Leto VIII. št, 34 („jutro" xvi, št« 202 a> Ljubljana, ponedeljek 2. septembra I935
Cena 2 Din
o±ua.vuiaivo. ujuuijčum, tvnaiijeva ulica &. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St- 11. — Telefon št. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. . 'i Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSi dr. Baum-srartnerfa.
Ponedeljska izdaja ,,Življenje in svet"
Ureomžtvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
Ponedeljska trdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej In velja po požt' prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tarifu.
IMENOVANJE NOVIH MINISTROV
Minister pošte, brzojava in tele iona je postal dr. Branko Ka-ludjerčič, minister brez portfelja pa dr. Miha Krek
Ameriška nevtralnost
Prepoved Izvoza orožja iz Amerike do 1. 193b
Beograd, 1. septembra, р. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kraljevskega namestništva sta bila danes na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča imenovana.
za ministra pošte, brzojava in telefona dr. BRANKO KALUDJERČIČ, narodni poslanec,
za ministra brez portfelja dr. MIHA KREK. odvetnik v Ljubljani.
Ob 11. dopoldne je nova ministra dr. Branka Kaludjerčiča in dr. Miho Kreka zaprisegel namestnik predsednika ministrskega sveta in notranji minister dr. Anton Korošec.
*
Novi minister za pošto, brzojav im telefon dr. Branko Kaludjerčič ее je rodil 1. 1891 v Sarajevu, kjer je dovršil osnovno šolo in gimnazijo. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je bil 1. 1013 tudi promoviram za doktorja prava. Kot dijak na srednji šoli in na uniiverai je sodelovali v mnogih prosvetnih in omladmskih organizacijah. N-з Dunaju je bil tajinik omladiraslkegia društva »Rade ter je sodeloval tudi pri češkoslovaškem Sokolu in v Ruskem kružkui. Po končanih pravnih sbudiijah je prišel meseca julija 1. 1914 v Sarajevo, kjer so ga avstrijske oblo«ti takoj aretirale in kot vojaškega obveznika obtožile zaradi veleizdaje. Zagovarjati ее je moral pred prekini sodiščem v Szalmar Ne-m^thu, zaradi pomanjkanja dokazov pa je
bil oproščen. Takoj nafto je bil poslan na italijansko fronto kot navaden vojak. Jeseni 1. 1918 se je vrnil v Sarajevo, kjer je organiziral Narodno straž© iti je bil imenovan tudi za njenega poveljnika. V imenu Narodnega veča je tedaj prevzel od avstrijskega tirdnjavskega poveljništva v Sarajevu vse utrdbe okoli Sarajeva ter je postal tudi njihov poveljnik ,dokler jih ni prevzela srbska vojska. Od 1. 1919 do 1927 je služboval pri sodišču, n-3'to pa je obviorM lastno odvetniško pisarno. L. 1927 je bil izvoljen za narodnega poslanca v sarajevskem srezu. V Narodni skupščini je postal predsednik zakonodajnega odbora za uveljavljanje be-g luškega zakona 1. 1928, dne 5. maja pa je
bil ponovno izvoljen za narodnega poslanca. *
Minister brez portfelja dr. Miha Krek je bil .rojen 28. decembra 1897 v Leskovci, srez Kranj. Gimnazijo je študiral v škofijskih zavodih v št. Vidu pri Ljubljani, pravo pa najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Po končanih študijah je stopil v službo Zadružne zveze v Ljubljani, bavil pa ее je med tem tudi z novinarstvom ter je bil od 1. 1908 do 1. 1930 tudi urednik ljubljanskega Slovenca«. L. 1930 je otvori.1 svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Do 6. januarja 1929 je dr. Miha Krek zavzemal razna vodilna mesta v bivši SLS; bil je nekaj časa tudi njen tajinik ter član njenega vodstva. Postal je tudi član občinskega sveta mesta Ljubljane, kjer je bil predsednik kluba občinskih svetnikov bivše SLS. Bil je tudi predsednik
ravnateljstva OUZD v Ljubljani ter clam ravnateljstva SUZOR-ja v Zagrebu. Prav tako je bil dalje čaea podpredsednik Prosvetne zveze v Ljubljani. Po 6. januarju 1. 1929 se je umaknil iz aktivne politike ter je tudi odstopil kot ljubljanski občinski svetn i,k.
Odhod predsednika vlade v Pariz
Bled. 1. septembra. AA. Na povabilo predsednika francoske vlade in zunanjega ministra Pierra Lavala je predsednik ministrskega s/veta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič danes odpotoval naravnost v Pariz. Predsednika vlade spremlja v Pariz njegov kabinetni šef Dragan Protic.
Minister dr. Korošec namestnik predsednika vlade
Beograd, 1. septembra, p. Ker se bo predsednik ministrskega sv^ta in minister za zunanje zadeve dr Stojadinovič mudil nekaj časa v inozemstvu, je kraljevo namestništvo imenovalo v imenu Njeg. Vel. kralja Petra II. za zastopnika predsednika ministrskega sveta in zastopnika ministra za zunanje zadeve dr. Antona Korošca ministra za notranje zadevi.
Borba za gospodarske koncesije v Abeslniji
Podelitev petrolejske koncesije angleško-ameriškemu koncernu je močno skalila mednarodne odnošaje
Pariz, 1. septembra, d. Oficielno iz Addis Abebe potrjena vest, da je abe-sinski cesar podelil petrolejske koncesije angleško-ameriškemu finančnemu koncernu, je povzročila nepričakovan preokret v razvoju abesinske afere. Oficielno niso bili v francoskem zunanjem ministrstvu obveščeni niti iz Londona niti iz Addis Abebe o tej koncesiji, ki obsega nad polovico abesinske-ga ozemlja. Francoska vlada ne zasleduje. kakor poudarjajo na merodajnem mestu, po zaključitvi rimskega pakta letos meseca januarja nobenih lastnih interesov v Abesiniji, kot podpisnica pogodbe iz 1906 pa bi morala biti poučena o vsaki izprermtmbi statusa quo. Ki dvoma, izjavljajo v merodajnih krogih, da bi bila dejanska premoč Anglije v Abesiniji v nasprotju z angleško-italijansko-francosko pogodbo iz 1. 1006 kakor tudi z angleško-italijansko pogodbo iz leta 1925. Vprašanje je, ali res stoji za omenjenim koncernom Anglija. Po izjavah finančnika Ricketta se zdi resnica, na drugi strani pa ofi-r-ielna Anglija to zanikuje. Rickett, ki je že v Iraku zastopal angleške petrolejske interese, v francoskih političnih in finančnih krogih ni neznan.
Na Quaiy d'Orsay pričakujejo sedaj obširno poročilo francoskega poslanika iz Addis Abebe. Vsekakor se zdi, da gre za poizkus abesinskega cesarja, d i si zagotovi podporo Anglije in Amerike. Ni izključeno, da bo nastopila znatna izprememba. v abesinskem vprašanju, ki more dovesti do direktnih pogajanj med državami, ki so podpisale pogodbo iz 1. 1906.
Liste je vest o angleško-ameriški koncesiji v Abesiniji dokaj presenetila Vsi soglašajo, da bo vprašanje te koncesije i tali jansko-ab«. finski spor še bolj poostrilo.
«Echo de Paris> smatra, da. pomeni ta koncesija močan udarec proti sankcijam, ker bo preveč lahko mogoče dvomiti sedaj v nepristrasnost onih. ki jih zahtevajo, čeprav se je angleška vlada podvizala z izjavo, da s temi koncesijami ni v nobeni zvezi.
«Oeuvre» piše miU dragim: Cena eni strani ne moremo dvomiti v pravilnost izjave angleške vlade, je na drugi strani težko verovati, da posamezni poverjeniki angleških kolonijalnih oblasti ne bi prej zvedeli, kaj se pripravlja. Težko si je misliti, da bi abesinski cesar podelil koncesijo tako ogromnega obsega, in pomena, če bi mu Rickett ne zagrozil, da bo angleška vlada v nasprotnem primeru umaknila svoje roke od Abesinije.
«Pc/it Journal» misli, da bo obveznost te koncesije šele postavila sedanji spor zaradi Abesinije v pravo luč. Zašli smo v novo borbo za petrolejske vrelce. Tisi i, ki so do včeraj proglašali proti Italiji vzvišena načela mednarodnega prava, so sedaj razgalili dejstvo, da gre v resnici za ogromne trgovske dobička Unadno poročilo an-
žilo, vendar ne bo moglo popolnoma zabrisati vpliva, ki ga je vest o koncesiji napravila po vsem svetu kakor bomba.
»Matin< meni, da se abesinskemu cesarju ne more ničesar očitati. Ukrepi za gospodarsko obnovo države sa lah ko izvrše tudi po morebitnem brutalnem porazu. Šele sedaj, pravi list dalje, je mogoče razumeti besede abesinskega cesarja, da Abesinija ne bo, če bo morala nekega dne postati mandatna država, priznala tega mandata Italiji. Prav tako ni mogoče reči, da je ta zasebna pogodba v nasprotju s pogodbami iz 1. 1906 in 1925, ker Abesinija teh pogodb med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo nikoli ni priznala.
Tudi «Journal» piše), da se abesinskemu cesarju ne more ničesar očitati zaradi koncesij, ki jili je dal za gospodarsko obnovo svoje države, ker je na svoji zemlji svoj gospod. Američani imajo prav, če so izkoristili ugodni položaj. Tudi ne smemo pozabiti, da obsitoja med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi trusti prav tesno sodelovanje. Končno ni prav nič čudno, če vod za petrolej, ki ga namerava zgraditi ta družba, ne bo šel proti Dži-butiju oziroma Eritreji, marveč bo speljan v angklko pristanišče Zeili.
Ogorčenje v Italiji
Rim, 1. septembra, d. Kakor poročajo, je
italijanska vlada pozvala svojega poslanika v Londonu, naj dožene pravo stanje koncesij, ki jih je Abesinija podelila.
Politični krogi so mnenja, da pomeni pogodba med abesinekim cesarjem in angle-ško-ameriško družbo hudo kršitev pogodbe, ki jo je podpisala Velika Britanija, prav tako pa tudi kršitev izjave o nevtralnosti, ki so jo nedavno objavile Zedinjene države. Posebno pomembno je dejstvo, pravijo politični krogi, da skušajo neke evropske države tako rekoč pred očmi italijanskih čet, ki so v pripravljenosti, izpodbiti v zadrnjem trenutku zahteve iin pravice, ki 60 jih prej prizmali Italiji.
»Giornale d' Iitailia« poudarja glede na ves<t o pogodbi, po kateri je neki amgleško-ameriški konzorcij dobil za približno 10 milijonov funtov šrterlimgov pravico do izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Abesiniji za dobo 75 let, da obstoja v tem dvojna kršitev od strani Anglije v letih 1891, 1894 in 1906 podpisanih dogovorov, ki izključujejo monopolne ukrepe in točno določajo italijanskim interesom pripadajoče abesineko področje. Kako bi bilo drugače mogoče, vprašuje list. dia bi mogla Italija na miren način uresničiti svoje ekspanzijske potrebe, o katerih je govoril angleški zunanji minister Hoare v slojih govorih, če bi se Anglija polastila še poslednjih gospodarskih možnosti, ki ji še preositaiajo na svetu? Kako se morejo spraviti vzvišena načela in ideali, ki edino vodijo akcijo Anglije, v efldlad s takimi vesftmi? Muesolini je izjavil, da hoče Itailija apošifovati vse angleške interese v Abesiiniji. Po vesteh »Daily Telagrapha« bi moralo to 'veljaiti tudi za novi konaorcij, toda lok se ne sme prema,penjati. Mussolini
je že upošteval obstoječe angleSke^iiojterosa
Angleško priporočilo abesinskemu cesarju
London, 1. septembra, d. Snoči je zunanje ministrstvo vnovič objavilo, da angleška vlada še vedno ni prejela nobenega potrdila o podelitvi petrolej-skih koncesij neki angleško-ameriški družbi. Angleška vlada je smatrala za potrebno informirati svojega poslanika v Addis Abebi, da bi pred podelitvijo take koncesije moralo brez dvoma priti do konzultiranja angluške vlade s francosko in italijansko na podlagi pogodbe treh iz 1. 1906. Angleški posla ni k Sydny Barton v Addis Abebi je pooblaščen, naj pove abesinskemu cesarju, da mu angleška vlada priporoča razveljavljenje podeljenih koncesij, če so vesti o tem resnične.
Angleško mnenje
London. 1. septembra. AA. V angleški jav nosti je napravila vest o odstopu velike pe-trolejsko - rudarske koncesije v Abesiniji neki angleško - ameriški družbi zelo mučen vtis, zlasti, ker smo tik pred sestankom sveta Društva narodov in ker bi mogli spravljati angleško vlado v zvezo s to koncesijo.
Tednik »Observer« piše: Mislimo, da je odveč dokazovati, da je angleška vlada v se danjih okolnostih storila vse drugo, samo ne tega, da bi posredno ali neposredno podpi rala pridobitev te koncesije. Žal je prav tako jasno, da tudi najbolj kategorična izjava s strani angleške vlade ne to mogla ublažiti slabega vtisa, ki ga bo vest o tej koncesiji napravila po vsem svetu.
?Sunday Times« smatra, da bo ta koncesija dala povod za najslabše inslnuacije glede pobud, ki so doslej vodile angleško vlado. Posebno je treba obžalovati tudi to, da bo ta vest razočarala tudi tiste kroge v Franciji, ki so doslej s simpatijami spremljali zadržanje Velike Britanije v italijansko^ abesinskem sporu in ki so doslej zahtevali od svoje vlade, naj v tem sporu zavzame podobno stališče kakor Velika Britanija.
