sakralnem posodju na slovenskem -14.50 koncert v čast Janezu pavlu ii, posnetek iz Vatikana -15.55 hidak - mostovi -16.30 poročila, šport, vreme - 16.50 j. in w. grimm - k. marinčič: Sneguljčica, - 17.45 v divjini z..., avstralska poljudnoznanstvena ser., - 18.45 risanka -19.00 datles -, 19.05 vaš kraj - 19 25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 sedmi pečat: najini mostovi, am. film - 22.20 poročila, šport, vreme - 22.40 labodje jezero, balet - 0.20 v divjini z...,avstralska poljudnoznanstvena ser., -1.10 mary tyler moore, - 1.35 škilavec, nemški film, pon. - 3.30 tri, srbski čb film -4.45 vlado kreslin v videospotih -5.15 koncert v čast Janezu pavlu ii, - 6.20 v veselem razpoloženju
VESTMK 19. december 2002
27

>
,O ' “ j	.C ' * ^»4 ' j ■ p T, f K ■ ■ St	■ ■■						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	ARABSKI POZDRAV	GOROVJE V MJANMARU	JEDILNI LIST	SNOP SLAME	PETI IN TRETJI VOKAL	SLOVENSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT (JOŽE)	KRVAVEČA POŠKODBA	FRANCOSKI NOGOMETAŠ (NICOLAS)	SLOVANSKA BOGINJA POMLADI	AKTINIJ	.. 4 i				pr >	
																						
						BAMOSTOJNC UPRAVLJA- 1 NJE																
						ARETIRAN ČLOVEK											ne' ' ’	f S / sIStoLA--	’	.r					
						AMERIŠKA IGRALKA (ABBE) MANEKENKA j CAMPBELL				*	NEŽA PO ŠPANSKO MESTO V DALMACIJI					SLOVENSKI DIRIGENT IN SKLADATELJ (BOJAN)						
																						
VESTNIK	GLASBENO DELO	MONAŠKI KNEZ	PESNICA MUSER	MATI BIZMUT					LESENA POKRIVNA PLOŠČA	MARCEL ŠTEFANČIČ REKA V GRUZIJI			MUSLIMAN. SODNIK STRUPENA KAČA					ANGLEŠKI IGRALEC (JEREMY)	RIMSKA 101	PREBIVALEC SOSEDNJE DRŽAVE	GIBLJIV ORGAN V USTNI VOTLINI	ŠPANSKO MESTO ZAHODNO OD MADRIDA
ŽLAHTNA KOVINA (Ag)							NEKDANJI PANAMSKI DIKTATOR (MANUEL) OSTRIVEC			R					SEŠTEVANJE ENCIM, KI RAZKRAJA SEČNINO							
LASTNOST KARIZMATIČNE OSEBE								MLADA KOKOŠ VEDA O ARABSKI KULTURI						GLAGOLNIK OD UMIRITI STRUPENA PRVINA (As)								
FRIDOLIN				LIKALNIK (ZASTAR.) AMATER							PREDMET V OBLIKI KROGA	DAR STROKOV. ZA SLOVENISTIKO							GERMANSKI BOGOVI			
LETOPIS, KRONIKA						GRŠKI BOG NEBA POLET, ZANOS							PREBIVALEC REKE UROŠ ROJKO						NEMŠKA IGRALKA DAGOVER SUROVINA ZA PLATNO			L
DRAGO IBLER			SOL OCETNE KISLINE LANTAN							SUKNJIČ PRI UNIFORMI OSNOVNO ŽIVILO						SOPROGA MIKE HAKKINENA	LIKOVNA UPODOBITEV BRITANSKI IGRALEC (MICHAEL)					
HUDIČ (HEBREJ.)							KDOR DELA BAKROREZE PREDSTAVA NA ODRU											ANTON JANŠA VNEŠEN PODATEK			VINOGRADNIK (ZASTAR.)	ZAPRT BALKON
ŽGANJE IZ VZHODNE AZIJE					JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA				PODZEMNI HODNIK ZNAK ZA ODŠTEVANJE				NASTAVITEV APARATA AM.IGRALEC (WILLIAM)									
*														PRIPADNIK SKITOV	NASPROTJE JANGA DENAR V BANGLADEŠU				AFRIŠKI VELETOK SLOVENSKI ATLET (VLADIMIR)			
						VERZ					ZAČETEK OBSTAJANJA MOŠKI POTOMEC						<			NUŠA TOME HOKEJIST ZUPANČIČ		
						PESNIK UJEVIČ				PREBIVALKA SIRIJE LOUIS ADAMIČ						BISTVO, IZVLEČEK ANTON NANUT						
						VEDA O OČESNIH BOLEZNIH											FRANCOSKO LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU					
						MIMOIDOČI							KITAJSKA UTEŽNA ENOTA				PRITOK SAVE V KRANJU					
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE (5. 12. 2002): STANE MANCINI - ARHIDIOKONAT -NEAME - KOPER - TN - FRA - MASKA - JODIE - KLAT - OL - FAR - NJIVA -AIMA - SITOTISK - RADIRKA - OSTVA -TRASANT - RERIH - NABOKOV - AHAT - ABONENTKA - BELOTA - VALETA -OSEL - ARKTUR - NEN - AR - RIVERS -IN - FRONTA - KS - MEL GIBSON -OVADBA - LB - NAT - OTTO - ERDOS -LATIN - TRIER - NIESE - ISO - DORA -REMI - NAL - NANNINI - BIKARBONA -ONESTEP - OJ - KOLMAN
Izžrebanci nagradne križanke:
CM
CM
in
1.	NAGRADO v višini 10.000 sit prejme:
Jani Božič, Postružnikova 4, 9240 Ljutomer,
2.	NAGRADO - kuharsko knjigo Boug žegnjaj prejme:
Pintoko Purnomo, Trstenjakova 3, 9252 Radenci
3.	- 7. nagrada - praktična nagrada:
3.	Bela Čahuk, Križevci 173, 9206 Križevci
4.	Roman Sluga, Panonska 30, 9250 G. Radgona
5.	Marija Irgolič, Stara ulica 1, 9000 M. Sobota
6.	Robert Horvat, Kroška ul. 47b, 9000 M. Sobota
7.	Ana Duh, Ljubljanska 80, Domžale
E
vo CD ■o
E
>w
05 EX ■n —
2 « o 'aS*
o ra
ra
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 27. decembra 2002.
Ime in priimek: ______________________________________________________________,__________________
Naslov:__________________________________________________________________________________________
_______________________________________ Davčna številka:_________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 IN 105,7 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KUD
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje -18.00 ALL-BOOM - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Ugasni televizor! - 24.00 SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -11.30 Rumene novice (BBC) -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestjla -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Pesem našega srca -19.00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -20.00 Zdravo, sosed, zdravo ali Ventil - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi MV -19.00 Poročila - 19.15 Oddaja tedna - 20.00 Fordjanek ali Luj-zekova nedeljska ordinacija - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Oaj kak san
zltifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3 x country -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukebox - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Potočila -10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila- 10.15 Mali oglasi -11.00 poročila-11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Intervju -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Že smo smo v zadnjon delovnon tedni toga leta. V nasle-dnjon tedni mo že vsi v razpoloženji svetkofpa v čakanji, či komi kajprnese Jezušek, Božiček ali pa Dedek mraz. Tou so trije, štere moj pajdaš Bela ne vej kama bi ji razporeda. Lejko bi ji kcoj djau k menedžeron ali pa k socialno ogroženin. Je pa eden že letos odo. Gospoud Miklouš. Te nan jeprneso tisti falajček obvoznice, šteromi pravijo avtocesta. Na tou darilo si je Bela spopejvo:
Mi zdaj mamo avtocesto, mi til mamo malo cesto, mamo malo avocesto, mi tu mamo minico.
Malo što ma takso cesto, malo što tak kratko cesto, malo takso avtocesto, takšo malo minico.
En falajček kcoj dobimo, pravijo nan ka dobimo, malo ceste kcoj dobimo, novi moustv Slovenijo.
