•obet, pomikov. ^ dailJ ud Holiiaj*- ,YEAK XXVHL C«»lkta J« HM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdalfkl in aprmmllkl prostori: MIT 8. Uwi)dal« A t®. OffU* of Public«tlon: m? South UwixUU A?«. TeJaphona, Rockwell 4U04 ............. ... »--rff fr(JL>f M. IMS, Mtt(___ IheA* eC OnfM lUnk ». 1»T». chicago. ill.. Četrtek, ih. julija itirl milijone do-n»v *ii*ke aktiv- nosti v Ameriki K\! M "r>riJ«telji no-' ^'»jcorganizacija a-Nemcev, Hitlerjevih ' In Ligo, ki H proti organizaci-M?, " ne v bojkotu 7™ nadjsk<' Nemčije. "Utrni, ki s« '"•J kot i ran je nem. lokler I,o Hitler ■T ^tudi Amerillfcs de-r** federacija. bodo njo jeten ipin^ko otočje, 17. hh filipinskih oto-1 Noliln«. pravi-"''ptembru, ko ^predsednika in l "( ^»kon, ki g» je ' ' zbornica, do-'' 1 ;4"J<* ženske vo-1 za dve leti. "'talija- U * ^Povedan J«' Brzojavka tl*»i. da j« •"v^iala na-itaiijansko ^odni A- Policija sama izbrala načelnika Delavski župan ustvaril precedent v ameriški zgodovini Minneapolis, Mliui. — Thomas E. Latimer, novi župan, ki je bil izvoljen na listi farmer-laborit-ske stranke, je ob nastopu svoje službe zapisal novo poglavje v zgodovini ameriških mest, ko je policiji dovolil, da sama izvoli svojega načelnika. Stara tradicija namreč je, da župan imenuje policijskega načelnika. Policaji so izvolili Franka P. Forestalla, enega izmed najbolj naprednih uradnikov policijskega departmenta. Ta izbira je značilna, ker je znano, da je Fo-restall odločen nasprotnik rabi oborožene sile za razbijanje stavk. On je nasledil "krvavega Mika" Johannesa, ki je v stavki voznikov tovornih avtov preteklega leta poalal oboroženo policijsko silo proti stavkovnim stražam. V bitki, ki je sledila, sta bila dva stavkarja ubita in 45 drugih ranjenih. Preiskava je pozneje ugotovila, da so bili vsi razen petih obstreljeni v hrbet, ko so ae umikali pred policijo. Ena glavnih obljub, ki jo je dal Latimer v volilni kampanji, je bila, da bo pognal Johannesa iz urada. To obljubo je sedaj izpolnil. Latimer je prejel največjo večino glasov v politični zgodovini Minneapolisa in laboriti so dobili večino sedežev v mestnem svetu. Ellenbogenov načrt amendiran Washington, D. C. — Ellenbogenov stanovanjski načrt je bil ponovno predložen kongresu z dodatkom, ki ga je odobril načelnik administracije PWA Ickes. Načrt določa ustanovitev federalnega odbora, čigar naloga bo pospešitev konstrukcije cenenih stanovanj. Načrt so podprle Ameriška delavska federacija in druge delavske organizacije. Dodatek določa, da tajnik notranjega departmenta imenuje člane federalnega stanovanjskega odbora, ne pa predsednik Združenih držav. Podvržen mora biti notranjemu departmen-tu, toda v vseh praktičnih ozi-rih bo posloval kot neodvisna vladna institucija. Sedaj se zagovorniki načrtta trudijo, da dosežejo dogovor a senatorjem Wagnerjem, ki je predložil drugi stanovanjski načrt, da ae tako omogoči enotna kampanja v prilog stanovanjski zakonodaji. Nov potres na For• most; 35 mrtvih Tokio, 17. jul. — Dane* zju-traj ne je zemlja silovito stresla na otoku Formosi. Kolikor je doslej znano, je bilo 3f> oeeb ubitih in 108 ranjenih. Na stotine hiš je bilo porušenih. Kita j »ke vode od- — dale 14,000 trupel Hankov, Kitajska. 17. jul. — V dolinah province Hupeh, kf jih je zadnji teden poplavila narast-la reka Han. to dotlej našteli 14.-000 človeških trupel. Domače vesti Smrtna nesreča na cesti Cleveland. — Matija Grzin-čič, star 47 let in doma iz Klane pri Opatiji v Istri, je bil v nedeljo ubit pri avtni nesreči v Bay Villagu. V Ameriki je bil 19 let. Njegova družina, žena in dve hčeri, je v stari domovini. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — V bolnišnici je umrl po dolgi bolezni Martin Spilar, star 64 let in doma iz Male Pristave pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki je živel 35 let. V starem kraju zapušča o-moženo hčer. Bivši hrvaški komunist se zatekel k Hearstu Chicagb. — Hearstov "Chicago Herald and Examiner" je v sredo objavil daljše poročilo o povratku hrvaškega komunista Antona Malnarja iz Rusije. Mal nar, avtni mehanik, je odšel iz Chicaga v Rusijo pred štirimi leti z namenom, da «e stalno naseli tamkaj, zdaj pa pravi, da so ga komunisti nalagali. Pionir umrl Cleveland. — Kakor smo že o-menili, je zadnje dni umrl John Suhadolnik, pionir med naseljenci, star 70 let in doma iz vasi Kamnik pri Preserju ter po poklicu stavbenik. Zapustil je že no in hčer. — Dalje je umrl Frank Surtz, star 62 let in doma iz Žužemberka. V Ameriki Je W 43 let in tu zapušča ženo in osem odraslih otrok. Stara naaeljenka umrla Eveleth, Minn. — Tu je umrla Barbara Lovšin, stara 72 let in doma iz Ribnice. V Ameriki je bila 37 let in tu zapušča dva sinova, tretjega v Milwaukeeju in hčer v Gilbertu, Minn. 2rtev proletarske bolezni Windber, Pa. — V sanatoriju v Cresonu je proletarska bolezen jetika pobrala rojaka Mihaela Jugoviča, člana SNPJ, ki je pa vsled slabih razmer že pred petimi leti pustil društvo. Zapušča ženo in tri otroke, nekje v West Virginiji pa brata. (Koliko je bil star in odkod je bil doma?) Delavska federacija protestira Governer pozvan, naj tetira protipuntni zakon Montgomery, Ala. — (FP) — Alabamska delavska federacija je naslovila governerju B. Gra-vesu apel, naj vetira antipun-tarski zakon, ki je bil pred kratkim sprejet v državni legi-slaturi. Ta zakon je izzval vroče debate v zbornici. Podpirali so ga bankirji, korporacije, veliki plantažniki in reakcionarni politiki, dočim so delavske organizacije, progresivci in liberalci vodili opozicijo. Zmagali j »o prvi z malo večino in »«*daj delavske organizacije pritiskajo na governerja, naj ga vetira. Tem organizacijam sta se i pridružila tudi dva meščanska i lista—"Age-Herald" in "Post",! ki izhajata v Birminghamu. O-ba poudarjata, da zakon ogra-; ža civilne svobodščine ameriških državljanov in da je dete kla- j novcev in odvetnikov mogočnih korporacij. List "Post" piše, da zakon ni: naperjen samo proti komunistom in drugim radikaicem. temveč tudi proti liberalcem in progresivcem v demokratski stranki, ter trdi, da je bil dan na gla*"vanje, ko so bili vodilni opozkionalci odsotni. Predrznost italijanskih fašistov V Ameriki so arogant-nejsi ko v Italiji New