Koncesijo je dobila
ameriška družba
Addis Abeba. 1. sept. w. Včeraj je bil objavljen uradni komunike o sklenitvi koncesijske pogodbe z angleško-amerisko družbo. Komiunike naglasa, da je bila pogodba sklenjena z ameriško družbo in se skrbno izogiba, da bi v tej zvezi kakorkoli omenil Anglijo. Komunike navaja, da gre za ozemlje Ob meji italijanske Somalije in Eritreje, ki obsega skoraj polovico Abesinije.
London, 1 septembra. A A. Po zadn jih poročilih agencije Reuter je ugotovljeno, da je družba, ki je dobila koncesije v Abesiniji (Afričan Exploitation and Development Company), registrirana v Ameriki. S tem je dokazano, da je t,a družba ameriška, ameriško časopisje pa se vprašuje, kdo je Rickett, ki se je v imenu te družbe pogajal za te koncesije. Vse velike družbe so namreč izjavile, da nimajo ž njim nobene zveze.
Pogajanja so trajala tri leta
Addis - Abeba, 1. septembra. A A. Mero-dajni krogi izjavljajo, da so se pogajanja o koncesiji za petrolejske vrelce in rudnike v Abesiniji vršila tri leta. Najprej je Abesinija predlagala podobno koncesijo nekemu Italijanu, zastopniku znane ameriške tvrdke, ki pa je tedanje pogoje odklonil. Ta naglašajo, da pri tej koncesiji ne gre za politično dejanje.
Podražitev bencina ▼ Italiji
Rim, 1. sept. Včeraj Je bil objavljen dekret, s katerim se poviš^ Cgflft Ьеддщд «a
Washington, 1. septembra, d. Predsednik Roosevelt je podpisal predlog zakona, ki se tiče nevtralnosti Zedinjenih držav v primeru vojne.
Po podpisu zakona o nevtralnosti, je predsednik Roosevelt izjavil novinarjem:
Edina skrb naše vlade je, da ohranimo mir in da preprečimo komplikacije, ki bi nas mogle zaplesti v kak spor v tujini. Politika Zedinjenih držav je za sodelovanje z vsemi in za mir brez zapletljajev z drugimi vladami.
O samem zakonu je Roosevelt izjavil: Ta zakon izraža neomajno voljo vlade in prebivalstva Zedinjenih držav, da se prepreči vsaka akcija.ki bi dovedla do vojne. Določba o obvezni prepovedi izvoza vojnega gradiva poteče februarja meseca 1936. Treba jo bo temeljito proučiti Niti kongres niti posamezni politiki ne morejo povedati, kakšen bo politični položaj v prihodnjosti. Zgodovina je prepoln« nepričakovanih dogodkov, kt zahtevajo primerno gibčnost. Prav izvajanje prenapetih načel bi moglo ogrožati mir in povzročiti vojno. Določbe tega zakona to mo-
goče izpremeniti in morda tudi dopolniti.
To izjavo tolmačijo politični krogi tak;-», da bi se dopolnit%-e, o katerih je govoril predsednik, utegnile nanašati na kredite državam, ki so stopile v vojno.
Amerika in Rusija
Washington, 1. septembra. AA. Zunanji minister Hull je izjavil novinarjem, da bo ohranitev prijateljskih stikov med Zedinje-nimi državami in Rusijo odvisna od te^a ali se bo ruska vlada strogo ravnala po sprejeti obveznosti o nevmešavanju v notranje zadeve Amerike. Rusija in tretja in-ternacionala, je dejal zunanji minister Hull v svoji izjavi, morata prenehati s prevratne akcijo v naši držvi, sicer bi utegnile nastati najhujše posledice.
O sovjetskem odgovoru na ameriško protestno noto je dejal, da pomeni odkrito odpoved sprejetih svečanih obveznosti. Ta odgovor je zadal ameriško-ruskernn prijateljstvu hud udarec.
Kongres planinskih društev
Važni sklepi o poglobitvi sodelovanja planinskih društev v Jugoslaviji
Dubrovnik, 1. septembra
Danes se je v Dubrovniku začel X. kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije. Zastopana so SPD po predsedniku dr. To-minšku in tajniku dr. Pretnarju, HPD iz Zagreba, »Runolist«, »Sijeme«, Srbsko pla-ninarsko društvo, Društvo planinara za Bosno in Hercegovino, »Romanija« iz Sarajeva, Društvo planinara za južno Srbijo, ki mu načelu je Slovenec, brigadni general Rupnik, društvo »Fruška gora« in »Jug« iz Skoplja.
Dopoldne so se vršile predkonference. Dr. Pretnar je podal tajniško poročilo, delegati pa obračun za 1. 1935 in proraCun za prihodno poslovno leto. Na široko so deie-gati razpravljali o ustanovitvi mladinske organizacije v okviru planinskih društev, ker je nujno treba pritegniti mladino k planinskemu delu, kakor je to storilo SPD. V tem smislu bi bilo izpremeniti srednješolski zakon, ki ovira sodelovanje v planinskih društvih. V razpravi o železniških ugodnostih je bil sprejet sklep naj se ugodnost polovične voznine dovoli tudi skupini treh oseb ter ukinejo takse, ki napravljajo
to ugodnost iluzorno. Zveza slovanskih planinskih društev nalaga včlanjenim društvom dolžnost, da vodijo podrobno statistiko o članstvu, obisku koč, o pripadnosti koč in je bilo izraženo mnenje, naj se koče zidajo ter opremijo po narodnih vzorcih v narodnem slogu, vpoštevajoč ustaljeno arhitekturo pokrajine in okolice.
Predkonferenca je podrobno razpravljala o referatu dr. Brileja o kulturnih nalogah planinskih društev ter sprejela več njegovih predlogov, o izmenjavi obiskov med posameznimi društvi, o izdajanju letopisa za znanstveni alpinizem, uvedbi reševalne službe po vsej državi po zgledu SPD, ustanavljanju regionalnih alpinskih muzejev, zbiranju materijala glede zaščite prirode, ustanavljanju narodnih parkov v državi ter zbiranju sredstev za alpinistične ekspedi-cije v malo znana gorovja.
Nato je govoril delegat Gajo Gračanin o zakonu o turizmu, ugotavljajoč, da planinska društva kot nesportna društva ne spadajo pod ta zakon. Kongres se nadaljuje in bo jutri oficijelno manifestacijsko zbo rovanje.
Krvav incident v Ljutomeru
Beograd, 1. septembra. Horvat Pavle, tr- J strela, nakar so orožniki oddali dva stre-ivec in agent i,z Male Nedelje, srez ljuto- la v zrak, k
gov
merski, je prijavil, da bo priredil dne 1. septembra na glavnem trgu v Ljutomeru političen shod.
Načelnik ljutomerskega sreza je shod prepovedal in pravočasno to razglasil s pomočjo občinskih uprav po vsem srezu s pripombo, da je zbiranje ljudstva ta dan v Ljutomeru prepovedano. Ta sklep ni bilo mogoče sporočiti Horvatu, ker se ob napovedanem času ni zglasil.
Kljub pravočasni prepovedi, se je zbralo danes ob 10. dopoldne na glavnem trgu v Ljutomeru kakih tisoč ljudi, ki so demonstri rali z zakonsko prepovedanimi vzkliki. Skb catelj shoda Horvat je bil obveščen, da je shod prepovedan. Obenem je bil pozvan, naj svetuje svojim prijateljem, da se raz-idejo. Temu se ni hotel pokoriti, marveč je skušal imeti politi I^n govor.
Orožniški starešina, ki je bil ondi г orožniško patruljo radi ohranitve reda, je nato pozval demonstrante, naj se razidejo. Ker tega niso hoteli storiti, so pripeljali gasilsko brizgalno. da demonstrante raz-ženejo z vodo. Tedaj pa sta bila ir množice oddana na orožnike dva revolvereka
ker pa to ni zaleglo, in ko je začelo iz množice padati nanje kamenje, so orožniki oddali tri strele iz pušk, zaradi česar je ostal na mestu mrtev Mavric Alojz iz Vitana v ptujskem srezu, ranjena pa Medic Ivan, vinogradnik od Sv. Bolfenka, ptujski srez. in neka oseba, ki pa je takoj pobegnila, in ki je še niso mogli dognati.
Nato so demonstranti pobegnili. R?d in mir sta bila vzpostavljena. Ranjeni Medic Ivan je dobil zdravniško pomoč.
Po vseh znakih sodeč, sta ljudi pozvala na shod in organizirala izgrede na njem sklicatelj shoda Horvat, ki je sicer znan kriminalen tip in ki je bil že opetovano kaznovan od policije, in Ferenčič Josip, študent filozofije od Sv. Bolfenka, ki je komunistične smeri.
Horvat in Ferenčič sta izkoristila splošno zmedo in pobegnila. Za njima je izdana tiralica in odrejena njuna aretacija.
V Ljutomer sta bila takoj odposlana višji uradnik banske uprave in višji orožniški oficir, zaradi preiskave in nadaljnjega zakonskega postopka.

Odhod vojvode Kentskega iz Bohinja
Bohinj. 1. septembra. A A. Danes sta odpotovala iz Bohinja Nj. Vis. vojvoda Kentski in vojvodinja. Visoka gosta potujeta preko Pariza v London.
Avtomobilska nesreča lektorja beograjske univerze
Parii. 1. septembra. AA. V okolici Chau-monta je zadel avtomobil, ki ga je vodil lektor beograjskega vseučilišča Paul Masset v drevo in se prevrnil. Lektor je bil ranjen na čelo in v levo roko. Njegova hudo ranjena soproga, ki ima težke poškodbe na glavi in po telesu, najbrže ne bo ostala živa. Trije otroci so ostali nepoškodovani, dva fa s*3 lahko ranjena. Ranjence so prepeljali v tolnico.
Ameriški letalski rekord
JfewXork, 1. sept. w. Na velikih mednarodnih letalskih tekmah na 3.300 km dolgi progi iz Los Angelesa v Cleveland je zmagal ameriški letalec Howad. Preletel je to progo v 8 urah .33- щУэдИ! g jjqgprečnq
"v brtin/i 385 km/"
Zastopniki tiska Male antante na Jadranu
Split. 1. septembra, n Ob 10. dopoldne so prispeli v Split z enourno zamudo zaradi velikega prometa na liški progi zastopniki tiska Male antante vseh skupaj 35 oseb. V Splitu so jih sprejeli zastopniki banske uprave, mestne občine, češkoslovaški in ru-munski konzul ter splitski novinarji. Za dopoldne nameravani ogled mesta je odpadel zaradi zamude na železnici, ob 13. pa je bil skupen obed v hotelu »Slavi ji«. Popoldne so se češkoslovaški, rumunski in naši novinarji razdelili v več skupin ter si ogledali mestne zanimivosti, napravili pa so tudi izlet na Marien. Ob 20. so imeli skupno večerjo v restavraciji Matic na Bačvicah. Jutri ob 10. dopoldne bodo rumunski novinarji odpotovali dalje v Dubrovnik, dočim bodo češkoslovaški in naši ostali še v Splitu ter napravili nekaj izletov v okolico, med drugim tudi v Trogir ter Kastel Lukšič. Češkoslovaški novinarji bodo že jutri zvečer odpotovali v Prago, ker jim je naše Pri morje» ki so ga že večkrat obiskali, že znano.
h
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
2
Ponedeljek, 2. septembra 1935.
л starimi Iliri In Latobiki
Najnovejša odkritja vseučiliškega profesorja dr. Schmida po dolenjskih gradiščih
Cvinger predstavlja prav tako veliko gradišče z velikim nasipom v četverokotnem tlorisu. V Podzemlju pri Črnomlju je g. profesor obiskal tamošnjega šolskega upravitelja g. Ljubica, ki je bil svoj čas našel na Kučarju inventar velike stare Vovačnice, katerega je na prošnjo g. profil rja prepustil za Narodni muzej, kakor g. profesor vobče odrajtuje vse najdbe naši narodni zgodovinski zakladnici. Kovačnica s Kučar-ja je znatno starejša od one, ki je bila lani odkrita na Grmu in ki je iz prvega stoletja pred Kristusom. Na Kučarju so našli veliko število okrašenih posod, ki kažejo, da so bile v rabi že v pozni hallstattski dobi, v četrtem ali tretjem stoletju pred Kristusom Med najdbami je bil tu posebno zanimiv glinast model v katerem so vlivali sulice.
Vse najdbe, ki smo jih našteli, dokazujejo, da so kulturna ostalina panonskih llircev, ki so se kasneje pomešali s keltskimi Latobiki. Njih središče je bilo v rimski dobi Trebnje (Praetorium Latobicum), raztezalo pa se je to pleme od Mokronoga po celi dolini Krke do Bele cerkve pri Novem mesta. Vinkov vrh pri Dvoru, Valična vas pri Žužemberku, Slepšek, Sveti Križ, Ostrožnik pri Mokronogu in Vinji vrh pri Beli cerkvi so po svojih znamenitih irstali-nah njihove najbolj znane postojanke. Gradišče v Mcniški vasi je kakor trdnjava zapiralo prehod iz Krške proti čmjomošnjiški dolini in Semiču pa dalje do belokrajinskih gradišč, na drugo stran pa proti Novemu mestu in Brežicam. Najbolj zanimiv j je, da je to predzgodovinsko trdnjavo kasneje nadomestilo rimsko gradišče, ki so da bil: zgradili na nasprotni strani doline, tam, k er je zdaj posestvo g. Žurg.-. brata uglednega učenjaka patra Zurge. Z gndišč' v Velikih Malenicah, Ogulinu pri Vinici in ostalimi v Loški dolini je ta trdnjava branila rimsko cesarstvo predvpadom barbarskih ljudstev. Promet po dolini Krks (Corcoras), ki je bila od nekdaj plovna оЛ izvira, je bil že iz starih časov zmerom prav živahen, o čemer pričajo tudi poročila starih rimskih zemljepišcev.