Krumple mo po njoj vozili, še mesoumo ta vozili, vsefele po njoj vozili, v bratsko tou Slovenijo.
Z lilfta mo doma živeli, travo mo za malco jeli, fajn veselo mo živeli, z avtocesto minico.
28	19. december 2002
Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico:
Postaja/mejne policije Hodoš namesto cvetja za pokojno mamo sodelavke Adrija-ne Hari - 11.000,00; Vzgojno-izobraževalni center Veržej namesto cvetja za pokojno mamo sodelavke Dragice Osterc -12.000,00; Družina Čerpnjak, Prešernova, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Janka Zvera - 5.000,00; Sošolci 4. b Gimnazije M. Sobota namesto cvetja za pokojnega Janka Zvera - 14.500,00; Regionalna razvojna agencija Mura, d. o. o., namesto cvetja za pokojnega Janka Zvera -20.000,00; Komunala, d. o. o., Lendava namesto cvetja za Alojza Bira - 10.000,00; Družina Štefana Kuharja iz Moravskih Toplic namesto cvetja za Ernesta Granfola iz Nemčavec - 5.000,00; Irena Morčič, Rožno naselje 3, namesto cvetja za pokojnega Janka Zvera - 5.000,00; Družina Ludvika Horvata iz Markišavec namesto cvetja za Elizabeto Fridrih - 4.000,00; Zoltan Šafran, Stanjevci 23, namesto cvetja za pokojno Sidonijo Škerlak iz Moščanec - 5.000,00; Mojca Sušek - Omahen namesto cvetja za pokojnega Alojza Kozela iz Motovilec -5.000,00; Delavci Trgovine market, Gede-rovci, namesto cvetja za pokojnega Evgena Vrečiča - 10.000,00; Kolektiv Kerne Puconci namesto cvetja za pokojnega Ernesta Granfola iz Nemčavec - 11.500,00; Družina Geze Džubana iz Moravskih Toplic namesto cvetja za Ernesta Granfola iz Nemčavec - 5.000,00;; Carinska izpostava Murska Sobota, Nemčavci, namesto cvetja za pokojnega Frana Korošo - 14.000,00; Sindikat podjetja Komunala Murska Sobota namesto venca za pokojnega očeta Frana Vogrinčiča, Kolesarska 71, Tropovci -15.000,00; Suzana Čiček, Renkovci 19, namesto cvetja za Frana Korošo -25.000,00 ; Družina Durinek, Na bregu 26, Moravske Toplice, namesto cvetja za Ernesta Granfola - 5.000.00; Športno društvo Grad, sekcija veteranov namesto cvetja za pokojnega Janka Zvera - 5.000,00; Borisovi sodelavci iz Elrada International Gornja Radgona namesto cvetja na grob Ruperta Flesingerja - 8.500,00: Biro Julijana, Gregorčičeva 7, Lendava, namesto cvetja za pokojnega Alojza Bira iz Lendave -5.000,00; Botrina Jolande Petkovič, Gente-rovci, namesto cvetja za Alojza Bira iz Lendave - 3.500,00; Oddelek AOP iz NLB Murska Sobota namesto cvetja za Gezo Kološa iz Brezovec - 8.000,00; Sodelavci Doma starejših Rakičan namesto cvetja za pokojnega Franca Vogrinčiča iz Bakovec -15.000,00; Družina Nemeš, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojnega Janeza Zvera iz Murske Sobote - 10.000,00; Družina Ivana Križana, Trstenjakova 19, Murska Sobota, namesto cvetja za Ivana Ficka - 10.000,00; Družina Franca Vorbša iz Rankovec 9 namesto cvetja za Ido Ulen iz Rankovec - 5.000,00; Srednja poklicna tekstilna šola Murska Sobota namesto venca za pokojno mamo sodelavca Stanka Časarja - 15.000,00; Marija Makovec, Bratov Pihlar 12, Ljutomer, namesto cvetja za pokojnega Alojza Severja, Stročja vas 32 -15.000,00; Družina Modlic, Stročja vas 33, namesto cvetja za pokojnega Alojza Severja, Stročja vas 32 - 15.000,00; Franc Flisar, Brezovci 64, namesto cvetja za Viktorja Šiftarja iz Strukovec - 5.000,00;; Štefan Barbarič, Nemčavci 20, namesto cvetja za pokojno Greto Vlaj, Prešrnova 2, M. Sobota ; Srednja poklicna in tehnična šola M. Sobota namesto cvetja za pokojnega učenca Gorana Prša iz Velike Polane -10.000,00; Lovska družina Tišina namesto cvetja za pokojnega očeta Stanka Vogrinčiča, Gradišče 66a - 15.000,00; Družina Kološa in Sušek namesto cvetja za Marijo Gajšek - 10.000,00; Drago, Silva, Branko, Bojan in Brigita namesto cvetja za pokojnega Jožeta Vaupotiča z Janževega Vrha -10.000,00; Sodelavci zobne ambulante Zdravstvenega doma Gornja Radgona namesto cvetja za pokojnega brata Marije Komik - .11.000,00; Upokojeni sodelavci OŠ Turnišče namesto cvetja za pokojnega Franca Kološa iz Turnišča - 11.000,00; Družina Kranjec, Tropovci, Mejna ulica 19, namesto cvetja za Irmo Flisar, Mladinska 20, M. Sobota - 8.000,00; Sodelavci Agro-servisa M. Sobota namesto cvetja za Nado Šarotar s Tišine - 26.000,00; Avto Ares, d. o. o., M. Sobota namesto cvetja za Nado Šarotar s Tišine - 26.000,00; Štefan Gom-boc, Čikečka vas 30, namesto cvetja za Viljema Kovača iz M. Sobote - 10.000,00.
5
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c. 48,1OOO Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR
Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena
Telefon: (01) 47 87 126 0 Telefaks: (01) 47 87 125
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99 in 70/00) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za proizvodnjo zelene pene v kompleksu Nafti Lendava s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
motorna vozila
SUZUKI SAMURAI, 4x4, letnik 1995, prevoženih 60.000 km, prodam. Tel.: 041 406 612. ml4962
živali
1.	da bodo osnutek enotnega dovoljenja za proizvodnjo zelene pene v kompleksu Petrokemije v Nafti Lendava, Poročilo o vplivih na okolje za proizvodnjo zelene pene št. 2032-PVO/2002, ki ga je julija 2002 izdelala Nafta Lendava - Služba za Razvoj in projektivo, Lendava,, in Lokacijska dokumentacija, št. LD 260/2002, ki jo je julija 2002 izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje, d. o. o. Maribor, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
v prostorih Upravne enote Lendava, Oddelek za okolje in prostor (soba št. 18), Trg Ljudske pravice 5,9220 Lendava, od 19. 12. 2002 do 06. O1.2OO3,
v ponedeljek in petek od 08.00 do 13.30 in v sredo od 08.00 do 16.30,
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska cesta 1, Lendava
v ponedeljek, 06.01.2003, ob 13.00
v veliki sejni sobi Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo v času javne predstavitve v sobi št. 18 Upravne enote Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
Mag. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. ing. arh,, DRŽAVNA PODSEKRETARKA
POVZETEK POROČILA
S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI
POVZETEK PVO
Poročilo o vplivih na okolje za proizvodnjo zelene pene v sektorju Petrokemija predstavlja v smislu zahtev točke E/ ' 1,2; 3. člena Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. I. RS, št. 66/96 in 12/2000), celovito poročilo o vplivih na okolje. Predmet tega poročila sta analiza in ocena sprejemljivosti posega z vidika vseh dejanskih in možnih obremenitev okolja kot celote in njegovih posameznih sestavin.
Investitor NAFTA Lendava - sektor Petrokemija namerava na območju industrijske cone Nafte Lendava, d. o. o., v obratu Energetike postaviti proces za testno penjenje zelene pene. Oprema se bo preselila iz obrata Lendapor, kjer so se do sedaj proizvajale izolacijske mase (lendapor). Mikrolokacija je obstoječa hala Energetike.