York. — Italijanski protifašistični list "La Stampa Li-bera" v Nevv Yorku. ki ima tudi angleško sekcijo, je te dni objavil v angleščini isčrpke iz uvodnikov v dveh italijanskih fašističnih dnevnikih, ki tudi izhajata v New Yorku. To sta "II Progresso Italo-Amoricano" in "II Corriere d'America". Iz teh isčrpkov je razvidno, da so italijanski fašiii v Ameriki veliko bolj arogantfi in predrzni kakor njih bratje \4 Italiji. Tako je Progresso" kine 6. julija napadel predsednik^ Roosevelta, če*, da je pokazal naklonjenost Abesiniji. Prej je italijansko-a-meriški fašistični fisk lagal, da je ameriška vlada fia strani Italije, katero bo podpirala na vsej črti čim pride vojna v Afriki. Izjava državnega tajnika Hulla je pa ovrgla to lat in zdaj se omenjeni fašistični list peni jeze in svari Roosevelta, "naj pazi, da ne izgubi italijanskih glasov pri prihodnjih volitvah". Isti list je tudi objavil dopis, v katerem dopisnik — neki Lo-renzo P^ttinati — obžaluje, ker ne more kaznovati "s precejšnjo dozo ricinusovega olja" urednikov The New York Posta, ki se norčujejo iz Musaolinija. Najnesramnejši napadi In grožnje v italijansko-ameriškem fašističnem tisku so pa naperjene proti antifaAističnim Italijanom in njih listom v Združenih državah. * Papei poslal ostro noto Hitlerju Vatikan, 17. jul. — Papež Pij je včeraj poslal nemškemu diktatorju Hitlerju ostro noto, v kateri protestira proti kršitvi kon-kordata. Nota omenja sterilizacijski zakon v Nemčiji in zatiranje katoliških posvetnih organizacij ter katoliškega tiska. LOBIST TRUSTA Perzijaki šah vzel ELEKTRIKE 0BT0- oblast mulahom ŽEN V KONGRESU Preiskava je ugotovila ponarejevanje telegramov CEL KUP BRZOJAVK UNIČENIH Ruski polet v Ameriko čez severni tečaj Moskva, 17. jul. — Trije sovjetski letalci se pripravljajo na neprestani polet iz Moskve v San Franciaco preko severnega tečaja. Polet, ki se vrši v monopla-nu, ae začne čim bo vreme u-godno. Polet bo vodil Sigmund 1/evanovhki in njegova pomaga-ča bosta Bajbukov in Levčeriko. Wasliington. 1). <\, 17. jul. — Obdolžitev, da je uslužbenec jav-nonapravne družbe diktiral 1300 telegramov, ki so vsebovali protest proti zakonodaji glede vladnega reguliranja javnih naprav, in jih poslal senatorjem in kon-gresnikom, je bila včeraj izrečena pred senatnim odsekom, ki preiskuje aktivnosti lobistov sa in proti tej zakonodaji. Telegrami so nosili imena oseb, katera je uslužbenec dobil v telefonski knjigi. J. A. Fisher, upravitelj urada Western Union v VVarrenu, Pa., ki je povedal storijo o teh telegramih, je tudi rekel, da je bilo nadaljnjih tisoč telegramov u-ničenih pozneje pod misterijoz-nimi okolščinami. Mož, ki je diktiral te telegrame, je r. B. Herron, prodajalec bondov za Associated Gas & K-lectric Co. Ko je družba izvedela, da je bila nadaljnja masa brzojavk uničena, je suspendirala Herrona za toliko časa, da dokaže, da jih on ni uničil. Fisher Je povedal preiskovalnemu odseku, kateremu načeluje senator Hu-go l. Black, da on sumi, da sta telegrame uničila Herron In o-perator A. f. Christenson. Samo kongresnlk Drlseoll J prejel nad osemsto protestni telegramov. Pred odsekom Je iz javil, da je pričel sumiti, da ne kaj ni prav, ker so Ke začetni črke imen pod pisan cev vrstile po abecednem nslu. Začel je pre iskovati in končno je ugotovil da nekateri podpisane! sploh ni so vedeli, da so bili telegram poslani v VVashington z njihovi mi imeni. Med podpiaanci Je bi tudi njegov prijatelj John S Byer, na katerega se Je potem pismeno obrnil In ga vprašal zs informacije, nakar je dobil odgovor, da on aploh ni poslal nobenega telegrama. Slične informa rije je prejel tudi od drugih njemu znanih oseb in tako je prišla »fera o ponarejevanju telegra mov na dan. Muslimanska duhovščina izgubila kontrolo Teheran, Penija. 17, jul. — Perzija sledi moderni Turčiji in poakuša osvoboditi perzijsko ljudstvo iz krempljev mulahov ali mohamedanskih duhovnov. Porsijska vlada šaha Rixu kana Pahlevija je te dni odredila, da verniki lahko hodijo v maaftlde (temple) obuti (prej so morali vselej sezuti čevlje) In pokriti In vsaka masžida mora Imeti stole, da verniki lahko sede. Perzijski mulah i so še komaj senca svoje prejšnje oblasti. Prej so imeli monopol nad zemljiškimi transakcijami in Ženitvami, toda Šah Riza kan Pahlevl je vse to podržavil in silni dohodki, ki so jih mulahi prej želi, se zdaj stekajo v državno blagajno; šah je tudi zaprl muslimanske verske šole in vzgojo madine je prevzela država. Najlepše je pa to, da perzijsko ljudstvo odobruva te radikalne reforme. Mulahi, ki so prej navadno terorizirali vsak režim z vstajami sfanatlziranlh vernikov, Izgubljajo vpliv pri ljudeh. PajČolan na obrazu ženske je tudi odpravljen in Persijanke so začele nositi klobuke po evropskem zgledu namesto Črnih rut. Kongres si je odložil počitnice Mora sprejeti ves Roose-veltov program HVaahlngton, D. C.—Kongres nik Braswell Deen, demokrat (»eorgije, je v pondeljek predla ga), naj kongres takoj zaključ zborovanje in gre domov. V to rek je nižja zbornica glasovala o tem predlogu in sklenila z 261) glasovi proti HO, da kongres mo ra zborovati toliko časa, da bodo vsi važni predlogi in zakonsk načrti pod streho. Jos. W. Byrns, predsednik niž je zbornice, Je kasneje rekel, du ne sme biti nobenega upanja nit zaključek kongresnega zaseda nja, dokler ne bodo sprejeti vs naprti na Rooseveltovem progra mu; med temi je uključen tud iinčrt zvišanja davkov na visoke dedščiue In dohodke, ^im prej se to zgodi tem prej pridejo počit niče. Okrog dvajset kongresnikov in senatorjev je zdaj na bolnišk Usti. Odsek odobril protidelavski načrt Izjava kongresnika Mavericka MUSS0LIN1 VIDI MOŽNOST MIRNE IZRAVNAVE SPORA Značilen intervju i ameriškimi reporterji ABESINIJA SE PRAVLJA PRI- Kad 15.000 rfela%ret « Han F'ranuskim poslanikom. HI m. 17, jul. — Diktator Mua-sollnl Je v razgovoru s dvema amerUkima poročevalcema dejal, da še vedno obstoja možnost mirne poravnave italijansko-abe-ttlnskega konflikta. Diktator je odgovoril na pet vprašanj, katera sta mu stavila llans V. Kalterborn, reporter nekega newyorškega lista, in mrs. Scottie McKImle Frazler it Dothana, Ala„ reporterka tamkajšnjega lista. Vprašanja ao bila: — Ali ste se odločlU aa vojno z Abesinljo ne glede kaj ae ago-dlT — Tega nisem rekah — Ali nI dejstvo, da ate predložili vašo afriško afero avetu bolj slabo? — Da, afera nI poginoma razumljiva. — Ali je še moftnost harmonl-ziranja afriške situacije preko ustanovitve skupnega italljan-sko-britNko-fraucoskega protek-torata? — Nemogoče. Multilateralni protektorati so zanič. — Ali hoče Italija izstopiti iz Lige narodov? — Nikakor ne. Jaz nočem, da bi izstopila. — Ali še obstoja možnost za ohranitev miru? — Mir Je še mogoč, V nadaljnjem razgovoru Je Muaaolini Izjavil, da bi bilo prišlo do sporazuma med Italijo in Abesinljo, ako ne b| nekatere evropske države delovale proti Italiji. Dalje Je rekel, da ima rad predsednika Itoonevelta, toda zdi se mu čudno, ker Združene države nočejo vstopiti v Ligo narodov. Addln A ha ha, Alietftnije. 