Raziskavanja, ki jih je prof. dr. Valtjr Schmid pravkar opravil, so šc posebno važna, ker so dala zlasti jasno srko o pred-zgodovinsikem železarstvu na naš h tleh, kakor se je razvijalo od prvih po'etkov mehkega železa pa do jekla. Izsledke g. profesorja v tej smeri je že doslej potrjevalo 20 kemičnih analiz, ki se jim bo zdaj pridružilo še dobršno število novih. Deist-vo, da je g. profesor raziskal 7 človeških bivališč, pa je obenem znatno obogatilo pregled razvoja predzgodovinskih hiš. Vsega skupaj je g. prof. Schmid raziskal doslej 26 hiš (16 na Vačah, 2 na Kučarju, 1 v Šmihelu pri Postojni, 7 na Dolenjskem), ki nudijo dovolj zbranih dokazov, da je hiša prazgodovinskih Ilirov na nekdanjem Kranjskem poznala en sam prostor, v katerem se je odigravalo vse življenje in domačnost. V tem oziru se ilirska hiša na nekdanjem Kranjskem bistveno razlikuje od noriške na starem Štajerskem — tu jih je svoj čas g. profesor raziskal nä Pošteli pri Mariboru 15, pri Slovenjgradcu pa 7 — ki kaže nekajkrat po en sam, nekajkrat pa tudi po dvoje prostorov za bivanje.
Ljubljana, 1 septembra
Vseučiliški profesor dr. Valter Schmid iz Gradca, zaslužni taziskovalec naše zemlje, kakršna je bila v davnini, je kakor po navadi tudi letošnje svoje počitnice posvetil kopanju in isikanju arheološko pomembnih starin po naših krajih, ki so bili že v davnih vekovih važno kulturno in prometno kri žišče. Pretekli mesec se je g. profesor mudil po raznih najdiščih na Dolenjskem in v Beli krajini in se je te dni p< opravljenem delu vrnil v Ljubljano. Uglednega rojaka, ki jc kljub temu, da ga je usoda zanesla preko državne meje, vse svoje življenje posveti študiju in proslaviti svoje ožje domovine, smo naprosili za kratek razgovor in g. profesor nam je ljubeznivo dal na razpolago nastopne zanimive podatke:
»\a Slep^lku in pri Sv. Križu v okolici Mokronoga je svoj čas znani starinoslovec Jemej Pečnik odkopal nekaj grobov iz starejše in mlajše železne dobe, prof. dr. Schmid pa si je nadel nalogo, da k tem grobiščem poišče tudi ostanke človeških bivališč, ki nudijo vsekakor več drgocenega gradiva za spoznavanje minulih časov in njihovih kultur. Zdaj je g. profesor na Križnem vrhu nad Sv. Križem odkopa] takšno bivališče, 6.9 m dolgo in 3.3 m široko hišo, ki je bila grajena iz lesa in obdana z ometom iz žgane ilovice, stala pa je na kamenitem podstavku, kakor je značilno za gradbe teh dob. Pri odkopu je g. rofesor naletel na ostanke posod iz hallstattske dobe in iz prvega stoletja pred Kristusom, nekaj črepinj iz ri.mskega časa in pa mnogo žlindre, ki priča da se je davni gospodar Križnega vrha ukvarjal z obdelovanjem železa. Za tem je obiskal Selo pri Šumberku ter na Starem gradu srednje veliko gradišče, ki je bilo za razliko od najdišča na Križnem vrhu obdano s še do danes dobro ohranjenim nasipom iz kamenja, v njem pa temelje večje in manjše hiše. Tu je raziskovalec naletel na nekaj ?e!o starih posod, ki jih okraski izdajajo, da so iz začetka železne dobe, in kamenito tekiro. O železarski delavnosti njih prebivalcev govori razen več kosov železa in žlindre tudi cela topilnica, ki je bila preprosto vmeščena v skalnata tla, v nji pa velik kos litega železa. Obe hiši sta zanimivi tudi po tem. da so njih graditelji ■porabili skale, kakršno so značilne v kraškem svetu, za temeljne podstavke.
Na enak način so bile grajene tudi hiše, ki jih je g. profesor odkopal nato na tako-zvanem Cvingerju pri Meniški vasi severno od Dolenjskih toplic. Tam je na najvišji planoti odkopal štiri hiše, katerih največja je imela posebej oddeljen prostor za ležišče iz kakšnih 20 cm na visoko naloženega kamenja. Na ta odrček si je tedanji človek nastiljal listja in mahu in se odeval s kožami, da si je tako pričaral najmeh-kejše udobje, ki si ga je takrat pač lahko želel. Zanimivo je, da nobeno drugo najdišče ni izka^qlo takšnih najprimitivnej-š h »postelj«. Poleg ležišča se je nahaialo veliko ognjišče v podobi podkve. Tudi v ostalih treh hišah je g. profesor odkril ena-ka ležišča, po vseh pa obenem tudi mnogo starega lončenega posodia s primitivnimi okraski in pa večje število vijčkov iz ilovice. okrašenih s cikcakastimi ornamenti.
РШ ZAPRTJU IN MOTNJAH У PREBAVI
*
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
pnrodo. Franz Josefove ^
Registrirano od ministrstva za soc politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
prireditev na Bledu
Bled. 31. avgusta
V petek zvečer ie ban tir. Рас priredil zunanjim ministrom Male antante na ča-?t večerjo, ki se je je udeležilo okrog sto oseh. Razen češkoslovaškega, rumunskega in našega zunanjega ministra z gospe-mi, so bili navzočni vsi poslaniki tujih držav, ki se mude na Bledu, minister dr. Vrbanič, predsednik Narodne skupščine Čiric in več slovenskih bivših članov vlade in njihove gospe, med njimi tudi ga. Kra-merjeva. dočim je minister dr. Kramer svoio odsotnost opravičil. Včerjo so servirali slavnostni dvorani Kazine s prav lepim razgledom na jezero in obalo, ki je bila vsa svečano razsvetljena, dočim se je iz čolnov na jezeru razlegalo petje.
Večerji je ob 22 sledila koncertna soareja. ki se je je udeležilo še okrog 150 novih povabljencev, in-nI niimi tudi šefi državnih uradov iz Ljubljane,
konzuli tujih držav in številni predstavniki raznih javnih korporacij in organizacij. Koncert so izpolnili ljubljanski vokalni kvintet, mali harmonikarji iz Maribora in balet ljubljanske opere. Vsi so bili deležni pri odličnih gostih mnogo navdušene pohvale, zlasti pa še mali harmonikarji, ki eo improvizirali tudi troje prisrčnih prigod-nic, ministru Benešu v češkem, ministru Titulescu v rumunskem, predsedniku naše vlade pa v slovenskem jeziku. Za zaključek vačera je bil na sporedu ples, ki pa je zaradi tragične smrti belgijske kraljice odpadel. Kljub temu pa so ostali odlični gostje zbrani preko polnoči.
Minister Titulescu in njegova gospa sta bila vsa navdušena za srčkane mariborske harmonikarje. Ko je bil njihov nastop končan, sta vse malčke povabila v restavracijo hotela Toplic ter jih izdatno pogostila.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana. 1. seotembra.
Smrt vestnega magistrat-nega uradnika
Mestni magistrat je izgubil v soboto kar dva svoja vestna uradnika. Ze včeraj smo poročali, da je nenadno preminil g. Lojze Slanovec, a istega dne je smrt iztrgala iz naše srede staro napredno korenino, magistralnega ofi-ciala g. Draga Stepišnika. ki je uSa-kal 58 let. Gotovo nihče ni slutil, da bo smrt tako naglo pobrala tega na videz krepkega, zdravega moža _ Pred meseci je začel bolehati za vodenico in v soboto je po kratkem trpljenju
izdihnil. Pokojnik je bil simpatičen mož kremenitega značaja in odločno naprednega mišljenja. V naprednem duhu je vzgojil tudi svoje tri sinove, prof Draga, uradnika Poštne hranilnice Mirka in Milana, ki študira na ljubljanskem vseučilišču Vsi trije so odlični Sokoli in športniki. Poleg njih žaluje za pokojnikom tudi soproga ga. Marija. Na njegovi zadnji poti ga spremimo v ponedeljek 2. septembra ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu Vrlemu možu bodi lahka žemljica, bridko prizadeti ugledni rodbini pa naše iskreno soža-Ije!
! Uspel sokolski nastop v Mostah
Sokol v Mostah je imel {«poldne javni nastop, ki je privabil številno občinstvo med katerim je bilo opaziti zastopnika vojske ka-petana g. Deretiča, zastopnika' ljubljanske sokolske župe, starosto br. Pipenbacherja in več drugih sokolskih delavcev ljubljanskih in okoliških društev. Sokol v Mostah je važno središče moščanskega kulturnega in nacionalnega življenja ter se odlikuje s svojimi prireditvami tudi izven telovadnice, kar mu je v 24 letih obstoja pridobilo ugled in simpatije.
Ob zvokih zmerom lepih sokolskih koračnic in drugih kompozicij za vaje, ki jih je igrala godba dravske divizije, se je razvijal pester spored. Skupaj je nastopilo okrog 150 sokolskih pripadnikov domačega društva in orodne vrste Sokola Tabor. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da so vse točke pokazale marljivo delo moščanskega Sokola, ki bo drugo leto slavil 2S-letnieo obstoja.
Lepa prireditev „Tabora"
Na vrtu restavracije >Pri levu« je imelo danes popoldne društvo >Tabor< svojo drugo prireditev, ki je bila odlično obiskana. Na prireditvi so sodelovali tudi trije pevski zbori: mešani zbor »Tabor* pod vodstvom g. Venturinija. Bežigrajski pevski zbor |>od vodstvom g. fiodca in pevski zbor :Soče<, ki ga je vodil g. Rožanc. Vse pevske točke so ugajale. Taborjani so prireditveni prostor okusno okrasili in tudi sicer poskrbeli, da se je številno občinstvo resnično zabavalo. Po končanem sporedu se je razvil ples in so bile na programu tudi druge zabavne točke, da so vsi zabave željni gostje prišli na svoj račun
Zanimiva razstava
barjanskih pridelkov
Barjanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je s skromnimi sredstvi priredila damv prav lepo razstavo poljskih pridelkov, ki najbolje uspevajo na Barju. Razstava je bila razmeščena v prostorih barjanske šole in za razstavo imajo mnogo zaslug po-lpg učiteljstva in strokovnjakov tudi sami Barjani.
I Tr*d otvoritvijo se je vršila koles-ar-ska tekma na 23 km dolgi progi od šole po Peruzzijevi cesti do Rudnika čez Škofljici in dalje na Ig in nazaj do šole. Tekmovalo je devet kolesarjev. Prvi je prišel na cilj Zadnikar Lojze iz Örne vasi, drugi Faganel Slavko z Ižanske ceste in tretji Jevc France iz Črne vasi. Tekmi je prisostvovalo mnogo Barjanov, ki so tekmovalce živahno pozdravljali.
Sledila je slovesna otvoritev razstave. Otvoril jo je predsednik podružnice, učitelj g. .T-akob Novak in v kratkem govoru očital napredek mlade podružnice, ki obstaja šele dobrega pol leta. Nato je nadzornik g. Josip Stre-kelj čestital podružnici na lepih uspehih. Udeleženci sn sj zatem razgledali razstavo, ki je nudila prav nazorno sliko o marljivosti naših barjanskih kmetovalcev. Sledila je na šolskem vrtu domača zabava ob igranju barjanske godbe.
Nedeljski vozni listek se Je obnesel
Kaj takega seveda železniška direkcija ni pričakovala. Davi je bilo namreč na naši glavni postaji kakor v uljnjaku. Ljudi so se gnetli pred blagajnami, se prepirali in si s komolci utirali pot na vlak. Z današnjim dnem so bili namreč na državnih železnicah uvedeni nedeljski vozni listki po znižani tarifi za 50"V za otroke od 1 do 10 let pa celo za 75%. Seveda so Ljubljančani to naglo izkoristili. Prvi vlak je odšel nabito poln ob 7.18. a še je čakalo na postaji pred blagajnami in na peronu na stotine ljudi, ki so imeli nedeljske vozne liste že v žepu. prostora ja niso dobili. Hočeš nočeš je morala železniška uprava za prvim vlakom poslati še drugega. Seveda je vladala gneča tudi na novratku in zato si žele potniki, naj v bodoče železniška uprava. pravočasno preskrbi dovolj vagonov.
_ ELITNI KINO MATICA
—————	TELEFON 21-24
Danes ob 4* in 9Ы uri
premiera ljubke veleoperete.
Žena, ki ve kaj hoče
9 11
Godba: Oskar Strauss
Igralci: Lili Dagover Adolf Wohlbrück Kurt Vespermann Vstopnina neizpremenjena
Maribor preko nedelje
Maribor, 1. septembra
Boksarji so se preizkusili
Včeraj je bila na verandi Uniona velika boksarska prireditev, na kateri so nastopili prvovrstni domači in tuji boksarji. V središču pozornosti je bila borna m .-d francoskim zamorccm Kid от Сапу jem, francoskim boksarskim prvakom srednje kategorije in rokoborccm, in italijanskim prvakom iste kategorije Bitagliu.p. Borba jc bila napeta in je zmagal V;J Сапу Sledile so druge borbe in je ob zaključku zni-ni tehničar v srednji kategoriji M.hael štrukelj iz Maribor-, podil skupno s Ki-dc.T Canvjem nekaj lepih boksarskih de-rr.ot stracij in pir- 1.
PokopaliSke hijene
Ko so delavci maroo'ice :vr.lke Scher-baum zalivali na starem mestnem pokopališču cvetlice na rodbinski gr->bipci, so opazili, da so neznani zlikovci odnesli z gr^ba veliko marmorno ploščo. Mariborska policija si prizadeva, da razkrije te pokopališke hijene.