Ocena vplivov na okolje obsega:
-	opis projekta,
-	opis ničelnega stanja okolja za naslednja področja okolja:
-	zrak,
-	podtalnica in površinske vode,
-tla,
-	hrup,
-	vplive na opredeljene sestavine okolja, - omilitvene ukrepe,'
-	opozorila glede celovitosti projekta.
Vpliv na okolje je ocenjen v razponu od O do 3, pri čemer imajo posamezne vrednosti naslednji pomen:
-	0 - ni vpliva, predvideni poseg nima negativnega vpliva na sestavine okolja ali je vpliv celo pozitiven,
-	1 - vpliv je zmeren, sprememba sestavine okolja je znatna, vpliv na sestavino je velik, vendar znotraj dopustnih meja,
-	2 - vpliv je hud, vpliv na sestavino je velik, vendar znotraj dopustnih meja,
-	3 - vpliv je zelo hud, vpliv je za sestavino uničujoč ali presega z zakonom predpisane meje.
Vplivi na okolje so ocenjevani brez predlaganih omilitvenih ukrepov in z upoštevanjem le-teh. Na ta način sta razvidni tudi učinkovitost ih potrebnost izvedbe omilitvenih ukrepov.
Onesnaženost zraka
Ničelno stanje: Na širšem območju, kjer je predvidena proizvodnja zelene pene, so večji viri onesnaževanja ozračja v sklopu petrokemijskih obratov Nafte Lendava. Na osnovi meritev emisij v zrak iz tehnoloških izpuhov in kurilnih naprav je mogoče sklepati, da so atmosferske plasti relativno onesnažene. Rezultati meritev iz procesa proizvodnje fenol-formaldehidnih smol (iz reaktorjev RK-12 in RK-90) pokažejo, da so letne koncentracije pod normativi.
Vpliv na onesnaženost zraka: Pri proizvodnji zelene pene prihaja do emisij bencinskih hlapov iz penilca, fenola in formaldehida iz smole lendafen 500. Na osnovi meritev iz omenjenih reaktorjev, ki so merodajne za tovrstno investicijo, zaključujemo, da bodo emisije enake oz. celo nižje. Skupne emisije prav tako ne bodo presegale dovoljenih letnih emisij snovi v zrak.
Predlagani omilitveni ukrepi: Zaradi emisij fenola, formaldehida in bencinskih hlapov med proizvodnjo zelene pene ter možnosti manjših emisij snovi med pretakanjem surovin bo treba predvsem poskrbeti za zavarovanje zaposlenih z ustrezno opremo in ustreznim izobraževanjem. Prav tako je treba, kjer je le mogoče, zagotoviti zaprt sistem pretakanja surovin.
Onesnaženost vode
Ničelno stanje: Predvidena lokacija proizvodnje zelene pene je zunaj območja vodovarstvenih pasov. Direktnega stika s površinskimi vodami in podtalnico ni. Predvidena proizvodnja bi potekala v obstoječi zaprti proizvodni hali z utrjenim tlakom, stika ni.
Vplivi na vode: So ocenjeni na osnovi ocenjene možnosti onesnaževanja, ki ga bosta povzročili gradnja in proizvodnja zelene pene na območju lokacije. Pri normalnem obratovanju med tehnološkim postopkom odpadna procesna voda ne nastaja. Potencialno onesnaževanje vod je mogoče le pri čiščenju posod za surovine in čiščenju tal. V tem primeru se voda zbira prek lovilnega sistema v kanalizacijo območja in gre s kolektorskim sistemom na čistilne naprave.
Predlagani omilitveni ukrepi: Osnovni pogoj za zaščito vod v času proizvodnje je vodotesnost in vodonepropusnost talnih površin in kanalizacije ter ustrezen nadzor proizvodnje, da ne pride do razlitja ali havarije.
Onesnaženost tal
Ničelno stanje: Naprave za proizvodnjo zelene pene bodo v obstoječi zgradbi Energetike, kjer so tla betonirana, da ne more priti do direktnega izliva v tla. V primeru izlitja ali havarije so v objektu obstoječi izpusti v kanalizacijo, od tam pa direktno na čistilno napravo.
Vpliva na tla ni.
Predlagani omilitveni ukrepi: Potrebni ukrepi med gradnjo in v času obratovanja niso potrebni.
Obremenitev s hrupom
Ničelno stanje: Poročila o meritvah hrupa v letu 2002 kažejo, da celotna obremenitev zaradi vira in končna obremenitev hrupa nista prekoračeni v dnevnem in nočnem času. Stanovanjsko-bivalnih objektov v neposredni bližini ni. Glede na dopustne nivoje, kot jih predpisuje zakonska re-gulativa, območje obrata ni čezmerno obremenjeno s hrupom.
Obremenitev s hrupom: Hrup v času obratovanja povzroča gonilna naprava mešalca, vendar je ta hrup pod dovoljeno mejo.
Predlagani omilitveni ukrepi: V času montaže in gradnje je treba uporabljati delovne naprave, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. V času proizvodnje zaradi lokacije in značaja objekta posebni ukrepi niso potrebni.
Sklepna ocena sprejemljivosti posega
Poročilo o vplivih na okolje za proizvodnjo zelene pene je izdelano na podlagi zahtev Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v povezavi z določili Zakona o varstvu okolja in njegovih podzakonskih aktov.
Obrat proizvodnje zelene pene bo predstavljal s predvideno količino surovinskih kemikalij in končnim produktom ter posredno s tehnološkim procesom možen izvor onesnaževanja in degradacije okolja. Vendar se ob upoštevanju pravne regulative, zlasti tehnično-varstvenih predpisov, ob uvajanju varne tehnologije in usposabljanju zaposlenega osebja, predvsem pa ob izpolnitvi zahtev in predlogov, ki izhajajo iz poročila, ta možnost zmanjša na najmanjšo mero. Zaradi tehnološkega procesa proizvodnje zelene pene se kakovost zraka v okolici objekta neposredno ne bo poslabšala.
Ob upoštevanju vseh tehnološko-tehničnih, hidrotehničnih in procesnih zahtev ter priporočil načrtovani objekt proizvodnje zelene pene pri normalnem obratovanju ne bo imel negativnih posledic na kvaliteto vod.
Kakovost tal predvidoma ne bo prizadeta. Upoštevanje predvidenih ukrepov, ki veljajo za podtalnico, bo zagotovilo nespremenjeno kvaliteto tal znotraj industrijske cone.
Stanje hrupa se v bližnji okolici zaradi proizvodnje zelene pene ne bo poslabšalo. Dodatni protihrupni ukrepi ne bodo potrebni/
Glede na navedena dejstva in ugotovitve ter po dosedanjih spoznanjih in razpoložljivi dokumentaciji je mogoče ob upoštevanju potrebnih varstvenih ukrepov proizvodnjo zelene pene (preselitev opreme) na lokaciji industrijske cone Nafta Lendava s pripadajočo infrastrukturo ter tehnološki proces, ki bo potekal, šteti za tak poseg v okolje, ki ne bo prekoračeval dopustne stopnje ekološke obremenitve.
Naprave za proizvodnjo zelene pene, ki bodo preseljene v danem okolju, ne bodo čezmerno onesnaževale ozračja, vode in tal niti ne bodo povzročale hrupa nad dovoljenimi nivoji.
Zaradi tega menimo, da iz ekološko-preventivnega vidika ni ovir za preselitev in postavitev naprav za proizvodnjo zelene pene v sektorju Petrokemija družbe Nafta Lendava.
