Gorenjska ^ Banka BAN KO) FON informacije iz prve roke STRAN 3 Kako varni so slovenski tovornjakarji Kjer se srečujeta italijanska in ruska mafija STRAN 1 3 Suzuki Wolf in Odar Ljubljana Najhitrejša gazela v Sloveniji esg: SJUX - št. 91 - CENA 125 SIT Kranj, torek, 19. novembra 1996 Janez Drnovšek med Ljubljano in New Yorkom Prednost ima slovenska vlada turo za generalnega sekretarja OZN pa ima za veliko priznanje sebi in Sloveniji ^«bhana, 19. novembra - Cvï ík Vlade dr JaneZ jem ,!se,c je včeraj časnikar- Do^edal, da vlada dela u0Ve no> po konstituiranju b0 |a državnega zbora pa "alop?^813 le tehnične *a li' NJegova kandidatura Orea!neralnega sekretarja doi, ■niiaciJe združenih naro-iaJr oila aktualna že nekaj $ebj;nnJ° irua za priznanje n Sloveniji, vendar sedaj o njej ne razmišlja. Prva naloga je mandatarstvo, če mu ga bo predsednik države podelil, in upravičenje velikega zaupanja, ki sta ga on in stranka dobila na volitvah. Vse drugo bi bila volilna prevara. Njegov cilj je trdna večinska vlada, ki ne bo na majavih nogah, z glasom ali dvema večine, ampak vlada, ki bo Slovenijo popeljala v klub razvitih držav. V tem oziru bodo prihodnja štiri leta usodna. Vlada, ki bo gradila na preteklosti in na delitvah, tega ne bo sposobna uresničiti. Dr. Drnovšek je dejal, da se bosta s Podobnikom kmalu spet sestala, napovedal pa je tudi intenzivne pogovore z vodji vseh strank. Sicer pa je premier dejal, da ne pozna države na svetu, da bi zmagovita stranka sama odstopila od mandata. • J.Košnjek £ahod je padel Protikadilski zakon je izplul J° kadilci dokončno "popušili", se sprašujejo mnogi, ki so spremljali ^zprave o "protikadilskem zakonu" v sedaj že bivšem parlamentu in nedeljo tudi doživeli dan, ko je taisti zakon stopil v veljavo. febljana - V petek je v Ljubljani padel leta je kljuboval vsem vre- EX štl«v iom8 v1 nev*ečnostim in človeškim pogle iot' x ePno dejanje, sežig pa ga je v petek vhod 0 sPravi1 na t,a- Pod nadvozom ob jll&jy· gorenjsko avtocesto v Šentvidu so ^llj * Gledališča Ane Monroe trajno odstra-°glasni pano z napisom West. predvsem pa primerne za zapis ob uvedbi, v Evropi zagotovo najbolj restriktivnega protikadilskga zakona, ki ga je sprejel zdaj že bivši slovenski parlament. Z nedeljo je namreč tudi uradno začel veljati Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Ker zakon med drugim prepoveduje tudi oglaševanje tobačnih izdelkov, je po štirih letih svojega obstoja na slovenskem trgu svoj epilog doživel tudi oglasni pano za cigarete West, ki jih je ljubljanska Tobačna tovarna na domači trg lansirala nekako z osvojitvijo Slovenije. V tragikomičnem vsekakor pa svečanem in tudi simboličnem vzdušju je s pogrebnim maršem godbeni oddelek gledališča Ane Monro začel sklepno dejanje slovenskega Zahoda. Akterji so prižgali vžigalice, še zadnjič se je pokadilo in rdeči oglasni pano Slovenci spet bolj so v zadnjem času kako aktualne papeški od sicer obrab-štiri besede, za West je zaključil zemeljsko poslanstvo. Z uničenjem prvega se je v ozadju pokazal drugi pano z napisom "slaba vest". Naj bi kdo imel slabo vest? Kajenje je vendarle škodljivo, kar potrjujejo tudi medicinska spoznanja. Že prav, če bi le človek, naj bo kadilec ali ne, imel občutek, daje bil zakon v parlamentu sprejet povsem in samo zato, kajpak kot rezultat globalne ekološke zavesti. Kadilcem se pišejo slabi časi, slabi Časi pa se pišejo tudi nekaterim športnim panogam, blagovna znamka West je bila med drugim uradni sponzor Snowboard tekmovanj in Beach Volley Cupa, blagovno znamko Boss so na čolne lepili naši kajakaši in kanuisti na divjih vodah, med njimi srebrni olimpijec Andraž Vehovar. Kakorkoli že, na potezi so novi lobiji in mogoče antialkoholni zakon oziroma prohibicija, kot je bilo nekoč že zapisano. • I.K. OVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure d.o.o Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x8DX4/133 že od 96.319,00 SIT Pentium 100MHz od 124.165,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit! Tel.:064/221-040, Fax:223-792 Največ težav so imeli Žirovci Zaradi poplavljene ceste v Rovte pri Brekovicah je bil promet zaprt tri ure. Kranj, 19. novembra - Dež, ki zadnje dneve ni in ni znal ponehati, je včeraj spet povzročal težave na različnih koncih Gorenjske. Tokrat je bilo najhuje na Žirovskem. STRAN 26 Jesenice - Čufarjeve dneve, festival amaterskih gledališč iz Slovenije in zamejstva, je letos na odru Gledališča Toneta Čufarja uvedla krstna predstava Padamo/Padamo! avtorja Evalda Flisarja. Po smehu v prepolni dvorani minuli petek zvečer in hvaležnemu ploskanju bi sklepali, da je bila noviteta gledalcem všeč. Tudi predsedniku države Milanu Kučanu, ki se je s soprogo udeležil premiere in otvoritve Čufarjevih dnevov. V nagovoru je jeseniški gledališki družini je zaželel, da bi v ustvarjalnem in strpnem vzdušju na Jesenicah praznovali Še veliko gledaliških jubilejev. Čufarjevi dnevi se bodo to soboto zaključili s podelitvijo občinskih priznanj v kulturi. Na sliki: predsednik Kučan v družbi z Evaldom Flisarjem in predstavniki organizacijskega odbora Čufarjevih dnevov • L.M., foto: Gorazd Šinik cy"kozmetik'mj Ana Mali, Letence 4a. Golnik Tel. št.