17. Jul. — Cesar llaile Helassie je v zadnjem momentu ponovno od-godil poslanico parlamentu. Pričakuje se, da bo v tej poslanici ravna!a por na miren način Zenevn. 17 jul. Uga narodov Je danes na/nanila, da ho sklicali* arjo njenega sveta na 2fl. julija, ria kateri s« bo raa-pravljalo o italijansko-abetin-em konfliktu irati ih if tičfie Inier« naritt-ne VVall strneta, ki »voj« imperiall- noirifi PROSVETA THK ENMGHTKNMENT (UMU) (M LASTNINA imivknhi mamomi 1edsots Nm«>Ihi u I4r**n. 4rU*i Atan) to HM M wu. »a M m pol Uit H.M M MH «•»> - o..... I« CtoM* il-M •• mU II T« M M •• >■»«——» Ws!kMTtotiM r.u.1 for Um U»ltW SuUi ln«ft Ol —H CM«4i K M p-f nu. Ckur«w U4 CtMTu H M mmtoa mnbmi h n fm rmi. CtM p» lili"' 1«------ IliakM m M rr***>« »UkmplM HlMMM imUn (MK »•> vmU. tO.) m »n»to to v «•*«•*. to h pnUAil »oltaiM >W «M«iUtt»4 »rlkrU« »Iti Ml k* >ri«rM4 Blrn—r*~ »MM, aie., w(U to ntorMi trn mcuut Mlr vlm bf —IJ »«< HmIot « n«. kar Im «» I PROKVETA MIT-M s*. Am, CMmc«, HKK or THE KKDKBATSD 13S Socialna odgovorno«! Histerična ofenziva proti Rooseveltovemu davčnemu programu je najlepša slika, ki nam pove, koliko je med premožnimi Američani pojma o »ocialni odgovornosti in koliko se sploh brigajo za to odgovornost. Niti slišati nočejo o tem. Rooseyeltov program obdavčenja visokih dohodkov in dedičin ni še nobena rešitev ekonomskega in socialnega vprašanja v Združenih državah. Edina reAltev po našem globokem prepričanju je socializacija kapitala. Ampak Rooseveltov davčni program, kolikor je skromen in morda neiskren — in kolikor ni politična farbarija — je vendarle korak v pravo smer in zato ga pozdravljamo. Predsednik Roosevelt je ta svoj davčni program oprl na pravilno socialno načelo, ki se glasi, da vsa velika privatna bogastva imajo socialni značaj, ker ho socialno pridobljena in zato morajo vsaj deloma koristiti družbi. Ameriški kapi tal iHti arogantno odklanjajo to načelo in Kooiieveltovemu davčnemu programu enostavno pravijo "konfiskacijt". Njihovo načelo je, da privatna bagaitva so rezultat varčevanja in inteligentnosti lastnikov teh bogastev in edino oni imajo pravico, da razpolagajo h Utrni bogastvi kakor sami hočejo. Tu sta dve načeli, ki sta tako daleč narazen kakor sta severni in južni pol; to sta glavna principa stare in nove ekonomske šole. Denimo ju malo na rešeto. Privatno bogastvo se danes pridobiva le na dva načina: ali ga podeduje* po starših ali drugih sorodnikih, ali pa ga pridobiš s profilom. Za podedovanje ni treba varčnosti in n« inteligentnosti; vsak bedak je lahko bogat dedič, in če njegovo dedščino upravljajo prefri-gani in dobro plačani upravitelji, je dedič lahko vse svoje življenje zaprt v norišnici in njegovo bogastvo bo vseeno raslo ko kvas. Kako je pa" s profitnim pridobivanjem bogatit va? Ali sta varčevanje in inteligentnost profitarja edini faktor za ustvaritev bogastva? Ne! To dvoje je postranska stvar, ^e ne bi bilo ma«e delavcev, ki zgrade tovarne in stroje, in če ne bi bilo druge mase delavcev, ki s pomočjo strojev izpreminjajo sirovine v rab-no blago, in čo ne bi končno bilo mase odjemalcev, ki blago pokupijo, ne bi mogel nihče, in naj bi bil k' tako varčen in moder, ustvariti ničesar. Mali obrtnik v starih časih, ki je sam izdelal svoje blago s svojimi rokami, je lahko rekel, da »i j«« sam ustvari} svoje imetje, ampak moderni milijonar, ki razpolaga s številnimi tovarnami in tisoči delavcev, ne more več reči tega Moderna produkcija je (»ostala socialen proces, to *«» pravi, da vse odraslo prebivalstvo tega ali onega industrijskega mesta sodeluje na ta ali oni način v masni produkciji blaga — in zato je bogastvo, ki poteka iz tega proces socialne produkcije, po vsej socialni pravici Kocialna last vsoga prebivalstva. V modernem kapitalu, ki ima nocialnl značaj, je baš v sled navedenih vzrokov utelešena i*oei-alna odgovornost. Kapitalist misli, da je l izplačanjem mezde, katero »aru določa, opravljena \hu njegova od-govornost do delavcev in družbe sploh, katera mu omogočuje njefrov u«|»eh. Ker se kapitalist noče zavedati te odgovornosti in se ji tr-moglavo upira s \*emi Atiriml, je dolžnost družt»e, da kapitalistu vzame pravice do kapital« in prevzame kapital in odgovornost name. R\. Ml Kremo dalje in zahtevamo vso odgovornost' m dru/bo. Miru, ekonomskega in »ocialnega miru v Ameriki in \seh d<*<>relih kapiulističnih Me-lah n* bo pn ne Im», dokler ne bo ves |irmiuki*ij-»ki kapital soomlitiran. J,. vne /»man! l*sl-niiu kapitala *«- krčevito upirajo vsakemu drobcu. vaaki drobtinici ws:tali»e odg«>t«>rno»ti in praMinoHti; krčevito vilegijev U inviv malih brti malcgi« tu*kdo Mirti drugi »tram je p« proč« du< cijr !«• t«ko organirtr človeška i tr|Hii te vedno Ulj o«ir dikcije. Kdina reAitev iz te na to* aatsnakr imradokiM- j< socialna kontrola in (trgai t l>»l;t v u4i. /■»1 O • f| O Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Potovanje v Canonaburg, Pa^ in slavja droštva 118 8NPJ (DslJ« od vetrsji Ckiemtf.