Rokomavhi ne dado miru
V stanovanje steklerskega pomočnika Karla Tibanta na Aleksandrovi cesti 17 so
vdrli drzni rokomavhi. Med perilom so nesli denarnico, v kateri je bilo 600 dinariev gotovine in neko drugo potrdilo za 5000 dinarjev, ki jih nekdo dolguje Tibantu, ter jo odnesli. Ko sta se Tibant in žena vrnila domov, sta našla stanovanje v največjem neredu. Policija vrši poizvedbe.
V stanovanje banovinskega zdravnika dr. Julija Mattcyja v Apačah so tudi vdrli neznani vlomilci ter odnesli razne predmete in nekaj gotovine.
Več nesreč
Na banovinski cesti pri Dravogradu je neki kolesar povozil 9Ietno Marijo Postrni-kovo, ki je obležala nezavestna z zevajočo rano na glavi. — Nesreča se je pripetila tudi 221etnemu delavcu Mihaelu Cvilaku z -Meljskega hriba. Pri padcu si je močno poškodoval desno uho. —Davi okrog 7. je trčil neki kolesar iz Kamnice v 201etno kolesarko Ileleno Poljančevo. Posledice ka-rambola so bile za mladenko usodne. Zaradi silnega sunka je kolesarko v loku vrglo s kolesa in si je Poljcnčeva pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico.
а
■■■VLADA	А	I KOMP. I
TeOKAROVIJ
IND'J5TfclJA VOLNENIH TKANIN-PARACIN
' četrtinska vozna cena I za kongres JS
Oblastni odl.or JS v Ljubljani obvešča vse članstvo in vso javnost, da je odobrena četrtinska vozna cena za člane JS., udeležence kongresa v Ljubljani. Vozna ugodnost bo veljala za vožnjo v Ljubljano v času od 3. do vštetega в.. a pri povr.itku od 5. do vštetega 10. septembra v vseh vlakih razen v luksuznih. Ta ugodnost velja za odrasle in za pomladek JS.
Vsak udeleženec, ki hoče biti deležen te usodnosti, mora imeti člansko legitimacijo, na podlagi katere kupi na odliodni postaji polovično vozno karto, a polog tega še specialno železniško legitimacijo, obrazee 14.. ki se dobi na vsaki železniški postaji. Tako vozno karto kakor železniško legitimacijo mora pri prihodu v Ljubljano obdržati in se javiti v kongresni informacijski pisarni, kjer prejme, kakor je bilo že objavljeno, posebno kongresno knjižico. Pred povratkom mora vsak član predložiti potniški blagajni na postaji v Ljubljani železniško legitimacijo v žigosanje, ker brez žiga postaje Ljubljane ne bo veljal brezplačen povratek na osnovi vozne karte, ki je veljala za prihod v Ljubljano. Oblastni odbor je vsem podružnicam JS. v dravski banovini že razposlal posebno okrožnico s podrobnimi navodili. Zato naj se vsak obrne za pojasnila na najbližji odbor ali poverjeništvo JS!
Doslej izdana nasprotna navodila ne veljajo!
Manifestacije 6. septembra ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra 11, v Ljubljani bodo, kakor je sodili ;>o vseh pripravah, največje, kar jih je doslej Ljubljana videla. Zato naj nihče ne zamudi prilike- da ob tako ugodnih pogojih ne bi prisostvoval tem svečanostim!
Jadran Vas kliče, da s svoio navzočnostjo na kongresu dokažete, da ni Jugoslavije brez Jadrana'
.2«.
v Jakilovi tvornic!
Karlovac, I. septembra V Jakilovi tvornici traja že nekaj časa mezdno gibanje. Delavci so pa večini zadržujejo pred tvornico, kjer so si postavki celo šotor za prenočevanje. Včeraj se je med zastopniki delavstva in tvomice vršil razgovor pred mestnim svetovnikom, g. Kre serjem. Podjetje je zastopal solastnik g. Josip Jakil, ki je v njegovem imenu izjav1!, da zahteva predvsem, naj delavstvo opusti stražo pred vhodom v tvornico. L prava da je pripravljena pod sedanjimi pogoji sprejeti nazaj v službo delavce čevljarskega oddelka, medtem ko onih iz usnjarske -stroke ne mara zaradi tega. ker so zapustili delo, ne da bi poprej stavili sploh kakšne zahteve. Razgovor je bil odgoden na 2. septembra, ker zastopniki delavstva niso imeli pooblastila, da sklenejo končni dogovor na osnovi dosedanjih mezd.
Objave
Tenorist Ado Darian v Ljnbljani. Precej časa je že poteklo, ko nas je zapustil simpatični pevec, ki smo ga spoznali na opernem odru našega gledališča. Šel je na Dunaj, da izpopolni pevske študije. — In kakor se je že marsikateremu dobremu pevcu zgodilo, so tudi njega angažirali v tujini. Posvečal pa se je zmerom lx>lj opereti. Fino šolan glas. izvrstna odrska pojava in igralska prožnost sta mu ta korak tako rekoč narekovali. In danes je g. Ado Darian eden najpriljubljenejših tenorjev Avstrije in Nemčije. Prav kmalu ga bomo spet slišali v Ljubljani. Zapel nam bo nekaj zbranih pesmi na pozdravnem večeru, ki ga priredi G. septembra ob 20. mestna občina na čast delegatom kongresa Jadranske straže.
(Mi priliki kongresa Jadranske straže priredi mestni župan v dvorani Kazine pozdrav ni večer, ki bo po svojem programu zelo pester. Poleg orkestra naše vojaške godba nastopi naš odlični Slovenski vokalni kvintet s solističnimi točkami baritonista Toneta Petroveiča. Sodelovanje je obljubil tudi naš sloviti operni pevec Ado Darian. Ob tej priliki bo v vseh prostorih Kazine — v primeru lepega vremena na vrtu _ družabni večer.
Ljubljanska drama uprizori v dneh kongresa Jadranske straže na letnem gledališču v Tivoliju veličastno klasično tragedijo -Kralj Kdipr. Prevod modernega Hoffmans-thalovega besedila je priredil za slovanski oder pesnik Fran Albrecht, in bo to premiera v pravem polnem pomenu besede. Vodstvo igre je v rokah profesorja Šesta, ki uporablja to pot množico sodelujočih, brez katerih je uprizoritev dela nemogoča. Predstave bodo v četrtek б. in nedeljo S. septembra, obakrat zvečer ob pol 19. V primeru slabega vremena bodo predstave v drami vselej ob 20.
Sodelujoči pri predstavi »Kralja Edipa< bodo imeli vajo drevi ob 10. v drami Udeleži« vseh priglašenih je obvezna radi na-daljnih odredb glede kostumov in razmestitve na letnem gledališču. Vsi oni, ki se ne javijo v ponedeljek, bodo črtani iz seznama.
Sprejem učencev in učenk v /. razredu učiteljske šole v Ljubljani. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 29. avgusta letos se dovoljuje sprejem učencev in učenk v prvi razred učiteljske šole v vseh banovinah. V Ljubljani bo sprejetih 25 dijakov in 10 učenk, ki so končali nižji tečaj srednjih šol z odličnim in ali s prav do-brim uspehom. Če bo premalo učencev, odmo-sno učenk, se bodo sprejeli tudi učenci (ke), ki so končali z dobrim uspehom nižji tečaj srednjih šol. Pravico za vpis imajo tudi učenci, ki štejejo nad 17 let, pod pogojem, da so opravili nižji tečajni izpit za srednje šole z odličnim uspehom. Pripominjamo, da imajo učenci pravico izbrati kot tuj jezik francoščino ali nemščino. Doslej se je v dravski banovini iz neznanih vzrokov poučevala samo nemščina kot tuj jezik, medtem ko se je poučevala v drugih učiteljskih šolah v Jugoslaviji poleg nemščine tudi francoščina, v večini pa samo francoščina, kar je razumljivo, ker začenjajo v gimnaziji s francoščino prej kakor z nemščino. Da so navedbe glede učenja francoščine v drugih učiteljskih šolah Jugoslavije resnične glej izvestja učiteljskih šol za šolsko leto 1934-35. Pro'nje za sprejem v I. razred se bodo sprejemale do 3. septembra.
Ilirija najboljši plavalni klub v državi
Ilirija si je osvojila seniorsko plavalno prvenstvo s 155 točkami pred Jugom, ki je postal seniorski državni
prvak v waterpolu
Dubrovnik, 1. septembra.
Včeraj po ее v Dubrovniku pričela tekmovanja za plavalno prvenstvo države. Udeležba klubov ni bila ravno največja (glej naš članek na 4. strani), vendar pa so ее dc^e^li prav odlični rezultati ter so se »oborili< nekateri državni rekordi.
Predtekmovanja
V predtekmovanjih na 200 ni prsno je eiartailo 9 tekmovalcev v treh skupinah. Izmed vs^oh je dosegel najboljši čas Iliri ja n Cerer 2:58.8, kar je boljše od dosedanjega državnega rekorda.
I^edtekmo vanje 100 m prosto je odpadlo, ker se niso javili vsi tekmovalci.
Na 400 m prosto je siartalo 10 tekmovalcev v štirih skiup i nah. Odličen čas in nov jugoslovanski rekord je dosegel Jugovec Luka €i ga novic 5:10.3. Prav d obe-г čas imata tudi Ilirijema Fux 5:24.7 in Cerer 5:30. Jadran (Ercegnovi) : Ilirija 4:3 (2:2)
Moštvi sta bili precej izenačeni in se ie rezultat med iigro veökrat izravnal. Šele proti koncu se je Jadranu posrečilo žabi;!! zmorgonosni gol. Precej krivde na рога-ш T';ri.i> ima tudi dubrov-niški eodnik g. Ra-kotič.
Finalna tekmovanja
Danes doiD 'ldne эд se prijela finalna teik-movamja. ki so bila zelo napeta i.n katerim je sledila tisočglava množica z velikim zanimanjem.
1500 m prosfo: 1. Fux (I) 22:47.4. 2. Mi-halek (I) 23:13.1. 3. Napolič (J) 24:05.1.
Točke: Ilirija 21, Jug 5.
100 m prosto dame: 1. Bradač (I) 7:37. Bre-z komikurencp.
Tnfke: Ilirija 34. Jug 5.
200 m prsno, gospodje: 1. Cerer (1)3:00.9, 2. LaškarLn (VbraWi. Zagreb) 3:04, 3. F^r-oek (Busk) 3:07, 4. Roetohar (Maraton, Maribor) 3:08, 5. Hribar (I) 3:08.4, 6. Orlic (J) 3:14.8.
Točke: Ilirija 49. Maraton, Zagreb 8, Jug 6. Bnsk б. Maraton. Maribor 3.
100 rn hrbtno, dame: 1. Wimmer (Viktorija) 1:29.8 boljše od rekorda, 2. Bradač <I) 1:34.8. 3. Bantuilovič (J) 1:36.
Točke: Ilirija 57, Viktorija 13. Jug 11, Maraton, Zagreb 8, Busk б, Maraton. Maribor 3.
Ciganovič contra Wilfan
100 m prosto, gospodje: Ogorčena borba med Ciganovičem in Wilfanom, pri kateri je Wilfan podlegel. 1. Ciganovič (J) 1:00.4, boliše od rekorda, 2. Wilfan (I) 1:03. 3. Palčok (J) 1:04.4, 4. Cerer (I) 1:05, 5. Zieh erl (I) 1:06.2, 6. Pende (J) 1:05.9.
Točko: Ilirija 70. Jng 30, Viktorija 13,
Maraton. Zagreb 8, Busk 5, Maraton, Maribor 3.
Štafeta 3X100 m mešano: 1. Jug I (Orlic, Cigamovič, 1'alčok) 3:39.2, boljše od rekorda, 2. Ilirija I (Cerer, Wilfan, Sernec) 3:41, 3. Jug II 3:55.2, 4. Ilirija И, 5. Jadran, Eree trnovi.
Točke: Ilirija 92, Jug 66, Viktorija 13 itd.
Jug : Jadran (Ercegnovi) 9:0 (6:0).
Jugovoi so bili veliki favoriti ter so bili stalno v premoči. Njihova visoka zmaga je zaslužena. Sodi] je g. Kramaršič iz Ljubljane.
Popoltline so se tekmovanja nadaljevala.
400 ni prosto, gospodje: 1. Storker (Viktorija) 5:24.4, boljše od rekorda, 2. Fux (1) 5:26.4. 3. Napolič (J) 5:34.S, 4. Sernec (I) 5:42.8.
Tofke: Ilirija 103, Jug 71, Viktorija 26 itd.
100 m prosto, dame: 1. Bradač (I) 1:22, 2. BartiUlkvvič (J) 1:25.4.
Točke: Ilirija 116. Jug 79. itd.
Wilfan contra Ciganovič
100 m hrbtno, gosnoOgorčena borba zis revanž med WiP-nom in Cisanovičem. Tonot je zmagal Wilfan. 1. Wilfan d) 1:11.4. bobse od rekorda, 2. Ciganovič (J) 1:13.8. bol 'še od rekorda. 3. Grčič (Butik) 1:17.5. 4. BMovučič (J) 1:23.
Točke: Ilirija 129. Jug 90, Viktorij 26. Busk 10 itd.
200 m prsno, dame: Edina tekmovalka Wimimerjeva (Viktori je nreplavala progo v času 3:22. kar je boljše od rekorda..
Točke г* Viktorijo so se s tem povečale od 26 na 39.
Štafeta 4X200 m pro=fo: Lepa zmaga Ilirije. ki je r^ava'la nod 10 sek. bolite od rekorda 1. Tlirija I (Mihalek. Fnx. Cerer. W:l-fan) 9:56.8. 2. Jus I 10:11.2, 3. Jug II 10:41. Druga sWeta Priie je bila d^kvpPficirana.