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEP>IKURA,60LAR1J i THj GOSTIŠČE TAVERNA O ! JÍ\KHUÒ Zerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA ^064/491-068 del. čas od 12h do 01 h ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J id./Ux:064/881 '910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA , VIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM 064/225-060,860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26, KRANJ r\| ^ČUNALrV/^/ U+* PROGRAMI Digitd Logic KRANJ • Labore, Ljubljanska c.21. tel. 22 33 73 DL Digital Logk 3=^51 aluminij montal d ^ delu. Možna bo tudi medsebojna pomoč pri orgaruza . novih odborov v regiji in pri skupnem nastopu ^a reševanju skupnih ekoloških problemov in programo Gorenjskem. vfljo Gorenjci od državnega vodstava Zelenih ^"j^jio takojšen odstop ožjega vodstva stranke m L(,."^0i takojs material prepoved razpolaganja s finančnimi m mai"*""eniie sredstvi s strani vodstva stranke. Svet Zelenih Sloev6 naj takoj skliče izredni kongres stranke. • J.K. MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P "y-jijna Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, - .^ja Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisZ^Ql11 Art, Kranj / Ust: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/.2Z 't|iib Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih m P ^ po Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT Kako varni so slovenski tovornjakarji na (daljnem) vzhodu Kjer se srečujeta italijanska in ruska mafija Varnost naših voznikov je zares velik problem," pravi Milan Svetek, vodja Gospodarskega interesnega združenja avtoprevoznikov Intertransport. "A zanjo pravzaprav največ lahko storijo vozniki sami." GORENJSKA OD PETKA DO TORKA "'Res je, slovenski tovornjaki so dobesedno prisiljeni ,skati kruh na vzhodnih ces-Razlog za to je pravzaprav vsem dobro znan -^zadostno število dovolilnic *a transporte po zahodnem Jehi Evrope. In ker je za tovornjak treba odplačevati bodisi krediti ali ieasing, poleg tega pa doma čaka družina, se vozniki s tovornjakom za kruhom odpeljejo W kjer takšnih dovolilnic ne J^ijo. Tri, štiri tisoč kilome-tt0\ sem in tja in nekako se Preživi. Vse zgode in nezçode ^ameš v zakup, in če imaš Jtečo, se po slabih dveh tednih vrneš domov. . Prostore Gospodarskega Neresnega združenja Intertransport vsak dan obišče od deset pa tudi do trideset in veČ voznikov, sai tam lahko Milan Svetek tujejo dvoje: pot na vzhod vsaj v paru in , kar drugje po svetu Že velja kot normativ, uporaba zavarovanih parkirišč. Združenje Intertransport za potrebe svojih članov izdaja posebno glasilo, v katerem je moč najti obilico zanimivih in uporabnih informacij. Tako na primer v letošnji 626. Številki najdemo nasvet o uporabi novega varovanega parkirišča Gutovskina v Ukrajini. Posebej zanimiva je opomba zapisana pod nasvetom, ki jo v celoti povzemamo: 1. Naši vozniki bi bili varnejši na parkiriščih, kot je Gutovskina. 2. Skrajno nujno je pripor- Ali pa recimo tovornjakar, voznik vmes nekoliko 'poš- očilo voznikom glede na ki je na ruski meji dvanajst vercal' in tisto, kar je imel znano (Pavličevo) tragedijo dni čakal, da bi opravil car- pod cerado svojega kamiona inske formalnosti. Ker so v prodal pod roko. Zaplet se še tiredijo kar riekai doki prevozniškem podjetju že rešuje, vprašanje pa ostaja, tov- "Včasih DoshiSamn ™rP* imeli naročil° za nov prevoz, kdaj bo rešen do te mere, da Verjetne zKe mu je lastnik naročil' naJ bo plačilo petih prevozov tudi se L- *&uuue, ndKrsnin rnvnr snravj v carinsko skla- ----tovor spravi v i* ne bi sramovali niti pisci dišče. In glej ga kakšnih akcijskih filmov," Pravi Milan Svetek, predsed-mk združenja, ki je bil sicer tudi sam dolgo voznik tovornjaka. "Vendar pa bi lahko Jirne vesti trdil, da poti v Rusijo, Ukrajino oziroma na Vzhod nasploh niso nič bolj kvarne, kot so bile včasih vožnje v Italijo. Treba je le uPoštevati nekaj pravil in ne zlomka, takoj, ko je voznik cariniku (ki ga je mimogrede gledal vse dni za enim in istim okencem) omenil, da bi tovor uskladiščil v carinskem skladišču, naenkrat ni bilo več nobenih težav tako s plačilom carine kot tudi izpolnitvijo ostalih carinskih obveznosti. Tovornjakar se je odpravil naprej do naroč- zares plačano. V vseh omenjenih primerih kot tudi tem podobnim primerih vozniki dokajšnjo oporo najdejo pri združenju Intertransport oziroma njegovih sestrskih organizacijah po vsem svetu. "Najboljša obramba je samozaščita. Tudi najboljši avto se lahko pokvari, lahko mu zmanjka goriva ali kaj podobnega. V ruskih in ukrajinskih prostranstvih med enim in dru- - ne bahajte se s svojim bogastvom - ne pijte 'vodke' pretirano - ne družite se z domačinkami - vozite v skupinah (vsaj po dva slovenska prevoznikap. Gre za življenje in premoženje (kot kažejo sveži primeri) Da ne bo pomote - nikakor ne trdimo, niti tega ne trdijo prevažamo z avtomobili in je edina meja, ki jo prečkanj tista, ki nas loči do nekoliko cenejših nakupov, le stežka predstavljamo šoferjev vsakdan. Še posebej v daljni deželi, katere jezika ne poznaš, ne poznaš nikogar in pravzaprav ne veš, komu lahko zaupaš. Res je, po pripovedovanjih šoferjev, ki to doživljajo kot svoj delovni vsakdan, se ne da zanesti niti