—Naaiednje jutro, v soboto, smo vstaU na vse »goda j, da se odpravimo na pot, a glej, ko smo prišH* na Trt, nas je Že čakal riaA rojak Kosmač tn mi podaril nekaj stvari aa spomin, in pa naA zastopnik Tone Zidanšek, ki se je ielel še enkrat posloviti osebno predno odrinemo. Pripravili smo naio "liro" in pričeli rmlajati prtljago. Ampak tu moram omeniti Br. Frank Nemec iz Imhta mi je svoječasno obljubil nekaj, s čemer me bo presoncbil, in res, že ko smo bili pri njem v hiši, me je zvečer po večerji poasval v sprednjo sobo in poklical njegova krapka sinova, da sta prinesla kar tri fino napravljene jelenje glave. Kekel je: "Dva smo proAlo sesono ustrelili v St. Marys hribih, eno som imel že od prej. Eno teh darujem tebi, izberi si katero hotel." Nisem se dolgo obotavljal; izbral sem bili štirje, smo se nastanili v PtovnMcovem Toirn Rrkige hotelu, kjer smo ostali dan in pol; z njfftovo prijazno postrežbo smo bili zadovoljni. Medtem se 4e pooblačilo in vlila af je ploha dežja, tako ia ni kazalo nikamor izpod strehe. A kmalu se je spet razjasnilo in po večerji smo obiskali mojega prijatelja J. P. IVrbižana, ki je še vedno bolan. Pogovarjali smo se o dobrem in slabem. Pred tedni je bil, br. Terbižan zelo bolan v filu, a je že precej okreval. Po- pri starejši Kun8čevi hčeri, ki *aj vse kakor podgano, pridel-je soroduica aaše sopottfce Ma- ki mrtčeni. .Bati ae je nalezlji-ry Divjakove. Po kratkem po-' vih telesni, kajti vt>da je znesla govoru smo šli k počitku, kaiti i vrfiko nenny«, ki razširja pred nami je bila še dolga pot smrad. Siromaklnimajo niti pit-do Chlcaga, kamor smo odpoto- «« vode, dasi jo vozijo trikrat na vali naslednje jutro. i d*n « P* milj oddaljenega St. Iz naše metropole smo odpo- * ** v sadoetni mno- toraH zjutraj v deževnem vre- oblasti se pa ne brigajo do-menu. Vozili smo se skozi mala J« » W in večja mesU, mimo lepih ^'J^Lpr flruSlT1 ^ f^. Videli smo obilo sadnega ^^ m ? CgTRTEK. i« nnT Okp in tk%ost žirtjen drevja In druge letine, ki zelo dobro obeta. I^opa žitna polja, zelene travnike in pašnike, ki so se vrstili eden za drugim in za mene še nekaj zelo važnega:4 vedtl mrn da M bo m01"«1 prihodnji teden spet vrniti v bolnišnico na operacijo. Pokazal nam je svoj lep vrt, na katerem smo videli mlado figovo drevo, ki lepo raste, v mali posodi pa prav majhno figovo rastlino, katero je obljubil meni, da jo lahko ponesem s seboj v Chi-cago. Toda na to sem popolnoma pozabil, šele naslednji dan, ko smo se vozili proti domu, sem se spomnil, da sem jo posabil. V nedeljo zjutraj smo se namenili, da obiščemo še več naših si ono, ki se mi j« najbolj do- prijateljev in znancev. Ustavili m« drle antičnih pri-rokodelcev, ko j t bil »Noj proisvajaltc. Na ■»trojne, maane prosu m ftocialisiran, da n« tn» mogla dolgo e in napet* kontra- i*nttisio\nosti. is •ot*talna i», da b1 jo peljali s seboj, kajti v slučaju tudi najmanjše nesreče, bi se morda kdo na jelenje rogove nabodel. Zato smo se odloČili, da jo pustimo tam, br. Terčelj pa bo poskrbel, da se odpošlje za nami v Chicago. Zame je to velik dar, zakar se br. Nemcu in posebno njegovemu sinu, ki je jelena ustrelil, najiskreneje zahvaljujem. Prišel je čas odhoda, posedli smo v naš avto, Oskar je "stopil na gas" in motor je zaibrnel. Se enkrat smo si segli v roke in še enkrat smo rekli "Good-bye." Avto je zasopihal in nas urno odpeljal od prijaznih rojakov nazaj proti domu. Dragi prijatelji in znanci ter vsi, s katerimi smo se srečali in še posebno oni, s katerimi smo se skupaj zabavali, rečem vam, "fantje in dekleta": Res, lušno smo ae imeli! Lopa hvala vsem! Nato smo jo odrinili preko Houstona, Burgettstowna in celo vrsto drugih naselbin in mest čez hribe in doHne, po malih in velikih ovinkih, preko hribovite Penne čez reko Ohio v prijazne doline v državo Ohio. Med potjo sem videl v raznih mestih znana imena in napise naselbin, ki so me opominjale, da tudi tam živijo naši rojaki, da tudi tam ima naša jednota svoja društva. Moje spremljevalce sem ob vsaki priliki opozoril: 'Tudi tukaj imajo društva NNPJ." Le žal, da nismo imeli vsaj par dni več čaaa, da se bi pomndill pri vseh jednotinih mimo katerih smo tom. Cas nam Je veleval: Na-1 prej! Hllo je okrog poldne v soboto fl. julija, ko smo ae pripeljali pred RNt) v Cleveian4u. Najprej smo se |K>mud1ll v klubovih prostorih v starem poslopju, kjer smo se seitali h par starimi znanci, med njimi s 'ir. KnM>-l«»m. ki nam je na hitro i»ove1al par stvari, kajti ImA takrat je bil saposlen s par drugimi rojaki j»ri pregledovanju knjig. Ogledali *mo si Dom. nato pa šli k balinrarjem. ki so ae ko. sali ca prvenstvo, vstori čeaar sije nabrala velika gniča gledalcev. In spet smo sliAali naA dialekt: "Toči, Jože. toči!" S|| imo v (»ololmvo restavracijo, kjer i smo se malo okrepčali, nato pa i «mo obiskali br. Miim, da bi je še kdaj videl v «o- morate poslužiti, kajti le ti bojem življenju.- j do vozfli brezplačno. Kdor ima Domov smo prišli ob 4.45 po- svoj avto, naj se pelje po cesti poldne. Predno končam te vr- št. 40 iz TJniontowna, ko gre na stiee, se želim še enkrat naj- Sommit. Ko boste prtSli v Hop- iskreneje zahvaliti vsem, s ka- ffoord, ee obrnite na desno. Tam terimi smo se sestali. Hvala za kx> napis. Potem vozite narav-vso prijaznost! OstaH nam teo- j nost. Ni treba krepiti ne desno ste v iivem spominu-^meni, »o- J« levo, in prišli Mate 6o ^ka ji družini m naši sopotnici. Ži-, neprilik. vejjt | Naše dru*tvo uljudno vabi vsa PMttp Godhra in družina. Piknik društva št. 890 CafaMvet, Mkh. — Društvo št. »90 $NPJ bo imelo svoj piknik v nedeljo 21. julija pri GorSetovi farmi, West Tamarack. Priče-tek zabave ob 1. popoldne. Uljod-no se vabi vse članstvo in vsa sosednja društva ter vsi rojaki iz bližnjih in oddaljenih krajev. Pridite v velikem številu in zabavajte z nami. INa našem pikniku bo vsega dovolj. Pripravljena bo okusna pečenka in dobra pijača. Vsi na piknik na 21. julija! John Somrak, tajnik. 