Primorski dnevnik NEDELJA, 24. APRILA 2016 št. 96 (21.636) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store trst - Na 4. strani Link: znani finalisti 13. nagrade Luchetta Posebna nagrada bo posvečena Regeniju trst - Na 4. strani Paolo Menis (G5Z) predstavil svojo ekipo Na listi tudi Tatjana Gregori in Bruno Križman gorica - Na 15. strani Služkinje in hlapca nihče ne spoštuje Otrok se odgovornosti uči preko izkušnje begunci - Merklova, Tusk in Timmermans preverjali izvajanje sporazuma med EU in Turčijo Obisk v turškem taborišču prosek - Namestitev Smerokazi: končno tudi Trieste - Trst s&uene*ič Si d od leta 1919 Pridi V naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 ^^ L. Santorio 4 - Tel. 040/772770 GAZIANTEP - Nemška kancler-ka Angela Merkel, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans so včeraj obiskali begunsko taborišče pri Gaziantepu na jugovzhodu Turčije, da bi se prepričali, kako se izvaja sporazum EU s Turčijo za zajezitev begunske krize. Trojico je v begunskem taborišču Nizip sprejel turški premier Ahmet Davutoglu. Obisk je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi. Prav dan pred obiskom so v raketnih napadih na jugu turške province Kilis biliubiti trije ljudje. Obisk je bil namenjen oceni, v kakršnih razmerah živijo begunci, pregledu uresničevanja marčnega dogovora med EU in Turčijo ter pogovoru z Davutoglujem o nadaljnjih korakih. A človekoljubne organizacije opozarjajo, da je bilo pred obiskom taborišče "počiščeno". Na 2. strani doberdob banka pred novimi izzivi DOBERDOB - »Čeprav se je lansko poslovno leto zaključilo z izgubo, smo zabeležili pomembne pozitivne premike pri poslovanju. Povečali smo operativne mase od 204,9 milijona na 209,5 milijona evrov, izboljšali smo obrestno maržo in neto provizije«. Tako pravi predsednik Zadružne banke Doberdob in So-vodnje Robert Devetta, s katerim smo se pred občnim zborom pogovorili o lanskem poslovanju in o novih izzivih. Na 14. strani trst - Slovenski bend gost SSG Evropa razpada, svarijo Laibachi obletnica Trideset let od tragedije v Černobilu KIJEV - Černobilska jedrska nesreče 26. aprila leta 1986 je bila doslej najhujša. Po lestvici Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA je ocenjena na najvišji, sedmi stopnji, tako kot nesreča v Fukušimi leta 2011. Černobil je tudi prelomna točka v zgodovini jedrske energije. Pred nesrečo je veljala za razmeroma varen in najbolj tehnološko napreden vir energije. Po nesreči se je javno mnenje v državah razvitega sveta obrnilo proti jedrski energiji. Na 12. in 13. strani Honsell predsednik medobčinske zveze za srednjo Furlanijo Na 3. strani Vrsta svečanosti ob dnevu osvoboditve Na 5. strani SIOT: Direktor Alessio Lilli o nesreči v Genovi Na 6. strani Prosek: junija ureditev Doma prosekarja Na 9. strani V Gabrjah prva spominska svečanost Na 16. strani Zeleznina Terčon BAR OKUSNI SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 Tel. 040 225286 NABREZINA124, tel. 040 200122 www.ferramentatercon.it 9771124666007 2 Nedelja, 24. aprila 2016 AKTUALNO turčija - Evropska delegacija včeraj na obisku Preverjali razmere v taborišču z begunci Obama hvali Merklovo, kritike nevladnih organizacij GAZIANTEP - Nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans so včeraj ob izredno strogih varnostnih ukrepih obiskali begunsko taborišče pri Gaziante-pu na jugovzhodu Turčije, da bi se na lastne oči prepričali, kako se izvaja sporazum EU s Turčijo za zajezitev begunske krize. Trojico je v begunskem taborišču Nizip sprejel turški premier Ahmet Davutoglu. Obisk je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi. Prav dan pred obiskom evropske delegacije so v raketnih napadih na jugu turške province Kilis bili v petek ubiti trije ljudje. Konvoj, ki je politike peljal od letališča v Gaziantepu do begunskega taborišča, je bil močno zastražen, v zraku pa so ga spremljali tudi trije vojaški helikopterji. Obisk evropske trojice je bil namenjen oceni, v kakršnih razmerah živijo begunci v Turčiji, pregledu uresničevanja marčnega dogovora med EU in Turčijo ter pogovoru z Davutoglujem o nadaljnjih korakih. A človekoljubne organizacije opozarjajo, da je bilo pred obiskom taborišče "počiščeno". Dogovor med EU in Turčijo predvideva, da bo Turčija v zameno za šest milijard evrov, vizumsko liberalizacijo in obnovitev pogajanj z EU sprejemala neregularne migrante, ki bi prišli iz Turčije na grške otoke. Merklova je zaradi tega tudi tarča ostrih kritik doma, ker da je EU Turčiji preveč popustila in v zameno dobila premalo. »Kar bi morala Angela Merkel prinesti iz Turčije, niso nasmehi na fotografijah, ampak jekleno trdne garancije, da bodo turške oblasti prenehale pošiljati begunce nazaj v njihove države porekla in začele učinkovito izvajati azilno zakonodajo,« pa je dejal John Dalhuisen iz Amnesty International. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Berlinu pozdravil pogumno vodenje nemške kanclerke Angele Merkel v begunski krizi ter odpiranje vrat prebež-nikom, ki bežijo pred sirskim konfliktom. »Preprosto ne moremo zapreti vrat soljudem, ki so v takšni hudi stiski,« je dejal ameriški predsednik. Obama je še dejal, da mora biti breme migracij enakomerno razporejeno, dogovor med EU in Turčijo pa je označil za korak k pravičnejši razdelitvi odgovornosti. Obama se bo danes Merklovi pridružil pri odprtju industrijskega sejma v nemškem Hannovru, jutri pa se bo na neformalnem srečanju sestal z Merklovo, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom ter premierjema Velike Britanije in Italije, Davidom Cameronom in Matteom Renzijem, kjer bodo poleg begunske krize in aktualnih vprašanj v svetu govorili tudi o prostotrgovinskih sporazumih TTIP med Evropo in ZDA. Sirski otroci v begunskem taborišču pri Gaziantepu ob obisku evropske delegacije ansa nemčija - Pred obiskom predsednika ZDA Obame Množični ulični protesti proti prostotrgovinskim sporazumom HANNOVER - Protestov proti prostotrgovinskemu sporazumu med ZDA in EU (TTIP) v nemškem Hannovru se je po podatkih policije včeraj udeležilo najmanj 35.000 ljudi, po podatkih organizatorjev pa več kot 90.000 ljudi. Shod je potekal mirno. Organizatorji so delili zastavice z napisom »Da, zmoremo - ustaviti TTIP«, ki se nanaša na slogan volilne kampanje ameriškega predsednika Baracka Obame iz leta 2008 ("Da, zmoremo"). Medtem pa je okoli 35 kmetov, ki so protestirali proti gensko spremenjeni hrani ter koristim velikega kapitala, s traktorji vodilo shod proti pisarnam kmetijskega ministrstva, sledil pa jim je lesen konj z napisom »TTIP - trojanski konj?« Protesti so potekali le dan pred prihodom Obame, ki bo danes skupaj z Merklovo odprl industrijski sejem v Hanno- vru. S svojim obiskom bo po pričakovanjih spodbujal transatlantski sporazum. Čeprav v teh dneh obiska v Evropi Obama govori o marsičem, od Brexita pa do begunske krize, mnogi opazovalci menijo, da je v ozadju njegovega obiska glavni namen ta, da bi spodbudil sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in Evropo. Pogajanja so v zadnjem času zastala in če sporazum ne bo sklenjen pred koncem Obamove-ga mandata, kot si želi predsednik ZDA, se utegne vsa zadeve zamakniti tja do leta 2020. Obama naj bi tako razdeljeni Evropi predlagal nekoliko mehkejšo varianto, ki menda prija Nemčiji, najbolj pa ji nasprotujeta Francija in Italija, ki se sklicujeta na zaščito potrošnikov, skrb za zdravo hrano in večji nadzor na trgi. Prihodnji teden se bo v New Yorku začel 13. krog pogajanj o TTIP. podnebni sporazum - V petek ga je podpisalo 175 držav V veljavi morda še letos Sedaj so na vrsti ratifikacije - Potrebnih vsaj 55 držav s 55 odstotki vseh toplogrednih izpustov NEW YORK - Kitajska je napovedala, da bo Podnebni sporazum iz Pariza, ki ga je v petek v New Yorku podpisalo 175 držav, ratificirala do septembra letos, Francija napoveduje ratifikacijo do poletja, letos bodo to storile še Kanada, Mehika in Avstralija, že v petek pa je to storilo 15 držav. Petkova celodnevna slovesnost na sedežu ZN je uresničila sanje generalnega sekretarja Bana Ki Moona, ki si je boj proti podnebnim spremembam zadal za svoj prioritetni cilj, ko je pred desetletjem prevzel vodstvo svetovne organizacije. »Na obzorju se kažejo obrisi novega in boljšega sveta,« je dejal Ban, s čimer je mislil tudi na razvojno agendo 2030 o kateri so svetovni voditelji razpravljali v četrtek in podnebne spremembe so njen neločljiv del. »Obdobja potrošnje brez posledic je konec,« je povedal Ban v petek na jutranji otvoritveni slovesnosti pred rekordnim dnevom podpisov na sedežu ZN. Lani decembra sprejeti Pariški sporazum je podpisalo 175 predstavnikov držav, veljati pa bo začel, ko ga bo ratificiralo ali kako drugače doma potrdilo 55 držav, ki predstavljajo 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Uvodoma se je ugibalo, da bi se to lahko zgodilo do leta 2020, vendar pa sedaj kaže, da se bo to morda že letos. Predvsem za ZDA je pomembno, da sporazum stopi v veljavo do konca januarja, ko se bo predsednik Barack Obama poslovil s položaja. V primeru, da v Belo hišo pride republikanec, se lahko ponovi zgodba o umiku od Kyot-skega protokola, ki ga je uprizorila administracija Georga Busha mlajšega. Če pa bo sporazum v veljavi, lahko ZDA od njega odstopijo najhitreje šele po štirih letih. V primeru, da zmaga demokratka Hillary Clinton težav ne bo. Na otvoritveni slovesnosti je z Vi- valdijem nastopil pihalni kvintet šole Julliard, prišlo je 197 otrok, ki so simbolizirali število držav, ki so lani decembra sklenile Pariški sporazum, med govorniki pa je bil tudi glasnik miru ZN, filmski igralec Leonardo DiCaprio, ki je povedal, da si je v zadnjih dveh letih po svetu na lastne oči ogledal posledice podnebnih sprememb. »Čas za desetletne študije se je iztekel. Fosilna goriva je potrebno pustiti v zemlji. Pomislite na sramoto, ko bodo naši vnuki pogledali nazaj in ugotovili, da smo imeli sredstva za ukrepanje, vendar nismo imeli politične volje.« Ameriški državni sekretar John Kerry je na podpis simbolično pripeljal svojo vnukinjo, francoski predsednik Francois Hollande pa je poudaril, da bo treba do leta 2020 najti 100 milijard dolarjev za uresničevanje sporazuma, pri čemer morajo dati vzor razvite države. Svečanega skupinskega podpisa se je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je dejal, da gre za prelomnico. Figa v žepu in na ustnicah nasmeh Državniki so se v ZDA srečali, da bi se med seboj potrepljali po ramenih in se prek kamer nasmehnili svetu. Podnebni sporazum, ki so ga podpisovali, je bil pripravljen že pred pol leta, slovesni podpis pod dokument pa v najboljšem primeru uvod v začetek pravega dela, v Dnevniku piše Marjeta Kralj. Nacionalna telesa morajo zdaj dogovor ratificirati in nato sestaviti načrt za izvedbo. Toda določanje konkretnih ciljev in zavez znižanja izpustov toplogrednih plinov ter ukrepov, ki bodo države do teh ciljev vodili, politikom za zdaj ne gre najbolj od rok. Cilje in ukrepe vodi realpolitika, ki jo v prvi vrsti vodi ekonomski račun. Tako je s Kitajsko, ZDA in tudi Evrop- sko unijo, ki želi s svojim zgledom v boju proti podnebnim spremembam voditi. A je hkrati skrb za človeško in okoljsko dobrobit prav nič ne ovira, da naravnih virov ne bi skušala uveljaviti kot tržno blago. Privatizacija vode, nižanje standardov pre-hranske varnosti, odpiranje vrat nevarnim kemikalijam, ki jih je Evropa že zdavnaj prepovedala, vse to po prepričanju velikega dela javnosti prinašajo čezatlantski prostotrgo-vinski sporazumi. A vse le ni tako črnogledo. Šest slovenskih občin si prizadeva odpadke spraviti na ničlo. Gorenjski Domel je razvil energijsko visoko učinkovit sesalnik, ki mu ga zavida svetovna industrija. Majhne zgodbe, ki jih pišejo posamezniki in lokalne skupnosti z vsega sveta, človeški vrsti vendarle dajejo upanje, sklene komentatorka. italija - Razlitje nafte Genovi spet grozi ekološka katastrofa Delavec si prizadeva za zajezitev ekološke nesreče v Genovi ansa GENOVA - V reko Polcevera se je včeraj z naftovoda Iplom spet razlila večja količina nafte, ki je - kljub hitremu posegu pristojnih služb - kmalu dosegla morje okrog Genove. To je že druga ekološka nesreča v nekaj dnevih. Jezovi, ki so jih po prvem razlitju postavili na reki, niso zdržali pritiska dodatnega vodnega dotoka, ki je posledica hudih nalivov. »Situacija je de-likatna, a pod nadzorom,« je sinoči dejal minister Graziano Delrio, pristaniško poveljstvo pa je vseeno odredilo izredno stanje. Po neuradnih novicah kaže, da se je razlilo v morje okoli pet ton nafte, kar zna imeti hude posledice za življenje v morju in istočasno tudi za turizem. Nesreča je marsikomu priklicala v spomin brodolom ciprske ladje Haven, iz katere se je leta 1991 razlila v morje velika količina nafte, kar je povzročilo ogromno škodo. Včerajšnja dogajanja res niso primerljiva s tedanjimi, ugotavljajo strokovnjaki, stvar pa je vseeno zelo resna, saj še ni uspelo docela popraviti naftovoda, iz katere se v Polcevero in nato v morje izteka strupena snov. Naftni madež je bil včeraj popoldne dolg okoli dva kilometra in širok približno 500 metrov. Pomikal se je proti vzhodu, torej proti obali, ki je posejana s turističnimi kraji, kjer so upravičeno zaskrbljeni nad dogajanji. Predsednik hotelirjev iz Savone Angelo Berlangieri že napoveduje tožbe proti lastnikom naftovoda Iplom ter proti vsem tistim, ki po njegovem odgovorni za razlitje nafte. Na zatožni klopi so Dežela Ligurija, občinska uprave iz Genove in tudi rimska vlada. / Primorski ALPE-JADRAN Nedelja, 24. aprila 2016 3 celovec - Pet let od podpisa manjšinskega memoranduma Na Koroškem dobro ozračje, a še vedno premalo dvojezičnosti V Ljubljani računajo na večjo pozornost Avstrije do Slovencev na Štajerskem CELOVEC - Avstrijska zvezna vlada, deželna vlada avstrijske Koroške in predstavniki koroških Slovencev so pred petimi leti v Celovcu podpisali memorandum, ki je med drugim predvidel postavitev dodatnih dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Avstrijsko stran nekaj nalog iz memoranduma še čaka. Tako koroški Slovenci kot uradna Ljubljana ocenjujejo, da je memorandum o dvojezičnih krajevnih napisih, uradnem jeziku in ukrepih za sodelovanje s slovensko govorečo narodno skupnostjo, ki je bil dosežen 26. aprila 2011, zagotovo pripomogel k izboljšanju ozračja, opozarjajo pa, da vsa določila memoranduma še niso uresničena. Upajo, da bo v prihodnosti na avstrijskem Koroškem moč postaviti še dodatne dvojezične napise. Od Avstrije pričakujejo tudi novelo zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. Ta je nastal v obdobju največjih narodnostnih napetosti in konfliktov na avstrijskem Koroškem in po oceni ene od krovnih organizacij koroških Slovencev v ničemer več ne odgovarja potrebam današnjega časa, še manj pa izzivom za prihodnost. V smislu odprtostne klavzule je na avstrijskem Koroškem prišlo tudi do postavitve dodatne dvojezične table. Postavljena je bila tabla v Če-mernici v občini Šentjakob v Rožu, medtem ko se v občini Pliberk obeta postavitev štirih tabel, a mora dokončno odločitev sprejeti tamkajšnji občinski svet. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so za STA pojasnili, da je Slovenija: memorandum je bil kompromis, ki pa je premostil dolgo let trajajočo negotovost bil memorandum kompromis, njegov glavni prispevek pa je prav ta, da je »po dolgih desetletjih zastoja in negotovosti le prišlo do dogovora z manjšino glede postavitve novih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.« Ob tem so na ministrstvu opozorili, da so bile poleg kompromisa glede krajevnih tabel v memorandumu zapisane še rešitve nekaterih drugih odprtih vprašanj v korist slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem, ki so bile v petih letih le delno realizirane. Prišlo je do sistemske rešitve financiranja slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, ki je od julija lani del deželnega sistema glasbenih šol, pa še tukaj gre za kompromis, saj šola deluje z manjšim obsegom in manj učenci kot prej. Med neizpolnjenimi dogovori iz memoranduma pa sta ureditev financiranja zasebnih dvojezičnih vrtcev in priprava novele zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, so opozorili še v Ljubljani in izrazili upanje, da bo Avstrija podobne rešitve kot za koroške Slovence našla tudi za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem. Na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so za STA ocenili, da se položaj koroških Slovencev v smislu boljšega sožitja in razumevanja s strani večinskega naroda izboljšuje, medtem ko se zaščita njihovih pravic na nacionalni ravni ne izvaja zadovoljivo in tudi prepočasi.Manjšina bi na splošno od Avstrije za svoj nadaljnji obstoj in razvoj potrebovala veliko večjo finančno Posnetek je iz leta 2009, ko so morali Slovenci sami poskrbeti za dvojezičnost podporo in sistemske rešitve odprtih vprašanj (npr. za manjšinske tiskane medije), so še poudarili v uradu vlade. Predsednik ene od treh krovnih organizacij, Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je za STA izpostavil, da se izboljšanje vzdušja na avstrijskem Koroškem kaže tudi v tem, da se število otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, bliža 50-odstotnemu deležu. »Avstrija in Slovenija sta članici EU in obsojeni na dobro sodelovanje (... ) Za normativno manjšinsko zaščito je v Evropi pristojen Svet Evrope. Ta je izdal dve konvenciji, konvencijo za zaščito nacionalnih manjšin in evropsko listino manjšinskih in regionalnih jezikov. Obe konvenciji sta ratificirali tako Avstrija kot tudi Slovenija in obe konvenciji tudi predvidevata kontrolne mehanizme za zaščito manjšin,« je poudaril Sturm. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sa-dovnik je prav tako ocenil, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem bistveno spremenilo. »Dvo- in večjezi-čnost v javnem koroškem življenju vedno bolj postaja samoumevna in za- Pozitivne ocene predstavnikov slovenskih krovnih organizacij, ki izpostavljajo usklajene nastope Slovencev želena. Mislim, da je moja izvolitev za župana in ponovna izvolitev mojega kolega Franca Jožefa Smrtnika v Železni Kapli najboljši dokaz tega," je še menil. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je ocenil, da je ena najpomembnejših točk memoranduma prav zakon o narodnih skupnostih, ki naj bi se reformiral v tesnem sodelovanju z narodno skupnostjo, a do te reforme sploh še ni prišlo. Tudi Olip potrjuje, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih izboljšalo, vendar za slovensko narodno skupnost kljub temu v deželi ni otipljivih rezultatov. »Kar se rešuje, so največkrat polovične rešitve, odločilnega, novega pristopa, ki bi pomenil tudi popravilo škode iz preteklosti, še ne zaznavamo,« je ocenil podpredsednik NSKS. V NSKS menijo, da je še veliko možnosti, kako krepiti vezi in izboljšati sodelovanje med matično Slovenijo in koroškimi Slovenci. V času sklenitve memoranduma je bil veleposlanik Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina. Kot je ocenil za STA, je bilo okoliščin, ki so privedle do dogovora o postavitvi dvojezičnih napisov več, ključnega pomena pa je bila drža Slovenije, ki je kot »sila zaščitni-ca v reševanju vprašanja zaščite slovenske manjšine začela nastopati neprimerno samozavestneje in ambicioz-neje v odnosu do avstrijske vlade.« furlanija Furio Honsell predsednik nove zveze VIDEM - Župan Vidma Furio Honsell (na sliki) je bil po pričakovanju izvoljen za predsednika medobčinske zveze za srednjo Furlanijo. Honsell je doživel soglasno podporo kolegov iz Poz-zuola, Campoformida, Pradama-na, Tavagnacca in Tricesima, to je občin, ki so doslej pristopile v to medobčinsko zvezo. Predsednikov mandat traja tri leta. Honsell je rojstvo medobčinske zveze označil kot zgodovinski dogodek, izrazil je upanje, da bodo v unijo pristopile vse občine s tega območja. Nekatere uprave čakajo na majsko odločitev Deželnega upravnega sodišča, druge pa niso pristopile v zvezo, ker ne soglašajo z njeno ozemeljsko ureditvijo. Prvega julija bodo začeli izvajati sklep o poenotenju dejavnosti mestne policije na celotnem območju medobčinske zveze. Pri tem bo imela glavno besedo Občina Videm, ki bo »posodila« manjšim upravam svoje policiste. Operativni sedež medobčinske policije, ki bo deloval 24 ur na 24, bo v Vidmu. Za tajnika zveze je bil imenovan Carmine Cipriano, ki je tudi generalni tajnik videm-ske občinske uprave. Honsell in tajnik, kljub večjemu delovnemu bremenu in odgovornostim, bosta novi funkciji opravljali brezplačno. župan - Protest proti sečnji kostanjev Župan Terčon: Zadeva z drevesi stara vsaj tri leta Namesto kostanjev so včeraj v Sežani gorele pokopališke sveče SEŽANA - Tudi uradno je potrjeno: štirje posekani kostanji na trgu pred sežansko pošto so bili zdravi. En javor je bil nevaren za mimoidoče, dva verjetno bolna, a ne nevarna, o osmem posekanem drevesu pa ni podatkov, zakaj bi ga morali odstraniti, pišejo Primorske novice. Včeraj dopoldne je medtem civilna iniciativa Sežana pripravila shod za bolj transparentno delovanje občine. na katerem se je zbrali približno 30 ljudi. Na kraju, kjer ni več dreves, so simbolično prižgali pokopališke sveče v znak žalovanja. Župan Davorin Terčon je na občinski seji pojasnil svoje stališče: »Enkrat pravijo, da drevesa niso bila bolna, drugič, da župan ne daje izjav, tretjič, da nismo prej obvestili. Zadeva z drevesi je stara vsaj tri leta. Mogoče bi morali obvestiti, a potem bi morali obveščati o vseh stvareh. Ali bomo obveščali o vsaki vodovodni cevi, ki jo popravljamo? Zakaj imamo izvršne organe, če nimajo opravilne sposobnosti?« se je vprašal Terčon. TV oddaja Radovedna Tina TRST - Sproščena, igriva in vesela, predvsem pa radovedna: to je Tina, glavna junakinja otroške TV oddaje slovenskega programskega oddelka Rai, s pestrim izborom animacij in otroških tv zgodb iz domače in tuje zakladnice. Tina ima zelo rada pomlad, zato si bo kar na strehi, kjer stanuje v samem mestnem središču, ustvarila vrtiček in v lončke posadila dišeče cvetlice. V paketu, ki ga bo nepričakovano prejela iz Brazilije, pa jo čaka presenetljivo darilo ljube tete Marte. Kot običajno, nas bo Radovedna Tina pozabavala tudi s pesmicami, besednimi igrami in ugankami. Aprilska epizoda je nastala v sodelovanju z učenci COŠ Fran Venturi-ni iz Boljunca pri Trstu in s študenti Pedagoške fakultete iz Kopra, ki so uprizorili pravljico z glasbo Frana Levstika "Kdo je napravil Vidku srajčico". Oddajo je pripravila urednica Deva Pincin, v vlogi Radovedne Tine je nastopila Lara Komar, scenarij pa je podpisal Mitja Tretjak. Na sporedu drevi ob 20. uri, s ponovitvijo v četrtek, 28. aprila, ob istem času. Na Radiu Trst A o medijih TRST - Radio Trst A bo danes ob 12. uri predvajal skupno radijsko oddajo Glasovi svetov, ki jo pripravljajo v uredništvih Radia Trst A , Radia Slovenija in Slovenskega programa ORF Celovec. Tema tokratne oddaje bo Položaj in težave tiskanih medijev v zamejstvu. Pogovor bodo sooblikovali Bojan Brezigar, predsednik upravnega odbora družbe Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, Peter Černic, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, ki izdaja tednik Novi glas, Marjan Sturm, poslovodja Slovenskega časopisa Novice in predsednik ZSO na Koroškem ter Nanti Olip, poslovodja Slovenskega časopisa Novice in poslujoči podpredsednik NSKS v Celovcu. Pogovor bo vodil novinar celovškega radia Jurij Perč. Uredništvo oddaje Ines Ška-bar. Ponovitev bo jutri ob 14.10. Posebne oddaje RAI o potresu TRST - Deželni sedež RAI pripravlja vrsto posebnih oddaj ob 40-le-tnici potresa v Furlaniji. Od danes do 5. maja bodo v sklopu večernega TV dnevnika (začetek ob 19.35) predvajali reportaže o uničevalnem potresu in o njegovih posledicah na prihodnost prizadetih krajev. 4 Nedelja, 24. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Na festivalu Link predstavili finaliste letošnje 13. nagrade Luchetta Petnajst nominacij za pet področnih nagrad Prevladujoči temi sta vojna na Bližnjem vzhodu in begunska kriza - Podelitev bo 30. junija Posebna nagrada, ki jo bo letos podelila Fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrovatin, bo posvečena spominu na v Egiptu mučenega in umorjenega italijanskega raziskovalca Giulia Regenija. To so izvedeli udeleženci včerajšnje dopoldanske predstavitve finalistov za letošnje 13. mednarodne novinarske nagrade Luchetta v okviru novinarskega festivala Link, ki poteka pod šotorom na Borznem trgu v Trstu. Posebno nagrado v spomin na Re-genija je napovedala predsednica Fundacije Luchetta, Daniela Luchetta, medtem ko sta ostale finaliste ob navzočnosti predsednika žirije, direktorja deželnih televizijskih dnevnikov RAI Vincenza Morgan-teja, predstavila tajnik žirije Giovanni Marzini in znana italijanska novinarka dnevnika TG2 Maria Concetta Mattei. Za nagrade se poteguje petnajst prispevkov v petih kategorijah, daleč prevladujoči temi pa sta vojna na Bližnjem Vzhodu ter problematika beguncev in migrantov. Za nagrado za najboljši krajši televizijski prispevek se bodo potegovali trije prispevki britanske mreže BBC, ki so jih ustvarili Fergal Keane in Nicholas Springate, Caroline Hawley in Quentin Somerville. Za nagrado za najboljšo daljšo televizijsko reportažo, poimenovano po Saši Oti, se bodo potegovali prispevki Hazel Chandler (BBC), Cristine Mastrandrea in Floriane Bulfon (spletna stran L'Espresso.it) in Nica Pira (tretja mreža državne televizije RAI3). Najboljši članek, objavljen v italijanskem tisku, bodo izbirali med prispevki Alessandre Coppola (Corriere della Sera), Pietra Del Reja (La Repubblica) in Nic- »slovensko stalno tfV* Kakšna resnica o Giuliu Regeniju? Upati je, da bo italijanska vlada nadaljevala z zahtevo, da Egipt pove resnico v zvezi z izginotjem, mučenjem in smrtjo mladega raziskovalca Giulia Regenija, čeprav je vprašanje, kakšna bo na koncu ta resnica. To je bilo slišati danes opoldne na festivalu Link pod šotorom na Borznem trgu, kjer je bilo eno od srečanj posvečeno prav »primeru Regeni«. Tragična smrt Giulia Regenija je bila predmet srečanja, ki ga je vodil predsednik deželnega novinarskega sindikata Carlo Muscatello, ki se je pogovarjal z dopisnico radiotelevizije RAI Mario Gianniti in rektorjem Univerze v Trstu Mauriziom Fermeglio. Iz njunih besed je izhajalo, da je Egipt dejansko postal policijska država, kjer pa je varnostnim silam v Regenijevem primeru verjetno situacija ušla iz rok, morda je dogodek tudi znamenje, da egiptovski predsednik Al Sisi ne nadzoruje popolnoma varnostnih služb, vsekakor bo moral Egipt končno povedati resnico oz. posredovati verzijo, ki naj bo vsaj verodostojna. Kar se pa tiče italijanske vlade, bo le-ta morala pri korakih, ki jih bo storila, upoštevati z gospodarskimi in strateškimi interesi, je bilo rečeno na srečanju, kjer tudi ni manjkalo kritik na račun domnevne lahkomiselnosti pri Rege-nijevem potovanju v Egipt, kjer je opravljal raziskavo o tamkajšnjih neodvisnih sindikatih. Morda se je pri tem preveč izpostavil, pa tudi njegova mentorica, britanska docentka arabskega rodu, bi bila morala upoštevati tveganje, kateremu je šel naproti, in ravnati bolj previdno. Glede tega na tržaški univerzi izvajajo protokole v okviru programa Erasmus in Erasmus +, kjer študentu sledita docent matične univerze in referent za raziskavo v tujini, pri odhodu v države, kjer obstaja tveganje, pa se vključi tudi zunanje ministrstvo, v po-štev prideta npr. dodatno zavarovanje in poziv k omejenemu premikanju idr.. Kljub vsemu pa je veliko mladih, pripravljenih si nabrati izkušnje v tujini in upati je, da se bo oblikovala evropska generacija z manj bodečimi žicami in mejami v glavah. Festival Link se bo nadaljeval danes, ko bo med drugim tudi srečanje z novinarji tednika L'Espresso, ki so sodelovali pri razkrivanju t.i. panamskih dokumentov (ob 20. uri), jutri pa bosta med drugimi govorila tudi Lucia Goracci o vojni proti Islamski državi (ob 11. uri) in Paolo Rumiz o mejah in zidovih (ob 17. uri). (iž) Giovanni Marzini in Maria Concetta Mattei fotodamj@n Srečanje o »primeru Regeni fotodamj@n gledališče v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, Cappello Underground in British school TShakespeare William Shakespeare My Love Shall In My Verse Ever Live Young (V tem stihu moja bo ljubezen vedno mlada) coloja Zancana (La Stampa), medtem ko bodo za sorodno nagrado Dario DAngelo za najboljši članek v mednarodnem tisku tekmovali Alejandra Agudo (El Pais), Katrin Bennhold (New York Times) in Tom Parry (Mirror). Za nagrado za najboljši fotografski posnetek, poimenovano po Miranu Hrovatinu, pa se bodo potegovali Gjorgji Lichovski (za posnetek migrant-skega otroka, ki tolaži obupanega očeta, objavljen v The Huffington Post), Fabrizio Villa (za fotografiji malih brodolomcev, objavljenih v dnevniku Corriere della Sera) in Iker Pastor (za posnetek novorojenčka v šo-torišču Idomeni v Grčiji, objavljen v dnevniku La Repubblica in mednarodnem tisku). Nagrade bodo podelili 30. junija na večeru Naši angeli v Trstu. Ivan Žerjal slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič trst - Gibanje 5 zvezd predstavilo kandidate in razpis za razne resorje Odborniki prek spleta Za tržaški občinski svet se potegujeta tudi dva Slovenca, in sicer Tatjana Gregori (31 let) in Bruno Križman (74) Kandidati in kandidatke Gibanja 5 zvezd za tržaški občinski svet fotodamj@n ffisÖ&ä slovensko ^-rO^i* **** stalno tfV gledališče ftf»^ Jean Baptiste Poquelin Molière Poklon Williamu Shakespearju ob 400-letnici smrti v torek, 26. aprila, ob 20.45 v Veliki dvorani SSG sodelujejo: Nikla Petruška Panizon, Vladimir Jurc, Peter Brown -recitatorji Laura Antonaz - sopran Elia Macr'i - klavir Fabio Accurso - lutnja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com DANES - nedelja, 24. aprila, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com ¡Wííííffíl 3 m. režiserka Renata Vidič v petek, 29. aprila, ob 20.30 v soboto, 30. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis je včeraj predstavil kandidate in kandidatke, ki se bodo v imenu G5Z potegovali za mesto v tržaškem občinskem svetu na prihodnjih občinskih volitvah. Med njimi so med drugim univerzitetni profesorji, raziskovalci, obrtniki, podjetniki, uradniki in prostovoljci. Skupna značilnost je vsekakor v tem, da gre za kandidate, ki se doslej niso ukvarjali s politiko oz. so opravili samo en mandat, so pa sposobni in lahko nudijo marsikaj mestu. Predstavitev kandidatov (17 žensk in 23 moških) je potekala na Trgu Cavana v starem mestnem jedru, vendar je Menis ob tej priložnosti še zlasti predstavil selekcijo za odborniška mesta. Grillovo gibanje se je namreč odločilo, da objavi pravi razpis prek spleta. G5Z se namerava torej predstaviti pred občinskimi volitvami z že sestavljeno od-borniško ekipo, ki bo nastala v znamenju prozornosti, je med drugim povedal Menis. Kandidati za posamezne resorje morajo posredovati prošnjo na naslov elektronske pošte giunta@trieste5stelle.it do najkasneje 22. maja. Prvi selekciji bodo sledili kolokviji s kandidati. Vse informacije so na voljo na spletni strani G5Z. Menis je nato predstavil večino kandidatov (nekateri so bili upravičeno odsotni) za mestno skupščino. Na seznamu sta tudi dva Slovenca, in sicer 31-letna Tatjana Gregori in 74-letni Bruno Križman. Ostali kandidati, ki so vsi na listi v strogo abecednem redu, so Domenico Basso, Cristina Bertoni, Massimo Bertuzzi, Dania Bianco, Claudio Bozzato, Erica Candot, Elena Castellani, Luigi Cioccarelli, Alessandro Danieli, Elena Da-nielis, Daniele De Bortoli, Kara De Riz, Carlo Dorio, Beatrice Filippin, Stefano Fonda, Walter Gasperi, Gianrossano Giannini, Indira Gregovich, Alessandro Imbriani, Marina Konic, Hektor Leka, Laura Lisi, Roberta Ingrid Marzoli, Roberta Mevi, Massimilia-no Morelli, Adriana Panzera, Paolo Perper, Gianluca Pischianz, Giorgio Plazzi, Alessandra Richetti, Franco Russo, Alessandro Sau, Davide Sirotich, Marco Svevo, Fabio Ter-covich, Alessandra Trebbi, Diego Volponi in Arianna Zebochin. Naj dodamo, da se je dosedanji občinski odbornik G5Z Stefano Patuanelli odločil, da ne kandidira. (ag) / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 24. aprila 2016 5 tržaška - Danes in jutri vrsta svečanosti ob prazniku osvoboditve Osrednji dogodek bo jutri ob 11. uri v Rižarni Jutri počastitev padlih pri Sv. Ani, v Devinu-Nabrežini in na vzhodnem Krasu, že danes pa na Repentabru sv. ivan - Pred Narodnim domom Pesem mladih Zapeli in zaigrali so dijaki nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda - Zahteva po razpolaganju s prostori V tržaški Rižarni bo jutri ob 11. uri osrednja svečanost ob prazniku osvoboditve s polaganjem vencev ter katoliškim, evangeličanskim, judovskim, srbsko in grško-pravoslavnim verskim obredom. Ob tej priložnosti bosta prisotne najprej nagovorila dijak, ki je pred nedavnim obiskal nekdanje nacistično taborišče Auschwitz, v imenu sindikatov pa delavec. Osrednja govornika bosta tržaški župan Roberto Cosolini in zgoniška županja Monica Hrovatin, po končani svečanosti pa bo koncert TPPZ Pinko Tomažič. Sv. Ana - Pred svečanostjo v Rižarni bo jutri ob 9.30 tudi svečanost pri spomeniku padlim v NOB pri pokopališču pri Sv. Ani v Istrski ulici 192. Slavnostna govornica bo novinarka in raziskovalka Claudia Cernigoj, pel pa bo MoPZ Tabor z Opčin. Devin-Nabrežina - Vedno jutri bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastila spomin na padle z obhodom spomenikov, ki se bo začel ob 7.30 s položitvijo vencev pri županstvu v Nabrežini, nadaljevalo pa v Slivnem, Medjevasi, Devinu, Vi-žovljah, Cerovljah, Mavhinjah, Prečniku, Trnovci, Praprotu, Šempolaju, Križu in na koncu pri glavnem spomeniku na nabre-žinskem trgu, kjer bo ob 9.15 tudi svečanost z nastopom nabrežinske godbe in zborov, pozdravom župana in priložnostnim govorom. Vzhodni Kras - Jutri bo spomin na padle počastila tudi delegacija krožka Stranke komunistične prenove Kras-Al-tipiano Giuliano Goat, ki bo vence položila na Opčinah (ob 8.30), v Trebčah (ob 8.45), na Padričah (ob 9. uri), v Gropa-di (ob 9.15) in v Bazovici (ob 9.30). Repentabor - Že danes pa bo uprava Občine Repentabor položila vence k spomenikom po sledečem razporedu: ob 19.30 k spomeniku padlim v NOB v Repnu, ob 19.45 k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu in ob 20. uri na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. V tamkajšnjem kulturnem domu bo po svečanosti tudi predvajanje filma Črni bratje in družabno srečanje. Nastop dijakov pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu V petek popoldne so pevski zbor, flavtistki in harmonikarja nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pod vodstvom prof. Aleksandre Pertot nastopili pred spominsko ploščo na svetoivanskem Narodnem domu. Glasba in petje so smelo zadoneli in že prva pesem Živeti hočemo! (besedilo Iga Grudna je uglasbil Adi Danev) je jasno nakazala upravičeno željo mladih po razpolaganju s prostori, ki jim nedvomno pripadajo, saj naj bi ta Narodni dom končno, 71 let po koncu druge svetovne vojne, začeli prenavljati in preurejati, kar naj bi dalo nov zagon dejavnostim pri Sv. Ivanu. Predsednica svetoivanskega društva Škamperle je njihove misli podprla s priložnostnimi besedami, pokrajinski predsednik Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI Fabio Vallon pa je podal nekaj misli o pretekli zgodovini in zdajšnji aktualni situaciji. Nato sta pesmi Bella ciao in Vstajenje Primorske zadoneli kot klic k lepši, svetlejši prihodnosti. Naj pripomnimo, da je svetoivanski odsek sindikata upokojencev SPI-Cgil na svoje stroške (kdor želi lahko k temu prispeva - njihov sedež je nedaleč tam) v prejšnjih dneh poskrbel za očiščenje spominske plošče, ki so jo škamperlovci vzidali na pročelje Narodnega doma junija 1946, kar spet kaže na vzajemnost in dolgoletno sodelovanje med raznimi akterji v tem mestnem okraju. Praznik osvoboditve v Podlonjerju V Ljudskem domu Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio, 24), bo jutri tradicionalni praznik Osvoboditve. Ob 13.30 bodo odprli kioske, sledilo bo kosilo in tovariško srečanje (v primeru slabega vremena v dvorani. Ob 16. uri bo polaganje vencev ob ploščo padlim v NOB, ob 17.30 koncert dua Jolly Folk (Elisabeth Antonaglia violina, vokal in cajon, Irena Marceta: kitara, vokal in harmonika). trst - Srečanje v Tržaškem knjižnem središču O psihologiji povsem odkrito Ob prisotnosti zamejskih, slovenskih in hrvaških psihoanalitikov predstavitev slovenskega prevoda knjige Eduarda Klaina Psihoanaliza in njena aktualizacija sta bili v središču petkovega srečanja v Tržaškem knjižnem središču, kjer so se zbrali zamejski, slovenski in hrvaški psihoanalitiki, ki so predstavili slovenski prevod hrvaške knjige O psihoanalizi povsem odkrito. Avtor publikacije je hrvaški priznani psi-hoanalik Eduard Klain s sodelavci, ki so dobro seznanjeni tako s temeljnimi kot sodobnimi tokovi psihoanalize. Goste iz Slovenije in Hrvaške je pozdravila tržaška psi-hoanalitičarka Vlasta Polojaz, ki je tudi re-cenzirala knjigo. Zbrane je nato nagovoril predsednik hrvaške skupnosti v Trstu Da-mir Murkovič, ki si želi, da bi bilo tovrstnih sodelovanj med Slovenci in Hrvati še več. V nadaljevanju so besedo prevzeli psihoanalitiki, ki so tako ali drugače sodelovali pri izdaji slovenskega prevoda. Slišali smo, da je slovenski prevod knjige izšel dobro leto po izdaji izvirnika (založba Školska knjiga). Slovensko izdajo je uredil dr. Bojan Varjačič Rajko, projekt pa je vodil Igor Okorn. Na tržaškem srečanju sta bila prisotna oba oblikovalca in razložila, zakaj so se odločili za odkup avtorskih pravic. Urednik Bojan Varjačič Rajko je nato Udeleženci srečanja o psihoanalizi v Tržaškem knjižnem središču poudaril, da je knjiga napisana v poljudnem ritmu in zato namenjena tako strokovni kot laični publiki. Sestavlja jo deset besedil, ki predstavijo psihoanalitično teorijo in prakso, pa tudi psihoanalizo kot teoretično orodje, s katerim lahko pojasnimo, kritiziramo ali razumemo današnjo družbo in kulturo. Dodana vrednost pu- fotodamj@n blikacije je tudi, da so vsi psihoanalitični pojmi in razmišljanja napisani v razumljivem jeziku, brez pretirane uporabe tujk, vseskozi pa knjiga ponuja tudi primere s terapevtskih seans. Tako bralec lahko spozna občutek mistike na kavču, zakaj pacienti prihajajo na psihoanalizo, kakšen je čustveno nezrel človek itd. Več o tem, kako je sploh nastala zamisel za hrvaški izvod knjige je povedal Eduard Klain, avtor knjige O psihoanalizi povsem odkrito in še mnogih drugih strokovnih knjig, ki so bile prevedene v številne tuje jezike, razen v slovenščino. Dotična knjiga je namreč njegova prva v slovenščino prevedena knjiga. Razložil je, da je bil zanj največji izziv, kako med seboj povezati različne psihoanalitike, ki niso bili vajeni pisanja v poljudnem ritmu. Z izdajo slovenskega prevoda pa sta izredno zadovoljna tudi tržaška psihoanalitika Pavel Fonda in Hektor Jogan. Fonda je prispeval predgovor h knjigi, v kateri je zapisal, da knjiga lahko pripomore k temu, da se bralci v bogati ponudbi terapevtskih tehnik lažje orientirajo in razlikujejo med temeljito izobraženimi psihoanalitiki in psi-hoterapevti na eni strani in ponudbo površne psihološke pomoči na drugi. Joga-na pa veseli dejstvo, da je večina avtorjev te knjige njegovih nekdanjih učencev. Po njegovem je knjiga O psihoanalizi povsem odkrito odlična moderna živa knjiga, ki je hkrati strokovna in razumljiva. Sanela Čoralič ■ V VI • . v • v I Tržaško in trzisko pristanišče na sejmu v Moskvi Tržaško pristanišče in tržiška luka sta se pred kratkim predstavila na sejmu TransRussia v Moskvi, ki je dejansko najpomembnejša poslovna prireditev na področju transporta in logistike za vlagatelje, ki z zanimanjem gledajo na ruski trg in sploh na vzhodno Evropo oz. baltske države. Sejma se je udeležilo 350 razstavljalcev iz 27 držav, tržaško in tržiško pristanišče pa so predstavili skupaj z namenom promocije severnega Jadrana in deželne infrastrukture kot vrata za promet blaga za vzhodno Evropo. Tržaško pristanišče, njegovo rast in perspektive je predstavil izredni komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki je predstavil tudi novo železniško zvezo, ki bo v sodelovanju z rusko družbo TransContainer od maja povezovala tovorno postajališče pri Fernetičih s Slovaško in nato z Rusijo ter drugimi državami bivše Sovjetske zve- Združena levica jutri zbira podpise v Podlonjerju Lista Sinistra Unita Združena Levica z na čelu županskim kandidatom Iztokom Furlaničem bo zbirala podpise občanov za prestavitev kandidatov za občinski in rajonske svete jutri, 25.aprila, na prazniku osvoboditve v Podlonjerju. V muzeju Sartorio srečanje z Lucom Caburlottom V mestnem muzeju Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII. št. 1) v dvorani Costantinides bo v torek, 26. aprila, ob 17.30 javno srečanje z direktorjem deželnega muzejskega pola Furlanije-Julijske krajine Lu-com Caburlottom na temo uprizarjanja odrešujoče hrane v svetopisemskem izročilu. To bo zadnje iz vrste srečanj ob robu razstave o prehrani od starega veka do danes, ki so jo odprli v Petrarcovem muzeju v Ul. Madonna del Mare št. 13. Razstava bo odprta do 3. septembra vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob četrtkih tudi od 15. do 19. ure (zaprto ob praznikih). Vstop je prost. Ob sobotah so tudi vodeni obiski ob 11. uri in ob 17. uri (vstop 4 evre, po znižani ceni dva 2 evra). Lokalna policija prijavila Romuna z nožem v žepu Lokalna policija je prijavila na prostosti 19-letnega romunskega državljana B. D., ki je bil v Trstu brez stalnega bivališča. Mestni redarji so se odzvali na klic nekaterih občanov, ki so opazili, da se je mladenič že nekaj dni »nastanil« pri vhodu nekega stanovanjskega bloka blizu supermarketa Pam pri železniški postaji. Policisti so se mu približali in se začeli z njim pogovarjati v angleškem jeziku. Romunski državljan se je sprva pogovarjal, vendar ni hotel posredovati svojega imena oziroma osebnih dokumentov ter se nasprotno skušal tudi oddaljiti. Mestni redarji so se zato odločili, da ga bodo istovetili na poveljstvu. Preden so ga odpeljali, so ga preiskali in pri njem našli nož s pet centimetrov dolgim krivim rezilom. Na poveljstvu so ga zaradi tega prijavili zaradi posesti nevarnega orožja. Po pregledu podatkovne baze pristojnega ministrstva so poleg tega ugotovili, da je B. D. v preteklosti že zakrivil vrsto kaznivih dejanj v Italiji. Milanski prefekt je januarja med drugim odredil njegov izgon iz države, ki pa ga romunski državljan ni nikdar upošteval. e Nedelja, 24. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji boljunec - Med 28. aprilom in 4. majem obujanje starih običajev Na vaški Gorici bo spet zakraljeval maj Nekoč sta se meseca april in maj imenovala mali in veliki traven, kar nam že samo po sebi opisuje značaj tega obdobja leta, ko se priroda prebudi in bujno preoblikuje kraj. Prerojenje, ki so ga naši pradedje od neznanih časov častili skozi simboliko drevesa življenja, to je drevesa, ki v svoji živi moči in pokončnosti združuje tri verske svetove, to je podzemlje duhov, nadzemlje živečih in nebesa bogov ter je nositelj sil narave in pradavna os vesolja. Tako nekoč kakor danes postavljamo po naših krajih mlaje oziroma maje, kakor jih v Bregu poznamo in verjetno ne vedoč za antični pomen teh obredov ponavljamo dejanja naših prednikov, ob tem pa, kakor se za vsako živo tradicijo spodobi, običaj priredimo duhu časov in ga stalno preoblikujemo. Tako bo tudi letos v Boljuncu, kjer je tradicija postavljanja maja posebno izoblikovana, saj bomo poleg že tradicionalnih srečanj imeli še dodatne prireditve. K tradicionalnemu delu spadajo tako imenovane fantovske ure, katerih prva bo 28. aprila ob 21. uri, ko bodo fantje in možje ob petju vaške Barč'ce najprej odkorakali od ledine Jama do vaškega trga Gorice, nato pa se bodo zbrali na tajnem sestanku, na katerem bodo proglasili letošnjega »ž'pana«, ki pa se bo predstavil javnosti komaj v noči na 1. maj, ko se bo sredi trga dvigal maj. Prvi uri sledi druga na večer 30. aprila, kateri pa sledi slavnostno dviganje maja do poznih ur čarne noči. Letos bo na večer Med dvema urama (kot smo prireditev tudi imenovali) v petek, 29. aprila, od 21. ure dalje tudi koncert skupin Black mamba rock explosion in Blue Cheese na dvorišču društvenega bara na Gorici (»Pri partizanih«) v organizaciji SKD France Prešeren, Dekliške in Fantovske Bo-ljunec. Pestro pa bo tudi naslednji večer, v soboto, 30. aprila, ko bo dviganju maja botrovala glasba kitare domačega glasbenika Eda s skupino Karburo, v društvenih prostorih pa bo deloval kiosk, za katerega bo skrbela Dekliška. Praznovanje bo doseglo višek, ko se bo maj dvigal nad vasjo in bo nanj novi »ž'pn« pribil steklenico vina. 1. maja bo torej slavnostni sprevod vaških fantov in mož v praž-njih oblekah ob petju vaške himne, vse pa se bo zaključilo 4. maja ob 18. uri s podiranjem maja od spremljavi gobde. (ds) Na boljunski Gorici bodo v noči na 1. maj zopet obudili običaj postavljanja maja arhiv Cesta skozi Ricmanje je zopet odprta za promet fotodamj@n siot - Direktor Alessio Lilli o nesreči v genovskem naftovodu »Sprejeli smo vse ukrepe za preprečitev tovrstnih katastrof« Da je naftna industrija okoljsko vprašljiva zadeva, je spet aktualno v teh dneh, ko je v Genovi prišlo do izlitja več deset tisoč litrov nafte. Družba Iplom, ki upravlja z genovskim naftovodom, je ob nesreči hitro ukrepala, a točna količina izlitega ener-genta še ni znana. Čeprav so gasilci omejili izlitje nafte, je ta vseeno ogrozila različne živalske vrste. Ker imamo tudi v Trstu naftni terminal družbe SIOT in naftovod, po katerem se nafta iz Trsta steka na Bavarsko (glavni terminal je v mestu Ingolstadt), nas je zanimalo, ali tudi pri nas obstaja verjetnost za nesrečo s katastrofalnimi posledicami za okolje. Generalni direktor mednarodne družbe TAL in čezalpskega naftovoda SIOT Alessio Lilli nam je zagotovil, da so možnosti izredno majhne, saj je njihova družba sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev tovrstnih katastrof. Po direktorjevih besedah varnost okolja ni ogrožena, ker je organizacija združenega dela, ki izkorišča naftovod, odgovorna za njegovo pra- . 