na može postave. Nemoč je huda reč. Še posebej, če si, ko te doleti, prepričan, da bi ti nekdo kljub temu lahko pomagal. In v tem primeru bi naša država zagotovo lahko pomagala. Denimo, kot je Milan Svetek nakazal v začetku svojega pogovora, z dovolj dovolilnicami za transport po zahodni Evropi. Slovenija se vse bolj približuje Evropi in nekega lepega dne vsi upamo, da bomo postali njen sestavni del. Prevozništvo po mnenju Milana Svetka predstavlja eno redkih panog v slovenskem gospodarstvu, ki je donosna, brez izgub, zanjo ni potrebno razen tovornaj-kov ničesar uvoziti, prinaša na Intertransportu, da so za pa prepotrebne dohodke. f4Mje na tO kot na v«iki nnri JC UUF1<1V11 uaiuv- ^ kanček sreče " nika' se vrnil nazaJ na meJ°' a J^ilan Svetek ie ob začetku gle^ ga zlomka> cariniki ga gim mestom ne najdete 5°govora še Dosebei noudaril niso sPustili čez meJ°- Razlog: ničesar. Nekaj sto kilometrov za preživetje, da imajo de ?eJstvo, ob katerem se člove nePiačana carina za blago, prostranstev na vsako stran, ta svoje zaščitnike, ki *u nehote n*;a»;;„ ei Carinik, ki že nekaj časa ni In če tam pustite tovornjak in povezani z... Skratka Ven^0te naJežiJ° lasJe- Slo-Poti- Vozniki s svojimi PreS *!? Vzhod ^ nazaj «aJiio .ljaJ° vezni člen med SSuS0 in nisko mafijo. V • £u» kjer državni uslužben-nekaj mesecev ne vidijo Pravi »J,e Ur^diti Prav vse> Mil nekaj dobil plače, je v glavi premišljeno skoval načrt, kako bo vso carino spravil v svoj žep. Kot kompenzacijo za zaostale plače. Skladiščenje v carinskem skladišču bi ga za omenjeni dohodek seveda prikrajšalo, zato se je bil namesto celotnega zneska pripravljen zadovoljiti z nekoliko manjšim zneskom. Bolje nekaj kot nič! Pa še ena cvetka. Neki koprski prevoznik je za nekega italijanskega naročnika že Svetek, "edino JPrašanje, ki ostaja, je vpra-Sanje cene." ^ argumenti? Na Inter-lransportu ugotavljajo, da so vozniki vse prevečkrat naročnika že 5'eveč zaupljivi In prav |a^aXprepeljal blago v ^Pljivost in ustrežljivost jih *W krat pr p j ^ ^večkrat veliko stane. Den- Ukrajino, iv lrno... Denimo slovenskega prednika, ki naj bi iz Italije Popeljal tovor v Rusijo. Ko le Pripeljal v podjetje na nakladalno ploščad, so ga Prazno povabili v menzo in Prikolico naložili v njegovi Motnosti. Po dobrih pustite tovornjak ii tovor brez zaščite, boste ob povratku našli edinole še ogrodje. Seveda če plenilci ne bodo uspeli dokončati svojega dela. Take tiče zanima skorajda vse - od tovornjaka pa do tovora. Kakšna beseda, gesta ali pa bankovec preveč, in kakšen kilometer nižje voznika mimogrede čaka kakšno neprijetno presenečenje. Zato pri Intertransportu sve- vse nesreče in ne lepe izkušnje krivi zgoraj omenjeni razlogi. A dejstvo je, da je utrujen voznik najlažja tarča takih in drugačnih botrov, da tamkajšnji ne ravno siti ljudje izkoristijo vsako priložnost dekle-so povezani z... SkratKa vsaj okvirno sliko ste zagotovo dobili. Mafija je težka beseda, a jo Milan Svetek trdno podpira. Korupcija, take in drugačne povezave, vse to dejansko kaže na to, da tovrstna(e) organizacija(e) obstajajo in da se lahko strinjamo s trditvijo, da so slovenski tovornjaki le figurice na mafijski šahovnici. Resnica je, da si tisti, ki se sem in tja (in ne predaleč) treh vožnji vrnil domov, je ugotovil, da mu italijanski partner še ni plačal niti prve poti. Seveda ga je poklical, dogovorila sta se, da mu bo po vrnitvi s pete poti zagotovo plačal, omenjeno zagotovilo sta overovila tudi pri notarju. Šofer je poln upanja odšel ^s°Čih l Pripej: j "ornetrov je tovor proti svojemu cilju, medtem so tarn ' 0 svoJega cilja. A je premeteni Italijan poklical ^Peljal °tOV^' da Je do C1^a narocnike in jim dejal, naj mu edinnle cmKoioíA ne izročijo potrdila o prevze- li edinole embalažo. Pravi tovor je ostal Ha 2aa v Italiji, že prebavlje-j„ g onJ malica pa je šofer-*eloH,>,.nekai časa ležala v JU §e bil edin* ,R^uinïpo, saj* je zginil?? on od£Ovoren za mW tovor. mu blaga, saj bi s tem potrdilom na slovenskem sodišču lahko izterjal pripadajoča plačila. Brez omenjenega potrdila pa vozniku ni uspelo priti niti čez mejo, saj so cariniki predvidevali, da je POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 Kovina s pohištvom, spodnja besnicasi Javni poziv sindikata voznikov Da je omenjena tema zares vroča, pa dokazuje tudi naslednji javni poziv sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, ki smo ga ob koncu minulega tedna prejeli v naše uredništvo in ga povzemamo v celoti. Javni poziv in zahteva za zagotovitev varnosti voznikov v mednarodnem prometu Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se je na svoji skupščini 14. novembra 1996, ki je potekala v Mariboru odločil, da javno opozori na nevzdržen položaj voznikov v mednarodnem tovornem prometu, zlasti na območju držav bivše Sovjetske zveze. V zadnjem času, tudi medijsko zelo odmevne težave, s katerimi se srečujejo vozniki, ki zaskrbljujoče ogrožajo celo njihova življenja, narekujejo takojšnje ukrepanje, in to ukrepanje na meddržavni ravni. Zapora mejnega prehoda Dolga vas, s katero grozijo prizadeti vozniki, ni le grožnja, ampak resen apel za zaščito njihovih življenj in nasploh pogojev dela v teh državah. Zato pozivamo, vse odgovorne