'tukajšnja in ekolttka društva, da Se udeležijo našega piknika dne 21. julija. Na programu bo več zabavnih iger. Uverjen sem, da ae bo nikomur žal, ki bo prišel k nam, kajti zabavali se boste vsi prav pošteno , pod koša^ tim drevjem. Pripravljalni odbor bo skrbel za dobro postrežbo in pijačo, tako da bo ustreženo vsem. Louis Dornick, tajnik. O obisku in povodnj! Mayn«rd, O. — O delavskih razmerah ni vredno poročati, ker so pod ničjo. Skoro vse majne v tej okolici počivajo in nobenega H^H upanja ni, da nas bi kmalu obi- pa gmo za 20 minut zamudili, gkala Mi(W pr<^riteta; menda kakor so nam povedali. o | 80 j0 kj€ ubliif ^ JC tako ^o Tako je minila naša nedelja v n|t Colhnwoodu. ,Obiskali smq so-, 29. junija so nas obUkali pet Poljšakove v Clevelandu, pa naAi sorodniki iz Milwaukeeja, jih nismo našli doma, kajti tudi wis., moja svakinja mrs. Mary oni so šli na piknik, tako tudi Oven, njena sinova Joe in Willi-FranČeškinijevi. Ogledali smo am, hči Jennie in njihov prija-si še SND, obiskali pogrebnika telj Henry Mam. Pač veselo svi- Jos. 2eleta in mr. in mrs. B..Novaka, pozneje pa smo se med potjo ustavili pri F. Somraku, a tudi njega ni bilo doma. Vrnili smo se v Collinwood k večerji, potem pa se napotili k našemu zastopniku Prosvetc A. Jankovi-'Ču, in tudi on je bil z doma. Baš sem hotel vtakniti listek, ki sem ga napisal, med vrata, ko so se vrnili z avtom br. Sile. Potožili smo naši nesreči, kako amo zaman iskali pikniški prostor, mrs. Jankovič je pa dejala, da ni nič denje po dolgih sedmih letih. Vse prehitro je minil čas, kajti na 3. julija zvečer so se že poslovili. Najiskreneje se jim zahvaljujem za obisk in darila. Dne^ vi od 29. junija do 3. julija nam ostanejo v najlepšem spominu. Na dan neodvisnosti 4. julija je zadela tukajšnjo okolico velika vremenska katastrofa, ko se je blizu Flushinga utrgal oblak. Pridrvela je silna množina vode in v nekaj minutah je bila vsa dolina pod vodo. Sreča v nesreči je bila to, da se je pripetilo o- čudno kajti isto se je pred par kroff2 ^^ Ce se bi to ZRO_ let. pripetilo i njim. dilo ^^ ,bj nesr^a Rotwo 7fi_ Zal da nismo mojrliv dobiti htovala več človeških življenj. — ^ Materia,n* Akod» > velika, postojankah T" T>,k™ku bi doh*h družbo, s, Voda je udrla tudi v stanovanja brzeli z av-' bl m,ir8lkaJ Pogovorili j |n uničila pohištvo. Rešiti ni bilo In todi dobro zabavali. Sreča mogoče ničesar, kajti vse se je nam ni bila mila. {zgodilo v silni nagiici. Žalosten Ko smo se vračali v hotel, smo je poglitl po dolini. Prej lepi vr-se med potjo ustavili v gostilni tovi, vse v najlepšem cvetju, se- ^^ 'i ^ M % gšm., 4B ■ W ,1 i a i » v ^ • r ■ | 1 K ,r ¥ 4' v f viH IMRM |J ^ ** v- f^mSk , u i J Izlet odseka S. N. D. Pittsburgh, Pa. — Gotovo i-majo naši rojaki še v spominu piknik gospodinjskega in dramatičnega kluba na Libraryju. Na istem prostoru, to je na Whip-poorwill grovu (preje Slapnikov grove), se bo na 21. julija vršil piknik istega odseka SND. Toda to pot se nam obeta mnogo lepši program. Ce se prav spominjam, teče ob meji omenjenega grova "potok", kajti imeli bomo "ribolov". Lepe "ribe" se obetajo vsakemu, ki jih bo prišel lovit. Upam, da nas bo pevsko društvo Ilirija iz Canonsburga razveselilo s par lepimi pesmimi, tako tudi naše pevsko društvo Prešeren iz Pftts-burgha. Kakor lahko vidite, bo res obilo zabave na našem nedeljskem pikniku. A to še ni vse, povem vam, toda ne sedaj, kaj bo še na pikniku. Pridite in se prepričajte, ker bo luštno tako, da spet pozabljeno ne bo! Kdor nima svojega avta, naj pride na 67. cesto in Butler, kjer bo ob 2. popoldne Čakal avtobus, da se bo imel vsakdo priliko peljati na piknik sa nizko ceno. Vstopnina in vouiina na busu skupaj stane samo 26c. Mary Skerlong. Iz birfo&keta laboratorija Rockrf.iL ustanove v Cold ftpring H^Tf New York prihaja presenetljivo poroL* rftke akademije znanosti. v n°; ^f6 jtTK>8reaostorrh. Udo-, ležite se vsi, kajti na dnevnem rHn bodo 74»|o vaftne stvari korist društva in Jtdmfte To pav zato. "ker delam drago turo" *n t mi je teHco soj* preauvljatl. Zs-to vas počivam, da se vsi od«-letite camnjimo seje! Matija PekUj. tajrrtk LISTVTTA URKDNIATVA Cl.nl Knrkefel»er)e«r dmlinc so mr »brali ns domu Johna KorkefeUerja aU ko je »la%tf ^-letnico svoje«« itijstv«. D. Hiicago. M V. — Podatke o ^tularjevem roj*tiM»m kraju smo dobili is njogmHh ^lansliih listin v tajništvu SNPJ. Te podatke je pokojnik aam napisali •o zdravila Serum iz človeške krvi Ošpice večajo po krivem za nedolžno zen, kajti n(jih posledica so lahko vaafc ae, tudi težke bolezni. Specifičen po ali oelo cepitev proti ošpicam bi bila ta lo priporočljiva. Doslej so se morali na to, da so ogroženim otrokom vbru človeško kri, in sicer kri oseb, ki so ošp prebile.- Toj pa je bil kolikor toliko postopek, ki za splošno rabo ne pri ha ji v poštev. Zato je le pozdravfti, da so raj omenjenem navodu pridelali serum ošpice iz človeške krvi, ki se drži v pa obliki dolga leta. In tako je postala cinska praksa za novo, zanesljivo in no ločilo bogatejša. LeČilni iarki Kratki breažični valovi v zdravniški niso nič novega več, in tako tudi ne tako mejni ali Btfckyjevi žarki. Vredno pa meniti, da so ž njimi na Dunaju z uspehom ozdravili mnog« bolezni, kak« ve v nevarnih letih, naduho, razvojne pri otrocih in celo kožne bolezni, pri običajna zdravila in mazila niso zalegla ni Žarki so srednja stvar med kremeni žarki (ultravioletnimi) in Roentrnovi« ki. Združujejo prednosti obeh teh vr kov, ne da bi se bilo bati nedoststkov tf vrst, n. pr. opečenja po Roentgenovih in poznejših okvar. drh- Higiena nog Doraščajočo mladino bi bilo treba pj pri telovadnem pouku dobro opozoriti pomen ima nega nog za pravilno hojo, utrditev in pa to, da se obvaruje plod* povzroča toliko bolečin in ovira človeka v Pred vsem bi jo bilo treba poučiti: da prstom ne sme ovirati prmteiv in da mora odstraniti v ta namen tudi vi tisk nanje s strani nogavic ali čevljev; da morajo biti čevlji motni in imeti srednje visoke pele; da si velja noge krepiti s |w*o»Ufii mi; da mora pri hoji teža tele** preksj« vsem na nogo. ki stopa naprej, k*Jt> na zadnji nogi se noge slabijo is lahko ploske. Prav tako je potrebno, da l**"'1 nekaj časa redno specialni tek*** S*4je m njegova redilna Poleg sladkorja in škroba * ^ sline, ki mu dajejo jabolčna kislina, noska in Razen tega imajo neke vri«te aromatlčno oije. ki jim daj* sroiiK. spojine, ki vplitttfo namMn. Redilna vrednot sadja m W ka, saj vsebaje zelo velika sadje je seveda redilne* ^ no olje in elernke ^ da je sadje osveiajoče. d« „ tn delovanje živftevja. t™*^ sadne soli in viummi. "'a' ja je za vse vr«V Pr'!)t ^ govomost Vse mstensu ^ cialno producirano. mor» ' ^ kontrolirano in aocialao p* ks*4 P* •S1 __juMff .................... rr ............. ^AJJZEM NASKAKUJE CANIZACIJO GRAFI- CARJEV rii v Dravski banovini ivno razveljavili tarif rinftni industriji v Drav kovini je izbruhnil oster spor. ki «e je pretvoril