Izdelovalci poročila o vplivih na okolje: mag. Jozsef Mursich, Ivan Pavoševič, Marijan Utroša
KRAVO, brejo s 3. teletom, prodajo. Krajna 36, p. Tišina, m 14935
20. DECEMBRA PRODAJA enoletnih rjavih kokoši nesnic po 200 SIT -plačaš 10, dobiš 15. Farma Bučečo-vci, tel:: 041 652 916. ml4936
ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, prodam. Tel.: 542 14 89. ml4949
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 554 11 55 ali Križevci v
Prekmurju 55. ml4973
BELE PIŠČANCE VAM DOSTAVIM NA DOM. Tel.: 031 781 558. ml4976
posesti
OGRAJEN VINOGRAD prodam zaradi starosti lastnika. Štefan Kovač, Otovci 1. ml4865
POŠLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT v M. Soboti, pri Avtobusni postaji nujno prodam. Ogled v petek od 16. do 18. ure ali v soboto od 9. do 12. ure.Tel.: 041 793 221. ml4892
STANOVANJE, 70 m2, Lendavska ul. 53avM. Soboti, prodam. Tel.: 522 14 47 ali 041 933 548.ml4919
MANJŠE STANOVANJE, lahko garsonjero, v M. Soboti, najamem. Tel.: 041 598 768. ml4926
GRADBENO PARCELO V GOMILICI ugodno prodajo. Tel.: 031 281 623. ml4938
V NAJEM DAM DVOSOBNO STANOVANJE ali eno sobo - v zameno za pomoč v gospodinjstvu. Drugo po dogovoru. Tel:: 525 10 41. ml4940
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92, 041 464 689. ml4944
HIŠO V DOBROVNIKU 71, na 38-arski parceli, prodam. Tel.: 572 11 29 ali 041 248 697.ml4951
PRODAMO DVOSOBNO MANSARDNO STANOVANJE, 63 m2, v poslo-vno-stanovanjskem objektu Trate v G. Radgoni. Tel.: 01 423 14 66 ali 01 423 54 22. ml4955
DVOSOBNO STANOVANJE v Ljtito-meru prodam. Tel.: 521 40 50 ali 070 770 919. ml4958
ZELO UGODNO PRODAM NOVO ENOSOBNO, DVOSOBNO IN TRI SOBNO STANOVANJE V LJUTOMERU (m2 od 145.000 do 171.750 SIT). Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570.
PRODAM PARCELO, 5000 m2, v Čardi pri Puconcih tik ob glavni cesti proti Hodošu, blizu prihodnjega termalnega zdravilišča, z dovoljenjem za gostinski objekt. Tel.: 02 229 65 70 ali 041646 570.
UGODNO PRODAM DVA STARA OPUŠČENA HLEVA ZA GOVEDO, 'velikosti 1OOO m2, ki stojita na parceli 4000 m2 pri G. Radgoni, primerna za poslovno dejavnost. Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570. ml4971
ENOSOBNO STANOVANJE v centru Ljutomera prodam. Tel.: 587 11 59 ali 031 759 777. m 14972
SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 524 12 37. ml4974
kmetijska mehanizacija
PRODAM RABLJEN TROSILNIK
HLEVSKEGA gnoja, mlekovod in I
nakladalnik hlevskega gnoja. Tel:. 041417 562.ml4910
TRAKTOR LTZ 55, trosilnik hlevskega gnoja - gorski, žitni kombajn Zmaj 133 prodam. Tel.: 551 11 52. ml4930
PREDSETVENIK, 3,80 širine; hidravlično zapiranje, prodam. Tel.: 041 551 273. ml4937
TRAKTOR IMT 540, s čelnim nakladalnikom, in tribrazdni Kvednelan-dov plug prodam. Tel.: 031 382 195-ml4942
RUSKI TRAKTOR VLADIMIREC T 40,4x4, letnik 1990, prevoženih 1600 delovnih ur, prodam. Dolina 23, tel.: 545 14 35. ml4946
Kupijo traktor BELORUS ali LTZ, 4 X 4,55 konjskih moči, in kosilnico BCS. Telefon 041 800 038. m 14947
VRTAVKASTO BRANO, 3 m širine, prodam. Tel.: 041 527 043. ml4948 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO Barigelli Evropa, 4 x 4, prodam. Tel.: 041 343 627. m 14950
NAKLADALNIK HLEVSKEGA GNOJA, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, PAJKA SIP, trosilnik hlevskega gnoja SIP ali Tehnostroj kupim. Tel.: 041 589 138.ml4954
ODJEMALEC SILAŽE z viličarjem in dvobrazdni obračalni plug regent prodam. Tel.: 031 416 412. ml4969
kmetijski pridelki
KROMPIR ZA OZIMNICO prodam
Tel.: 572 15 39.ml4922
JEDILNI KROMPIR prodam. Lipa 151, tel.: 031 248 613. ml4945
VINO, novo, belo, mešano, z analizo, prodam. Tel.: 576 19 09. ml4963
BELO VINO, 2001, iz Lendavskih goric, po 150 SIT, z analizo, prodam. Tel.: 577 13 22. ml4965
PRODAM IN DOSTAVIM MED akacija, cvetlični, kostanjev. Tel.: 522 1163. ml4967
razno
Otroške drsalke Roces, št. 25-29, prodam. Tel.: 031 506 923. m 14982 Preklicujem veljavnost ŽR št. 7203653, HKS PANONKA M. Sobota, na ime Stanko Veren, Dolina 17, p-Puconci. ml4931
Preklicujem veljavnost ŽR št. 8901356, HKS PANONKA, na ime Jožefa Edšid, Gederovci 28, p.Tišina. ml4932
BELO VINO, ljutomersko-ormoški okoliš, zelo ugodno prodajo. Tel.: 031 281 821. ml4933
delo
NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA zaposlimo v okrepčevalnici Country, Lipa, tel.: 041 236 710. ml4925
srečanja
ALI V PRAZNIČNIH DNEH ŠE BOLJ ČUTITE SAMOTO? Tega vam ni treba. Nevezane vabimo v »Zdravilni dotik«, kjer vam v zelo kratkem času najdemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo. Ženitna posredovalnica v Zdravilnem dotiku Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml4970
storitve
SILVESTROVANJE, PENZION SEVER, Moravske Toplice. Rezervacije tel.: 031 525 899. ml49Ž4
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. < PLAČILO TUDI NA VEČ
OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI s. p., VEŠČICA 17, <
TEI.,: (02) 53 4« 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci.87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
IBIil 19- december 2002
29
Oči zapremo, v spominu znova te uzremo. Nikjer te ni in to boli.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. december pred dvema letoma, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stric
Štefan Ivanič
iz Filovec 122
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, ohranjate spomin nanj in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Večna luč seje prižgala in bo zate gorela do konca naših dni, v tvoji kapelici se bomo zbirali mi.
Milijon zvezdic na nebu, milijon cvetlic na zemlji, a mamo imamo samo eno, srce se nam pa tiho joče, da te ni, še vedno verjeti noče.
Po težki in kruti bolezni nas je v 54. letu za vedno zapustila • naša draga žena, mama, babica in sestra
Sidonija Rehar
iz Dolge ulice 107 v Moravskih Toplicah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za cvetje, sveče, za sv. maše in za kapelico, nam pa izrekli sožalje.
Hvala gospodoma duhovnikoma iz Martjanec in Kuzme, pevskemu zboru iz Martjanec in pevkam iz Dokležovja za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: Vsi njeni
V mislih sta z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin na vaju živi, čeprav vaju že dve leti med nami ni.
V SPOMIN
14. 10. 2002 sta minili dve leti od izgube naše drage
Marije Škaper
iz Moščanec 53
in prav tako 25. 12. 2002 dve leti od izgube
Borisa Pečka
iz Čepinec 22
Zahvaljujemo se vsem, ki jima prižigate svečke, se spomnite nanju in postojite ob njunem grobu.
Vsi, ki se vaju še vedno spominjamo in vaju imamo radi
Ostali so le spomini in sledovi vajinih pridnih rok, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ■ vama v spomin gorijo.
N SPOMIN
8. decembra so minila štiri leta od takrat, ko ni več med nami naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in sorodnice
Ide Sečko
z Vaneče 33
in 25 decembra bo minilo 8 let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in tast
Geza Sečko
. Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vsi njuni
Nihče ne ve, kaj si je želel takrat... ... morda vsaj še eno pomlad.
V SPOMIN
nate, dragi
Martin
Antolin
iz Ižakovec 73a
Danes mineva leto dni neizmerne žalosti, polne bolečine in solza od takrat, ko si nas v hladnem decembrskem jutru mnogo prezgodaj, tiho, mirno in brez slovesa za vedno in nepričakovano zapustil. Tvoja smrt je v naših srcih pustila nezaponljivo praznino, hudo bolečino in ob spominu trpek jok.