državne institucije, da v okviru svojih pristojnosti takoj pristopijo k ukrepom za zaščito voznikov. V kolikor se do razreševanja problematike ne bo pristopilo takoj, se bomo skupaj s prizadetimi vozniki poslužili ostrejših oblik pritiskov, ki so nam na razpolago. A očitno nekaterim to ne zadostuje. V redu, pravijo šoferji, če nam že ne morete (nočete, se vam ne ljubi,..., ne želite) priskrbeti zadostnega števila dovolilnic v obljubljene (obljudene) zahodne dežele, se vasaj potrudite in nas skušajte zaščititi. Vse kaže, da zadnji smrtni primer, pretepeni šoferji, ukradeno blago, take ali drugačne prevare, skratka primeri, v katerih naši, slovenski vozniki praviloma vedno potegnejo krajši konec za pristojne še niso dobolj močan argument, da bi svoje ukrajinske, ruske in še katere 'kolege' potegnili za rokav in rekli: "Ti posluš'..." Dokler ne uslišiš zahtev in celo moledovanja svojih ljudi, pač nem moreš drugega milo prositi za uslugo. Slovenija v Ukrajini, v katero se vsak dan zagotovo odpravi kar nekaj slovenskih šoferjev s tovornjaki za kruhom nima svojega predstavništva, kar je še dodatna pomanjkljivost za tamkajšnjo zaščito slovenskih državljanov. Gordijski vozel slovenskih voznikov popotnikov na daljni vzhod bo očitno moč presekati samo na en in edini radikalni način. Le da zaenkrat še nihče noče pokazati meča. Tovornjakarji pa stikajo glave in razmišljajo o zapori slovenskega okna v svoje obljubljene dežele... Besedilo in slika Uroš špchar AMZS Delavci Avto-moto zveze Slovenije so minuli konec tedna po mokrih, ponekod Že poplavljenih gorenjskih cestah, opravili 20 vlek vozil, ki jim niso mogli pomagati na kraju nesreče ali okvare, takih, ki jim je zadostovala njihova strokovna pomoč, pa je bilo tokrat 8, GASILCI Včeraj, ko smo zaključevali redakcijo, so se v gasilskih društvih že pripravljali za primere pomoči ob poplavah. Na teren so zaradi močnega deževja, ki je že povzročil preveliko naraščanje vode, krenili gasilci Trate in Skorje Loke in sicer je na Puštalu preglavice povzročil hudournik. Poleg tega so škofjeloški gasilci na Godešicu sanirali tudi izlitje kurilnega olja iz cisterne v kanalizacijo. Kranjski gasilci o pretiranih problemih naraslih vod zaenkrat niso poročali, povedali pa so nam, da so morali kljub deževju v nedeljo pogasiti goreči kontejner na Begunjski 4. Črpali so tudi odvečno vodo iz stanovanja na Poti na Jošta 51, prejeli pa so tudi klic na pomoč, da gori baraka na Savski cesti. Pohiteli so tja, vendar je goreča lesena baraka kot posledica vžiga žerjavice pri peki že močno gorela. Pohiteli so tudi na Jaka Platiše 11, odkoder so jim sporočili, da gre za požar pralnega stroja. Gašenje še ni bilo potrebno, menda pa se j'e ze začela smoditi izolacija in se je močno kadilo. Jeseniški gasilci so opravili en prevoz z njihovim reševalnim avtomobilom, 2-krat pa so imeli za vsak primer v Gledališču Tone Čufar med predstavama postavljeno gasilsko striižo NOVOROJENČKI V Kranju so se rodili 3 dečki in kar 7 predstavnic nežnejšega spola. Najtežji deček je ob rojstvu tehtal 4.220 gramov, najbolj vitki deklici pa je tehtnica pokazala 2.720 gramov. Na Jesenicah novorojenčke tokrat niso jokale, ker so sklenile, da bodo raje počakale na prijaznejše vreme. Na vremenske razmere pa se nista ozirala dva krepka dečka, ki sta ob rojstvu tehtala 4.200 in 3.850 gramov. URGENCA Tudi minuli vikend za jeseniško zdravstveno osebje ni bilo počitka. Na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so poskrbeli za 94 urgentnih primerov, na internem oddelku za 42, na pediatriji za 21, na ginekološko-porodniškem oddelku pa so imeli 15 bolnic, ki so urgentno pomagale zdravniško pomoč. - HVALA IAGIASU .... Stanislav Bobnar Ledinska imena na novi karti Kranjska Gora, 18. novembra - Občina Kranjska Gora pri- Eravlja izdajo turistične arte občine Kranjska Gora, saj je sedanja, ki je obsegala le območje od Gozd Martuljka do Rateč, že pošla. Nova bo vključevala vso občino, za krajevno skupnost Dovje - Mojstrana Ea bo to prva turistična arta. Dobrodošlo turistično karto bo izdelal in natisnil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, na karti pa bo predstavljeno vso cestno omrežje, dopolnjeno bo imenoslovje - kmetije, ledinska imena, imena smeri cest ter hidrografska imena, vključno z imeni sla- Eov in izvirov. Vrisani odo tudi večji objekti in lovske koče, planinski domovi, bivaki, na karti pa bo nekaj prostora tudi za predstavitev podjetij in zasebnih obratovalnic, ki imajo interes, da se predstavijo širši turistični javnosti. • DS. Ljubelj, 15. novembra - V bližini mejnega prehoda na Ljubelju stoji gotska cerkev, ki jo pisni viri prvič omenjajo 1399. leta, zvonik pa je dobila v 17. stoletju. Cerkev sv. Ane, ki jo je načel zob časa, so začeli prenavljati že leta 1992. Takrat so uredili drenažo, da bi objekt zaščitili pred vlago. Letos sta se zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja in občina Tržič odločila za prenovo strehe. Delavci gradbenega podjetja Bohinj so zamenjali dotrajane dele strešne konstrukcije, v kratkem pa bodo streho prekrili z novimi skodlami. Nekaj denarja za več kot 3 milijone tolarjev vredna dela bodo skušali zagotoviti tudi s pomočjo sponzorjev, Prihodnje