'V*.v Fl ' ' '-iTj. V—I Rezervoarji SIOT fotodamj@n vilno in neovirano vzdrževanje in izkoriščanje ter za varnost transporta po njem. Organizirati je dolžna stalno kontrolo in občasne preglede naftovoda, postrojev in naprav, ki so njegov sestavni del. Na vprašanje, ali vse te varnostne norme dosledno izvaja- jo tudi v praksi, je Lilli odgovoril pritrdilno, saj so te jasno določene s sporazumi in procedurami, ki jih mora vsaka družba spoštovati. Pomirjujoče je tudi slišati, da so varnostne norme vedno bolj stroge in da družba TAL svoje zaposlene redno izobražuje o okoljskih nesrečah in o tem, kako v njihovem primeru ukrepati. Zanimalo nas je tudi, koliko sredstev dotična družba namenja vzdrževanju naftovoda. Generalni direktor Alessio Lilli je dejal, da skupina TAL novim naložbam letno namenja 20 milijonov evrov, 30 milijonov evrov pa gre za vzdrževalna dela. »Tako kot vsi industrijski obrati, je tudi naftovod povezan z določeno stopnjo tveganosti, ampak ta je zaradi prizadevnosti in rednih tehničnih pregledov, inovativnih inteligentnih tehnologij in naložb minimalna,« je podjetniško strategijo skupine TAL v Italiji, Avstriji in Nemčiji opisal Ales-sio Lilli, ki od 1. julija letos ne bo več generalni direktor družbe, temveč njen predsednik. (sč) Loterija 23. aprila 2016 Bari 55 64 87 81 27 Cagliari ee 47 38 10 88 Firence 44 90 38 21 80 Genova 77 54 16 49 27 Milan 3 35 55 10 58 Neapelj 61 e5 7 16 71 Palermo e 49 79 80 89 Rim 53 72 38 62 88 Turin 7 5e 73 1 72 Benetke 28 88 77 20 39 Nazionale 52 15 43 78 42 Super Enalotto Št. 49 10 11 15 33 79 83 jolly 27 Nagradni sklad 77.209.485,37 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 27.419,71 € 762 dobitnikov s 4 točkami 253,61 € 27.947 dobitnikov s 3 točkami 20,97 € 412.422 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 27 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 25.361,00 € 144 dobitnikov s 3 točkami 2.097,00 € 2.193 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.701 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.155 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes ricmanje - Končali dela za ureditev kanalizacije in vodovoda Po daljšem zaprtju ceste je po vasi spet stekel promet Včeraj je po glavni cesti v Ri-cmanjih ponovno stekel promet, potem ko je bila cesta, ki nosi oznako pokrajinske ceste št. 20, dalj časa zaprta zaradi urejanja kanalizacije in vodovodnega omrežja. Na približno 400 metrov dolgem odseku so položili cevi tako za odpadne kot za meteorne vode ter nove cevi za vodo, kar bo po prepričanju družbe AcegasApsAmga prispevalo k odločnemu zmanjšanju izgube pitne vode, pri čemer se govori o prihranku kar desetih milijonov litrov vode letno. To pa je le prvi del serije posegov, ki jih dolinska občinska uprava namerava izvesti v Ricmanjih. V načrtu so namreč ureditev kanalizacije tudi v drugih predelih vasi, krepitev in izpopolnitev javne razsvetljave ter ureditev prvotnega cestišča in urbane opreme. Danes, NEDELJA, 24. aprila 2016 JURIJ Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 14.00 - Luna vzide ob 22.11 in zatone ob 8.09. Jutri, PONEDELJEK, 25. aprila 2016 DAN OSVOBODITVE VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,6 stopinje C, zračni tlak 1007 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 8 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,1 stopinje C. OKLICI: Maurizio Balestier in Barbara Bignami, Giorgio Sbrizzai in Irina Rashevskaya, Alex Crociati in Daria Bertogna, Lawrence Conti in Frances-ca Miceli, Giorgio Lo Nigro in Marta Mariani, Marco Gelussi in Valentina De Lorenzo, Samuel Cortes Cortes in Gioia Delneri, Emiliano Milocco in Erica Centomo, Enrico Ströll in Barbara Antonioli, Luca Deklic in Vanity Tolot, Dragan Pavic in Antonella Colombet-ta, Andrea Dodic in Paola Cleva, Fabio Binetti in Erica Biloslavo, Mauro Tere-si in Lucia Ciaccio, Gianmarco Palermo in Sabrina Gelussi, Lorenzo Sbriz-zi in Diana Roggi, Ilario Verdichizzi in Alessandra Dell'Amico, Pablo Santiago Apiolazza in Federica Raffin, Massimi-liano Scrigna in Rosandra Fusaro, Moussa Dioum in Faton Wade, Mauro Ruzzier in Erica Sossi, Daniele Men-nilli in Giorgia Levino, Pasquale Gian-nelli in Nada Petaros, Arnauld Ludovic Temfack in Alphonsine Claire Meffo Ngouadjio. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA, Nabrežina Kamnolomi 85, organizira srečanje v torek, 26. aprila, ob 17.30 z dr. Fani Čeh, ki je namenjeno vsem staršem otrok osnovne in srednje šole. Tema »Družina in šola - skupaj na vzgojni poti« (predavanje o spolni vzgoji otrok v času pubertete). RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale popoldanske govorilne ure: v sredo, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični li-cej; v četrtek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij liceja uporabnih znanosti, znanstvenega liceja in jezikovnega liceja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Civilna in kazenska odgovornost staršev za dejanja otrok - culpa in educando - odgovornost neprimerne vzgoje«, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predaval bo odv. Mitja Ozbič. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040573141, urad@dijaski.it ali www.di-jaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 24. aprila 2016 7 Sekcija VZPI-ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg in Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik, "1 vabita na proslavo 25. aprila ob 17.00 v Dolini na faborfu slavnostna govornika: JANKO SEVER predsednik Krajevne skupnosti Črni kal FABIO VALLON pokrajinski predsednik VZPI-ANPI sodelujejo: Majenca, Pihalni orkester Breg, Moški pevski zbor Valentin Vodnik in taborniki RMV I Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi vse člane društva danes, 24. aprila, na zaključno družabnost na teniškem igrišču (Gaje) na Padričah od 11.30 dalje. VZPI-ANPI - REPENTABRSKA SEKCIJA bo danes, 24. aprila, po običajnih proslavah, v Kulturnem domu na Colu predvajala celovečerni film »Črni bratje«. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. LJUDSKI DOM CANCIANI v Podlo-njerju vabi na tradicionalni praznik osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila. Odprtje kioskov - kosilo in tovariško srečanje po proslavi v Rižarni (v slučaju slabega vremena bo praznik v dvorani Ljudskega doma), ob 16.00 polaganje vencev ob plošči padlim v NOB, ob 17.30 koncert Jolly Folk. OBČINA NABREŽINA sporoča, da bo v ponedeljek, 25. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ in ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: nastop nabrežinske godbe, pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop in zaključni nastop nabrežinske godbe. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 26. aprila, na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 ob 20.00. SKD LONJER - KATINARA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih ŠKC v Lonjerju v torek, 26. aprila, v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 19. uri. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info na tel. št. 347-2429556 (v večernih urah). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. aprila, ob 20.45 generalka za prvomajski koncert, ki bo v nedeljo, 1. maja, ob 16.30 pod šotorom v Križu. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na občni zbor, ki bo v prostorih Ljudskega doma v Trebčah v sredo, 27. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 10.00 v prvem sklicu in v četrtek, 28. aprila, predvidoma ob 20.30 (po občnem zboru SKD Primorec) v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v sredo, 27. aprila, ob 18.00 v sejni dvorani Občine Zgonik. Dnevni red je na razpolago na: www.sgoni-co.ts.it. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. ZADRUGA VESNA sklicuje v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju in v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu DSMO Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 (1. nad-str). JUS MEDJAVAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo pri Blžin'vih v Medjevasi v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri. Informacije in dnevni red na tel. št. 338-7738027. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo imelo redni občni zbor v četrtek, 28. aprila, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Začetek ob 18. uri. STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje v četrtek, 28. aprila, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel. št. 366-3625523. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v prostorih Kraške hiše v Rep-nu. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo v petek, 29. aprila, ob 18.00 v novem sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. Srenjaše vabimo, da predlagajo imena za seznam kandidatov za volitve novega odbora. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. OBČINSKA UPRAVA OBČINE ZGO- NIK sporoča, da bo ob 71. obletnici osvoboditve, v soboto, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obe- ležja, postavljena v spomin padlim po sledečem razporedu: ob 12.00 prose-ško pokopališče, ob 12.20 Proseška postaja - spomenik; ob 18.00 Zgonik - zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca -vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo nastopil MoPZ Rdeča zvezda. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE prirejajo tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš v soboto, 30. aprila. Ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.30 pri Kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.40 prižig tabornega ognja in ob 21.00 pričetek vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje - obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane, sledi družabnost v koči. V nedeljo, 1. maja, bud-nica v Bazovici ob 7.00. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v nedeljo, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani Ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chi-riche«. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNI K pod šotorom v Križu v nedeljo, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Nikolovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Ne-bojsega. ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, , ^ * POGREBNO PODJETJE t ^ . _ /t" trenutku žaksti.. \ f> w / v vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konference (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. t Tiho nas je zapustila naša ljuba Faustina Rotter vd. Premru Žalostno vest sporočajo sin Sergij, snaha Lorena in vnuka Julij in Giacomo Na željo pokojnice smo se že poslovili v ožjem družinskem krogu. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči svojci Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje sinu Sergiju in svojcem vsi na Primorskem dnevniku t Zapustil nas je Alessandro Carli dolgoletni trgovec na Opčinah m 1 Hčerka Nivea, zet Andrej ter vnuka Daniel in Marco ga bodo pozdravili v torek, 26. aprila, od 13.30 dalje v Ulici Costalunga. Sledil bo pokop blizu vseh svojih dragih v Trebčah. Trst, Opčine, 24. aprila 2016 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa t V 99. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona Miroslava Bandelj vd. Vidali Žalostno vest sporočata sinova Virgilio in Albin z družinama Zahvaljujemo se vsem, ki boste na katerikoli način počastili spomin naše drage. Pogreb bo v sredo, 27. aprila, ob 13.45 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Sledil bo pokop. Bani, 24. aprila 2016 Pogrebno podjetje Alabarda PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev -Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjizni-ca.it. t Zapustil nas je naš dragi Paolo Sancin Za njim žalujejo žena Ketty, bratranec Damjan z Lorello, Sorayo in Patrickom Od njega se bomo poslovili v torek, 26. aprila, od 10.15 do 11.20 v Ulici Co-stalunga. Po pogrebnem obredu bo sledil pokop na pokopališču v Dolini. Dolina, 24. aprila 2016 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša draga Silvana Carli Žalostno vest naznanjajo bratranec Alberto z družino, Bruno, Marko, Ester, Kevin, Livio, Majda, Romina, David, Mia, Paul, Irene, Peter in Debora Od nje se bomo poslovili v četrtek, 28. aprila, od 11.30 do 13.30 v Ulici Co-stalunga. Ob 14. uri bo sledila sveta maša v trebenski cerkvi in nato pokop. Pogrebno podjetje Alabarda Šantla, ostala boš vedno v našem srcu Fabiana in Ivana z družinama ter Anica 26.4.2008 26.4.2016 ...česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca. Cene Vipotnik Matejka Peterlin Maver 8 Četrtek, 21. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji Draga Mateja Milič Čestitamo ti ob uspešno zaključenem doktoratu iz evropskega zasebnega prava starši in vsi sorodniki Danes na Opčinah se veselimo, dragi nonoti vse najboljše in najlepše vam želimo! Vaši Soraja, Gabrijel in Goran Naša Patrizia praznuje danes rojstni dan. Čeprav 60 jih ima prav nič se ji ne pozna. Sreče in zdravja na pretek, to so želje nas vseh. Jasmina, Ivan in Mija pa ji pošiljata vsak po 20 poljubčkov. ¿j Čestitke SK Devin čestita članici in bivši tekmovalki INGRID PERIC za uspešno opravljeni izpit za naziv Učitelja smučanja 1. stopnje. [I] Lekarne Od ponedeljka, 25. aprila, do nedelje, 1. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 24. aprila: Ul. Dante 7 - 040 630213; v ponedeljek, 25. aprila: Trg S. Giovanni 5 - 040 631304. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »II libro della giungla«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Les Souvenirs«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.30 »Fiore del deserto«; 18.15, 20.00 »L'Universale«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Un'estate in Provenza«; 18.00, 21.45 »Criminal«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20,18.00, 19.45, 21.30 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.45, 21.00 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30,18.45, 21.00 »Le confessioni«. KOPER - PLANETTUŠ - 20.30 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 14.40,16.50 »Knjiga o džungli«; 13.30, 17.50 »Knjiga o džungli 3D«; 15.00, 17.00 »Kung Fu Panda 3«; 13.50 »Kung Fu Panda 3 3D«; 15.40, 18.00, 20.20 »Lovec: Zimska vojna«; 19.10 »Maščevanje«; 19.00 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20 »Orel Eddie«; 21.15 »Petdeset odtenkov sive«; 15.30, 18.10, 20.50 »Planet samskih«; 16.20, 21.00 »Ponoreli«; 14.30, 15.50 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 20.00 »Šefica«. NAZIONALE - 11.00, 15.15, 16.45 »kung Fu Panda 3«; 20.15, 22.00 »Nonno scatenato«; 20.15 »Hardco-re«; 11.00, 15.30 »Il libro della giun-gla«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro del-la giungla 3D«; 18.15 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Zona d'ombra«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Codice 999«; 11.00, 15.15, 16.45 »Grotto«; 18.15, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«, 21.30 »Villa Trieste«, 11.00 »Truman - Un vero amico e per sempre«, 11.00 »Heidi«. SUPER - 16.45, 21.00 »Veloce come il vento«; 18.45 »Race - Il colore della vittoria«. THE SPACE CINEMA - 21.20 »Batman v Superman«; 15.15, 15.45, 17.30, 18.00, 19.05, 19.45, 22.00 »Il libro della giungla«; 15.20, 17.25 »kung Fu Panda 3«; 16.30, 19.00, 21.30 »Codice 999«; 19.30, 21.50 »Criminal«; 15.05, 17.05 »Grotto«; 15.00, 17.20, 19.40 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 20.00, 22.15 »Nonno scatenato«; 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.35, 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Il libro del-la giungla; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Zona d'ombra«; Dvorana 3: 15.30 »Codice 999«; 17.45, 20.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scatenato«; Dvorana 4: 14.45, 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10, 22.15 »Codice 999«; 20.20 »Nonno scatenato«; Dvorana 5: 15.20, 17.30, 20.10, 22.10 »Le con-fessioni«. Prireditve KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave »Ta (ne)srečni dan« gledališke skupine Mosp-a in Skk-ja danes, 24. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu na Prose-ku. SEKCIJA VZPI DOLINA MAČKOLJE PREBENEG in SKD Valentin Vodnik vabita na proslavo osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17.00 v Dolini na Taborju. Sodelujejo: Majenca, pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV, predsednik krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever in pokrajinski predsednik VZPI Fabio Vallon. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 25. aprila, ob 71-letnici osvoboditve izpod nacifašizma v Rižarno okoli 12.30 na tradicionalni koncert Pesmi, besede in cvetje za 25. april. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, Istrska ulica 192. Slavnostna govornica: novinarka in zgodovinska raziskovalka Claudia Cernigoi. Sodeluje MoPZ Tabor (vodi David Zerjal). BALETNA SKUPINA RELEVÈ vabi v sredo, 27. aprila, ob 18.00 v dvorano SKD Igo Gruden v Nabrežini na zaključni nastop, z gostujočimi skupinami iz Boljunca in Komna. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita v sredo, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ZeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. SKD LIPA organizira v sredo, 27. aprila, ob 20. uri v Bazovskem domu srečanje »Moj pogled skozi kamero«, ki ga bo vodil Sergio Zoch - Čok, sledi ogled njegovih kratkometražnih filmov. Ob priliki bomo predstavili tudi videozapis s pričevanji o osvoboditvi Bazovice. SKD TABOR - Knjižnica P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Op-činah vabi v sredo, 27. aprila, ob 20.00 na večer z Miroslavom Košuto in njegovim 1. majem »Še vedno živel 1. maj?«. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360, v sodelovanju z ZSŠDI, vabijo v sredo, 27. aprila, na kavo s knjigo »50 let naše košarke. 1965-2015«. Sodelovali bodo avtorji in sodelavci zbornika Branko Lakovič, Veronika Sossa, Sergio Tavčar ter predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. MEPZ F. VENTURINI od Domja, pod vodstvom Cinzie Sancin, vabi na zborovski koncert v podzemske prostore Kleine Berlin v četrtek, 28. aprila, ob 20.30. Vhod iz Ul. Fabio Severo, nasproti hišne št. 11. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Bakrene stvaritve« Patrizie Marino v četrtek, 28. aprila, ob 18.30 v kavarni Gruden v Nabrežini. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na »Dan mladinske ustvarjalnosti« z nagrajevanjem zmagovalcev literarnega natečaja za mlade in s kulturnim programom v petek, 29. aprila, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo«. SEKCIJA VZPI-ANPI E. ANTONČIČ IN SKD VESNA prirejata v sodelovanju z vaško srenjo in konzorcijem ICS v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu proslavo obletnice osvoboditve in odkritja spomenika. Slavnostni govornik Marko Sosič, sodelujejo OŠ A. Sirk, ansambel Ovce, harmonikar Jan Novak in Danijel Božič (ZZB). Sledi ba-klada do spomenika z nastopom zbora Vesna, nato prvomajski kres »pr Procesji«. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD BARKOVLJE IN SKD I. GRBEC, v sodelovanju z ZSKD, vabijo na premiero gledališke predstave osnovnošolske in srednješolske dramske skupine »A-čih... in že imamo Andersenov nav- dih!« v soboto, 30. aprila, ob 16. uri v veliko dvorano kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Režija in mentorstvo: Barbara Gropajc, Boža Hrvatič in Roberta Chissich. GLAS HARMONIKE - KD F. Venturini vabi na mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. SKD TABOR, VZPI-ANPI in društvena gostilna na Opčinah vabijo v nedeljo, 1. maja, ob dnevu osvoboditve na Prvomajsko budnico in Pohod miru. Zbirališče ob 9.15 pred spomenikom na Dunajski cesti. Sodeluje godba V. Parma - Trebče. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve (Proseška ul. 35 - Opčine) vsak dan od 9.00 do 15.00 in od 18.00 do 23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. M Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR organizira 6-dnevno popotovanje Po korziki in Sardiniji od 30. maja do 4. junija, namesto potovanja na Poljsko. Odhod z letalom iz Benetk. Vpis do 30. aprila na tel. št. 335-8186940. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 1. maja, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel. 040-391790 AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 25. aprila. Tel. 040-229439 KLARIČ - PIPAN (osmica), Mavhinje 58/a, odprto vsak dan do 1. maja. Tel. 040-2907049 OSMICA ABRAM-ŽERJAL Sveto pri Komnu 22.04 - 01.05 OSMICA JAKOMIN Kubed, odprta od 22. aprila do 2. maja. Tel.: 003865-6571-208 Vabljeni! HI Osmice DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH ZADRUGA Alpinska ul. 95 -OPČINE vabi vse člane, da se udeležijo rednega občnega zbora ki bo v prvem sklicanju dne 25. aprila 2016 ob 17. uri in v drugem sklicanju v TOREK, 26. APRILA 2016, OB 17. URI v Prosvetnem domu, Ul. Ricreatorio, 1 DNEVNI RED: 1) Poročilo upravnega odbora 2) Poročilo nadzornega odbora 3) Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 2015 4) Imenovanje članov upravnega odbora po predhodnem določilu njihovega števila in določitev njihovih honorarjev 5) Imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora in določitev njihovih honorarjev 6) Razno PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V BOLJUNCU je Parovel odprl spomladansko osmico. Tel. št. 3467590953. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. S Poslovni oglasi PODJETJE išče tehnika z znanjem mehanike in elektronike za servisiranje CNC strojev za obdelavo lesa. Curriculum vitae poslati na: servis.int3@gmail.com. V CENTRU BAZOVICE oddajamo v najem dva poslovna prostora (60 kv.m. in 100 kv.m.) Tel. št. 340-8660640 (od 11.00 do 14.00) BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 388-8820811. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU »kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! Mali oglasi DAM V NAJEM ali prodam stanovanje v Gorici (središče mesta, blizu parka), 113 kv.m. in garaža. Tel. št.: 3393924888. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM avtodom elnagh l. 1998, motor ford 2500 cc, za 6 oseb, lepo vzdrževan. Tel. št.: 340-3172833. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM zemljišče v bregu pod kon-tovelom (1700 kv.m.). Cena po dogovoru. Tel. 329-4372448. V CENTRU LJUBLJANE oddam v najem od julija dalje, za poletne mesece ali dlje, sobo ali stanovanje. Tel. št.: 00386-41865706. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 24. aprila 2016 9 prosek - Sporočilo na občnem zboru Društvene gostilne Junija začetek del za Dom prosekarja Junija se bodo začela dela za ureditev Doma prosekarja. Novico je sporočil predsednik proseške društvene gostilne Claudio Černjava na četrtkovem občnem zboru društva. Številni člani, ki so se udeležili skupščine, so si lahko ogledali razstavljeni izvršilni načrt in tako spoznali, kako bo urejena nova struktura za sedanjim poslopjem Društvene gostilne. Vhod v Dom prosekarja bo samostojen, to je na trgu pred proseško cerkvijo. Po predvidevanjih bodo dela trajala štiri mesece. Če bo šlo vse po načrtu, bo Dom prosekar-ja pripravljen za praznovanje vaškega zavetnika sv. Martina, 11. novembra. Predsednik Černjava je v svojem poročilu nakazal delovanje v zadnjem letu. Društvo šteje 98 članov. Največjo novost je predstavljala zamenjava gostilničarja. Upravo gostilne sta prevzela Slavica in Nino Brankovic, ki sta že pomagala v kuhinji Društvene gostilne v Gabrovcu. Osrednji del svojega posega pa je Černjava namenil prizadevanjem za ureditev Doma prosekarja. 31. julija lani je Društveno gostilno obiskala deželna predsednica Debora Serracchiani, Ogledala si je prostore, kjer bo nastal Dom prosekarja in pobudo, ki je predvidena v protokolu o nastanku zaščitne vinske znamke Prosecco DOC, ugodno ocenila. Černjava se je obenem zahvalil predsedniku Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Brunu Ruplu za 9-letno najemninsko pogodbo za zemljišče za Društveno gostilno, ki bo služilo za vhod v bodoči Dom prosekarja s trga pred cerkvijo. »Zadnje tedne je bil spet govor o Proseccu DOC, in sicer po izteku šestletnega roka veljave znanega protokola. Na Proseku so mladi pripravili hvalevredno srečanje. Mislim, da je pot, ki so jo ubrali, pravilna, kajti prav vas Prosek je tista, ki omogoča vinogradnikom iz Veneta mastne zaslužke. Zato je treba doseči način, da bo imel tudi Prosek nekaj od tega,« je poudaril Černjava in dodal, da je prav Društvena gostila tista ustanova »ki se na Proseku še največ let ukvarja s tistim, kar je povezano z vinom. Zato menim, da mora imeti tudi naše društvo pri vsej tej zadevi svoje mesto in svojo besedo. Seveda, z vsemi drugimi vaškimi dejavniki, ki jim je pri srcu družbena in gospodarska prihodnost naše vasi,« je naglasil Claudio Černjava na občnem zboru, ki se ga je udeležilo res veliko število članov. (mk) ssg - V torek V tem stihu bo ljubezen večno mlada Po mesecu predstav, predavanj in filmov se bo tržaška počastitev Shake-spearjeve obletnice zaključila v torek, 26. aprila, ob 20.45 v veliki dvorani Kulturnega doma z dogodkom, ki je nastal v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča in sodelovanjem Stalnega gledališča FJK ter British School. Režija Eduarda Milerja bo ustvarila magična soglasja med Shakespearjevimi soneti in skladbami različnih dob, ki so nastale po Shakespearjevih dramskih besedilih. Protagonisti večera bodo igralci stalnih ansamblov obeh gledališč, sopra-nistka Laura Antonaz, pianist Elia Macri in lutnjar Fabio Accurso. Poseben gost večera bo Peter Brown. Vstopnina: 5 evrov, za abonente obeh gledališč, mlade in upokojence 3 €. Predsednik Černjava je pokazal načrt za ureditev Doma prosekarja fotodamj@n prosek - Namestitev pred nekaj dnevi Smerokaz Trieste - Trst Prvotno je Občina Trst namestila le italijanska smerokaza, zaradi česar so domačini protestirali Tržaška občinska uprava je namestila dvojezična smerokaza v središču Proseka. Enega na križišči na Kržadi, drugega na križišču za Vejno. Na obeh je tudi smerokaz za Trst dvojezičen. Pred več kot letom je Občina Trst namestila na križišču na Kržadi smerokaz, na katerem pa je bilo le ime Op-čin napisano dvojezično, medtem ko je bil smerokaz za Trst izključno italijanski. To je vzbudilo med slovenskimi vaščani precej nejevolje. O zadevi je bil govor tudi na seji zahod-nokraškega rajonskega sveta, na kateri je svetnik Ivo Starc zahteval, naj Občina upošteva določila zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti in naj zamenja izključno italijanski smerokaz (Trieste) z dvojezičnim (Trieste -Trst). Dolgo časa ni bilo odziva na zahtevo, slaba dva meseca pred občinskimi volitvami pa je Občina vendarle poskrbela za dvojezični smerokaz. (mk) trst - Dan odprtih vrad ustanove Enpa Živalice na ogled Obiskovalci bodo spoznali dragoceno delo prostovoljcev Lisička, ki so jo pozdravili v živalski oazi ustanove Enpa Na sedežu ustanove Enpa v U. Marchesetti bodo imeli danes in jutri dan odprtih vrat. Obiskovalci bodo lahko spoznali delo prostovoljcev v živalski oazi na Frnedu, obenem si bodo lahko ogledali živalice, ki jih tam zdravijo in nudijo pomoč. Med temi so lisička, žrtev lanske prometne nesreče, ki so jo pozdravili in jo bodo kmalu spustili na prostost, veverička Willie, koza Bettina, številne ptice in tudi sova uharica. trst - Pianist Ezio Bosso nocoj (ob 21. uri) v Rossettiju Za mnoge je bil »moralni zmagovalec« letošnje izvedbe festivala italijanske popevke v San-remu. Nocoj bo znani italijanski pianist in skladatelj prispel v gledališče Rossetti in predstavil skladbe iz svoje prve plošče, v kateri nastopa kot pianist-solist - The 12th Room. Plošča (dvojni album) je izšla lansko jesen, osvojila je zlato ploščo in je trenutno na vrhu lestvice najbolj prodajanih plošč. Koncert se bo začel ob 21. uri. To bo prvi od treh nastopov Ezia Bossa v Furlaniji Julijski krajini. Sledila bosta nastopa b Vidmu, 10. maja v gledališču Nuovo Giovanni da Udine in 28. junija na videmskem gradu. Na Proseku danes Ta (ne)srečni dan V Kulturnem domu na Proseku bo danes ob 18. uri gostovala Gledališka skupina MOSP-a in SKK-ja z igro Ta (ne)srečni dan, v katerem nastopa šest višešolcev in ena univerzitetna študentka. Besedlio je izpod peresa Pa-trizie Jurinčič, ki je skupaj z Maruško Gustin predstavo tudi režirala. Na kavi s knjigo o 50 letih košarke Na sredini kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču, ki jo prirerajo založbi Mladika in ZTT ter Tržaško knjižno središče v sodelovanju z ZSŠDI, bo pogovor tekel o publikaciji, ki sta jo konec lanskega leta izdali založba Mladika in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji o 50 letih slovenske košarke v zamejstvu. Besedila v dvojezični zbornik so napisali Branko Lakovič, Veronika Sos-sa in Niko Štokelj, v italijanščino pa sta jih prevedla Sergio Tavčar in Albert Voncina. Ob uvodnih besedah prinaša publikacija opis delovanja košarkarskih društev po sezonah in statistične podatke o njihovih postavitvah, strelcih in vrstnem redu na lestvici. V zadnjem poglavju so še predstavitve posameznih prvakov in pričevanja. Na torkovi kavi v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan 7 bodo publikacijo predstavili avtorji Branko La-kovič, Veronika Sossa in Sergio Tavčar ter predsednik ZSŠDI Ivan Peter-lin. Kava s knjigo, ki jo ponuja podjetje Primo Aroma, se bo začela ob 10. uri. V četrtek občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva V četrtek, 28. aprila, bo imelo Slovensko dobrodelno društvo (SDD) redni občni zbor na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Drugo sklicanje bo ob 18. uri. Tokrat ne gre za volilni občni zbor, člani pa bodo pregledali dejavnosti v preteklem letu in se pogovorili o novih načrtih. Preteklega 18. marca je društvo slovesno podelilo študijske nagrade 29. natečaja Mihaela Flajbana in pa nagrado Irene Srebotnjak v skupni vrednosti 8.500 evrov. Že pred tem je porazdelilo kakih 6.000 evrov za pomoč potrebnim družinam pri manjših stroških za različne šolske dejavnosti učencev in dijakov vseh slovenskih večstopenjskih šol v deželi. Društvo opozarja, da je mogoče podpreti te dobrodelne dejavnosti ob davčni napovedi z določitvijo 5 tiso-čink za SDD. Njegova davčna številka je 80011090323. Natečaj Radijskega odra za izvirno radijsko igro Ob 70-letnici svojega neprekinjenega delovanja in v spomin na igralko in režiserko ga. Marjano Prepeluh razpisuje Radijski oder natečaj za izvirno in še neobljavljeno radijsko igro na žensko tematiko v poljubni dramski obliki. Igra naj ne traja več kot 40 minut. Predvidene so tri nagrade: prva znaša 1.000 €, druga 800 € in tretja 500 €. Radijski oder bo nagrajena dela uvrstil v svoj program, prav tako si pridržuje pravico, da v svoj spored vključi tudi morebitna priporočena dela. Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 15. maja 2016 na naslov Radijski oder, ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, medtem ko naj bodo točni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, elektronska pošta in telefon) zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. 10 Nedelja, 24. aprila 2016 KULTURA Primorski ki Ji ssg - V Trstu koncert mednarodno uveljavljenega slovenskega benda Laibachi so Laibachi TRST - Slovenski bend Laibach ni le glasbena skupina, daleč od tega. Gre za pravo umetniško gibanje, ki se ob glasbi izraža tudi z drugimi umetniškimi sredstvi, kot so grafika, film, gledališče ... Končni rezultat je nekaterim bolj, drugim manj všeč, moramo jim pa priznati določeno mero genialnosti. O tem se je publika (morda) vnovič prepričala v petek zvečer, ko je bend nastopil na odru Slovenskega stalnega gledališča. Laibachi so se v tržaški Kulturni dom vrnili po petih letih in tudi tokrat niso razočarali. Trst je zasedba obiskala v sklopu širše glasbene turneje The Sound of Music Tour (ali po laibachovsko Naše pesmi, vaše sanje), ki se je pričela že januarja v Nemčiji in se nato nadaljevala v številnih evropskih državah. Bend je tržaški publiki predstavil tudi del programa, ki ga je izvajal v Severni Koreji; Laibachi so namreč avgusta lani nastopili na dveh koncertih v sklopu praznovanj sedemdesete obletnice osvoboditve izpod japonske okupacije. Zasedba je tako postala prva zahodna rok skupina, ki je igrala v Severni Koreji. Tržaški program je sooblikovalo tudi nekaj novih interpretacij pesmi iz glasbenega filma The Sound of Music, na primer komada Do-Re-Mi in Favourite Things ter predvsem pesmi The Sound of Music in Edelweiss, v katerih je prišla lepo do izraza pevka Mina Špiler. Bend je k temu dodal še nekaj starejših uspešnic iz obdobja albuma WAT, v prvem delu programa na primer pesmi Now You Will Play in The Great Divide. Pred odmorom je skupina izvedla še novo skladbo Eurovision, ki ji lahko prisluhnemo na zadnjem ploščku Spectre. Bend si je nato privoščil petnajstminutni odmor, ravno tako tudi publika, med katero smo opazili bivšo slovensko ministrico za kulturo Majdo Šir-ca, tržaškega odbornika za kulturo Pao-la Tassinarija in doberdobskega župana Fabia Vizintina. Drugi del so Laibachi začeli z rein-terpretacijami komadov iz že omenjenega glasbenega filma (ki ga slovenski gledalci poznajo z naslovom Moje pesmi, moje sanje, italijanski pa Tutti insieme appassio-natamente), nato pa svoje oboževalce »segreli« s serijo skladb iz zadnjega albu- tí V S s \ S» J v ' i "V Pogled na dvorano, zgoraj Milan Fras, desno Mina Špiler fotodamj@n ma Spectre (2014). We Are Millions And Millions Are One in The Whistleblowers sta pesmi, ki takoj ostaneta v spominu. Tržaška publika pa je na povabilo karizmati-čnega frontmana Milana Frasa uspešno sodelovala z žvižganjem. Sledili sta še skladbi No History, Resistance Is Futile in predvsem izredna Bossanova, tako rekoč »histerična« electro pank skladba. Po kratki pavzi se je bend vrnil na oder in zaigral še komad iz osemdesetih Ti ki izzivaš in priljubljeno glasbeno priredbo uspešnice Life Is Life avstrijske skupine Opus. Bučno ploskanje občinstva Slovenskega stalnega gledališča je Frasa in ostale prepričalo, da izvedejo še dodatno skladbo in sicer posebno reinter-pretacijo pesmi Each Man Kills The Thing He Loves. Skupina je zapustila oder, medtem ko se je na zaslonu vrtel trailer dokumentarca The Sound of Music, v katerem bo prikazana Laibachova špedicija v Severno Korejo. Luči so se prižgale, iz zvočnikov je zadonela pesem Tota Cu-tugna Insieme (!), ljudje pa so s presenečenimi izrazi počasi zapuščali dvorano. O združeni Evropi je nekoč pel Cutugno (»Insieme, United, United Europe«), »Europe Is Falling Apart,« Evropa razpada, svarijo danes Laibachi ... Laibachi so pač Laibachi. Rajko Dolhar trst - Sezona opernega gledališča Verdi Ples s Coppelio Do srede v gosteh neapeljsko gledališče San Carlo TRST - Operno gledališče San Carlo iz Neaplja je eno redkih, ki v Italiji ohranja bogato baletno tradicijo: v Trstu je kriza že zdavnaj pokopala baletni ansambel, zato mora gledališče Verdi produkcije uvažati, tudi to pa zdaj pogojuje varčevalna politika. Še leta 1992 je Coppelio oblikoval domači ansambel, leta 1976 smo videli prekrasno izvedbo, ki so jo oblikovali Roland Petit in njegov balet iz Marseja, leta 2009 pa smo lahko občudovali balet iz milanske Scale. Koreograf Luigi Bonino je bivši plesalec, ki je veliko sodeloval s Petitom, zato je skušal ohraniti kar se da zvest spomin na velikega umetnika ter se pri postavitvi podpisal le kot izvrševalec Petitovega načrta, ne pa kot avtor; hvaležni smo mu lahko, da je oživel duhovito igrivost, pa tudi nežnost, ki ju je Petit vlil v svojo koreografijo. Scenografijo in kostume je za rimsko Opero narisal Ezio Frige- rio, čigar fantazija se je bolj razvnela pri oblekah, oder pa je omejevala siva arhitektura, ki je svojo hladnost ohranila tudi v stanovanju izumitelja-čarov-nika Coppeliusa. Balet, ki je nastal na podlagi Hoffmannove pravljice (pozneje je zgodbo tudi Jacques Offenbach uglas-bil za operno gledališče), nas še vedno očara z večplastnostjo zgodbe in bogato fantazijo glasbe, ki jo je Leo Delibes spisal leta 1870: lik Coppeliusa se nevarno približa aktualnosti, ko beremo o uspešnih prodajah gumijastih lutk, punčk, s katerimi žal mnogi moški skušajo potešiti svoje spolne želje, morda pa tudi skromno potrebo po bližini namišljenega bitja. Coppelius je ustvaril ženski robot z obrazom Swa-nilde, dekleta, ki je zavračalo njegovo ljubezen, njegova verodostojnost pa je Swanildinega ljubljenca Franza prepričala o obstoju lepe Coppelie, ki je ob revoltella - Pasolini in Zigaina na razstavi Dve laguni TRST - 16. aprila je minilo leto dni, kar se je v 91. letu starosti poslovil umetnik in intelektualec Giuseppe Zigaina. Veliko je sodeloval s pesnikom, pisateljem, režiserjem Pier Paolom Pasolinijem, na katerega ga je vezalo globoko prijateljstvo. Ob prvi obletnici smrti ponuja Muzej Revoltella na ogled v pritličnih prostorih poleg avditorija zanimivo razstavo Pasoli-nijevih risb in Zigainovih grafik z naslovom Dve laguni. Pobuda sodi v širše zasnovan projekt, ki želi ovrednotiti umetniški doprinos Zigaine, kateremu se je Trst poklonil že ob devetdesetletnici z razstavo grafik na sedežu Dežele. Tudi ob tej priložnosti je umetnik spregovoril o Pasoliniju in njuni intelektualni afiniteti. Portret Marie Callas p. p. pasolini Na odprtju je kuratorka razstave Francesca Agostinelli izpostavila kompleksnost pobude, saj prihajajo eksponati iz zasebnih zbirk in so jim prišli na sled preko prodornega raziskovalnega dela. Njeno uresničitev je omogočilo sodelovanje številnih ustanov, med katerimi so pobudniki Dežela Furlanija - Julijska krajina, Občina Cervignano in krožek Ar-ci iz Cervignana. Zigaina je bil prepričan, da bi se bil Pasolini usmeril v slikarstvo, če ga ne bi pot zanesla v Rim. Rad je ustvarjal in z velikim zagonom, Zigaina ga je v tem vedno podpiral. Pasolini in Zigaina sta sodelovala pri izvedbi treh filmov. Za film Teorema iz leta 1968 je Zigaina delal kot izvedenec za slikarske tehnike. V Dekameronu (1971) je igral fratra, v filmu Medea (1969), ki so ga snemali v Gradežu, pa je, kot izhaja iz izbrane dokumentacije, Pasolinija in Zigaino zbližal navdihujoč kraj. Na razstavi vidimo izbor devetnajstih risb, ki jih je Pasolini ustvarjal prav med nastajanjem filma v laguni, in grafike furlanskega likovnega umetnika Zi-gaine. Ta je prav v sedemdesetih letih začel grafično interpretacijo motivike lagune, ki je v njegovem opusu ostala vse do konca življenja. Zigaini pomeni ta tematika likovni in obenem literarni izziv, Pier Paolo Pasolini (levo) in Giuseppe Zigaina preko katerega obdeluje svojo vez z rojstnim krajem. Številne črno-bele fotografije dokumentirajo nastajanje Pasoli-nijevih risb neposredno v laguni. Specifični materični nanosi peska, voska, cvetov in školjk so v laguni prehajali na risarsko podlago, kot je o tem pisal sam Zigaina. Razstavljene Zigainove grafike so del zbirke tiskarja Albicocca, s katerim je plodno sodeloval, in ponujajo presek petintridesetih let ustvarjanja. Dve grafiki iz zadnjega obdobja sta tokrat prvič razstavljeni v javnosti. Gre za tehniko ver-nismou, ki dovoljuje mehkejše prenašanje znakov in je bila v zadnjem življenjskem obdobju Zigaini prikladnejša. Njegov pogled doživlja vpliv flamske grafike, iz zračne perspektive se spušča navz- dol ponovno do tiste lagune, ki jo je Pasolini prikazal iz druge perspektive, neposredno in snovno. Poleg teh Pasolini-jevih edinstvenih krajinskih izsekov, prežetih s poetiko in zelo doživetih, vidimo še dva portreta: Mario Callas, protago-nistko filma Medea, in prijatelja Zigaino. Razstava v Revoltelli bo na ogled do 15. maja, vzporedno pa je v gledališču Miela (do 8. maja) na ogled fotografsko-dokumentacijska razstava Zigaina in Pasolini na sceni. To je tudi naslov bogato opremljene publikacije založbe Forum, ki jo je uredila kuratorka razstave Francesca Agostinelli. Bralcu ponuja eseje različnih strokovnjakov, bogata pa je tudi na fotodokumentaciji in reprodukcijah likovnih del. Jasna Merku Deseterica za kresnika LJUBLJANA - Žirija Delove nagrade za roman leta je izmed skoraj 115 romanov z lansko letnico izbrala deseterico, ki se bo potegovala za nagrado kresnik. To so romani Gabriele Babnik Intimno (Beletrina), Dina Bauka Konec. Znova (Beletrina), Milana Dekleve Telo iz črk (Cankarjeva založba), Emila Fi-lipčiča Serafa s Šarhove 2 (Beletrina), Štefana Kardoša Veter in odmev (FrancFranc), Milana Kleča Koralde (Litera), Mirta Komela Pianistov dotik (Goga), Mihe Mazzinija Otroštvo (Goga), Petra Rezmana Tekoči trak (Litera) in Nataše Sukič Piknik (Škuc). Tako se je odločila žirija, ki jo vodi profesor Filozofske fakultete v Ljubljani Tone Smo-lej, v njej pa berejo še Tina Vrščaj, Tina Kozin in Aljoša Harlamov. Veliko peterico romanov bo žirija oznanila čez mesec dni, 23. maja. Na kresni večer 23. junija, pa bo na ljubljanskem Rožniku izbran zmagovalec. Lani je kresnika prejel Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov. (sta) oknu mahala s svojo pahljačo. Utvare in zablode, ki imajo pri Hoffmannu tragičen razplet, se v baletu razmeroma srečno izidejo, če odmislimo žalost in samoto, katerima ostane zapisan Cop-pelius: njegov ples z lutko je morda najlepši, žalosten, ganljiv, pa vendar tudi po malem duhovit prizor, ki ga je Massimo Sorrentino odplesal zelo ekspre-sivno in prepričljivo, imenitno pa sta se odrezala tudi protagonista Swanil-da in Franz. Albanska plesalka Anbeta Toro-mani je izvrstna interpretka, ki zna čistim linijam klasičnega baleta dodati veliko ekspresivnih odtenkov: tako sama kot v pas de deux s Franzem je svojo elegantno figuro prilagajala različnim prizorom in se posebno izkazala v posnemanju lutke-Coppelie. Eleganten in tudi atletsko gibčen je bil njen partner Alessandro Macario, ki si je v solističnih točkah večkrat prislužil navdušene aplavze. Baletni ansambel, ki ga pripravlja Lienz Chang, je deloval dokaj disciplinirano, pa tudi živahno, še posebej šesterica plesalk, ki so spremljale Swanildo. Glasbeno vodstvo je imel v rokah Alvise Casellati, ki je v Trstu že dirigiral simfonični koncert in nase opozoril predvsem zaradi nevsakdanje poti, ki ga je pripeljala k dirigentskemu pultu: diplomiral je kot violinist, nato študiral dirigiranje in pravo; v obeh strokah se je izpopolnjeval v tujini in kot odvetnik delal v ZDA in Italiji, zdaj pa je njegov interes osredotočen na glasbo. Priprava je solidna, ampak za zdaj ne presega profesionalnega nivoja, kar pomeni, da nas njegova interpretacija ne zapeljuje s posebnim čarom; orkester se je vsekakor odlično odrezal in pohvaliti gre vse soliste - od koncertnega mojstra Elie Vigola do vseh pihalcev -, ki so svoje sole oblikovali z brezhibno eleganco. Coppelia je na premieri požela kar veliko aplavzov in bo na tržaškem odru le še do 27.aprila. Katja Kralj PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 24. aprila 2016 1 1 / Primorshi GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V četrtek, 28. aprila, ob 20.30 / Jean Baptiste Thierrée in Victoria Chaplin: »Le cirque invisible« / Ponovitve: v petek, 29., ob 20.30, v soboto, 30. aprila in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V četrtek, 28. aprila, ob 20.00 / Avtorski projekt: »Ljubezen do bližnjega«. Mali oder Jutri, 25. aprila, ob 20.00 / »Mož, ki je sadil drevesa« Gostuje Lutkovno gledališče Maribor. LJUBLJANA Cankarjev dom Dvorana Duše Počkaj V torek, 10. maja, ob 20.00 / Festival Shakespeare za vedno / Jaka Andrej Vojevec: »Hamlet pa pol« / Režija: Jaka Andrej Vojevec; dramaturgija: Klav-dija Zupan / Ponovitve: v sredo, 11. in v četrtek, 12. maja, ob 20.00. Klub CD SNG Drama Veliki oder V sredo, 4. maja, ob 19.30 in ob 20.55 Karel Valentin in Žanina Mirčevska: »Valentiniada« Mali oder V torek, 3 maja, ob 11.00 in ob 12.15 Vinko Moderndofer »Nežka se moži«. Ponovitev v sredo, 4. maja, ob 11.00 in ob 12.15. V sredo, 4. maja, ob 20.00 / William Shakespeare: »Machbeth«. / Ponovitve: v četrtek, 5. maja, ob 20.00, v petek, 6. maja, ob 20.00 Levi oder V petek, 6. maja, ob 20.00 in ob 21.05 / William Shakespeare: »Hamlet«. MGL Veliki oder V četrtek, 5. maja, ob 17.00 / Emil Fi-lipčič, Marko Derganc »Butnskala« / režija Vito Taufer GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 24. aprila, ob 16.00 / balet / »COPPÉLIA, ou la Fille aux yeux d'émail (Coppélia o La ragazza dagli occhi di smalto)« / Libretto: Charles Nuitter in Arthur Saint-Léon prevzeto od povesti: E.T.A. Hoffmana: »Der Sandmann«. / Ponovitve: v torek, 26. aprila, ob 20.30 in v sredo, 27. aprila ob 20.30. V petek, 13. maja, ob 20.30 / opera / »La Boheme« - Giacomu Puccini / Ponovitve: v soboto, 14. maja, ob 20.30, v nedeljo, 15. maja, ob 16.00, v torek, 17. maja, ob 20.30, v četrtek, 19. maja, ob 20.30 in v soboto, 21. maja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V četrtek, 28. aprila, ob 20.30 / muzi-kal / Jean Baptiste Thierrée e Victoria Chaplin: »Le cirque invisible« / Ponovitve: v petek, 29. ob 20.30, v soboto, 30. ob 16.00 in v nedeljo, 1. maja, ob 16.00. Tetris (Ul. della Rotonda3) V petek, 29. aprila, ob 21.30 / glasba / »Beat on Rotten Woods« (beatbox meets heavy guitars, TS). V soboto, 30. aprila, ob 21.30 / glasba / Pater Nembrot (heavy psych, prog, grunge, FC). Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) V petek, 29. aprila, ob 19.00 / Funam-bolique... theatre jazz: »Ubuntu«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 18. maja, ob 20.45 / koncert / »Münchner Symphoniker« / Dirigent: Ken David Masur / Nareh Arghama-nyan - klavir / Program: Fryderyk Chopin Concerto n. 1 op. 11 za klavir in orkester / Robert Schumann Sinfonia n. 4 op. 120. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 12. maja, ob 19.30 / Leoš Ja-naček: »Katja Kabanova« opera v treh dejanjih, koprodukcija z Opera de Rennes / Ponovitve: v soboto, 14. maja, ob 19.30, v ponedeljek, 16. maja, ob 19.30, v torek, 17. maja, ob 19.30 in v četrtek, 19. maja, ob 19.30. Cankarjev dom Gallusova dvorana V ponedeljek, 2. maja, ob 20.00 / koncert / Sveriges Radios Symfoniorkester (Simfonični orkester švedskega radia) / Johannes Brahms. V ponedeljek, 9. maja, ob 20.00 / koncert / Laibach: Naše pesmi, vaše sanje. Štihova dvorana V torek, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Bartolomeyabittmann - Progressive strings Vienna / Cellofest Ljubljana 2016 / Matthias Bartolomey - violončelo in Klemens Bittmann - vioolina, mandola. Klub CD V torek, 26. aprila, ob 20.00 / Roberto Rodriguez Quarteto Masada / glasba Johna Zorna v posebni latino izvedbi z judovskimi vplivi. Kino Šiška V četrtek, 28. aprila, ob 20.00 / glasba / Nonkeen (R&S Records) in Andrea Belfi. V petek, 29. aprila, ob 19.00 / skorajda prvomajski pokol / Nastopajo: Cannibal Corpse, Krisiun in Hideous Divinity. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (Ul. Filzi 14) je na ogled stalna razstava o zgodovini stavbe, ki so jo tržaški Slovenci zgradili na začetku 20. stoletja po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Razstava bo odprta po urniku Univerze oddelka za za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ ga- lerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si AJDOVŠČINA« Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ABETE = nekdanji predsednik FIGC (Giancarlo) • AŠA = mesto v evropskem delu Rusije • MASSARO = nekdanji Milanov nogometaš • RAVI = reka na Pandžabu v Pakistanu • SARATOGA = zgodovinski park v ZDA 12 Nedelja, 24. aprila 2016 Aprila 1986 sem bil star še ne osem let. Spominjam se, kako je novica o jedrski nesreči vdrla v moje dotedanje razumevanje sveta. Naenkrat je obstajala neka nevidna grožnja, ki se je v obliki oblaka širila od tedanje Sovjetske zveze nad Evropo. Zavila en dan nekoliko bolj na sever, drugi dan bolj na jug. Na koncu je dosegla večino evropskih držav, od Norveške na severu, do Grčije na jugu in Velike Britanije na zahodu, po nekaterih ocenah skupno kar 40% celotne evropske površine. In čeprav je bilo največ prizadetega ozemlja v Rusiji, Belo-rusiji in Ukrajini, sta bili prizadeti tudi Slovenija in severni del Italije. Spominjam se, kako so v dneh, ko so preko medijev dotekali vse bolj alarmantni obrisi nesreče, odsvetovali zadrževanje na prostem. Še več mesecev pozneje pa doma nismo jedli sveže zelenjave in gob zaradi strahu pred radioaktivnostjo. Černobilska je bila doslej najhujša jedrska nesreča: po sedemstopenjski lestvici Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA je ocenjena na najvišji, sedmi stopnji, tako kot nesreča v Fuku-šimi leta 2011. Černobil je tudi prelomna točka v zgodovini jedrske energije. Pred nesrečo je veljala za razmeroma varen in najbolj tehnološko napreden vir energije, ki so si ga lahko privoščile samo velike industrijske sile. Po nesreči se je javno mnenje v državah razvitega sveta obrnilo proti jedrski energiji. Vnele so se razprave za in proti, zelene stranke so v naslednjih letih povsod pridobile podporo. Novembra 1987 je velika večina volivcev podprla referendume, ki so de facto ustavili gradnjo jedrskih elektrarn v Italiji. Preostale tri delujoče jedrske elektrarne so predčasno zaustavili v naslednjih nekaj letih. Ampak kaj točno se je trideset let od tega dogajalo v Černobilu? Po nesreči se je javno mnenje v državah razvitega sveta obrnilo proti jedrski energiji Nesreča: kronika zaporedja napak Ironija usode je, da se je vse zgodilo zaradi testiranja varnostnih procedur. V elektrarni v Černobilu namreč ni bilo sistema, ki bi ob morebitni nesreči in posledični ustavitvi reaktorjev takoj začel dovajati energijo hladilnemu sistemu. Temu namenjene dizelske črpalke bi namreč začele na polno delovati šele po kakih 70 sekundah. Tehniki v elektrarni so zato hoteli preizkusiti, če bi lahko ustavljajoča se turbina, odklopljena od reaktorjev, v tem časovnem razmiku zagotovila dovolj energije za poganjanje hladilnega sistema. Podoben preizkus so v isti elektrarni neuspešno opravili že trikrat, leta 1982, 1984 in 1985. Preizkus leta 1986 bi moral potekati tik pred ustavitvijo reaktorja številka 4 za redno vzdrževanje, ki je bila predvidena na dan 25. aprila. Vendar se je pri tem zataknilo. Najprej je distributer elektrike zahteval, naj se odklop reaktorja zakasni. Tako se je medtem zamenjalo osebje v elektrarni in preizkus, ki naj bi se predvidoma zgodil med dnevno izmeno, se je začel med nočno izmeno. Osebje nočne izmene pa po vsej verjetnosti ni bilo pravilno / 26. april 1986: černobil Sm izkušn Ruševine reaktorja številka 4 v Černobilu poučeno o testu. Ko je bil odklop reaktorja končno odobren in se je začelo njegovo zaustavljanje, je prišlo do hitrega padca moči v reaktorju. Preizkus naj bi se zgodil nekje pri 1000 MW (nominalna moč reaktorja ob normalnem delovanju je bila 3200 MW), vendar je moč padla pod 30 MW. Morda je k temu pripomogla tudi neizkušenost tehnika, ki je bil zadolžen za izvajanje preizkusa. Obenem je prišlo do odklopa zasilnega hladilnega sistema kot po navadi v primeru vzdrževanja. Natančen potek dogodkov je sicer težko rekonstruirati, ker je večina osebja zadolženega za preizkus in prisotnega v elektrarni v trenutku nesreče v naslednjih treh tednih podlegla posledicam radioaktivnega sevanja. Ker je moč reaktorja padla prenizko, se je osebje odločilo, da z ročno odstranitvijo kontrolnih palic, ki rabijo za uravnavanje jedrske reakcije, znova pospeši reaktor. Nekje pri 200 MW se je predvideni preizkus tudi zares začel. Zaustavljajoča se turbina je sicer uspešno poganjala hladilni sistem, vendar se je v njem zaradi pojemajoče moči turbine tok vode upočasnil in se je voda začela pregrevati. Obenem se je v reaktorju nabrala prekomerna para, tehniki pa niso posegli, da ne bi moč reaktorja znova padla. Ironija usode je, da se je vse zgodilo zaradi testiranja varnostnih procedur Ob 01:23:40, 26. aprila 1986, je nekdo pritisnil gumb za popolno ustavitev reaktorja. Preizkus je bil po vsej verjetnosti končan in osebje je hotelo s tem dokončno ustaviti reaktor. Kontrolne palice so se začele vračati v sredico reaktorja. Konice kontrolnih palic so bile iz grafita, ki pospešuje jedrsko reakcijo, zato je bil njihov začetni učinek obraten od želenega. Vzpostavil se je pozitivni povratni učinek: temperatura znotraj sredice je narasla, palice z gorivom so popokale, kar je še bolj pospešile reakcijo. Toplota je deformirala cevi, po katerih so tekle kontrolne palice, zato so se te zaustavile na tretjini svoje poti, grafit v njih je še nadalje pospeševal reakcijo, medtem ko je del palic, ki bi lahko upočasnil reakcijo, ostal zunaj sredice reaktorja. Sedem sekund (!) po pritisku gumba za zaustavitev je moč v reaktorju narasla na 33000 MW (!) in prišlo je do prve eksplozije. Pritisk pare je zlomil preostale palice goriva in predrl 2000-tonsko stre- Od leve: kontaminirana vozila vojske; kontr ansa ho reaktorja. Tri sekunde po prvi eksploziji je prišlo do druge, še močnejše eksplozije, ki je v zrak pognala dele goriva in radioaktivnega grafita. Jedrska reakcija se je s tem sicer končala, vendar se je zaradi stika z zrakom znotraj reaktorja vnel požar, ki je bistveno pripomogel k razpršitvi radioaktivnih delcev v ozračje. Nove napake • • i • • in prikrivanje po nesreči Če je bila nesreča sama splet konstrukcijskih nepravilnosti, nepripravljenosti osebja, nespoštovanja varnostnih procedur in naključja, je bilo ravnanje odgovornih po nesreči na robu kriminalnega. Osebje v elektrarni je najprej skušalo ohladiti četrti reaktor. Radioaktivno sevanje je bilo tako visoko, da ga razpoložljivi dozimetri niso mogli izmeriti. Odgovorni so zato sklepali, da je sevanje sicer visoko, ampak da je verjetno reaktor še cel in ni nevarnosti za življenje. Kose goriva in grafita, ki so ležali naokrog, so ignorirali, ko pa so končno imeli na razpolago delujoč dozimeter, ki je pravilno izmeril visoko radioaktivno sevanje, se jim je številka zdela tako visoka, da so sklepali, da je dozimeter pokvarjen... Osebje v reaktorju 3 tako več ur ni smelo ugasniti reaktorja in se oddaljiti od kraja nesreče. Za gašenje požarov je prišlo več gasilskih ekip, ki niso bile seznanjenje s tveganjem. Bodisi osebje elektrarne kot gasilci so ves čas delali brez kakršnekoli zaščite. Požari so bili pogašeni do 6h zjutraj, razen požara v reaktorju 4, ki je gorel do 10. maja in ves ta čas so v zrak uhajali radioaktivni delci goriva in proizvodov jedrske reakcije, predvsem cezija-134, cezija-137, joda- Večina osebja zadolženega za preizkus in prisotnega v elektrarni v trenutku nesreče v naslednjih treh tednih podlegla posledicam radioaktivnega sevanja 131 in stroncija-90. Po nekaterih ocenah je zaradi nesreče skupno v atmosfero ušlo štiristo krat več radioaktivnih delcev kot pri eksploziji atomske bombe v Hirošimi. / 30-LETNICA Nedelja, 24. aprila 2016 1 3 .ska nesreča - Vzroki in posledice največje jedrske nesreče doslej \0 SE Od TE IJE KAJ NAUČILI? piše Vinko Bandelj olna soba reaktorja; merjenje sevenja 20. let po eksploziji in postapokaliptična podoba mesta Pripjat Približno petdeset tisoč prebivalcev bližnjega mesta Pripjat o nesreči ni nihče obvestil. Nekaj ur po nesreči je veliko ljudi začelo tožiti zaradi glavobolov, bruhanja, kašljanja in bolečin v prsih. Šele popoldne 27. aprila, to je 36 ur po nesreči, so oblasti začele evakuacijo najbolj prizadetih območij. Nekaj tednov zatem so 45 km stran zgradili novo mesto za evakuirance, Slavutič, ki ima danes petindvajset tisoč prebivalcev. Po imetje, ki so ga v naglici zapustili v Pripjatu, se ni nihče vrnil. Še več deset tisoč prebivalcev so oblasti evakuirale v naslednjih mesecih in letih. V premeru približno 30 kilometrov okoli černobilske jedrske elektrarne je nastalo prepovedano območje, ki je večinoma še danes kontaminirano in nenaseljeno. Evakuacija Pripjata se je vsekakor končala prej, kot bi sovjetske oblasti javno priznale, da se je v Černobilu sploh kaj zgodilo. Izven Sovjetske zveze so prve znake povečane radioaktivnosti zaznali 28. aprila zjutraj v okolici švedske jedrske elektrarne v Forsmarku, ki je več kot tisoč kilometrov oddaljena od Černobila. Ko so tamkajšnje službe ugotovile, da za povečano radioaktivnost ni kriva lokalna elektrarna, se je začelo ugibati o nesreči nekje na zahodu Sovjetske zveze. Šele ob 21h istega dneva so na sovjetskih državnih TV poročilih prebrali dvajset sekund dolgo sporočilo, da je prišlo do Po nekaterih ocenah je zaradi nesreče skupno v atmosfero ušlo štiristo krat več radioaktivnih delcev kot pri eksploziji atomske bombe v Hirošimi nesreče v Černobilu in da je že vse pod kontrolo. Sporočilu je v najboljšem slogu sovjetske propagande sledilo pogre-vanje preteklih jedrskih nesreč v ZDA... Ples številk Takoj po nesreči in periodično ob vsaki bolj ali manj pomembni obletnici, se pojavljajo nove in včasih navzkrižne ocene vzrokov in posledic nesreče. K temu je pripomoglo več razlogov. Najprej so sovjetske oblasti skušale prikriti in pozneje zmanjšati pomen posledicam nesreče. Znanstvenikom ni bilo dovoljeno prosto raziskovati in objavljati rezultatov preiskav. Nato so bili tu pritiski zaradi velikih interesov, bodisi s strani ruske in ukrajinske vlade, kot s strani jedrske industrije, predstavnikov zaposlenih, oko-ljevarstvenih organizacij. Tako sta dve poročili IAEA prišli do deloma nasprotnih zaključkov glede vzrokov nesreče: v poročilu leta 1986 je prevladala teza, da je bil glavni krivec za nesrečo človeška napaka s strani osebja zadolženega za preizkus; leta 1992 je prevladala teza, da so bile za nesrečo krive napake pri načrtovanju reaktorja in kontrolnih palic in pomanjkljivosti v varnostnih predpisih. Tudi na področju ocene posledic vlada velika zmeda. Poleg že navedene bitke med nasprotujočimi si interesi, je za to krivo dejstvo, da povzroča radioaktivno sevanje dva tipa posledic: vzročne (deterministične) in verjetnostne (sto-hastične). Prve se nujno pojavijo ob izpostavljenosti preko neke mejne doze, ki je praviloma visoka, njihova resnost pa je odvisna od absorbirane doze. Pri stoha-stičnih posledicah pa se verjetnost posledic ob majhnem povišanju sevanja veča z daljšanjem trajanja izpostavljenosti in večanjem količine sevanja. Tako se lahko, ali pa ne, pri osebi, ki je dolgo izpostavljena skromnim dozam sevanja, pojavi rak ali druge ne-rakaste posledi- ce, to pa je odvisno tudi od genske pre-dispozicije osebe, splošnega zdravstvenega stanja, prehrane in morebitnih drugih virov sevanja. O vzročnih posledicah sevanja zaradi černobilske nesreče je manj dvomov: med 134 in 238 osebami, predvsem zaposlenimi v elektrarni in gasilcev, je kazalo akutne znake sevalne bolezni. Od teh jih je 28 umrlo v tednih takoj po nesreči (tri osebe so po nesreči umrle zaradi drugih vzrokov), 19 pa jih je umrlo med leti 1987 in 2004 verjetno kot posledica sevanja. Veliko težje je zaznati stohastične posledice, saj se te lahko pojavijo tudi desetletja po sevanju, verjetnost zanje pa je tako majhna, da je potrebno preučiti dovolj veliko populacijo, da lahko povečan pojav nekaterih oblik raka z gotovostjo povežemo s točno določenim virom sevanja. Tukaj gredo ocene od 4000 dodatnih smrti zaradi raka kot posledica černobilske nesreče, preko 60.000, do 6 milijonov skupno na vseh prizadetih območjih. Na najbolj prizadetih območjih Belorusije, Rusije in Ukrajine so se dokazano povečali primeri raka na ščitnici pri otrocih, z vsaj 14 smrtnimi primeri. V drugih predelih Evrope o tem ni še dovolj podatkov. Med najbolj izpostavljenimi skupinami so likvidatorji, to je približno 830.000 oseb, večinoma vojakov takrat starih med 18 in 22 let, ki so v mesecih in letih