Neštetokrat naša srca zatrepetajo v spominih in si zaželijo vsaj za droben trenutek tvojega toplega objema, bližine, klepeta...
Vendar,... neuslišana želja!
Nikoli več in to vedno znova zaboli. Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, ohranjate spomin nanj, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Dragi dedi!
Veselil si se najinih rojstev, pomagal si nama pri prvih korakih in • besedah, brisal si nama solzice ob padcih in pihal odrgnjena kolena, se smejal najinim dogodivščinam in naju tolažil, ko sva bila žalostna. Hvala ti za vso dobroto in ljubezen in hvala, da si naju imel tako zelo, zelo rad.
Neizmerno te pogrešava - tvoja Nina in Teo
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.

V 81. letu nas je za vedno zapustila draga žena, sorodnica in soseda
Marija Sukič
iz Dolnjih Slaveč
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče’in za dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje.
Hvala gospe duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Kristi za besede slovesa.
Žalujoči: mož in drugo sorodstvo
Bolečina ne da se skriti, solza ne zatajiti, zato pot nas vodi v ta mirni kraj tišine, tam srce se milo zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni, spomin na te pa še živi!
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat, bratranec in stric
Štefan Huber
iz Gornjih Slaveč 82, stanujoč v Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče in v dobrodelne namene.
Iskrena hvala g. duhovnici Simoni za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, pogrebništvu Banfi, pogrebništvu iz Doba, g. direktorju in sodelavcem iz Kmetijskega poskusnega centra Jable, PGD Mengeš, g. županu občine Kuzma Jožefu Škaliču, še posebej pa g.
Francu Malusu s sodelavci.
Vsem še enkrat - iskrena hvala’
Žalujoči:
brata Jožef in Karel z družino ter sestra Marija z družino
STRIC PIŠTA - POGREŠAMO TE!
Nečakinje: Lidija, Marina in Natalija
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je...
V SPOMIN
17. decembra mineva leto žalosti od takrat, ko smo ostali sami in nas je zapustil
Anton Fister
iz Bakovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
V žalosti - njegovi najdražji!
Kam srce se zdaj je tvoje skrilo, leglo k večnemu je miru. O da bi enkrat se še vrnilo, nas z veseljem in srečo napolnilo.
ZNVINNLN
V 82. letu je v gospodu zaspala naša ljubeča mama, babica, prababica, sestra in sorodnica
Jolanka Lainšček
iz Dolenec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh trenutkih.
Lepa hvala vsem dobrim sosedom, botrini, darovalcem cvetja, darov za svete maše, za cerkev, za vežico in druge dobre namene.
Posebna hvala gospodu Viliju Hriberniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi.
Zahvala velja osebju internega oddelka, dr. Geriču in dr. Tobijevi za vso pomoč.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji: hčerki z družinama, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Kako skromno si nas vzgojila, kako toplo ti nas ljubila.
Tiho si se v bolečini poslovila, v večni mir te zemlja zagrnila.
V SPOMIN
20. decembra minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, sorodnica in soseda
Marija Lovenjak iz Gornjih Slaveč 39
Spominjamo se dneva žalosti, ko te je množica ljudi spremljala k tvojemu večnemu počitku, dom brez tebe pa je ostal prazen in pust.
Sedaj pa dan za dnem prihajamo k tvojemu grobu, ti prinašamo cvetje in prižigamo sveče. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi njeni
30 OGLASI
S NOVO NA STAREM MESTU!?
ercator

Plese 1, Murska Sobota
V DECEMBRU 2002
petek, 20. december ob 18.00 uri
BOŽIČKOVI POZDRAVI
Mercatorjevega Božička ste v zadnjih letih že " dobro spoznali. Tudi letos vas bo Božiček s svojim g	spremstvom obiskal vsak
£	dan ob 10.00 uri dopoldne
S	in ob 17.00 uri popoldne.
>	Za vas ima pripravljena
sladka darilca.
2 S tAomMar naj boljši sosed
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342.
Ekstra lahko kurilno olje Petrol
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335
Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankarjeva 21, Maribor
GALERIJA in druge storitve
SflfIDRft HRBJfiniC SP
Glavna ul. 42, Gaberje
Super ugodno v decembru!
Vrhunske umetnine, kakovostne računovodske storitve... 041 713 226, 031 255 171, 02/ 578 9954,55
Srečno 2003!
► MARIBOR, Razlagova 24
NAJNIŽJE OBRESTI ZA KRATKOROČNA
GOTOVINSKA POSOJILA
POKLIČITE IN PREVERITEIII GARANCIJA: PLAČA. POKOJNINA. KARTICE
02/22 80 110
f SoUS_
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
Maribor
080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Kurilno olje evropske kakovosti
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
GARAŽNA VRATA INDUSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA VRATA VRTNA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON
Z DALJINCEM ALU VHODNA VRATA
o
5??^
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44 gsm: 041504 999 Srečno 2003 E-mail: rhdoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM
VSE ZA STREHO!
VEDEŽEVfi® 090 42 B
PIMA, s. p.	186Srt»in.
NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA!
BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA
TERME LEHDAVA
vabijo v fitnes, savne in bazene Kopanje po 16. uri z 20-odstotnim (s lem kuponom) popustom že za 650 sit za odrasle in 400 sit za otroke
UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30
U, Slovenska 27
Tel.: 01/425 20 75
Kupon za nagradno žrebanje za sezonsko vstopnico
v Termah Lendava
Ime in priimek ________
Naslov;■
Kupon pošljite oa Terme Lendava, d. d„ Tomšičeva 2a, 9220 Lendava
i__________________:----
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ. Rojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
19.900 SIT
Siemens C45
Zelo majhen, brez antene, WAP, možnost menjave ohišja, vibra zvonjenje, igre, do 200 ur v pripravljenosti, do 300 minut pogovorov, opomnik, koledar
NOVO
17.900 SIT
Motorola Tl 90
Transparentne barve (modro prozorno ohišje), 3 igrice, datum, ura, alarm, do 300 minut pogovora, do 120 ur v pripravljenosti
Svoje praznične želje letos še pravočasno zaupajte pravim ušesom. Samo tako boste zares dobili praznični Si.mobilov Halo paket, ki je idealno božično ali novoletno darilo. Izberete lahko med paketom s Siemensom C45 za 19.900 SIT ali paketom z Motorolo T190 za 17.900 SIT. Oba vključujeta kar za 5.000 SIT brezplačnih pogovorov in novoletno darilo -sestavljanko. Lični darilni paketi vas že čakajo!
+DARILO: sestavljanka
www.simobil.si 080 40 40
Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana
V Prazničnem paketu Si.mobil Halo boste prejeli tudi kartico za 1.000 SIT. Če boste z njo napolnili račun do 6.1.2003, bo na vašem računu skupaj kar 5.000 tolarjev. Veljajo splošni pogoji in pogoji o polnjenju telefona za tarifo Halo. Telefone lahko uporabljate le s Si.mobilovo kartico SIM. Vse cene vključujejo DDV.
vedno zame.
simobil
halo
■

■CeMTLA ZA aMOiilLNO ftptfONUO
naGMA
Ob grajeni 1, Ptuj, Vrazova ul. 14, Ormož


Kranjčeva ul. 74, Lendava
prodajno mesto: Foto Šimonka, Kocljeva ul. 3, Murska Sobota prodajno mesto: Foto studio Tivadar Marija, Glavni trg la, Ljutomer
J
Billi 19. december 2002
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
V četrtek. 19. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave del Zdenke Žido in Sandija Červeka z naslovom Slike. Razstava bo odprta do 20. januarja.
LENDAVA
V četrtek, 19. decembra, ob 18. uri bo v sinagogi otvoritev razstave Lendavski portreti, ki jo pripravlja Galerija ■ Muzej Lendava.
ČEPINCI
V ponedeljek, 23. decembra, bo na ogled božična razstava.