leto načrtujejo obnovo fasade, radi pa bi odkrili tudi prebeljene freske, Tržiški turistični delavci želijo namreč izkoristili zanimivo zgodovinsko stavbo kot novo privlačnost za obiskovalce. S. Saje Ana Mali Letence 4a, Golnik NOVA M št: 064/461-369 Seja bohinjskega občinskega sveta Ni bil naš namen, da bi nekaj spravili skozi ...je dejal bohinjski župan Franc Kramar, potem ko je občinski svet zavrnil njegov predlog za rebalans občinskega proračuna. Bohinjska Bistrica • Županov predlog za rebalans proračuna je podprlo šest svetnikov, sedem jih je bilo proti, eden se je vzdržal. Če sodimo po tem, kdo je glasoval proti, je očitno, da je rebalans "padel" predvsem zaradi dveh postavk, o katerih je svet tudi največ razpravljal. Župan je namreč predlagal, da bi za načrte za posodobitev zadružne klavnice namesto poldrugega milijona tolarjev namenili tri milijone in da krajevne skupnosti za zadnje letošnje četrtletje ne bi več dobile denarja za pluženje cest, ker bo to delo prevzela Komunala Radovljica. Takšnim spremembam pri vzdrževanju cest najbolj nasprotujejo v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, kjer opozarjajo, da bo Komunala težko nadomestila krajevno "zimsko službo", ki jo sestavlja skupina več kot osmih domačinov. Svet ni spremenil sklepa Občinski svet je na oktobrski seji zadolžil župana, da takoj opravi vse postopke, ki so potrebni za spremembo lokacije strojnice male vodne elektrarne Bistrica in za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča prve kategorije. Dva svetnika sta na seji v sredo menila, da pobuda družbe, ki gradi elektrarno, ne sme biti nobena izjema in da jo je treba obravnavati hkrati z ostalimi. Občinski svet sklepa s prejšnje seje ni spremenil, predsednik sveta Jože Cvetek, ki je tudi eden od soinvestitorjev elektrarne, pa je ob tem povedal, da je svet sprejet takšen sklep predvsem zato, da bi čimprej razrešili nasprotja med investitorji in skupino krajanov. Župan Franc Kramar je predlagal svetu rebalans proračuna predvsem zaradi spremenjenih državnih meril in zato, ker bodo nekateri prihodki in odhodki večji, drugi pa (precej) manjši od načrtovanih Skupni prihodki naj bi znašali 432 milijonov tolarjev in naj bi bili za 18 milijonov tolarjev manjši, kot so načrtovali. Dohodnine naj bi bilo 15 milijonov tolarjev več, krajevne turistične takse (tudi zaradi slabe turistične sezone) skoraj devet milijonov tolarjev manj, državnega denarja za sofinanciranje nekaterih nalog 23 milijonov tolarjev manj... Kar zadeva odhodke, naj bi občina zaradi sprememb v načinu financiranja namenila za izobraževanje skoraj sedem milijonov tolarjev manj denarja, otroško varstvo naj bi dobilo dobra dva milijona tolarjev več, turizem štiri milijone tolarjev manj, stanovanjsko gospo- darstvo osem milijonov več... Za izgradnjo kanalizacije Mladinski dom - Ukane je občina načrtovala 88 milijonov tolarjev prihodkov, a ker ni uspela na državnem javnem razpisu za sofinanciranje, je župan z rebalansom predlagal zmanjšanje postavke na 65 milijonov tolarjev. Ko so svetniki zavrnili predlog za rebalans proračuna, je župan Franc Kramar zavrnil namigovanja, da je občinska uprava z rebalansom želela "nekaj spraviti skozi", sicer pa je pojasnil, da bodo nastale težave pri financiranju nekaterih dejavnosti in nalog. • C. Zaplotnik Ali bo Kranjska Gora ostala brez reklamnih tabel? Reklamne table izginjajo v kleti Kranjska Gora, 18. novembra - Kranjskogorska občina je lastnikom reklamnih tabel povišala takso, obenem pa jo morajo plačati za dve leti, kar znese kar precej denarja. Razburjeni lastniki mečejo table s pročelij in takse nočejo plačati. Lani novembra je kranjskogorska občina sprejela odlok o komunalnih taksah, po katerem so morali lastniki reklamnih tabel po petnajstih dneh prijaviti število in velikost tabel, saj je občina po odloku zaračunava takso za vsako reklamno tablo, ki jo postavijo zasebniki ali firme. S tem odlokom je želela občina na področju oglaševanja napraviti red in poskrbeti za lepši izgled, saj so table stale vsepovsod, tudi na neprimernih mestih, na kozolcih, na javnih površinah... Ne nazadnje je komunalna taksa tudi prihodek občine, ki se mu nobena občina ni odrekla - ne prej in tudi danes ne. Vse bi bilo lepo in prav, saj so zasebniki in firme že prej plačevali komunalno takso za table v nekdanji jeseniški občini. Zataknilo se je le pri višini komunalne takse, ki jim jo je predpisala nova občina Kranjska Gora, saj so nekateri trdili, da so takso povišali celo za 300 odstotkov! In še več: občina jim je takso zaračunala za lansko in letošnje leto, zato so bili zneski na položnicah občutno višji! Kranjskogorska občina je okoli 170 zasebnikom in firmam poslala odločbo in položnico. Sama občina je opravila terenski ogled in na licu mesta ugotovila, koliko reklamnih tabel ima vsak zasebnik ali firma, na tej osnovi pa tudi zaračunala takso. Za lani so morali za tablo do metra in pol plačati 8.580 tolarjev in za enako tablo letos 9.735 tolarjev, medtem ko znaša taksa za večjo tablo 17.160 tolarjev za lani in 19.470 tolarjev za letos. Tako je zasebnik, vzamemo primer, za dve tabli lahko dobil položnico v višini okoli 60 tisoč tolarjev. In zgodilo se je, kar