Ju? : Ilirija Ю : 0 (5:0)
V tej zaikiliuoni točki tekmrvan'a so se Jugovci vsaj nekoliko revanžirap IlinVanom za i7Grubljer>o prvo mesto v plavanju. Jug ie bil v veliki premoči ter je igral z Ilirijo, kaikor je hotel.
Končno е'ал'р v senio^skem plavnnin
Biri ia 155. Ju? 116. Viktor' ;я 39. Busk 10. Maraton. Zagreb 8. Jadran, Ercegnovi 4, Maraton, Maribtv 3.
Po Šeričevi tabeli
Po 7ПЯЛ i Ser^evi	imata Tl?iri i я in
Jug enaiko število took. K»r pa ima Iliriia tri prva mesta, v juniorskih in peniorakih skrlkih in seniorskem rv^va-nm. Jug pa samo v iuniсгниет in Pemomkem warfernolu, je Tlirija najboljši plavalni klub v državi.
V korist LNP
V prijateljski tekmi je Primorje zasluženo zmagalo nad
Ilirijo s 4 :1
Podsavez je določil na igrišču Primorja ш cej nesiguren.
svojo ljubljansko tekmo, ki jo je imel na dolgu še izza spomladi. Zaradi pomanjkanja terminov je zašla tja do začetka jesenske s-ezone.
Kakor povsod drugod, sta tudi v Ljubljani igrala lokalna rivala. Nastopila sta tako :
Primorje : Ilirija 4:1 (3:1)
Primorje:
Logar,
Jug — Hassl Kukanja — Slamič — Pišek II. Janežič - Pupo - Pepček - Vrhovnik - Uršič. Ilirija :
Herman Unterreiter — Berglez Lah II. — Sočan — Bogme Ice — Lah I. — Pikič — Slapar — Doberlet.
Tekma je bila, kakor se je pričakovalo, napeta in vsaj v prvem polčasu tudi »port-no zanimiva. Kljub zelo lepi nedelji in čeprav ni šlo za to'ke. se je zbralo na igrišču okoli 8C0 ljudi, ki so živo zasledovali potek igre tja do konca. Bilo je tudi na zunaj vedno isto razpoloženje, ko se srečata mnogoletna rivala na zelenem polju.
Cmo-beli so tekmo sigurno odločili v svojo korist. Po poteku igre in po pol.azanem znanju je rezultat še prešibko izražen. Moštvu je bilo videti, da se po doseženi razliki treh golov ni hotelo več naprezati, poedinci so se spuščali v nekoristne kombinacije in bre7nlodna igračkanja, s katerimi so v poliu ohranili premoč, do uspeha jih pa ta taktika ni privedla.
V prvem polčasu je bila borb* popolnoma v starem stdu: zagrizena, trda, izredno požrtvovalna. Moči obeh moštev so bile kolikor toliko izravnane1; igralci so bili vsa i sveži, /te v tem delu igre so črno-beH predvedli igro. ki bi v drugih okolnostih dala naslvtiti težak nai-mrotnikov poraz.
Primerjani so zWi izne^adili v napadu. •Napadalne poteze, ki jih je izvajala peto-rica r>od «prstnim vodstvom nenavadno raz položenega Pe-nčka. so bile odločne, premišljeno 7«гя5"пе in t^>?no izvajane, nasprotna obramba ie bila stalno pod močnim pritiskom in je morala trikrat kapitulirati. In pri vsem tem ie Herm^ri v gobi preprečil v prav lepem stilu nekaj že ob-ir-m;h stvari.
Dobro igro ie dala tudi srednja rrsta črno-belih. Vzdržala ie temno igre do konca in v drugi nolovici ife d^rninirala na polju. Le začetkoma ie bita bolj defenzivna. kar ie novezmost 'n VontaVf 7 na.n^dom ponovno raztrgalo. V obrambi je bil 00-vsem na mestu Jng, Hassl ie imel tokrat precej šibek dan. Logar sic^r ni imel mnogo posla, proti solncu pa je bil parkrat pre-
Belo-zeleni so prinesli na polje svojo borbenost, ki jc tudi sredi krize, v kateri se odi vidno nahajajo, ne morejo zatajiti v borbi s črno-belimi. Moštvu se pozna, da nima na razpolago igrišča in da zadnji čas malo igra. V vseh delih je bilo opaziti občutne vrzeli, pravzaprav bi bilo težko reči, kateri igralec je bil dorasel nalogi. Zelo slabo je igrala srednja vrsta, v kateri je bil še najboljši novinec Lah II. Vsekakor je bil Sočan, ki je igral samo prvi polčas, boljši srednji krilec od Unterreiterja, ki je pozneje zasedel to mesto. Obramba, se je držala, kolikor je mogla, v njej je bil najtrdnejša opora Herman v golu, ki se gotovo ni dolgočasil, ko je sprejemal eno težko žogo za drugo. Napad je igral v običaini sestavi, bil pa je v svojih akcijah zelo neploden. V vsem mu je uspelo kvečjemu pol tucata kombinacij, in ге te je nasprotnikova obramba brez velikih težav zatrla. Sredi prvega polčasa si je sicer izdelal dve prav zreli šansi, toda z nekaj smole je tudi te zapravil.
Začetek je za črne-bele mnogo obetajoč. Igrajo nroti solncu, pa jih to ne moti, da se ne bi usidrali v nasnrotnikovo polovico. V 8. min. se Vrhovnik prerije skozi obrambni zid in iz neposredne bližine markira prvi z^oditek. /Če par minut po tem dogodku odbije Hassl Žogo do Pepčkn, ta še malo potegne in iz precejšnje razdalje rdasira krasen strel neubranljivo v mrežo, Pr. vodi 2 : 0.
Nato se igra, ki je bila doslej zelo živa, nekoliko vnese, v odprti igri napadajo tudi Ilirijani, toda njihove napadalne akcije so brez prave moči. V 20. min. je črno-beli napad v kazenskem prostoru. Pupo se na kornerjevi črti bori za žogo in je ne da. Posreči se mu prenos in Vrhovnik s črte potisne z glavo noter, stanje je 3 : 0 za Pr. V 23. min. bije Lab II. prost strel prav lepo pred gol. pred Logarjem se stvori gnječa in nekdo porine z glavo mimo Logarja, tako da se rezultat zniža na 3 : 1. Ta dogodek ponovno razgiblje igro, ki postane temneramentna kot v začetku, belo-zeleni se zavejo, krepko pritisnejo in v 28. min ima Looar polne roke posla: snrva lepo od-biie Labovo bombo, toda ta dobi žono na nogo in le po sreči ji je Lo«ar кос' par minut traja iliriianski pritisk, v 32. min onali Lah os*ro bombo iz či«fe poz'ciie. na se žo^a odbije od ■"•r>dbr>ia. Nfto pre;deio črno-beli v nanad. Ponček 7-->b;ie v 40. min 1f~> -<ol, pa «a sodn't- zaradi Vrhovnikovega ofside ne prizna. T:k pred koncem ;m-iio črno-beli še eno izredno priliko, ali Pepčko-va bomba gre tik preko.
Drugi polčas začne zopet v znamenju premoči črno-belih. Pupo pošlje v 4. min. Janežiča koristno naprej, njegovem strelu
Herman ni kos in rezultat je s 4 : 1 postavljen. Iliri jani ponovno pregrupirajo svoje moštvo, toda vsaka nova kombinacija je hujša od prejšnje. Igra je žc zdavnaj zgubila svoj prvenstveni značaj, zgubila pa je tudi dotedanjo fairnesso: fouli. tudi grdi, se čedalje bolj ponavljajo. Igra se razbije v neštevilo dvobojev med poedinci in se v tem načinu borbe izživlja. Sodil je g. Lukcžič
H. razred — Hermes 3 :2 (2 :1) V predtekmi so po boljši igri zastopniki drugega razreda zasluženo premagali šiškar-je. Sodil je g. Jordan.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA:
Juniorske prvenstvene tekme: Korotan : Mladika 3 : 2 (2 : 1), Primorje : Slavi ja 4 : 0 (0 : 0). Hermes : Reka 2 : 0 (0 : 0). Jadran proti Iliriji zaradi predsednikove smrti ni nastopil. Celje: VII. športni dan SK Olimpa. Rezultati nogometnih tekem: II. mladina
Jugoslavije : II. mladina Olimpa 4 : 1, I.
mladina Olimpa : I. mladina Jugoslavije 1 : 0, Šoštanj : rezerva Olimpa 6 : 0 (4 : 0), Primorje komb. : Oiimp I. 3 : 1 (0 : 0). V moštvu Primorja so igrali 4 igralci H-ginega moštva, in sicer Starec, Bertoncclj, Boncelj in Zemljič. ZA GRUB :
Gradjanski : Bask 2 : 1 (1 : 0). K RAG l'JE VAG :
BSK : Radnički 3:1. Prva tekina zä vstop v ligo. PRAGA :
Prvenstvo: Sparta : DFG 3 : 0, Bratislava : Pizen 4 : 0, Plzen : Slavija 2 : 0, Klad-no : Teplitzer 1 : 3, Nahod : Židenice 4 : 4, Kolin : Saaz 1:1. BUDIMPEŠTA :
Ujpešt : FTC 3 : 2, Budafok : 111. okraj 1 : 1, Salgotarjan : Soroksar 4 : 3, Törekves : Bocskav 3 : 2, Szegcd : Ofner XI. 1 : 0. DUNAJ :
Vienna : Wacker 2:1, Rapid : Hakoah 1 : 0, Admira : Libertas 4 : 0, Austria : Favoritner АС 2 : 2, Sportklub : FAC 2 : 0, FC Wien : WAC 2:1. RIM :
Roma : Jugoslavija 2:0 (2:0).

Vidmu smo tretji
Na lahkoatletskem tromatehu je zmagala Avstrija pred
Italijo in Jugoslavijo
Videm, 1. septembra
Danes se j j vršil bahkoatletski tro-mateh med Avstrijo, Italijo in .Jugoslavijo, ki je dal naslednje rezultate; • 110 m z zaprekami: 1. Ivanovič (J) lö, 2. Leitner (A) za prsa. Banščag je bil peti.
Skok ob palici: Jugoeloven Bakov je s 3.60 postavil nov jugoslovenski rekord, pa je bil kljub temu samo četrti. Prvo in drugo mesto sta si delila Avstrijca Huber in Prokscli s 3.91, kar pomeni nov avstrijski rekord.
Met krogle: Prvi je bil Avstrijec Coufal z novim avstrijskim rekordom 14.91. 2. Kovacevič (J) 14.66. 3. dr. Na rane ič (J) 14.13. 4. italijanski rekorder Bononcini 13.84.
400 m: 1. Rinner (A) 50, .Tugosloven Nikhazi je bil četrti 51.8, Banščag pa šesti 52.5.
1500 m: 1. Mastroieni (I) 4:08. 2. Jugosloven Goršek je bil peti 4 : 13, Czurda pa šesti 4:21.8.
Skok v višino: 1. in 2. Tomasi in Bo-rroni 185, Jugosloven Mikic deli z enim Avstrijcem tretje in četrto mesto 180, Möhr pa z drugim Avstrijcem s 175 peto in šesto mesto.
Met diska: 1. VTotapek (A) 45.45, 2.
Janausch (A) 44.50, 3. dr. Naraneič (J) 42.65, Klent je bil s 40.42 peti.
100 m: Iznenadil je Italijan Rossi, ki je s slabim časom 11 sek. zasedel prvo mesto. Bolni Bauer je tekel 11.1, 3- Jugosloven Mazzi 11.1.
5000 m: Na slabem tekališču je bil prvi Italijan Belti 15.42. Bručan je bil s 16.06 tretji. Krevs s 16.17 šesti. Av-striici so v tej točki docela odpovedali.
Olimpijska štafeta: 1. Avstrija 3:34.4 2. Italija 3 : 40.1. 3- Jugoslavija 3 :41.
Končno stanje
Avstrija 98, Italija 89, Jugoslavija 75.
Občinska uprava v Vidmu je priredila davi v starinski palači Časa Con-stanza zakueko na čast jugoslovenski m. avstrijskim in italijanskim lah-koatletom, zvečer po tekmi pa je bila skupna večerja v hoteSu Italia. Pri večerji je bilo spregovorjenih več, zdra-vic in so zastopniki italijanske lahko-atletske federacije izrazili priznanje za sijajni športni in družabni nastop Jugoslovenov ter poudarili, da so napravili, ob svojem prvem srečanju z Italijani najlepši vtis. Italijanska federacija je poklonila jugoslovenski ekipi poseben pokal.
II. mednarodna gorska motociklistična dirka na Pohorju
Maribor 1. 6eptembra
Danes popoldne se je vršila na znani pohorski progi богпје Hoče - Reka -Po horski dom II. mednarodna motociklistič na dirka> ki jo je priredil Motoklub Pohorje iz Maribora. Dirkalna proga je bila dolga б km. Na 6tartu so se pojavili najboljši dirkači dravske banovine, med njimi tudi ekipa Motoklu.ba Ilirije iz Ljubljane. Dirka ее je vršila pod častnim predsedstvom župana dr. Lipolda, ki ga je zastopal magistratni ravnatelj g. Ro-došek. navzoč bil tudi ereski načelnik g. Milan Makar.
Rezultati so naslednji:
Turni motorji nad 250 ccm: 1. Stane Seunig (Hermes, Ljubljana) na Harley Davidson 750 ccm v 5:33. 2. Ivan Toma-žič (Pohorje) na Avto Union 500 ccm v 5:3-4. Izven konkurence je prevozil Hin-ko Cerič ia Indianu 7Ö0 ccm v 5:15.
Športni motorji do 200 ccm: 1. Vres-nik Alfonz (Pohorje) na Puch 250 ccm v 6:0S. Izven konkurence je bil prvi inž. Lötz na Puch 250 ccm v 5:15.