v ,ti podjetniški juriš ne sa-materijelne koristi gra-i delavstva, ampak tudi oa _cijo kot tako. "kir se sedaj dogaja v gra-iDdustriji, bi »e po načrtu Knikov moralo zgoditi eno [kianeje. Vsled odločnega na-t grafičnega delavstva pa so ije odkrili karte eno leto ^or znano, predstavlja gra-delavstvo v Jugoslaviji jj kompaktno organizirano ki je bila edina v stanu, ovati poizkusom podjetni-poslabšanju delovnih po- Ijev je »talo organizacijo gra-mnogo težkih žrtev. Gofpodje so morali bajko o poetičnem boju grafičnega delavstva molče preklicati, zato pa ae sklicujejo na visoke plače, ki da jih to delavstvo ima. Gospodje okoinMm^gl da ao plače pri njihB v lcakinem drugem Plafeh, ki ji vštete nočne kot V mai)j4e .1 podjetju, ih oni navajajo, so ^pklade in posebne ure. Iz ljubezni do "Jutra" ne bo noben grafični delavec zastonj irtvoval svojega idravja. Vendar pa plače osobja kljub temu fte zdaleka jie dosegajo plač kak-foih drugih gospodov okoli "Jutra". Delavstvo hoče bolj&e plače, ne pa plače, ki jih ima — tudi po zaslugi gospode blizu "Jutra" - uradništvo. Grafični delavci, solidarno v boj, da odbijfte naskok na vaše pridobitve in vašo organizacijo! Vse delavstvo je z vami in tudi vsi tisti, ki streme po isboljša-nju svojega položaja. —Po Del. Politiki. Veliki delavski zlet v Celju Celje, 7. julija. — Danes se krize kapitalističnega go-ije vršil tu zlet kulturne zveze gtva je postalo ogromna organiziranega Članstva-ilno. Brezposelnost pa je: Prihodnje leto koncem W P« bi bili srečno tako da-™ bili principali lahko «**nem načrtu nastopili in prečili, zbralo veliko občinstva v |>rostomi dvorani, tako da je bila polna ob napovedani uri, ko se je pričel program. Mnogo jih je radi slabe ga vremena prillo poeneje. Prišli so iz vseh bliinjih naselbin, pa tudi iz Ohia in W. Va., iz Detroita pa je prišel Kiarfoev sin in par drugih. Omenjeni je sin pokojnega Mika Klariča, ki je bil ustanovitelj našega društva z nekaterimi še živečimi soustanovitelji v naši naselbini. Vsled slabega vremena se je program začel bolj pozno. Prva točka na sporedu j« bila pomembna, ko je podpisani predstavil ustanovnega Člana Bartola Lovšina, ki je prišel sem iz Voungs-towna, O., ter podal nekoliko zgodovine, kako so uatanovili naše društvo, zakar mu gre lepa zahvala. Govoril Je tudi Jože Zorko iz West Newtona, dalje Anton Zornik, predsednik west-morelandake federacije društev SNPJ, za njim je nastopila Ag-nes Flander, članka mladinskega oddelka, ki je govorila angleški. Med programom je nastopilo pevsko društvo iz We*t Newtona ter zapelo več kraanih pesmi. V točki štirinajsti je nastopila mala Katarina Kosec, ki je prav lepo z izbranimi slovenskimi bes*daoni pozdravila Joška Ovna, ki je prišel iz Chicaga in nastopil kot glavni govornik. Govoril je nad pol ure in povedal veliko. Mnogi bo rekli, da takega govornika Še niso slišali. Tisti, ki se niste udeležili naše slavnosti, ste zamudili lep program; take slavnosti se ne vršijo vsak dan niti vsako leto, pa tudi govornikov kot je Joško nimate prilike slišati vsak čas. Hvala vsem za poset na 4. julija! Anton Kaferle. t itselnim, ko ao sladkorni magnatje potrebovali cenene delavce na polju sladkorne pose v Coloradu in drugih državah. Preiskava v okolišu llani-montona, New Jersey, Je ugotovila slično situacijo. Tam so relifni delavci odklonili obiranje jagod /a sramotno nizke mezde, nakar so jim avtoritete odklonile nadaljnjo podporo. Najprej so bili vrženi z relifne liste samski brezposelni in tem so sledili družinski očetje. Državna relifna uprava Je šla celo lako daleč, da je obljubila lastnikom nasadov, da Jim bo jm>-slala delavce iz rellfnih zavodov N< • w Vorka in drugih mest, kar pa so odklonili z Izjavo, da hočejo imeti na delu družine z otroci. Preiskava Je dognala, da more sposoben delavec zaslužiti največ dva dolarja v desetih lirah na dan pri obiranju jagod, ženske jn otroci pa 7ft centov do $1.60. stanovati morajo v barakah, kjer je sanilaeijs nepoznana. Harnke imajo navadno samo eno sobo, v kateri morajo bivati moški, ž*nsk<* in otroci. Da je bila razkrita ta situacija v državi New Jersey, gre zasluga uniji poljedelskih delavcev, ki je otvorila kam|mnjo, da organizira te delavce. malno leto bizniških aktivnosti. Toda v tistem letu je velebisnis investiral $2,.HM6,000,000 od svojih dohodkov v nova podjetja, dočim je 1. 1034 samo $160,. 000,000. Kekord za prvih pet mesecev tega leta je Še slabši. V preteklosti se Je kapitalistični sistem zanašal na privatno iniciativo glede invsstiranja denarja v Industrijska podjetja, da so se lahko vrtila kolesja in nudila zaslužek delavcem, toda privatna iniciativa, kakor kaže statistika, je sedaj odpovedsla, kapital je v stavki In tako ima Amerika še vedno ogromno armado brezposelnih. Realnm mezd* I« vedno nizke \Yashington, 1). C.—Povprečni ameriški delavec prejema nekaj več plače letos nego preteklo leto, ker dela več ur, toda njegov realni dohodek Je aktualno nižji, ker so cene življenskim IMitrebšČinam poskočile. To je razvidno iz poročila A-merifeke delavske federacije, ki Je bilo pravkar objavljeno. Povprečna tedenska plača ameriških delavcev, izurjenih iu ne-izurjenih, je v tem letu $21.40 v primeri •/. lansko, ki Je bila $21. Kupna sila kljub višji plači ni porasla, ker so cene življenskim potrebščinam poskočile šest odstotkov* Oljna druiba odpm-Btila unijške delavce New Orlesns, La. — Osemindvajset delavcev pri Chalmette Petroleum (Jo, Je bilo vrženih na cesto. To se Je zgodilo nsslsdnjl dan, ko Je bila družba Informirana, da so oruanlsirall unijo. Uprava družiš* je izjavila, da ne mara linijskih delavcev v svojem podjetju. Krnile H. Harres, predsednik sveta strokovnih in delavskih u-nij. Jr dejiti, da so po ustanovitvi unije delavci vprašali Ameriško delavsko federacijo za čar-ter, nakar Jih Je kompanlja odslovila. Med leni! «ta tudi predsednik nove unije, John Harne, In tajnik H. Pottee. . l n+mim Družina farmarja U«iM ni šla v lAaflMngton. ds hI povrilčevals program admlnlMlrarlj« A A A. Ko Ji je poginil konj In nI Imela denarja, da M kupila drugega, at je vpregls aema v plug i« tako preeraia svojo malo farno v fctižtei Afcrona, O. Stavka mehanikov poravnana Missoiila, Mont. — H t a v