se je zgodilo: številni zasebniki so bili ogorčeni, protestirali so, številni v vsej kranjskogorski občini pa so ročno sneli vse table na svojih gostiščih in zasebnih firmah in jih spravili v kleti. Na nekaterih krajih je prav opazno, da so jih sneli, prepričani, da tako "oderuške" takse ne bodo plačali. Na kranjskogorski občini vztrajajo, da se taksa mora plačati in da ni tako oderuška, kot mislijo zasebniki. V takih primerih je dobrodošla primerjava s sorodnimi občinami, zato smo poklicali občino Bled; kjer so nam dejali: "V občini Bled smo pri plačevanju takse izvzeli vse sobodajalce, vsi ostali pa morajo za reklamno tablo do kvadratnega metra površine plačati 5.000 tolarjev, za tablo nad dvema kvadratnima metroma pa 10 tisoč tolarjev. Priznamo, da nimamo se registra vseh tabel, ki so bile postavljene v zadnjem času. Plačniki se niso razburjali, saj taksa ni višja kot je bila prej, morda celo nasprotno. Odlok smo sprejeli letos maja, plačuje- {'o torej samo za letošnje eto..." • D.Sedej Volitve v svet KS tudi v občini Bled Pet novih svetov krajevnih skupnosti Bled, 19. novembra • To nedeljo so se o članih svetov krajevnih skupnosti odločali tudi v občini Bled. Volitve v vseh pet krajevnih skupnosti v občini so uspeli, devet do pet Članske svete KS pa v blejski občini po novem sestavljaljo: Svet KS Bled - Anton Vidic, Franc Papler, Mirko Lakota, Janez Plemelj, Jožef Vahtar, Mitja Kersnik, Eva Štravs Podlogar, Bojan Žerovec in Franc Kapus. Svet KS Bohinjska Bela • Anton Kristan Maksimiljan Špik, Milan Krivec, Franc Pogačar, Karol Primožič, Tomaž Čuden, Jože Klavora. V KS Goije - Tomaž Čop, Štefan Kunstelj, Marko Ferjan, Janez Lan, Stanko Lah, Vladimir Repe in Franc Zupan. V KS Ribno - Jože Dežman, Miha Pelko, Borut Pangerc, Rajko Valant, Janko Štravs, Gabrijel Ferjan in Franc Heberle. V KS Zasip - Ciril Kraigher, Bojan Terseglav, Valentin Jemec, Janez Urh in Jakob Zupan. Brez soglasja za Koblo Župan bo posredoval Bohinjska Bistrica - Ker se bodoči najemniki žičničars-kih naprav na Kobli in lastniki zemljišč na območju smučišča ne morejo sporazumeti o najemninah in odškodninah za zemljišča oz. o prihodnji vlogi lastnikov zemljišč, je občinski svet na seji v sredo priporočil Županu, da naj poskuša posredovati med obema stranema in preprečiti, da bi Kobla letos mirovala. Župan Franc Kramar je priporočilo sveta upošteval in za jutri, sredo, sklical v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici sestanek med lastniki zemljišč in nekdanjimi delavci smučarskega centra, ki so se organizirali v družbo Kobla žičnice, turizem, gostinstvo, d.o.o. Lastniki zemljišč so za jutn sklicali tudi novinarsko konferenco, na kateri bodo povedali, kakšne so njihove zahteve. * CZ. Sprememba v bohinjskem svetu Janez Rozman novi svetnik Bohinjska Bistrica - V bohinjskem občinskem svetu je; sp prišlo do spremembe. Ker se je Janko Humar (LDj) ^ bohinjske občine preselil v Tolmin, je nepreklicno CK»tOPjj kot svetnik, njegovo mesto v svetu pa je zasedel našle ki jo kot eden od lastnikov zemljišč na območju smučišča tu dobro pozna. • CZ. Znani rezultati volitev v svete KS v občini Radovljica V Dobrem polju so v nedeljo ponovno volili Radovljica, 19. novembra - Potem ko so zaradi tehničnih zapletov v nedeljo ponovili volitve v svet KS Brezje v Uobrem polju, so znani tudi rezultati volitev v enajst svetov krajevnih skupnosti na področju občine Radovljica« V svet KS Radovljica so bili izvoljeni : Miroslav Birk, Nada Tonkli Gatej, Milena Jerman, Jure Sino-bad, Drago Šiftar, Jakob Gnilšak, Vanda Toman, Jože Šuštar, Jože Andre-jaš, Mitja Žagar, Bojan Papler, Vinko Magister, Ciril Globočnik, Janez Kunstelj in Marjan Bizjan. V svet KS Begunje so bili izvoljeni: Gregor Avsenik, Drago Finžgar, Martin Erk-lavec, Nataša Kogovšek, Drago Mikec, Blaž Finžgar, Bogdan Dacar, Jože Renko, Damjan Širovnik, Jani Kunčič in Franci Stroj. Volilci so se odloČili, da bodo svet KS Lesce sestavljali Bernard Tonejc, Grega Žnidar, Brane Anto-lin, Jože Dežman, Franci Ažman in Marko Smrekar. V drugi volilne enoti, ki obsega vasi Hlebce, Hraše in Studenčice pa Jože Zima, Jože Kus (Hlebce), Brane Rupar, Alojz Grač-ner fHraše) Miroslav Pogačar (Studenčice). V svet KSLjubno so izvoljeni: Boštjan Soklič, Stanko Cvenkel, Marjeta Ažman Žvokelj, Brane Faj-far, Mihalel Ječnik, Marjan Mestinšek, Valentin Kninc, Tone Češarek in Franc Prime, v svet KS Kropa pa Marko Škriba, Boris Mikolič, Stanko Čavs, Tomaž Peternel, Franc Pra- protnik, Tomislav Kržišnik, Bogomir Gruškovnjak, Zoran Simnic in Danilo Dornik iz Brezovice. Svet KS Podnart so bili izvoiljeni Bogdan Jegh*> Rajko Fister, Marjan Štup-nikar, Janez Erman, l?Q Potočnik, Andrej Potočnik, Jože Bešter, Janez Pogačnik in Marjan Fister. Svet KS Brezje po novem sestavljajo Janez Zupan, Slavko Škofic, Marjan Vilfan, Marjan Potočnik ml, Jakob Langus, Stanislav Bohinc in Zvone Zavrl, svet KS Kanm" Gorica pa Roman Hrovat, Jože Košir, Franc Eržen, Vinko Bertoncelj. Rajko Solar, Jože Skalar in Janko Pogačnik ml. V svet KS Mošnje so bili izvoljeni Zdravko Zima-Jože Biček, Brane Pn™ Janko Lavrič, Franc Peternel, Zdravko MohoriČ ig Jaez Praprotnik, v K? Srednja Dobrava pa Raj' ko Mikolič, Zvonka TerJ-kar, Damjan