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V petek, 20. decembra, ob 18. uri bo v MIKK-u koncert skupin Res Nullius (Velenje) in Erotic Biljan & His Heretics (aka Babies festivala Te MIKK-a) iz Zagreba. Dražbo »second band« majic - zapuščine MIKK-ovih obiskovalcev koncertnih in drugih dogodkov - bo vodil Jože Činč. Glasbo vrti DJ GT Oblivious. V četrtek, 19. decembra, ob 19.30 bo v klubu PAG koncert Godalnega kvarteta Feguš. V ponedeljek, 23. decembra, ob 19. uri bo v kinodvorani božično-novoletni koncert Pihalnega orekstra Murska Sobota. H ČRENŠOVCI
V nedeljo, 22. decembra, ob 19. uri bosta v telovadnici OŠ Franceta Prešerna božični koncert in promocija Glasbenega društva Art Musič.
VERŽEJ
V petek, 20. decembra, ob 18. uri bo v Domu kulture novoletni koncert Orkestra slovenske policije s solisti, med katerimi bo tudi Alenka Godec. KRŠKO
20.	decembra, bo nastopila v osnovni šoli prekmurska skupina Unlisted.
RADENCI
20.	decembra, ob 18. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin božično-novoletni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Radenci.
LJUTOMER
V četrtek, 19. decembra, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole božični koncert Glasbene šole Slavka Osterca.
STROČJA VAS
V petek, 20. decembra, ob 18. uri bo v gasilskem domu božično-novoletni koncert, ki ga prireja Turistično društvo Piitar iz Stročje vasi.
PRISTAVA
V nedeljo, 22. decembra, ob 14. uri bo v Gasilsko-vaškem domu božično-novoletni koncert, ki ga prireja Turistično društvo Mak iz Pristave.
RAZKRIŽJE
V ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri bodo srečanje in koncert ter predstavitev knjige Tamburaši v Ljutomeru in okolici skozi čas.
GANČANI
V torek, 24. decembra, bo organiziran božični koncert.
FIKŠINCI
V petek, 20. decembra, ob 22. uri bo nastopila v disku Sfings Club skupina D’Kwaschen Retashy.
APAČE
V torek, 24. decembra, bo v cerkvi božični koncert, ki ga prireja Pihalni orkester Apače.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA
21.	decembra, ob 10. uri bodo v MIKK-u otroške ustvarjalne delavnice.
RAKIČAN
V četrtek, 19. decembra, ob 16. uri bo predpraznično eko rajanje, kjer bodo predstavili izdelke eko šol občine Murska Sobota, delavnice in bogat animacijski program.
DOKLEŽOVJE
V nedeljo, 22. decembra, ob 1.7. uri bo v vaškem domu kulturni program ob dnevu samostojnosti, ki ga pripravljajo učenci šole, gostje iz Bistrice in DPM Dokležovje.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V soboto, 21. decembra, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Žaba, ki je nastala po madžarski ljudski pravljici.
LENDAVA
V soboto, 21. decembra, ob 18. uri bo v kinodvorani gledališka komedija Jamski človek avtorja Roba Beckerja. Igral bo Uroš Furst, režirala pa je Nataša Barbara Gračner.
RAZKRIŽJE
24. decembra, ob 19. uri bo pri Ivanovem izviru predstava Božična noč.
BALET
MURSKA SOBOTA
19. decembra, ob 18. uri bo v grajski dvorani baletna predstava za otroke Hrestač P. L Čajkovskega, ki jo pripravlja Glasbena šola Murska Sobota ■ Oddelek za balet, ki ga vodi primabalerina Ljiljana Keča - Rošker.
FILM
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 19. decembra, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u v okviru ciklusa trash filmov ameriški film Evil Dead 2 - Dead By Dawn iz leta 1997.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. Prav tako si lahko ogledate razstavo Odkopane kulture Prekmurja. V prostorih kluba PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Dušana Fišerja. V preddverju grajske dvorane si lahko ogledate barvne fotografije podvodnega sveta z letošnjega mednarodnega natečaja Vodan 2002. V trgovskem centru BTC in r kavarni Jelša sta na ogled razstavi v počastitev 5. obletnice delovanja Fotokluba M. Sobota.
LJUBLJANA
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Prešernova 20) je na ogled razstava Narava Slovenije: Mura in Prekmurje, ki jo pripravljata Prirodoslovni muzej in Zavod RS za varstvo narave • OE Maribor.
LENDAVA
V obnovljeni sinagogi je na ogled stalna razstava Zgodovina dolnjelendavskih Židov. V holelu Elizabeta je na ogled razstava ob 30-letnici Mednarodne likovne kolonije.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela slikarja Mitje Ficka.
MORAVSKE TOPLICE
V galeriji Ajda razstavlja do 29. decembra svoj ciklus Morska sanjarjenja avtorica Irena Pernat.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je na ogled razstava del Johanna llinčiča.
BELTINCI
V Ambasadi si lahko ogledate razstavo grafik in risb Erika Mavriča.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
LESARSKI DELAVEC
RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR; določen čas 3 mes.; 2 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: DEL. IZKUŠ. PRI DELU S TRAČNIMI ŽAGAMI ZA RAZREZ HLODOVINE; do 18.12.02; TOTH DRAGO, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI; št. del. mest: 2
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC
DELAVKA ZA STREŽBO; določen čas 3 mes.; do 20.12. 02; MACUN SLAVKO, S. P., BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
SNAŽILKA
ČISTILEC/-KA V PENZIONU SEVER M. TOPLICE; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MES.; PO TEL. SE DOGOVORITI ZA POGOVOR: 031 525 899;; do 11.01.03; LAST MINUTE, TRG ZMAGE 8, MURSKA SOBOTA
TESTENINAH
IZDELAVA TESTENIN; nedoločen čas: vozniški izpit kategorije: B; do 01.01.03; TESTENINE GLAVINA - JUKIČ, D. 0. 0., KOT, MLINSKA 14, LENDAVA - LENDVA
VARILEC
VARILEC NERJAVEČE KOVINE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: 3 MES. POSKUSNO DELO, IZKUŠNJE PRI VARJENJU NERJAVEČE KOVINE; do 28.12.(52; INOKS ČERNELA-VCI, GORIČKA ULICA 150, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3
AVTOMEHANIK
KV AVTOMEHANIK - POPRAVILA OSEB. AVTOMOBILOV PEUGEOT, CITROEN; določen čas 3 mes.; 15 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 20.12.02; MAKOTER JANEZ, S. P., AVTOMEHANIKA, RAJH NADE 10A, LJUTOMER
ŠIVILJA
MONTAŽA ELEKTRO IZDELKOV; določen čas 24 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: PRODAJALEC; do 20.12.02;
	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU	
Območje	Izobrazba	
	l-ll lll-IV V	VI VH-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota	4	22	0	1	3	30
LM-KO, D. 0. 0., LENDAVSKE GORICE 1, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 4
TESAR
KV-TESAR; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TESAR OPAŽEV; POSKUNO DELO 1 MESEC, DELO JE NA TERENU (LJUBLJANA); do 04.01.03; HORVAT IVAN, S. P., ZIDARSTVO -FAZADERSTVO, MELINCI 137A, BELTINCI
ZIDAR
KV- ALI PK-ZIDAR Z IZKUŠNJAMI ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ZIDAR ZA ZIDANJE; POSKUSNO DELO 1 MESEC, DELO JE NA TERENU (LJUBLJANA); do 04.01.03; HORVAT IVAN, S. P., ZIDARSTVO - FAZADERSTVO, MELINCI 137A, BELTINCI
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, E; do 21.12.02; RAKIČ MARIA, S. P., GABERJE 77, LENDAVA - LENDVA
PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL.,KMET. MEHAN.