po nesreči pomagali pri čiščenju posledic, ter njihovi otroci. Med likvidatorji je bil doslej z gotovostjo zanzan porast primerov levkemije. Še težje je oceniti število ljudi, ki so jih prizadele druge, ne rakaste, stohastične posledice radioaktivnega sevanja, kot npr. problemi pri hormonskem, imunskem in kardiovaskularnem sistemu, problemi na dihalih in prebavilih. Prav tako je težko oceniti psihološke posledice, ki jih je černobilska nesreča imela na prebivalce najbolj prizadetih območij: stres zaradi evakuacije, strah pred posledicami radioaktivnosti, spremembe v načinu življenja, vse to je gotovo imelo dolgoročne vplive na zdravje. Do celostne in dokončne ocene posledic černobilske nesreče tako zelo verjetno nikoli ne bomo prišli. Černobil trideset let pozneje Ostanke reaktorja številka 4 so po nesreči odeli v betonski sarkofag, ki naj bi obvaroval pred uhajanjem radioaktivnih snovi. Ostali trije reaktorji so delovali naprej. Reaktor 2 so ustavili leta 1991, potem ko je v njem izbruhnil požar in ga močno poškodoval. Reaktor 1 so ugasnili leta 1996 in reaktor 3 leta 2000 ter s tem dokončno ustavili proizvodnjo jedrske energije v Černobilu. S tem pa se zgodba elektrarne še ni končala, saj bodo ostanki nesreče v reaktorju 4 za človeka nevarni po nekaterih ocenah še dvajset tisoč (!) let. Predvidena življenjska doba sarkofaga je bila trideset let in po večkratnem odlašanju so leta 2010 začeli graditi novo, 100 metrov visoko, 270 metrov dolgo in 150 metrov široko kovinsko strukturo, ki bo prekrila že zelo načeto betonsko konstrukcijo. Zaradi visoke radioaktivnosti lahko delavci na gradbišču delajo le po pet ur na dan za en mesec, potem pa morajo petnajst dni počivati. Dela naj bi dokončali do konca leta 2016, stala pa naj bi eno milijardo evrov, ki so jo zbrali preko tujih donatorjev (držav in meddržavnih organizacij). Še danes je nezanemarljiv del proračuna Ukrajine in Belorusije vezan na posledice nesreče. Medtem se je radioaktivno sevanje na večini prepovedanega območja toliko zmanjšalo, da so oblasti leta 2011 dovolile turistične oglede območja. Fotografije iz Pripjata kažejo post-apokaliptično podobo zapuščenega mesta duhov, kjer vegetacija prekriva ostanke zabaviščnih parkov, znotraj realsocialističnih stanovanjskih blokov pa se na mizah prašijo zapuščene knjige, krožniki in otroške igrače. Narava je znala najbolje izkoristiti uvedbo prepovedanega območja okoli jedrske elektrarne in evakuacijo prebivalcev. Nedavna študija dokazuje namreč, da je na 2.600 km2 tega območja populacija losov, jelenov in merjascev povsem primerljiva populacijam v štirih bližnjih naravnih rezervatih, populacija volkov pa še celo bistveno višja. Ena od posledic jedrske nesreče je tako ogromen in nenačrtovan naravni rezervat. Visoka stopnja radioaktivnega sevanja je nedvomno povzročila škodo flori in favni v prvih mesecih po nesreči, danes pa populacija vseh vrst sesalcev narašča. Poleg tega so na prepovedanem območju opazili prisotnost risa in medveda, ki sta bila tu že dolgo iztrebljena, pasejo pa se celo črede zo-brov in konjev Prževalskega, ki so jih tu izpustili po nesreči in zaprtju območja. Skratka, to je dokaz, da so za ostale vrste prisotnost človeka in njegove dejavnosti, od lova do kmetijstva, prometa in industrije, veliko bolj škodljive od povečane stopnje radioaktivnega sevanja. Nasvidenje ob naslednji nesreči Nesreča v Černobilu je bila skoraj neverjeten splet različnih okoliščin, ki se bo težko kdaj ponovil. Podobno je bila nesreča v Fukušimi splet spet drugačnih okoliščin: elektrarna se je po močnem potresnem sunku pravilno zaustavila, dizelski generatorji so zagotovili delovanje Ena od posledic jedrske nesreče je tako ogromen in nenačrtovan naravni rezervat ohlajevalnega sistema, desetmetrski obrambni zid pa naj bi elektrarno obvaroval pred morebitnimi cunamijskimi valovi. No, cunamijski val je res prišel, ampak bil je visok dvanajst metrov. Za-lil je generatorje, ki so se ustavili, v reaktorjih pa je pregrevanje povzročilo eksplozije in taljenje jedrskega goriva. Nauk obeh nesreč je, da se še tako malo verjeten splet okoliščin lahko res pripeti, ne glede na najbolj ostre varnostne procedure in skrbno načrtovanje. In ker je energija, ki jo proizvaja jedrska elektrarna, velika, jedrska reakcija pa težko obvladljiva, bodo posledice vsake take še tako redke nesreče velike. Tudi ne smemo odmisliti človeškega elementa: atentatorji v Bruslju naj bi še prej načrtovali napade na jedrske elektrarne. Kaj pa če bi res imeli zveze znotraj osebja elektrarne? Kaj pa če bi se nad elektrarno spravili s preusmerjenim potniškim letalom, kot v napadih 11. septembra, ali pa celo z malo floto danes tako razširjenih dronov, ki jih radarske naprave ne morejo zaznati? Obstajajo varnostni ukrepi, ki lahko popolnoma izključijo katero od teh možnosti? Če po eni strani vse to nakazuje, da bo proizvodnja jedrske energije vedno povezana z določenimi tveganji, je tudi res, da veliko naravovarstvenikov podpira to obliko pridobivanja energije, vsaj kot takojšnjo in začasno alternativo uporabi fosilnih goriv. Po njihovem mnenju so tveganja povezana z jedrsko energijo veliko manjša in bolj omejena, kot pa globalne posledice izpustov toplogrednih plinov, ki že močno vplivajo na življenje po celem svetu. Debata o prednostih in slabostih jedrske energije se bo tako še nadaljevala, med kampanjami okoljevarstvenih organizacij in pritiski močnih lobijev jedrske industrije; med državami, ki so se ji odpovedale (Italija, Nemčija) in drugimi ki še naprej računajo nanjo (Francija, Slovenija), tudi takimi, kot sta Ukrajina in Japonska, ki so že izkusile katastrofalne posledice jedrskih nesreč. Ob naslednji nesreči pa se znova pogovorimo... 1 4 Nedelja, 24. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorski.eu doberdob-sovodnje - Zadružna banka pred svojim občnim zborom in pred novimi izzivi Brez tveganih potez skozi zahtevne razmere V goriškem Kulturnem domu bo v petek, 29. aprila, ob 18. uri občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. O poslovanju bančnega zavoda med lanskim letom in o novih izzivih, ki ga čakajo, smo se pogovorili s predsednikom upravnega sveta banke Robertom Devetto. Kako se je zaključilo lansko poslovno leto? Čeprav se je lansko poslovno leto zaključilo z izgubo, smo zabeležili pomembne pozitivne premike pri poslovanju. Povečali smo operativne mase od 204,9 milijona na 209,5 milijona evrov, izboljšali smo obrestno maržo in neto provizije. Nadvse spodbuden rezultat pa smo dosegli na področju zavarovalniškega sektorja in »finance retail«. Podeljeni krediti v letu 2015 so za več kot 30 odstotkov višji od leta 2014. Poslovna izguba je le zadnja vrstica izkaza uspeha, v kateri se seštevajo in odštevajo pri- »Glavni vzrok za izgubo ob koncu lanskega poslovnega leta gre pripisati slabitvam terjatev, za katere se je previdnostno odločil upravni svet banke« hodki in odhodki tako redne kakor tudi izredne narave. Nanjo vplivajo razni dejavniki in jasno tudi strategije uprave banke. V preteklem letu je naša banka delovala v, gospodarsko gledano, zahtevnem okolju, ki so se mu pridružili nenavadni finančni scenariji z nizkimi in celo negativnimi obrestnimi merami. Zaradi teh dejavnikov je bil rezultat delovanja v preteklem letu okrnjen. Vredne omembe so tudi nezanemarljivi prispevki za reševanje italijanskih bančnih zavodov v težavah, tako v zadružnem svetu kot izven njega. Glavni vzrok za izgubo v višini 1,483 milijona evrov gre pripisati slabitvam terjatev, za katere se je previdnostno odločil upravni svet banke. Danes je kritje terjatev nadpovprečno, saj je delež kritja višji od smernic Banca d'Italia - nad 60 odstotkov za zamrznjene terjatve in 30 odstotkov za neredne terjatve. Kako boste krili izgubo? Poslovna izguba je s knjigovodskega vidika sestavni del čistega kapitala banke. Posebnost zadružnih bank je, da ne delijo dobičkov, ampak se ti kumulirajo v rezervah. Z odobritvijo bilance se bo poslovna izguba krila z rezervami kapitala. Kakšni so obeti po prvih mesecih letošnjega leta? Na razpolago imamo podatke prvega trimesečja, ki potrjujejo učinkovitost posegov, uvedenih v zadnjih mesecih. Pozitivni in negativni rezultati, do katerih pride zaradi uvedbe posameznih ukrepov, niso vidni kar čez noč. Nadpovprečna kapitalska ustreznost (Cet 1 17,24-odstotna) nam omogoča, da nismo bili prisiljeni vleči tveganih potez, ki bi sicer lahko popravile dobičkonosnost v kratkem roku, vendar bi lahko dolgoročno pustile negativne sledi. Prednost smo dali izbiram, ki uravnovešajo donosnost in varnost. Se stanje izboljšuje? Poslovanje banke poteka v planiranih okvirih in, upoštevajoč izhodiščno točko, ronke - Tarife občinskih storitev Brez poviškov Občani ne bodo plačevali višjih vsot niti za odvoz odpadkov V pričakovanju na odobritev novega občinskega proračuna so v Ronkah »zamrznili« tarife občinskih storitev, ki zadevajo občinske jasli, dom za starejše občane, šolabus in šolske menze. Med zadnjim zasedanjem občinskega odbora so potrdili sklep, v katerem je župan Roberto Fontanot predlagal, naj v letošnjem letu tarife ostanejo nespremenjene. Pri sprejetju sklepa so upoštevali, da se tudi indeks zavoda Istat v enem letu ni spremenil. »V primerjavi z lanskim letom je bila porast indeksa 0-odstotna; ob predvidevanju, da bomo uspeli brez večjih težav kriti nekoliko višje stro- ške, in upoštevajoč, da so zaradi splošne gospodarske krize številne družine še vedno v stiski, smo se odločili, da bodo tarife ostale nespremenjene,« pojasnjuje občinski odbornik Enrico Masara. Praviloma bodo ostale nespremenjene tudi tarife za odvoz odpadkov, čeprav bo letos ronška občina zanj potrosila več denarja. Lani je ronško občino odvoz odpadkov stal 1.798.898 evrov, medtem ko bodo letos morali odšteti 1.835.438 evrov. K povišanju stroškov prispevajo tudi sanacije raznih divjih odlagališč, za kar ronška občina letno porabi kar nekaj denarja. Robert Devetta (levo); sedež banke v Doberdobu (zgoraj) bumbaca se situacija izboljšuje. Izredne razmere na tržišču, kakršnim smo priča danes, zahtevajo ustrezne pristope vseh akterjev, ki so soudeleženi pri delovanju in upravljanju banke. Za konkretne znake navezanosti na banko in odgovornosti zanjo ter vloženi napor in prizadevanja za izboljšanje poslovanja bi se rad zahvalil vsem upraviteljem in nadzornikom, še posebej pa uslužbencem, ki zrelo, aktivno in konstruktivno udejanjajo predlagane rešitve. Težave bank so tudi odraz splošne gospodarske krize. Ali opažate znake okrevanja v krajevnem gospodarstvu? Zametki okrevanja v gospodarstvu so danes že vidni, vendar še vedno prevladuje zelo visoka negotovost in je težko razbrati, ali predstavljajo inverzijo trenda ali pa so rezultat nekaterih posegov monetarno finančnih inštitucij, ki jasno ne morejo v neskončnost stimulirati gospodarstva. Naša krajevna gospodarska skupnost se mora sprijazniti s permanentno spremembo gospodarsko-političnega okolja in mi kot del te skupnosti moramo prilagoditi svoj način delovanja novim razmeram. Vaša banka je zadruga, kaj nudite članom? Naša zadružna banka se od drugih bank razlikuje po svoji viziji, ki temelji na gorica Levica se združuje Tudi v Gorici nastaja Združena levica. V prejšnjih dneh so se sestali predstavniki Stranke komunistične prenove in Komunistične partije ter razni levičarji brez strankarske izkaznice, ki so jim skupne demokratične in protifašistične vrednote. Skupaj si prizadevajo, da bi dali svoj doprinos k splošni družbeni rasti goriške občine. Na zadnjem srečanju so se pogovarjali o 25. aprilu in 1. maju, o referendumski kampanji za obrambo ustave, o šoli in okolju. Člani Združene levice se bodo srečevali vsaka dva tedna; novi somišljeniki bodo dobrodošli. sodelovanju, vzajemnosti in lokalnem delovanju. Po svojih močeh posvečamo posebno pozornost članom in društvom, ki delujejo na našem teritoriju. V preteklem letu smo sodelovali pri podelitvi štipendije Šport in šola, uvedli smo štipendijo za izjemen uspeh članov in otrok članov, ki so odlično opravili maturo ali magi-strirali, dijakom višjih srednjih šol smo omogočili, da so pobliže spoznali bančništvo, nadaljevali smo program izobraževanja o varčevanju s šestimi razredi višjih srednjih šol, nadaljevali smo s projektom Skupaj v Evropi, ki ponuja štiri štipendije za šestmesečno usposabljanje pri deželnem uradu v Bruslju, organizirali smo ogled razstave Expo v Milanu, božični koncert, izobraževanje na fiskalno tematiko za društva, o poslovanju s tujino, elektronskem izdajanju računov, storitvah BCC Lease; ne nazadnje smo tudi finančno podprli kulturna in športna društva. Kako gledate na novo reformo zadružnih bank? Reforma zadružnih bank je bila nujno potrebna in bi morala biti uvedena že prej, ko so bile finančne razmere bolj naklonjene bančnemu sistemu. Oblikovanje reforme smo z zanimanjem stalno spremljali, upoštevajoč našo dimenzijo pa nanj nismo mogli kaj veliko vplivati. Odobrena reforma je dokaj zahtevna, zagotavlja pa suverenost članov, kar na začetku ni bilo samo posebej umevno. V tej fazi je bil začrtan le zakonski okvir, pričakujemo pa še natančnejša zakonska določila in pojasnila. »Z Zadružno kraško banko smo se zelo zavzemali, da bi v okviru reforme čim bolj izpostavili in zaščitili jezikovno značilnost obeh naših bančnih zavodov« Bo specifika slovenskih zadružnih bank primerno zaščitena in ovrednotena? Z Zadružno kraško banko smo se zelo zavzemali, da bi čim bolj izpostavili in zaščitili jezikovno značilnost najinih bančnih zavodov. To nama je tudi uspelo, saj se v zakonu to upošteva. Reforma predvideva zaščito kulturnih in jezikovnih značilnosti zadružnih bank v izrednih primerih, ki so vezani na krizne situacije. Kot sem prej povedal, z reformo zadružne banke, kljub zaostrenemu nadzoru nad lastnim poslovanjem, ostajajo le samostojne. Nastajajoči osrednji zavod zadružnih bank bo ocenil posamezne banke in posledično bo lahko več ali manj vplival na njihovo upravljanje. Nalaga se nam še večja odgovornost, da ohranimo čim večjo samostojnost. Vse to pa pomeni večji trud, angažiranost in odgovornost vseh, ki imamo banko pri srcu. Danjel Radetič KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE P Sreda, 27. aprila 2016, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje SKPD F.B. Sedej - Števerjan glasbena predstava KAKO SRCE SE VESELI, KO LEPA PESEM ZADONI Zborovodkinja: Martina Hlede Režija: Franko Žerjal ^ Petek, 29. aprila 2016, ob 20.30 Dramska družina SKPD F.B. Sedej - Števerjan Titus Maccius Flautus AULULARIA . Režija: Franko Žerjal ^ Sreda, 4. maja 2016, ob 21. uri Dramski odsek PD Štandrež Georges Feydeau POKOJNA GOSPEJINA MAMA Režija: Jože Hrovat ^ Nedelja, 8. maja 2016, ob 18. uri Skupnost Družin Sončnica - Gledališka skupina O KLAPA - Gorica v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž OBUTI MAČEK družinski mijauzikl Režija: Sanja Vogrič Glasba: Patrick Quaggiato ^ Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri Mladinski dramski odsek PD Štandrež Fran Milčinski BUTALCI Režija: Emil Aberšek Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481538128 e-mail: zskp_gorica