Hafner, Jo& Benedičič, Cveto Stul»r< Milan Kolman, Franci Pogačnik. Novi svet KS Lancovo pj bodo sestavljali: Toma* Kunčič, Gabrijel Pesjak, Zdravko Štefelin, Jane* Koselj, Monika Rozm&> Stane Pesjak in Rudi L0* trič. • MA. ARK MAJA SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL; 241431 VEUKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VASEQA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMO VZALOQI! Odprlo od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Kranjska in radovljiška Komunala pokrivata devet občin na Gorenjskem ^ Povezovanje ne pa komunalna delitev Če so bili stroški komunalnih storitev podcenjeni, potem je edino povezovanje na tem Področju lahko tisto, da jutri ne bomo občutili pretiranega udarca po žepu. so Kranj, 18. novembra • Da komunalne storitve prepoceni m da se bodo morale slej ko P1*) podražiti, smo slišali že velikokrat. Ponavljajočo se napoved bi pravzaprav že skoraj lahko primerjali z zgod-00 o jari kači in steklenem Pplžu. Zadnje čase, od uveljavitve nove lokalne samouprave oziroma ustanovitve lovih občin, pa smo uresničit-v* teh napovedi vse bliže. . Čeprav si s tem strokovno m na področju učinkovitosti ne bi prav nič pomagali, bi Podražitev uveljavili že s tem, da bi vsaka občina ustanovila !LVoJo komunalno službo. Takšne težnje, da bi komunalno dejavnost razdelili, se ponekod že kažejo. Na nedavnem skupnem sestanku predstavnikov kranjskega in radovljiškega komunalnega podjetja, ki pokrivata zdaj devet občin, so menili, da se to ne bi smelo zgoditi. Nove občine naj bi raje stremele k še večjemu povezovanju na širšem območju. Razmišljanja o lastnih komunalnih službah po mnenju predstavnikov kranjskega in radovljiškega komunalnega podjetja niso spodbudna, ker Že zdaj na primer vodovodna in kanalizacijska omrežja na nekaterih delih povezujejo več občin. Podobno je pri čiščenju odpadnih voda in pri odlaganju komunalnih odpadkov, kjer je zdaj na eno napravo ali odlagališče vezanih več občin. Takšnih skupnih povezav pri nadaljnjih reševanjih na področju komunalne infrastrukture naj bi bilo še več in zato bi bilo nesmiselno, da bi tovrstne dejavnosti delili in na način tudi predvsem dražili. Podražili bi jih avtomatsko že zaradi nove organiziranosti in drage opreme, ki je danes na tem področju potrebna in nujna za učinkovito delovanje in upravljanje s komunalnimi napravami. Drago, specialno opremo je moč izkoristiti predvsem na širšem območju. Tega se v stroki, tako v radovljiškem kot v kranjskem komunalnem podjetju zavedajo, in zato po strokovni plati že zdaj težijo k povezovanju. V občinah pa marsikaje niso najbolj zavzeti za tovrstno povezovanje. Predno bi pristali na takšne poteze, ne bi smeli mimo strokovnih ocen in pretahtan-ja posledic, ki bi nastale z drobljenjem. Vzrtrajanje pri njih za vsako (v nasprotnju s strokovnimi ocenami), predvsem dražjo ceno, pa bi pomenilo udarec po žepu, ki bi ga občani plačali tudi zaradi političnega prestiža. A. Žalar Z 20. redne seje občinskega sveta Cerklje V Cerkljah počakali na vse župane Najbolj zanimiva obravnavana točka dnevnega reda je bil osnutek odloka o odlagališče komunalnih odpadkov v Tenetišah - Svetniki bodo počakali, kaj s*upnem srečanju dorekli župani taksah za bodo na Cerklje, 18. novembra - Na seji bi morali cerkljanski *v«tmki obravnavati kar de-jetnajst točk dnevnega reda. *;?* Je bilo pričakovati, so . »«Jo prekinili predčasno - po odloka ""lajstih točkah - in jo način izplačila takse, medtem ko so v predlaganem odloku tudi členi, ki urejajo tudi način porabe zbranih sredstev na podlagi tega dvaiiE b°do nadaljevali v prihodn-dneh. Od obravnavanih ock dnevnega reda je naj- Ob oceni, da je predlagan odlok zavajajoč in netočen, so svetniki zavrnili osnutek odloka. Predlagali pa so, da ninuvejša prišla prav ob naj se čimprej sestanejo kakCU .^Irmrne razprave ali župani in predsedniki ob-J£ v *ali dejal župan činskih svetov vseh petih rranc Cebulj: "Spregovor- imo se o Tenetišah, da novinarji pridejo na svoj račun." Svetniki so se namreč seznanili z osnutkom odloga o taksah za odlagališče komunalnih odpadkov v Tenetišah, ki ga bodo skupno Podpisali predsedniki občinskih svetov občin Naklo, Preddvor, Šenčur, Cerklje in Mestne občine Kranj. A, o Pričakovani "topli", če že ne kaT vroči razpravi, ni bilo ne sluha ne duha. Svetniki so menili, da bi tak odlok urejati le višino in moral občin, da se enotno dogovorijo o odloku. O rezultatu tega sestanka pa naj bi nato spregovorili na naslednji seji. Na tokratni seji je občinski svet sprejel odlok o krajevni turistični taksi. Po sprejetem odloku mora vsak turist, ki prenoči na območju občine Cerklje, dnevno plačati okoli tisoč tolarjev turistične takse. Zbrani denar bo občina nato namenjala v turistično promocijo, urejanje okolja in v druge turistične namene. Na seji so sprejeli tudi odlok o komunalnih taksah, ki jo bodo morali plačevati lastniki oziroma uporabniki glasbenih avtomatov, igralnih sredstev v javnih lokalih, nato uporabniki javnega pločnika pred svojimi poslovnimi prostori itd.. Za vse, ki se ne bodo držali tega odloka, je predvidena kazen od 2 tisoč do 40 tisoč tolarjev, v najhujšem primeru pa lahko občina celo zapleni igralni avtomat. V