PRODAJALEC DROBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE ZA PRODAJALNO V LENDAVI; določen čas 6 mes,; 1 L delovnih izkušenj; jeziki; madžarski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: BIVALIŠČE LENDAVA Z OKOLICO; MOŠKI SPOL; do 08.01.03; TUROPOLJE, D. 0. 0., ZORANA VELNARJA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
KUHAR
KUHAR/ IGA V PENZIONU SEVER M. TOPLICE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj;
jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MES.; PO TEL. SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR: 031 525 899;; do 11.01.03; LAST MINUTE, TRG ZMAGE 8, MURSKA SOBOTA
KUHAR/-ICA V GRILU POD LIPO, KLAVNIŠKA 4, M. SOBOTA; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 11.01.03; LARBO, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 10, MURSKA SOBOTA
NATAKAR
NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGO IZOBRAZBO ALI POMOŽNA NATAKARICA, LAHKO JE TUDI PRIPRAVNICA; do 21.12.02; GERIČ BOJAN -OKREPČEVALNICA BOLERO, GORNJA BISTRICA 18, ČRENŠOVCI
NATAKAR; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE;LAHK0 SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK; PO TEL. SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR: 542 28 20 ALI 041 751 827; do 18. 12. 02; POREDOŠ MIRKO, S. P., PREKMURSKA IŽA, IŽAKOVCI 151 A, BELTINCI
POMOČ V STREŽBI; določen čas 24 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC ALI KONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 26.12.02; GRČA TEODOR, S. P., CAFFE BAR ROU-TE 66, PARTIZANSKA 45, LENDAVA -LENDVA
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: POMOŽNI NATAKAR, GOSTINSKI TEHNIK; do 11.01.03; RAJBAR MARIJA, S. P., GOSTILNA RAJBAR, LIPOVCI 243, BELTINCI
NATAKAR/-ICA V PENZIONU SEVER M. TOPLICE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj;
kino • k i n
Murska Sobota
Četrtek, 19. decembra: ob 18.00 ameriška kriminalka Rop, ob 20.00 koprodukcijska art drama Pet minut slave
Petek, 20. decembra: ob 18.00 slovenska drama Slepa pega, ob 20.00 Rop
Sobota, 21. decembra: ob 16.30 ameriška risanka Vrnitev Petra Pana, ob 18.00 Rop, ob 20.00 Slepa pega
Nedelja, 22. decembra: ob 16.30 Vrnitev Petra Pana, ob 18.00 Rop, ob 20.00 Slepa pega
Sreda, 25. decembra: Danes ni predstav!
Ljutomer
Sobota, 21. decembra: ob 19-30 ameriška komedija Naključni milijonar
Nedelja, 22. decembra: ob 17.30 slovenski mladinski film Pozabljeni zaklad, ob 19-30 Naključni milijonar
Gornja Radgona
Petek, 20. decembra: ob 19.00 ameriška znanstvenofantastična akcijska srhljivka . Vladavina ognja, ob 21.00 ameriška srhljivka Mulholland Drive
Nedelja, 22. decembra: ob 18.00 Vladavina ognja, ob 21.00 Mulholland Drive
kino • k i n
jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MES.; PO TEL. SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR: 031 525 899; PRIJAZNOST, UREJENOST; ZAPOSLI SE LAHKO Z DRUGIM POKLICEM; do 11.01.03; LAST MINUTE, TRG ZMAGE 8, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE BREZ POKLICA Z VESELJEM DO STREŽBE; do 11.01.03; NEŽIC DEJAN, S. P., TROPIC BAR, LOMANOŠE 32A , GORNJA RADGONA
INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE
VODJA ČISTILNE NAPRAVE; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 24.12.02; USNJARNA PRINČIČ & CO D. N. 0., RAZLAGOVA ULICA 12, LJUTOMER
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA PRODAJE IN TEHNOLOGIJE; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno; drugi pogoji: POSK. DOBA 6 MES., INDIVIDIUALNA POGODBA, OBVEZEN STROKOVNI IZPIT, PISNE PROŠNJE do 24.12.02; BLISK MONTAŽA, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, PLESE 9, MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
REFERENT PRODAJE NA PODROČJU TRŽENJA; določen čas 12 mes.; jeziki: francoski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: EKONOMIST; SAMOSTOJNO DELO, DELO S STRANKAMI, SAM0INCIATIVN0ST; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24.12.02; MURA, D. D., PLESE 2, MURSKA SOBOTA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; do 24.12.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Delimo vstopnice za kino
Da, Mel Gibson je dobil oskarja za film Braveheart, našo nagrado pa prejme Matija Žbkš, Kovačevci 24, 9264 Grad. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
AlijeJoaquin Phoenix brat igralca Riverja Phoe-nixa? Da ali ne?
Odgovor:
Odgovore pošljite tokrat izjemoma do ponedeljka.
Kupon št. 51 23. decembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1.	THE GAME OF LOVE - Santana & Michelle Branch
2.	DREAMER - Ozzy Osbourne
3.	COMPLICATED - Avril lavigne
4.	YOU GOT TO MY HEAD - Rod Stewart
5.	FEEL - Robbie Williams
6.	MENI JE LJETO - Tina & The Band
7.	CRY ME A RIVER - Justin Timberlake
PBEDLOGI:
THE WORK PT.l - Prince
CANT STOP LOVING YUT - Phil Collins
WEVE GOT TONIGHT - Ronan Keating & Lulu
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	NI ME STRAH - Alenka Godec
2.	ANGEL - Tabu
3.	GOR PA DOL - Yuhubanda
4.	ŠAL ZA ZALJUBLJENE - Zoran Predin
5/MINE LETO - Gušti & Polona Kasal
6.	SAMO TEBE TE IMAM - MI 2
• 7. PODNEVI MANJ BOLI - Polona
PREDLOGI:
VSE ZEZDE NEBA - Pika Božič
OD VIŠINE SE ZVRTI - Siddarta & Vlado Kreslin
POZABLJEN SVET - Sendi
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	ZGUBA SEM KLARINET - Kvintet Dori NA
2.	PO PAMETI RAVNAJ - Rosa
3.	MORA BITI MOJ - Navihanke ŠTAJERSKO GREMO - Vesele Štajerke
4.	DEKLET OVE SANJE - Kompromis
5.	NOVOLETNA - Vasovalci
6.	PRVI SNEG - Mladi Dolenjci
7.	SILVESTROV VEČER - Ans. Franca Kožuha
PREDLOGI:
VSE BI DALA - Korenine
BOŽIČ NAJ ŽIVI - Modrijani
NAJINA POMLAD - Spomin
LESTVICA OBMORSKE ZARAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	GORIČKO KOLO - Gnila jajca
2.	VESELA JESEN - Metulj
3.	NE MOREM - Šarm
4.	MODRINA LJUBEZNI - Avantura
5.	BOŽIČNI VEČER - Robi Horvat
6.	VIAGRA - Nova Legija
7.	VES SVET BI OBJEL - Aleš Polajnar
PBEDLOGI:
KER Tl MI KAŽEŠ NEBESA - Marina Huber
GE POGREŠAN TEBE - D‘Kwasc hen Retashy
PRIDI Z NAMI - Art Musič
Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 51 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:..................................................     |
7 VELIČASTNIH:................  .'...........................
GLASBA NAŠEGA SRCA:........,....................................
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«......................................
Ime in priimek ter naslov:............:....:.................
I_______________________________________________________________I
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo:
Naslov pošiljatelja:
GBP
USD
anecJožek &
edinka
ie prevzela
v vsak dom
BBPl
zvezda
priimek:
Ulica.
Pošta:
Podpis.
Davčna
^JiATAŠA
V Mali Nedelji so dobili zeleno luč, da po izredni pravni poti pridejo do občine. Vika se namreč nekje mora usesti. Da bo za Viko poskrbljeno, bo storjeno vse tudi v ljutomerski občini. Pred začetkom procedure nameravajo kupiti tudi au-
srednji 230,0292
'da, ne-'fumpf
Prodajni
230,7193
j / Anton Balažek postaja eden naj-I / bolj obremenjenih ljudi v Pomurju.