Motorji do 350 ccm: 1. Inž. Lötz na Pueh 250 ccm v 5 minutah. Najboljši čas dneva. 2. Ivan Žgur (Pohorje) na Puch 250 ccm v 5:12, 3. .Tule Lapajne (Ilirija. Krati j) na AJS 350 ccm v 6:18. Pri tej dirki se je ponesrečil znani av strijski dirkač Hubmann iz iGradca, ki je kakih 300 m od starta zavozil v drevo in oblfžal s precejšnjimi poškodbami hrbtenice. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Motorji nad 500 ccm s prikolico: 1. Zinnbauer (Motoklub. Maribor) na -Indianu 650 v 6:18. 2. Matija Višer (Pohorje) na AJS 500 com v 7:03.
Motorji do 50 ecin: 1. Ivan Zgur (Pohorje) na Velocet. 350 ccm v 5:16 2. S. Cerič (Molo-klub. Maribor) na Matzeles 500 ccm v 5:10. 3. Seunig Stane na Harley Davidson 750 ccm v 5:22, 4. Ivan Tomažič (Pohorje) v 5:44. Štirje tekmovalci, med njimi Hinko Cerič, so med vožnjo izstopili.
V Maribor je prišel tudi Šiška, ki pa zaradi defekta na motorju ni startal. V gostilni Loebe v Reki je bila po dirki razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Pri tej priliki je predsednik Motokluba Pohorje g. Črepinko pozdravil navzoče predstavnike in se tudi vsem zahvalil za sodelovanje ter udeležbo. II. pohorska dirka je potekla z izjemo zgoraj omenjene nesreče v najlepšem redu.
Kolesarska dirka skozi Rumunijo
Bukarešta. 1. septembra. AA. fceeta etapa je vodila od Orad? do Kluja in je bila dclga 151 km. Dirkači Tudoze (Ru-munija), Grgae (Jugoslavija). Kirkoz (Turčija). Lipinski (Poljska). Dinu Stefan (Rumunija), Faninger (Jugoslavija). Mormoeea (Rumunija). in Abulnar (Jugoslavija), во prispeli na cilj v skupini s časom 5.24.36.
Splošna kvalifikacija poedincev: Grgac (Jugoslavija) 32,32.24, Mormooea (Rumunija) 32.50.15, Tudoze (Rumunija) 32.58.
Davidovič (Jugoslavija) 32.59.45. Danijel (Poljeka) 33.01.36. F4aninee4r {Jugoslavija), Abulnar (Jugoslavija) itd.
(Jugoslavija), Abulnar (Juooelavija) itd.
Splošna kvalifikacija po narodih: 1. Jugoslavija, 2. Rumunijat 3. Pol>skaf 4.
Turčija.
Tenis Italija : Jugoslavija 2 :1
Zagreb. 1. septembra. Danes popoldne se je nadaljevala včeraj prekinjena igra med Paliuierijem in Palado. Palmieri je dobil četrti set в 6 : 4 ter в tem drugo točko za Italijo.
V double igri pa je zmagala naša dvojica Kukuljevič - Schäfer nod najboljšim italijanskimi parom Quintavalle - Taroni s 6 :4, 4 : 6, 2 : 6, 7 : 5, 6 :0.
Sianje je torej 2 : 1 za Italijo. Jutri se boela odigrali ostaJi Single igri.
Ni dovoljeno piti iz žleba
Žirovnica, 28. avgusta
Odkar stoji na Zelenici planinska koča, ki jc prav dobro oskrbovana, prihaja mio^o turistov z Zelenice po dolini Završnice v Žirovnico. Pot jih vodi mimo lovske koče zakupnika lova smokuške krajevne občine. Iz Završnice je po primitivnih žlebih, zhi tih iz dveh desk, napeljana h koči vo= da, ki sc steka v prav tako primitivno korito, iz katerega se spet cxlteka.
Turisti hodijo tu mimo navadno ob vročih cpoldanskih urah in povsem na« ravno je, da je po dveurni hoji marši« kateri izmed njih žejen in si hoče tu ugasiti žejo. Toda .gorje mu. ako ga pri tem zaloti lovski čuvaj. Nahruli ga surovo, češ da ni dovoljeno piti vode, tekoče iz žleba, še manj pa si umiti roke v koritu, iz katerega pije živina, — tej seveda sc tega ne more prepove* dati — ki jo tudi gonijo mimo. Na po* hlevno pripombo turistov, da pitna vo da v Jugoslavi ji ni monopol posamezni« kov, mož zarobanti, da je uporabo stu« denca po turistih prepovedal njegov gospodar, ki je napeljal vodo iz Zavr« šnice h koči za sebe, ne pa. da bi jo pili turisti. Ne vemo. v koliko ie to čuvajevo sklicanje na gospodarja upravičeno, eno pa je čisto gotovo, da nikjer na svetu ni ob javnih potih za« hranjeno, da bi potniki ne smeli piti vode iz potoka, ki je javna last.
Gospod zakupnik smekuškega lov« skega revirja bo torej storil dohro, čc v tem pogledu pouči svojega uslužhcn« ca, predvsem pa mu zabiči, da se tudi nasproti turistom vede tako. kakor se spodobi civiliziranemu človeku. Poseb« no pa mu naj dopove, da nikakor nc služi ugledu gospodarja, ako skuša nc« rodni uslužbenec v naprej preprečiti vsako pritožbo proti svojemu neume« stnemu postupanju s tem, da sc sklicu« je na visoke gospodarjeve zveze, ki vnaprej zagotavljajo neuspeh vsake morebitne pritožbe.
Izpiti za savezne hazenske sodnike.
Sodniški kandidati se ponovno opozarjajo na razpis eodoiiških izpitov^ objavljen dne 29. t.m. Prijavnice in izjave se dobijo pri blagajni kavarne Evropa. Prijavam, katere se oddajajo pri blagajni kavarne Evropa, pa morajo biti v 6mislu obč. prav. ZHS priložene prijavnine, ki zuašajo po odobrenem znižanju savezne uprave Din 50. Brez priložene prijavnine se prijave ne bodo vpoštevale. V prime-ruf a do torka opoldne ne bo prijavt se izpiti ne bodo izvedli.
Siužbene objave ljubljanskega hazenske. ga podsaveza. (Seja u. o. dne 27. VIII.) Naknadno se odobri prijateljska hazen-eka tekma Ilirija: Jadran, odigrana 25. VIII. Odobri ее gostovanje Pirš Jože (Ilirija) v družini Jadrana 25 .avgusta. Sklene se prositi ,SŽS za preložitev drž. lah-koatJet. prvenstva poedink na 2S. in 29. •IX. Odobri se razpis hazenskih sodniških izpitov. Klubi, ki niso še poravnali letošnje članarine Din 100, naj uredijo to takoj najkasneje pa do torka opoldnes ker bodo sicer na zahtevo savezne uprave suspendirani. Jeseneko podsavezno pr. venstvo prične 6. IX. Vrstni red tekem v ljubljanskem okrožju je tale: 6. IX. Ilirija: Jadran, Korotan: Gorenje. 13. IX. Ilirija: Kcj-otan, Gorenje: Jadran. 20. IX. Gorenje: Ilirija, Jadran: Korotan. Tekme se igrajo v režiji prvoimenovanega kluba. Kakor doelej potujejo klubi k tekmam na lastne stroške-
Iz LNP (predsedstvo). Vsi funkcionar
se udeležijo pogreba našega tovariša Lojzeta Slanovea, ki bo danes ob 17.30 iz Lončarske steze 10 na pokopališče. Lahkoatlptska sekcija S.K. Ilirije poziva vse člane sekcije, da se polno&tevilno udeleže danee ob 16. izkred mrtvašnice bolnice pogreba pok. g. očeta naših odličnih članov prof. Draga in Milana Ste-pišnika.
SK Jadran. Vsemu članstvu sporočamo žalostno vest, da je preminul naš ljubljeni predsednik g. Lojze Slanovec. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti Lončarska steea 10. člani naj se korporativno udeleže pogreba. Zbirališče ob 17. pred Ljudskim domom.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Redni občni zbor sekcije bo danes ob 20. pri Levu. Za aktivno in podporno članstvo udeležba dolžnoet.
Kupuj domače blago!
Starodavna pravoslavna cerkvica odkopana
Prizren, 1. septembra V vasi Ljubiždi so odkopali te dni staro srbsko pravoslavno cerkvico sv. Arandje-la. Odkopala jo je Narodna odbrana iz iste vasi na podlagi nekih starih dokumentov, ki jih je bila našla. Cerkev je čisto majhna saj je dolga komaj pet in široka okoli štiri metre. Po izjavah poznavalcev tako majhne cenkvice nekdaj niso bile nenavadne, saj so tudi zdaj skoro vse cerkve v tean okolišu zelo majhne. Na razvalinah, ki gledajo iz zemlje nekoliko čez en meter, se poznajo freske, ki pa so seveda zelo obledele.
Zemljišče, na katerem s<toji stara cerkvica, je last nekega muslimana iz iste vasi. Kako je to zemljišče prišlo v muslimanske roke. ni jasno. Skoro gotovo je bilo i;ekoč lastnina pravoslavne cerkvene občine. V katerem stoletju je bila cerkvica zgrajena, še ni dognano.
Nastop dubrovniškega škofa proti goloti
Dubrovnik, L septembra 2e dalje časa vrši dubrovniš1:5 duhovni-štvo, na čelu mu sam dubrovniški škof dr. Carevič, veliko gonjo proti pregbbok m i!e-koltejem na rivierskih in kopaiiščn-h kostumih, ki pa ni dosegla še nobenega uspeha. Negativni uspeh ankete o tem vprašanju, ki se je vršila pred dnevi, seveda ni zadovoljil škofa in ostale duhovščine. Predvčerajšnjim je sam škof dr. Ca*-sv č osebno pred cerkvijo sv. Vlaha zabrjml vhod v cerkev nekim damam, ki so :nielc globoke dekolteje. Ker spočetka niso rnzume'e. zakaj je 3kof tako ogorčen, so kljub temu hotele v cerkev, a na energično zahtevo cerkvenega dostojanstven.ka so sc morale odstraniti.
Seveda je ta primer izzval najrazličnejše komentarje, vendar pa so mnogi izmed prisotnih soglašali z dr. Carevičem. češ da tisto, kar je dovoljeno na ulici, ne more biti dovoljeno tudi v cerkvi.
Celjan izvršil v Novem velik vlom
Novi, 1. septembra
Pred dnevi je neznanec ukradel neki češkoslovaški rodbini v panzionu v vili »Ne-venki« v Novem en brilija<ntni prstan, dvoje zlatih zapestnic in eno zlato zapestno uro v skupni vrednosti preko 10.000 Din. Na podlagi obsežne preiskave js poiicija aretirala domačega slhgo Maksa Hrena, ki je po rodu iz Celja. Aretirancc je tatvino takoj priznal, vendar pa ni hotel povedati, kam je plen skril. Na prošnjo lastnika vile je zagrebška policija poslala v Novi dva detektiva, ki naj bi izkušala najti ukradene predmete. Pri prvem zaslišavanju ie Hren natančno označil neki prostor na podstrešju vile, kjer naj bi bil dragocenosti skr i. A ko so jih tam ;skali. niso naš ; ničesar Pozneje je navedel še štiri kraje, kjer naj bi bil plen skrit. A tudi tu je bilo iskanje zaman.
Verjetno je. da je Hren v t*a sezone izvrši! še več tatvin in da zaradi tega noče izdati skrivališča, ker bi se najbrž izkazalo, da so številne tatvine v teku sezone v Novem njegovo delo.
Ponedeljek, 2. septembra 1935.
TEDEN DNI FILMA
„Maček v žaklju" z Magdo Schneiderjevo
V Ljubljano dobimo v kratkem prijetno filmsko glasbeno komedijo »Maček v žaklju«. Glavne vloge so v rokah Magde Schneiderjeve, Thea Lingena in W'olfa A!-bach-Rettvja. Vsebina je v glavnih obrisih naslednja:
»Tivi Dolin (Theo Lingen) živi v Pari/u veselo in brezskrbno. Ima samo dve skrbi-kako bi se otresel upnikov in kako bi potolažil svojo nevesto Sirzo, ki čaka :n čaka, da bi se Tivi z njo oženil, toda Tivi nima denarja. Nekega dne pokliče Ti vi ja njegova bogata teta, ki ima tisočkrat več denarja kakor on dolgov, naj pride k njej, ker ga nujno potrebuje. Tivi začne upati, da bo morda dobil od tete denar.
Toda gorje, teta mu ne da denarja. Tivi si ga mora zaslužiti. Pomagati mora namreč. c'a dobi za moža njegova sestrična Irena (Magda Schneiderjeva) njegovega prijatelja, vozača na dirkah Edmonda Ver-nona (Wolf Albach-Rettv). v katerega se je Irena zagledala. Največja neprilika pri tem na je, c'a Edmondu ni mnogo do ženski če si pa že katero vzame na weekend, mora biti vitka, p la vol asa mladenka z bencinom v krvi. Ire^a pa je črnolasa, neokusno oblečena, skratka: prava podeželska pomaranča.
Seveda Edmond ne mara ničesar čuti o Ireni. Tivi obupaje in ne ve. kaj bi napravil. No, pa si zna pomagati tudi Irena sama. Čez noč se izpremeni v elegantno plavolasko. =e prbliža F.dmondu in mu v kratkem času tako z.me'a glavo, da jo po-
vabi, naj potuje z njim.
Irena in Edmond se vozita z avtomobilom proti Monte Carlu in Edmond je vse bolj zaljubljen. Irena je nasproti njemu ljubezniva, toda reservirana. Edmond, ki je navajen na lahka osvajanja, ne ve, kako bi si priboril njeno ljubezen.