k a avtnih mehanikov, ki Je izbruhnila v tukajšnjih garažah, je bila te dni (»oravnana, ko ho delodajalci pri »ta I i na nekatere koncesije. Mehaniki so organizirani v krajevni uniji Med-M»r/>drw zvez** strojnikov, ki je včlanjena v A meri Ak i delavski federaciji. . » I Višek vročine v Idahu Jjevisloti, Idaho. — Najhujša v rod a n v državi Idaho,-odkar pomni zgodovina, je Mla v nedeljo, 14. Julija, ko Je termometer v tem irarHu zaznamoval I10| stopinj F. Stavka relifni h delavcev Vakarticr, Kanada —- Nad dva Ujmš reiifnth delavcev je Rs stavkalo pri vladnih projektih v . tej okolici, Zahtevajo boljšo lira-, no in ugodfu j£<. delovne pogoje. I Posledice kapitalistične stavke Privatna pod v zri nosi je odpovedala Kapi Ne* Vorfc. — o#eJnih 1'onledicN te rt I m v k e jn, da ima Amerika *e vedno HMmsmsio t/respoaelnlh l4*ta iUTf.i, ko nn dividende in ol«r<*tna izplačila od industrijskih |M»dje1|J znaAala ogromno vsoto 91I,fMMI,000, Ml kapi. taitsti mvenfirati $H,A;tU,.« »trailke (hlok »»red njih iitsnov (2l, lile ralci, križan-nkohirttori( ni in protirtvolacie-nami fp«» enega j. V lt"t 1» rdamn je Nocialna demokracija od 2A isvojevala 20 ohčimikih mandatov. iHsilej jih Je Imela Ift, komunisti pa 2 I (prej M Ho t«eh medlih defele so gla-aovi srednjih stanov Jako nazadovali. — Le vzemite, vw vzemite! ... — je dejala in ne sklonila. — Da »tpremene to življenje, da osvobode vse ljudi, da jih zbude od mrtvih kakor sem vstala jaz, so Ali v svet ljudje, otroci božji, ki tajno se jejo resnico v življenje, tajno, ker, kakor veste, nihče ne sme govoriti resnice glasno — pohodijo ga, v ječo ga pahnejo, pohabijo. Bogastvo je sila. sili bogatih ljudi pa je resnica življenja zaklet sovražnik, neprizanesljiv sovražnik! V svet trosijo resnico otroci, nosijo vam jo svetli ljudje, čisti ljudje, iz njih src prihaja v naAe težko življenje, greje nas, oživlja, osvobojuje nun od zatiranja lakomni-kov in vseh, kateri so jim prodali svoje duAe. Verujte mi! — Tako je, starka! — so ji klicali. Nekdo se je zakrohotal. — Narazen! — so kričali orožniki in odmi-kaM ljudi na stran. Ljudje so se neradi umikali sunkom in stiskali orožnike, ovirali jih, morda brez namena. Siva ženska z velikimi, poltenimi očmi na dobrem obrazu jih je privlačila k sebi. Razločen i v življenju, odtrgani drug od drugega, so se zlivali zdaj v celoto, razgreto od ognjevite besede, ki so jo nemara že dolgo iskala in po njej hrepenela mnoga srca, užaljena od krivic življenja. Bližnji so molčali, mati je videla njih željne in pozorne oči in čutila topel dih na svojem obrazu. — Stopi na klop! — so jI dojali. — Beži, starka! — Takoj te zagrabijo! . . . — Predrzna pa je . . . — Govori hitreje ... so že tu! — Proč! Narazen! — so se vse bližje oglašali kriki orožnikov. Več jih je bilo, krepkeje so suvali, in ljudje pred materjo so se majali na nogah in se prijemali drug za drugega. Zdelo se ji je, da kipi vse okolo nje, da jo vsi razumejo in ji verujejo, in rada bi bila v naglici povedala ljudem vse, kar je znaJa, vue misli, ki je čutila njih silo. Lagodno so se pojavljale it globočin njenega srca in se skladale v pesen, a sramežljivo je čutila, da ji peAa glas, da postaja hripav in da se trese in trga. — Beseda mojega sina je čista beseda delavskega Človeka, nepodkupljive duie! Spoznavajte nepodkupljive po smelosti, po ne-ustraAenostl, s katero gredo, če treba, tudi na lastno ikodo — za resnico. Mlade oči so jo gledale zamaknjeno in plaho v obraz . * . Sunili so jo v prsi, omahnila je in sedla na klop, Nad glavami ljudi so Ivlgale roke orožnikov, grabMI so za ovratnike in za pleča, pehali v stran telesa, trgali čepice z glav in jih metali proč. Vse se je atemnilo, zamajalo v materinih očeh, a premagavAi svojo utrujenost je kričala s preostankom svojega glasu: Frank Heller: — Zbirajte, ljudje božji, svoje sile v eno silo! Orožnik jo je z veliko, rdečo roko zgrabil za vrat in jo potresel. — Molči! Z zatilnikom je zadela ob steno, srce se je za hip odelo z dimom strahu, a znova jarko zagorelo razmaknivii dim. — Z menoj! — je dejal orožnik. — Nič se ne bojte! Ni je muke hujAe od te, ki jo prenašate vse avoje življenje . .. — Molči, pravim! — Orožnik jo je vzel pod pazduho in jo gnal. Drugi jo je zagrabil za desno roko, pa sta jo z glasnimi koraki odvedla. — Ki dan za dnem tiho gloda srce, suši grlo! Vohun je zbežal naprej in grozeč ji s pestjo proti obrazu je zacvilil: — Molči, mrha mrhasta! Oči so se ji razširile, posvetile, čeljunt ji je zatrepetala. Opiraje se z nogami ob tlak je zakričala: — Duše, ki je vstala od mrtvih, ne ubijejo! — Pasja zalega 1 Vohun jo je udaril v lice s kratkim zamahom. — To ima stara mrha! — se je oglasil škodoželjen krik. Nekaj črnega In rdečega je za hip oslepilo materine oči, slan okus po krvi ji je napolnil usta. Drobni, jarki kHci so jo poživili. — Ne predrzni sel — Otroci! — Kaj pa je to? — Eh, ti lopov! — Daj mu eno! — V krvi ne utope razuma! Suvali so jo v vrat, v hrbet, bili jo po glavi, plečih, vse je krožilo in se vrtilo v temni vihri krikov, tuljenja, žvižganja, nekaj gostega, glušečega je lezlo v ušesa, eililo v grlo in jo dušilo: tla so se majala in zibala pod njenimi nogami, noge so se šibile, telo je trepetalo v pekočih bolečinah, postajalo je težko in omahovalo semintja brez moči ... Ali njene oči niso ugasnile in so videle mnogo drugih oči — gorele ho z znanim, ostrim ognjem, sorodnim njenemu «rcu. Pahnili so jo skozi duri. Iztegnila je roko in se oklenila za bangar. — Z morjem krvi ne pogasite resnice! . . . Bili so jo po rofoi. — Le zlobo kopičite, norci! Na vas pade! Orožnik jo je zgrabil za grlo in jo začel dušiti. Zahropela je. — Nesrečneži , , . Nekdo ji je odgovoril z glasnim ihtenjem. (Konec) SIBIRSKI BRZOVLAK Sivolasi profesorjev sluga ga je debelo pogledal in odgovoril z neskončnim dostojanstvom: — Saj tudi profesor ni navaden profesor. Za svoje psihiatrične študije je dobil naslov tajnega svetnika od —- salutiral je — od našega presvltlega cesarja. Profesor Fredenthal ni kolega drugega kakor samega sebe. VI. Kaj naj bi (Jerdt Lyman |h»-čel? Tolika je bila premoč v njegovih mislih nad nasprotovanjem, da ni trajalo niti deset minut, pa se je odločil. Ker so bile tri četrtine