/ Še vedno je ena od pomembnih l srčnih zaklopk v srcu pomurskega 1 gospodarstva na Območni gospo-/ darski zbornici. Postal je župan I Lendave, kjer ga čaka gradnja I železniške proge. Hkrati pa naj bi njegovo družinsko podjetje na j željo RRA Mura prevzelo izobra- / zevanje za podjetniški inkubator v j Murski Soboti in s tem tudi del I denarja za ta projekt. No, račun- I sko sodišče je Ministrstvo za go- I spodarstvo že obdelalo. I
j Stanko Ivanušič - Razkolnikov je l zaprl občinska vrata, saj je čas l duhovne obnove in velikega pri-' čakovanja ob Ivanovem izviru.
Tudi letos bodo Razkrižani postavili žive jaslice. Toda tako slovesno, kot bo letos, ni bilo še nikoli. Svojih grehov naj bi se z Ivanovo j vodo oprala Lepa Vida. Upajmo, I da bo nebo vedro in da bodo sijale I zvezde.	/
Božična zvezda
ozična zvezda
Prav v tem
I Viktor Voršič, župan, znan po vo-/ dometu na Cankovi, ki ga je po-' snemal tudi župan največjega mesta na desnem'bregu Mure Jože Špindler, se je ponovno pojavil v javnosti. Sedaj nastopa kot pod-menedžer koncesijskega zbiralca starih gum Wolfa. Ali bo imel tudi vlogo »promotion«, brez Albin, še , ni znano.	j
Datum naročila.
december 2002
decembei december
okusom mlekom
šifra /enota
^e«ti pa bratr; Tanja, hčerka
[ Črenšovskega župana Tornarja je prva snežna ujma močno presenetila. Občina namreč ni razpolagala s tehnologijo posipavanja cest. Potem pa so ugotovili, da je to mogoče izvesti tudi s trosilci za gnoj in tako rešili prometno ogroženost v občini.	i
***** /
^"^četrtek
I Joža Toplak se je zavrtel v pra-I vem času. Če je v času njegove I odsotnosti odšla Radenska, pa | vrelci niso odšli iz radenskega katastra. Tako se ne obremenjuje, kaj se bo zgodilo, kajti po izgubljeni bitki za koncesijske dajatve za vodo je sedaj dobil vojno in bo Laško na račun koncesijskih daja- j tev za vodo le vračalo nekaj od- I peljanega dobička.	I
*****	/
Danilo KalamarSe je vrnil s študijske poti po Irski. Navdušenje je tako veliko, da se je dvignila celo graščina, ki z njim vred lebdi nad graško županijo.
*****
_____________________________________________________________^uicnerrima se pojavlja v . — vtvgan: največ kot lončnica ali kot rezano cvetje. MIJ Božična zvezda je primerno praznično darilo, saj v decembrskih dneh pričara posebno razpoloženje. Najbolj razširjena in najbolj učinkovita je rdeča božičnica, kot jo nekateri imenujejo. Paleta barv sestoji še iz: bele, rumene, oranžne, šatirane in modre barve. Pri božični zvezdi so okrasni ovršni listi, ki so enojni, na tržišču pa so se pojavile tudi rastline z vrstnimi ovršnimi listi. S pravilno oskrbo nam bo lončnica i ostala do poletja.
I I —
Rastline so precej občutljive I za prepih, temen prostor, mraz ali vročino. Najbolj jim ustreza 15-19 §C. Najpogostejše napake delamo, če imamo rastlino na prevročem in temnem prostoru, j takrat se listi zvijejo, rumenijo in I
V šopku jo ponudimo kot mostojno cvetje ali z drugim p mernim cvetjem.
Olga Varga
• december, december, .december december ।
. „ru«.t sani, star leto ii ■ pol. Ker sta očka in mamica za poslena (Bojan v Arcontu, Tanja v Radgonskih goricah), v njuni odsotnosti vnučka skrbno pazita mlada babica Dragica in dedek Srečko.
Bojan in Tanja sta se avgusta poročila v kleti pod slapom d. d. Radgonske gorice, kamor je njiju, sinka in svate popeljal turistični vlakec. Ženinu je bil priča prijate" r>—’
Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
i 21. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 41 minut, zašlo pa ob ' 16. uri in 19 minut. Dan bo tako kratek te 8 ur in 38 minut. Koledarska zima se bo začela 22. decembra ob 2. uri in 15 minut. 19. decembra ob 20. uri in 11 minut bo na nebu nastopil ščip.
V
Zadnja štiri leta živita skupaj pri Šijančevih v Črešnjevcih, kjer sta si uredila lepo mansardno stanovanje. Z njima je seveda tu-
času pa je božični ustrezna kot rezano cvet-
" V dvoje je lepši
Bojan Skotnik, lesar, ir Tanja Šijanec, knjigo vodkinja, se poznata že deset let, saj sta bila skoraj soseda. Kot mlada gasilca PGD Črešnjevci sta se srečevala tudi na gasilskih tekmovanjih in zabavah. Da pa jima je usojeno še skupno življenje in potomstvo, sta začutila pred šestimi leti, ko sta postala par.
i možev priimek Skotnik. Gostij; je bila v gostišču pri Sveti Ani v Slovenskih goricah.
Bojan, ki je »zaplistil« rojstno domačijo, očeta Antona, mater Darinko in sestro Tanjo ter njeno družino, se je lepo vživel v novi dom, kar sta potrdila - pohvalila - tudi tast in tašča. Mladoporočenca, ki sta po poroki preživela deset vročih dni na Malem Lošinju, nimata kakih posebno velikih načrtov. Sicer pa, če malo pomislimo, imata (skoraj) vse. i
Š.S.i I
no se je poročila sliko smo objavili
Pri tej hiši s skednjem in eno kravo se je nadvse rad igral tudi majhen fantič Milan in jedel za malico kuhan fižol z mlekom. Kako tesna je bila zveza med otrokoma in varuško, smo izvedeli pred kratkim, ko je j predsednik države 1 Milan Kučan obiskal | njenega sina z I družino, ki mu je I tudi ime (ne po ■ naključju) Milan. ■ Reportažo s tega pri- B srčnega srečanja bo- H ste lahko prebrali v H naslednji praznični M številki Vestnika.
magaič iz Grab n; * Apaškem polju je pred kratkin praznovala 95-letnico. Ob viso-L kem jubileju so jo obiskali, česti-| tali in tudi prinesli darila mnogi I znanci, prijatelji ter predstavniki ’• nekaterih organizacij, združenj in ' društev. Rodila se je v Roženg-runtu pri Sv. Ani v Sl. goricah. Poročena je bila z Martinom iz Ren-kovec in imela sta troje otrok: Martina, ki živi v Mariboru, Terezijo, ki živi v Sp. Gasteraju, in Marijo, poročeno Zemljič, pri kateri živi jubilantka. Živela in delala je predvsem na kmetiji, razen v le- ‘ tih 1935-1938, ko je delala v Franciji.	O. B. ■ M
/0^818
^^6488 / ^65181
^553164. 355,5094 '222314O~
nakupni 2293391 30,9625
0,9760
1^9789
3563791 / 222/9829/
URBAN EVGEN TOMAŽ . nuna
VLASTA
£ torek, L^reda,
1 Petek, pobota, .nedelja, ~ Ponedeljek,
I ozn. val.
EUR
_HRKj ~huf~I oifT
/Madž. I Švica
V Brit.
ZDA
I/ Beltincih so že napolnili eno knjigo vhodov in izhodov občinskih uradnikov. Ti po novem beležijo svoje gibanje. Ker še niso ujeli pravega ritma z delovnim časom, se knjiga nepričakovano hitro polni.
*****	j
odpadejo. Zalivamo jo po potrebi temeljito. Ogrevanje s plinsko pečjo ji ne ustreza. Ob cvetenju jo gnojimo s specialnimi gnojili za božične zvezde. Po cvetenju rastlino pustimo nekaj tednov počivati, takrat tudi manj zalivamo. Če hočemo rastlino obdržati za naslednje leto, jo po cvetenju obrežemo in presadimo.
EMU
-------
Hrvaška
Gorički Manchester United je te dni na razpotju. Kljub razpisani dokapitalizaciji ni nobenega interesa novih vlagateljev. Tako bodo fuz-balerji še morali čakati na zaostale plače.
*****
rože
NAROČAM VESTNIK
petindevetdeset
bi povabili predsednika države domov na ka««9