Monte Carlo. Tudi Tivi prispe tjakaj z letalom, ker mu je Irena brzojavila, da ga nujno potrebuje. Irena zvito izziva Edmon-dovo ljubosumnost, zabava se z drugimi moškimi in že doseže toliko, da ji začne Edmond vneto zatrjevati, kako iskreno jo ljubi.
Po mnogih zapletkih in vznemirljivih prizorih izjavi Edmond Ireni, da bi io vzel za ženo, a da se mora izpremeniti, ker si želi dobro in marljivo gospodinjo, ne pa ženo, s katero bi bilo treba zmerom govoriti le o motorjih in komnreso-jih. Irena si sama pri sebi poje zmagoslavje, a Edmond izjavi, da svojih navad ne bo opustil. S temi besedami ga zapusti.
Edmond' je toliko zagledan v Ireno, da zaklinja Tivija, naj mu pove, kam je odpotovala. Tivi povede prijatelja na dom svoie tete. Tam najde Edmond Ireno, kot pridno gospodinjsko pomočnico svoje matere. Seveda se vse tako zaključi, kakor je no volji gledalcev filma«.
Vsebina je torej takšna, da mora občinstvo, ki si želi bhke in prijetne zabave, izvrstno zabavati. Tudi glasbene točke Hansa Sommeria bodo spričo svoje melodioz-,nosti všeč. Pa še na to ne smemo pozabiti, da nam bo film pokazal prekrasne posnetke iz Monte Carla in lepe skoke v vodo \z višine 10 m.
Materinske skrbi ob začetku šolskega leta.
M nos i pedagogi, ki jim je zgodovine priznala odlična mesta med znanstveniki, pa tudi taki, ki še žive, so trdili, da mora biti šola kraj, kamor otroci prihajajo z veseljem, kjer se dviga njihova duševnost, k j.t se goji socialni nit, kjer se vzgajajo obroči za živeljcnje. Tudi drugi so tako mislili in nekateri še mislijo, da morata šola in dom delati vzajemno ln da moT'a biti šol-vnje v vsakem ožini omogočeno vsem malim državljanom. Res je, da svet te reformatorje po svoie priznava, posebno če so že mrtvi in ne morejo ničesar več pokvariti, v praksi pa dela drugače.
Za večino staršev in otrok je šola vir skrbi in težav. Posebno pa za mater. Ona ne nosi le večine materialnih bremen, ki jih nalaga šola, temveč spremlja tudi vsako otrokovo skrb in vse njegove majhne in velike nezgode. Koliko je mater, preprostih in neukih, ki presede večere in noči s svojimi otroki, ko se pripravljajo na izpite. Ker jim drugače ne morejo pomagali
pri učenju, pa jim s svojo navzočnostjo vlivajo poguma. Kako spremljajo materine misli in želje sina študenta v tujini, je najlepše pakazal Ivan Cankar na vzgledu svoje lastne matere. Koliko manj grenkih in bridkih ur bi imeli starši ln otroci, če bi imela šola bolj pred očmi, da z marsikatero prenagljenostjo v sodbi in obsodbi ne zadene samo otroka in mladostnika, ampak še mnogo bolj njegovo mater, za katero pomenja ta obsodba često hud moralen in materialen udarec. Skoro vsaka mati, ki ima otroke v šoli, najprej vzdiline: »Zdaj je pa spet šola tu! Tako me skrbi, kako bo letos z našim.« Razumljivo: skoro noben otrok ni za vse predmete enako nadarjen, v tem ali onem predmetu skoro gotovo vsak šepa, predmetov je pa toliko. Za slabše nadarjene že načrti osnovne šole preveč zahtevajo, kaj pa šele meščanska in srednja šola! Že samo učenje tujih jezikov je pravo breme za tiste, ki nimajo posebnega daru za jezike. Včasih smo se učili poleg materinščine le še kvečjemu dveh
¥
Dubrovnik, 30. avgusta.
Za tekmovalce — in tudi ostale — je posebej vredno ogleda in omembe jplavališče, zlobno imenovani »olimpijski stadion« v mestnem dubrovniškem pristanišču. Divni Dubrovnik ima na izbiro kopališč za vse vrste kopalcev, toda za plavalne tekme nima nobenega, Ivi bi se mogel količkaj primerjati z več vzornimi bazeni v Sloveniji. V najbolj mirnem kotu majhnega pristana pod zidovi starega grada sta na pilotih, cd-nesno sodih start in plavajoči obrat za osem prog. Voda je tam še kol'kor ■toliko mirna, zato pa tudi primerno cista in »duhteča«. Več ugodnih strani ima ta »stadion« za prireditelje, ki so na obeh pomolil cb pristanu na hitro roko postavili dve obsežni tribuni, okoli njih pa je še mnogo dobrih prostorov za stoječe gledalce. Za zastonjkarje na teh tekmah ne bo kruha, kajti na obalo vodijo cd vseh strani samo tesna vrata v mestnem cbzidju, kjer pač ne bo mogla uiti r!ti ir-'Ska, ko bedo začeli poslovati reditelji. SK Jug je kot organizator dobesedno preplavil vse mesto z živobarvnimi letaki, na katerih napoveduje velik plavalni dogodek s sodelovanjem osmih Mmbov in 141 plavačev. Toda ti letaki so bili tiskani že davno. Vnamja slika za tekme prirejenega mestnega pristanišča pa je v ostalem gotovo svojevrstna, kakršne ne more nuditi najbrže nobeno drugo mesto v državi. Žal pa vse to ne služi glavnemu namenu, da bi imeli vsi plavači — najmanj pa oni iz notranjosti — enake pogoje za nastop v boju za najvažnejši naslov v plavalnem športu.
Snoči je bilo kmalu vse mirno, kar po 24urnem potovanju ni bila niti posebna zasluga že tako strogega vodstva. Za davi je bil v »Jugovem« plava-lišč-u »Dančah« napovedan splošni trening, ki se ga je udeležila vsa ekipa v najboljšem razpoloženju. Hudomušni Miran sicer trdi, da imajo še vsi nekoliko železniških klopi v udih in se kar ne da »potegniti«, upa pa prav tako, da bo jutri vse »fit« in bodo še ponosni Dubrovčani gledali, kaj znamo v Ljubljani. Sicer pa se vse priprave — kolikor jih je — vršijo zelo tiho in so za zdaj prav za prav samo stotine letakov nemi glasniki nedeljskih dogodkov. V mestu mrgoli tujcev vseh vrst in peščica tujih plavačev — če je še tako strnjena — ne more biti senzacija.
Zato pa je dovolj živahno v in ckoli hote':a »Galeb«, kjer preživlja popoldanski odmor plavalna ekipa belo-zele-nih popolnoma zase. Vroče je precej, sonce žge neusmiljeno in zato je skoraj vsem najbolj dobrodošla — plava-čem pa sploh potrebna — hladna senca. Skrbni gazda Samardžič — njegov sin je waterpoliist Juga in torej dobro loči klub od kluba — je storil vse, da bi se Ljubljančani udobno počutili pod njegovo streho ali v njeni senci.V popoldanski pripeki jim je tam namestil ležalnih stolov, kjer so nato — s slabimi in dobrimi dovtipi preganjali zadnji dan pred bitko. Dobro se je obnesla šala, ki si jo je privoščil za vso ekipo velika nada jutrišnjega dne — na prazni kameri. Dolgo je nameščal posameznike v razne važne in manj važne poze, ko je
Kv* V- >*£

tujih jezikov. Zato smo pa to, česar smo ce učili, tudi obvladali ter z lahkoto sledili delom v tistem jeziku. Danes pa je vsega preveč, zato so le redki tisti, ki poleg materinščine res dobro obvladajo vsaj se en tuj jezik. Kako prav je imel осе, ki je na koncu šolskega leta pozival odločujoče obla-stvo, naj iz učnih načrtov izloči vse, kar^ je samo učenjakarski balist brez praktične vrednosti.
Spričo obsežne snovi in malega stevi a šolskih dni bi se moralo рас vse storiti, da se izloči tisto, kar bi oviralo dosego smotra pri večini učencev, ne samo pn najboljših Toda tudi za to je kaj slabo poskrbljeno'že na osnovnih, še slabše pa na srednjih šolah. Eden izmed najkvernejsih vplivov je pač pogosto izmenjavanje učnih moči mod šolskim letom Še odrasel človek bi se s težavo prilagodil neprestanemu menjavanju načina pouka, otroci so pa čisto zbegani m iztirjeni. Da pri takih razmerah uspehi ne morejo biti najboljši, je razumljive.
ln kdo pri tem največ trpi? Gotovo starši, posebno ti*ti, katerih otroci niso posebno nadarjeni. Saj morajo plačevati inštruktorje ali pa računati z dvoletnimi izdatki, da otrok dokonča en razred. Skoro tako kakor učiteljstvo se menjavajo tudi knjige. Nihče ne vpraša, ali starši zmorejo neprestane nove stroške ali ne. Prav tako je z drugimi potrebščinami, ki jih je treba celo zbirko za vsak predmet. Z nekoliko obzirnosti in dobre volje bi se ti izdatki zanesljivo lahko omejili. Res reče včasih učitelj: »Kdor more, naj kupk. A kako je za tiste, ki ne morejo. Postanejo nialodušni in se čutijo zapostavljene. A kako naj zmore vse te stroške, ki gredo samo za enega otroka v stotine dinarjev, delavec ali mali uradnik, ki ima, recimo, štiri šolo obiskujoče otroke? Če družba in država zahtevata od mater, da rode otroke, potem je tudi njuna dolžnost, da tem otrokom omogočita primerno izolrazbo kot sredstvo za poznejše samostojno preživljanje. Kako preprosta logika je to in kako daleč smo še od nje!
Se večjo skrb kakor dečki prizadevajo materam njihove hčerke. Klic, kam z dekleti, je čedal je glasnejši. Staroveška morala je dovoljevala staršem, da so novorojenčke ženskega spola takoj po rojstvu izpostavljali. Danes živimo v »stoletju otroka« in pravimo, da so otroci blagoslov božji, in sicer dečki in deklice. Mnogokje se tudi resnično knže prizadevanje za zaščito otroka, toda naša civilizacija se še ni povzpela tako daleč glede te zaščite, da ne bi materi pogled na njeno žensko dete prizadeval tihih skrbi ob misli n« njega bodočnost, ki je danes v nekem pogledu tako negotova kakor še nikoli. Komaj deklica cdrase osnovni šoli, že mora občutiti sama in z njo njena mati, da se ji merijo pravice z drugačnim merilom kakor dečkom, skrbno je treba izbirati nadaljnje izobraževalisče, da ne bo nekoč, ko bo šlo za poklic, stala pred zaprtimi vrati. O izberi poklica po nagnjenosti in darovi-tosti posebno za dekleta sploh ni mogoče govoriti. Ali ji niso zaprli celo poti v vzgojni poklic, ki je, kakor pravijo, njena najbolj prirodna poklicna domena. To se je zgodilo prav v času, ko so začeli ženskam pridigo-vati, naj si izbijajo v primeru, če se ne poroče, njim primerne ženske poklice.
Gotovo bi se marsikaj izboljšalo in tudi marsikatero bridko razočaranje nad šolo bi izostala, če bi se starši in šola združili k tesnejšemu sodelovanju v rasni volji, izbolj-
Flavalna ekipa Ilirije, ki se je borila za seniorsko prvenstvo v plavanja
bilo treba sprožiti, pa je izjavil popolnoma mirno: 1 :0 za nas! Lahko greste! Aparat je prazen ... Tako in slično so minile najbolj vroče ure, nato pa so se skoraj vsi še enkrat umaknili v objem premalo hladnega "Jadrana. (Temperatura morja je 24 stopinj).
Proti večeru se je pogled na udeležbo že nekoliko razbistril. S »Kraljem Aleksandrom«, na katerem je dohitel ekipo tudi predsednik SK Ilirije dr. Lapajne, je dopotovalo v Gruž tudi zastopstvo sušaške Viktorije, obstoječe iz — vsega — dveh aktivnih udeležencev, Stockerja in Wimmerjeve. Po prihodu teh dveh je zdaj dokončno, da bo I letošnje seniorsko prvenstvo pravzaprav j le dvoboj med Ilirijo in Jugom. Vsi ostali klubi — razen Jadrana — ki so po prijavah sodee res polnoštevilni, za najboljši placement ne pridejo v poštev. Na tekme so poslali svoje najboljše
—	seveda redke — posameznike, boj za primat pa prepustili drugim, ki jim plavalne sekcije ne uspevajo le s pomočjo enega ali dveh zvenečih imen in se razen tega niso ustrašili finančnih žrtev za izvedbo popolnega prvenstvenega sporeda. Jadran je vsa ta vprašanja z lahko kretnjo vrgel v koš in skrbi le še za to, da bi se temu prvenstvu ne priznala vrednost, kakor bi jo imelo, če bi sodelovali tudi njegovi pla.vači. Najbolj objektivno vzeto to n?so računi, ki bi bili umestni, preden niso klubi, ki se zavedajo svojih dolžnosti kot člani JPS, položili svojih računov v vodi! Za zeleno mizo pa bo o tem že tako še govora dovolj!