njegove gotovine izginile in profesor Freuden-thal pred štirinajstimi dnevi ne bo Sprejemal posetov, si je moral preskrl»eti novo posojilo. Dokler ne bo preskrbljeno, mora stanovati poceni, ko ga |»a dobi, bo lahko sopet zahajal v igralnico. Brtojavll je torej svojim ner. vosnim akceptantom, naj niu preskrbe novo |M»»ojilo, potem je l»a odAel v hotel Krakov v ulici Sv. Duha v Gdinjl. V tem hotelu, ki 'Vazlikuje od sosednjih hi* s tem. da ni obrnjen s streho ns ulico, je najel »„bo v nadstropju, edino sobo v najvišjem nadstropju, veliko sobo s posteljo, miio, stoli in mogočno hrastovo omaro. Najemnina je znašala dnevno sto mark petde-**t oere Vratar Je bil star Poljak. ki Je govoril skoraj nerazumljivo nemščino. Njrgma govorica Je ivrnela kakor ena sama vrsta pljunkov. Cienlt Ly. man je (»gledal skozi okno in opazil med strehami hiš n»«Kaj, kar Je obrnilo nase njegovo po. zornost. Nad koničast« streh« #«• je dvigala svetlozelena steklena kupola. — Kaj pa je to? —- je vprašal. — Observatorij ? Observatoriju je bilo še najin)! j podobno. Stari Poljak je izpljunil sočno l>e*edo za besedo. Končno je Gerdt Lyman razumel besedo, ki se je neperutano ponavljala: — Struevermann! Struever-mannt Struevermann! — Kdo je bil Struevermann? Ali Je bil astronom? Kaj je imela (idinja poleg profesorja Freu-(le nt hala še več znamenitih učenjakov? Poljakova govorica je napravila Iz tega nerazrešljivo tajno. Gerdt Lyman je pa hotel na vsak način priti stvari do dna. Najprej se je malo odpočil, l>otem je pa odšel v jedilnico prigriznit. Mar naj si ogleda Gdi-njo ponoči? Ali je v mestu kaj zanimivega? Sklenil je vprašati za svet vratarja. V svoji naj-boljli nemščini je dejal staremu Poljaku: — Kaj menite, gospod vratar, ali naj Jo mahnem v mesto? lat etwaa Ion in Dane Ig? Stari Poljak je odkimal z glavo in odgovoril: — Ni — nie. Nichts is lost! Nirhta is los in Dantig. Gerdt Lyman se je vrnil v svojo sobo. Ko je o tem razmišljal. se je spomnil, da Je ie pozno. Legel je na posteljo In ai prižgal cigareto. Motel se Je sleči in zaspati, ko bi jo pokadi). Pripravljal se Je storiti to. pa nI Imel prilike. Nekaj se Je zgo-•lilo Izkazalo se Je. da se je >ratar temeljito motil, da se v Odinji nič ne godi. Naenkrat se Je namreč zave-Isa na odprtem oknu Lymanove sobe odgrnila. Na oknu se je pojavila kosmata dolgobrada postava in radovedno pogledala v sobo. Predno je mogel Gerdt Ly-man krikniti od groze, je napravila postava nekaj opičjih skokov po sobi in zapičila svoje prste v Lymanovo grlo, dokaj debelo zaradi strašnega pitja punča. DRUGO POGLAVJE Otoki, kličočl ae čez oceane ne-aporazumljenj Triintrideset let po najmanj tristo petinšestdeset dni je rabil Gerdt Lyman, predno je za-počel, izgradil in izoblikoval svoje skeptično naziranje o vrednosti življenja; trajalo pa ni niti triintrideset sekund pod koščenimi prsti nočnega gosta, da je podvrgel svoje naziranje reviziji, začel dvomiti o njegovi pravilnosti, ga zavrgel in začel hro-peti, da bi rad še živel. Kar so koščeni prsti nočnega gosta popustili. Opetovano je stisnil naježeno glavo G-rdta Ly-mana. kakor stisnemo balonček stekleničice z vonjavami, potem Jo Je pa izpustil in zašepetal: — Ne kričite, sicer . . . In napravil je zgovorno kretnjo. Gerdt Lyman, čigar grlu w J® godilo od zunaj slabše, nego se mu je godilo kadarkoli znotraj. ga Je prestrašeno gledal in komaj slišno Je stokal. Kdo je bil? Kaj Je bil? Očividno zloči-nec. naj hrt pobegli jetnik, najbrž poklicni tolovaj in morilec. Naj pokliče na pomoč? Kaj bi to pomagalo? Saj Je stanoval sam v najvišjem nadstropju tega preklicanega hotela I Ved no bi ga kdo zaslišal, bi bil že davno v krtovi deželi. Zakaj je pri-šel v Gdinjo? Zakaj je najel so-bo v takem hotelu? — Ne umorite me. — je prosil hropeče — Kaj »<-m vam sto. ril? Kaj hočete od mene? — Tujec »te, — j* zamrmral noivti neznanec. — Kakšne narodnosti ate? — Sved — je odgovoril Gerdt Lyman in čutil, kako ae oglaša v njem nacionalizem, kakršnega ni opazil ▼ sebi že celo vrsto let. — Sved — veste, Gustav Adolf — vedno imo pomagali Nemcem. — Moja mati je bila Svedinja, — je dejal bradač. Gerdt Lyman je iskal primerne besede, da bi izhajajoč iz tega polovičnega sorodstva utemeljil svojo prošnjo, naj ga pusti še živeti. Mož je napravil nad njim kretnjo, ki mu je velevala molčati. In molčal je. Bradač si ga je ogledal in namr-šil obrvi, kar je pričalo, da je nezadovoljen z ogledom. Kar mu je šinila v glavo nova misel, da morda tudi sam ni napravil najboljšega vtisa, kajti vprašal je grozeče: \ — Kaj si mislite o meni? — Kaj si misli človek o človeku, ki zleze ob enajstih ponoči skozi okno v tretjem nadstropju, oblečen v oguljeno, tesno prilegajočo se obleko iz črnega trikota in ki ima glavo tako skuštrano, da je podoben povodnemu možu? Poklonov mu ni moči delati, toda dokler drži našo naježeno glavo v svojih rokah, tudi ni mogoče biti preveč iskren. Gerdtu Lymanu je šinila v glavo srečna misel. — Kaj ai mislim o vas? — je ponovil. — Mislim, da že dolgo niste bili pri brivcu. Njegov odgovor je žel pohvalo, kakršne si ni tipal pričakovati. Njegov gost je počil v prešeren, dolgo trajajoč smeh, ki pa nič manj imponiral zato, ker je bil zamolkel, monoton: Ha — ha — ha — ha — ha! Ha — ha — ha — ha — ha! — Prav pravite. Res, dolgo že nisem bil pri brivcu, hahaha, sicer pa tudi nobenega brivca ni bilo v sibirskem brzovlaku. — V sibirskem brzovlaku? — je zamrmral Gerdt Lyman presenečeno. —- Kaj prihajate iz Sibirije? V zunanjosti njegovega gosta ni bilo ničesar, kar bi govorilo za domnevo, da prihaja iz Sibirije, v kolikor mislimo pod Sibirijo živosrebrne rudnike ali druge etične poboljševalnice. Ker je potoval a sibirskim brzo-vlakom, je gotovo potoval kot zastonjkar pod železniškimi vagoni . . . Neumnost, saj ta brzo-vlak že več let ni vozil. Vzela ga je vojna, kakor vse udobnosti — med drugimi pitno pivo in vžigalice na mizah po kavarnah. Ta človek je lagal. — Toda ... — je začel Gerdt Lyman. — Toda kaj? Saj brzovlak, ki o njem govorite, ne vozi več. — Ne vozi, pravite? Vsak dan vozi. Jamčim vam za to, da vozi. — Jaz vam pa pravim, da že več let ne vozi. Pa tudi če bi vozil, kako ste prišli preko Rusije sem v Gdinjo? — Zakaj bi pa ne