Zvečer je bila kratka seja predstavnikov prireditelja in Saveza., na kameri so bila rešena nekatera sološna vprašanja o verifikaciji plavačev (Ilirija je pri tej priliki dala prosto pot zagonetni pridobitvi Grčiča iz Beograda), nato pa je bi! določen vrstni red predtekmovanj
—	kolikor so potrebna — in sicer na 100 m prosto, 200 m prsno in 400 m prosto, kar je tudi — skupno za water-polo tekmo med Ilirijo in Jadranom iz Ercegnovega — celotni spored jutrišnjega popoldneva. Vse ostalo — še dve waterpolo tekmi in vsi finali — bodo v nedeljo. Kakor je vse pripravljeno na veliko, so vsi, ki se trudijo za čim lepši uspeh tega prvenstva, žal že danes prepričani, da bo treba čimprej in brezpogojno do prihodnje sezone izčrpati vsa sredstva, da se tudi tej snortni panogi, ki ima pri nas — ne samo ob morju, temveč tudi »v gorah« — odlične nogo je za razmah, ustvarijo zdravi temelji, kajti dosedanji so — če ne trhli — pa vsaj krepko omajani. Ilirija se po končanem prvenstvu pripravlja še na kratike prijateljske obeske v Ercegnovem, Rotorju, Korčuli in Splitu. Pogajanja še niso zaključena, toda vse kaže, da bodo vsaj deloma uspela.
L. S.
šati razmere, ki niso hude samo za starše in otroke, temveč trpi često pod njimi tudi učiteljstvo. Vemo, da že obstoji tako društvo _ šola in dom Treba mu je le močnejše opore, zlasti od staršev.
Iz akvaristove torbe
O algah in apnu v akvariju
Nič ni tako zoprno, kakor menjava vode v ribogojnici, kjer so se za redi le plavajoče, mikroskopske, vodo zeleneče alge. V začetku je voda svetlo zele-iKi, zatem se pojavljajo vedno temnejši odtenki, dokler ni na posledku temno zelena, v sepijo se prelivajoča. Taka voda je sicer zdrava, kajti alge razdvajajo ogljikov dvokis v njegove sestavine, torej v ogljik in kisik, ter je voda nasičena s prostim kisikom. Ljubitelj opazuje z mešanimi občutki ne-všečni pojav in ko vidi ribe samo še tedaj, ko so tik stekla, se navadno odloči za preureditev akvarija. Če cd pa naredi precejevalno napravo, iz katere potisnemo s pomočjo prezračevalne naprave precejeno vodo nazaj v akvarij, si olajša delo.
Po vzorcu si je inženjer Oberei-gner v Subotici sam napravil prece-jevalnik in ga preizkusil. Po njegovem zatrjevanju je zelen akvarij v teku 3 do 4 dni popolnoma očiščen, a voda bistra kakor demant. Tako napravo si bn omislil tudi g. nadsvetnik Bukovec, kjer si jo bodo zanimajoči se lahko ogledali. Obiskovalci vidijo pri njem tudi nekaj vzorno izdelanih akvarijev z votlino na dnu, ki služi za ogrevanje vode s svetiljko. To je važno zlasti za akvariste v Ljubljani, kjer je električna struja predraga. — Opozarjam zanimance tudi na rdeče mrene (Barbus conchonius), ki jih odda g. Bukovec. Pri meni pa dobe ljubitelji lepili rastlin kako vejico kabombe (Cabomba Carolin i a na), ki uspeva v barski zemlji odlično. Listi so nalik pahljači ali pa palmi, cvet je trolistnat, bel, z vijoličastimi odtenki. Rastlina domu je sicer v Teksasu, Severni Ka-rolini in preko istmusa tudi v Južni Ameriki. Krepka je in skromna in prenaša tudi nižjo temperaturo.
Zdaj par besedi o trdi vodi. Trda voda vsebuje apnenca in magneziju. So akvaristi, ki si žele druge mehkejše vode, »da bi ribicam bolj ugajala«. Voda iz vodovoda, ki jo vliješ v akvarij, je samo v početku trda, polagoma pa zgubi trdobo. ker se vrše razni kemični procesi ter se spojine z apnom razdvajajo v svoje sestavine. Apno je pa v akvariju celo neobhodno, ker zmanjšuje, spajajoč se s kisikom (O), prekomerne količine ogljikovega dvokisa (CO1), ki ga ribe izdihava jo in ki nastane tudi pri gnitju raznih odpadkov. To je zlasti jeseni in pozimi prepotrobno, ko rastline počivajo, ne absorbirajoč dovolj CO% ki dejstvu je na vse s škrgami dihajoče živalce kakor strup. Poleg tega je nekaterim rastlinam, vsekakor pa polžem, apno zelo potrebno. Vse trše rastline, kakor n. pr. rogatek (Cerat phvllum demersüm in submersum), pod vodnica (Najas major in minor) in nitele se v trdi vodi najbolje počutijo. Polži in školjke pa dobe trše lupine in rastejo pri sicer povoljnih pogojih tudi hitreje. Zaradi tega je treba izvleči vsaki drugi ali tretji mesec tretjino vode ter jo nadomestiti s trdo, seve temperirano Komur pa ni za to, da mu je voda 2 do 3 dni malo mlečna, si kupi kredo (ne
umetno) in jo zdrobi v možnarju^v prah, ali jo pa nastrga z nožem. Za petdesetlitersko ribogojnico zadostuje zvrhana žlica krednega prahu, ki ga vsujemo v akvarij po vsem dnu in ki se raztopi, nakar je v vodi spet dovolj apna. Kakor znano, vpliva apno tudi uničevalno na razne se razvijajoče alge in preprečuje tudi skisanjo vode pri onih. ki hranijo svoje ribice pretežno s suho brano (Wawil, pisei-din), katere odpadki ostanejo na dnu mod kamni in rastlinami.
Poleg uvodoma omenjenih mineralnih snovi jc v vodi še mnogo drugih. Tudi v mehko vodo, ki iz studencev odteka, jih prinaša prah, dež in pritoki tako, da imajo vode v prirodi vedno vse one snovi, ki jih potrebujejo rastline in razne živalce za svoj razvoj. Torej, kakršna jc voda v prirodi, taka naj bo tudi v akvariju.
Na smrt ©fesщ ena
papiga
Zadnja grSka revolucija je poznei- zahtevala še eno žrtev. V neki restavraciji v Atenah so d Iga leta imeli papigo, ki je zdaj pa zdaj zrklicala: > Živel Venizelos! Dol z njegovimi sovražniki!« Teh besedi se je bila naučila od gostov v časih, ko je Venizelos bil se veljaven mož na Grškem. Gaei so se seveda izipremenili, ni pa papiga pozabila, Jca.r je znala. Zdaj jo Venl-ze'os eden najbolj ob-ovraženih mož v deželi. Toda papiga je še naprej vzklikala: »Živel Venizel .s! Pred kratkim je v tisti restavraciji sedelo več vojakov. Iznena-da se je začul klic: »Živel Venizelos! Do*, z njegovimi sovražniki! Vojaki so smatrali za svojo dolžnost, da poiščejo draneia izzivalca. Ko jim je restavrater opraviče-vaje se poj-pismil vso reč. sr» prijeli ubogega ptiča in 2 a nesli na policijo. Tudi tam po bili ogorčeni. Hitro' so sestavili vojno sodišče. ki je obsodilo papigo na smrt. Sodba je bila takoj iav.rlena. Papigi so zavili vrat.
Ponedeljek 2. septembra
Ljubljana: 12: Naši Američanki! (Udo-vičeva in Lovšetova aa ploščah) — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, obvestila, spored. — 13.15: Baletna godba na ploščah. — 14: Vreme, borza. — IS: Radio orkester igra uverture. — 1S.4Ü: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos Borod,.nove opere »Knez Igor« iz Beograda. vrneš: čas, vreme, poročila, spored.
Beograd. 16.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Prenos Borodinove opere »Knez Igor« t,z Nar. gledališča. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.25: Koncert godbe na pihala. — 20.20: Skladbe za harfo. — 20.35: »Poletni karneval«. — 21.30: Češka glasba — 22.30: Plošče. — Varšava 20.15: Pevski koncert. — 21: Lahka godba — 22: Simfoničen konoert.
_ 23.05: Plesna muzika. — Dunaj 11.30:
Plošče. — 12.20: Zborovsko petje — 16.05: Koncertna akademija -— 17.30: Iz zvočnih filmov. — 20.10: Plošče — 21: Simfonični plesi. — 22.10: Orkestralen koncert. — Berlin 20.10: Orkestralen jn pevski koncert. — 20.40: Zvočna igra. — 23.20: Melodija za lahko noč. — München 20.10: Večer koračnic. -
MALI O
Enosob. stanovanje
oddam. Vila Krka. Šiška. Kosovo.	19724-31
Dvosob. stanovanje
eventuelno trisobno, lepo, komfortno, oddam boljši stranki brez otrok z novembrom. Postojnska nI. 2tt.	10001-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami o<Ma.m. Drn-štvena ulica ÄS. IMmat.
1Э7П8--М
Enosob. sta n ova n «e
takoj o<l<lam v Trnovem. Cesta na Loko št. 23.
19588-31
Enosob. stanovan:e
sončno, odil.im boljši, mirni stranki za oktober;tudi j>rej. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
19000-31
Profesor v
Mariboru
Čopova 21, sprejme dijake na popolno oskrbo in stanovanje: |>omoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1970Э-32
Dijaka
sprejmem k <lrugo5olcu -odličnjaku. Soba krasna. Cena nizka. Naslov v vseh iHjslovalnicah Jutra.
1	i<m«-32
5 sobno stj»"0vap:p
komfortno, v vili na Vrtati. upoilno oddam. Tobačna ulica št. 14.
106?e-31
Stanovanje
sobo in sobico * kuhinjo, oddam. VaJjavfera št. 10, pri Koleziji, Trnovo.
Stanovanja
Л vosob. sta no van ie
i5f<>m za oktober ali november (2 osebi). Ponudbe na opl. odd. Jutra ]>od »Mirno«.
39тав-3!а
V Cel ju
sproimo 2 dijaka (nižje-šolea) na stanovanje ш hrano bivša učiteljica ,1,na. Naslov v vs^h poslov;'. nicah Jutra.
39704-22
Dijak (in »a >
dobi 'sobo s posebnim vhodom. ako bi hotela deklici V. razreda pomagati pri domačih nalogah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
l9"»SG-32
1_2 diiaka
sprejmem v vso oskrbo na Mir jn. Naslov v vseh j>o-slovalnicah Jutra.
d'".ЧяСИм)
sprejmem v dobro oskrbo, s skrbnim nadzorstvom. Na željo pomoč pri učen in. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19507-33
Diiak5" «o
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove ogl. odd. Jutra.
У Celju
sprejmem 1 ali 2 dijakinji. Soba v sredini mesta, oskrba dobra, nadzorstvo zanesljivo, cena zmerna. Naslov v vseh poslovalni-c ti' Jutra.
19G07-32
ШШШ
Opremljeno sobo
lefvo in sončno, z elektriko, oddam boljši gospodični ali gospodu. Evcntueino dobra domača Iirnna. Medvedova ulica S.II.
10686-23 Prazno sobo
veliko in sončno, popolnoma separirano. v lepi, mirni hiši. oddam takoj 1>"1јм osebi. Križevniška ulica 14.	10736-38
Prazno sobo
veliko, s posebnim vhodom, oddam tnkoj ali pozneje in zelo poceni gospodu ali gospodični. Pod-rožnik, cesta X-, 23. I. nadstr.	19709-23
3—4 gospode
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Eventuelno tuli samo na stanovanje. Florjanska ul. 31, desno.
197*1-23
On remi'"no sobo
s posehnm vhodom s stopnic, čisto in zračno, ta ko j oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19<>S3-i3
Prazno sobo
s souporabo kopalnice v komfortnem stanovanji, oddam boljši stranki. Na-
Prazno sobo
separirano, za 15. sept. ali pozneje, iščem. Plačam več mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SiiUi<nt.
19685-23»
Sobo
iščem za hčerko s КС. septembrom, pri boljši rodbini, z družabnim priključkom. Uporaba klavirja La kopalnice pogoj. Ponudbe pnd »Bližina konzervato-rija« na ogl. odd. Jutra.
1060il-23a
Oprem]:eno sobo
j lepo, s strogo separiraJiim vhodom, išče stalen ;ro-! spod. Ponudbe pod »Elegantna« na ogl. odd. Jutra.	10725-233
-Za 2 dijakinji
1 nižješolki, iščem stanova-' nje z vso oskrbo. Ponudbe j s ceno na ogl. odd. Jutra i pod »I>ijakinji«.
1073ß-23a
~~ Sobo
opreml.ieno ali prazno. Б posebnim vhodom, v bližini sv. Jožefa cerkve, iščem s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe na oll. odd. Jutra pod »Stalen gospod«.
Diiaka
nižjeSolca. k sin« sedmo-šolcu odličnjaku sprejnum. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Na-lov v vvh poslovalnicah Jutra.
19680-23
Di.iakin 5o
iščem kot *o*tannv."ilko k i boljši dijakinji v lepo. Čisto sobo in dobro hrano. | Cena zmerna. Miklošičeva 15.1V. desno.
10506-22
V Celin
sprejmem nižješolko na dobro hrano in stanovanje. Klavir in nadzorstvo pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
.10735-ee
S'ov v v Jutra.
rs^h poslovalnicah 10727-
Sončno sobo
conter mosta, oddam dvema osebama po zmerni ceni Gosposvetska 13/40.
19609-38
Krasno stavbno
parcelo
na Bohinjskem jezern, v bližini hotela Sv. Janez, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
C—20
Opremi ieno sobo
lepo. strogo separirano, blizu opere, takoj oddam. Informacije v trafiki Prešernova ulica.
10685-23
Iz'a^a
Podpisani izjavljam. da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil v moje breme brez moje vednosti in brez mojega izrecnega pristanka moj sin g. Fredi Snatzek z Maribora. — V Mariboru, dne 20. avgusta 10-'V>. — Spatzek Adolf, restavrater.
19712-31
grejnje Davorin ВауЦеа. - tedaja m toazoretj »Jtttra« Adott ftttmikat. - ža Narodno tiskarno d. d. tot tlskarnarja Franc Jezerfiek. - Za ineeratnl del Je odgovore* AloJ* Novak. - Val i LJubljani