sprejetem odloku o gospodarskih javnih služ- bah, po katerem so v občini zagotovljene "javne dobrine na podlagi opravljanja javnih služb". Odlok loči med obveznimi in izbirnimi javnimi službami. Poleg naštetih odlokov so svetniki sprejeli še osnutek pravilnika o podeljevanju koncesije in izboru koncesionarja, osnutek t.i. odloka o dimnikarski službi, osnutek odloka o taksah za obremenjevanje vode in ustvarjanja odpadkov in drugo. • S. Subic Sed Praznovanje tržiških obrtnikov Tržič, 19. novembra - Območna obrtna zbornica v Tržiču praznuje letos 20. obletnico delovanja. Jubilej bo označila s salvnostno sejo skupščine zbornice, ki bo v četrtek, 28. novembra 1996, ob 17. uri v Vili Bistrica pri Tržiču. Po pozdravnih pogovorih bodo podelili priznanja najzaslužnejšim članom, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili Kamniški koledniki in folklorna skupina Karavanke iz Tržiča. • S. S. emnajsta seja občinskega sveta Škof j a Loka Kidričeva cesta bo morda le obnovljena v.Prejem odloka o lokacijskem načrtu je zagotovo pomemben korak k temu, da se bo uuioKa o loKacijsKem načrtu je z škofjeloška vpadnica resnično rekonstruirala. Loka, 18. novembra - Posebnost v*«*^ ^sK^ fttrtkove seje občinskega sveta občine bih. Tako se progi prost0rskega ffi* Lokí je zagotovo učinkovitost pomenijo tudi *P^f«°° g lokacijski JSfc saj so v nasprotju z dosedanjo dela Družbenega plana ^^o P'akso uspeli v dobri uri in pol obrav- načrt nanašajo le na od ek_oa * J«»vati kar nekaj zahtevnih tem. Sprejem pri bencinski črpalki W»?lS je ïrox8ramskih zasnov in zazidalnega £red leti začete rekonstrukcije. Kjer j J^rta za rekonstrukcijo Kidričeve ^esle odpira možnost za to, da se teh ««i lotijo v prihodnjem letu, le z državo J* bo potrebno dogovoriti, da bo v ta •men odvezala mosnjiček. .Kot mnogi prostorsko-ureditveni pro-°lemi ima tudi urejevanje Škofjeloške Padnice zelo dolgo zgodovino, saj traj *e Poltretje desetletje. Ko lani nis. ^Peli najti rešitev "gordijskega vozla Prometa in ureditve mimo avtobusne Postaje in blagovnice Nama, so ta ^hvaležni del glavne prometne žile Skofjo Loko preprosto prepustili Sevanju prihodnosti, letos pa jo z novo sjaltno prevleko preplastili, ob mnogih Plkrih pripombah na to, da a niso so se v bencinski servis Istrabenz - OMW. Vendar povsem gladko le ni šlo: prve izkušnje z novim odsekom regionalne ceste med Žabnico in Formami na cesti Kranj in Škofja Loka, kjer je po mnenju, ki smo ga slišali na seji, javna razsvetljava izredno bogata, so sprožile vprašanje, kako bo s to razsvetljavo ob tej rekonstrukciji. Nekaj svetnikov je ob tem namreč zahtevalo, da se mestu primerno razsvetli ne samo Kidričeva cesta, pač pa tudi vse tiste ceste na "vplivnem območju" te ceste, kjer se bo zaradi rekonstrukcije spremenil prometni režim. Znano je namreč, da naj bi zaradi potrebnega drugačnega urejanja križišč, nekatere ceste (Ljubljanska, Sorska pa morda tudi Stara cesta) postale enosmerne oz. se predvideva po njih povečan promet, vse to pa ob skromni, ali celo neurejeni javni razsvetljavi utegne ogrožati prebivalce ob njih. Na koncu je večina le odločila, da tako pomembne rekonstrukcije z razširitvami zahtev ne kaže ogrožati, zlasti še, ker je za ureditev javne razsvetljave (tudi na Kidričevi cesti) v vseh primerih zadolžena in plačnik sama občina. Omenimo še, da so poleg odloka o lokacijskem načrtu za Kidričevo cesto po drugi obravnavi dokončno sprejeli tudi spremembe odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali, pri kadrovskih zadevah pa dali pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Mare Potokar za ravnateljico največje osnovne šole v Škofji Loki Osnovne šole Cvetko Golar na Trati. S. Žargi Preddvor, 19. novembra - V Preddvoru so vajeni, da si na domačem odru vsako leto ogledajo po eno komedijo. Veselje jim naredi igralska skupina KUD Matija Valjavec Preddvor z režiserjem Slavkom Prezljem, ki se letos predstavlja že s Šesto komedijo. Krstna izvedba komedije "Najlepša je moja" bo v soboto, 23. novembra, ob 19.30 v dvorani domačega kulturnega doma, ponovitev pa v nedeljo, 24. novembra, ob 18. uri. Glavni pokrovitelj predstave je preddvorski župan Miran Zadnikar, omogočili pa sojo še nekateri sponzorji. Domačini bodo komedijo, ki z vedre strani pokaže na težave kmečkega nasledstva na hribovski kmetiji, vpleta pa tudi aktualnosti o poti v Evropo, videli trikrat, skupina (19 igralcev) pa bo z njo gostovala še v bližnjih krajih. Foto: Tina Doki II ï I I Preddvor, 17. novembra - Preddvor velja za najlepše urejen turistični kraj na Gorenjskem, za kar je na letošnjem srečanju turističnih delavcev na Bledu dobil tudi priznanje. Zasluge za to ima nedvomno preddvorsko turistično društvo, ki spodbuja in nagrajuje urejenost hiš in vrtov. Letošnje nagrade je podelilo na nedeljski prireditvi, prejelo pa jih je trinajst preddvorskih gospodinj in devet gospodinj iz sosednjih vasi. Nagrade so dobile: Alenka Dakic, Emilija Bohinc, Julka Šavs, Dani Polajnar, Francka Kern, Francka Roblek, Francka Šavs, Vida Šavs, Minka Križnar, Tončka Kociper, Breda Ropret, Marjana Šavs in Rozka Cvek iz bloka št. 48, vse v Preddvoru, ter Breda Aleš v Mačah, Ivanka Kaštrun v Novi vasi, Rozka Roblek v Potočah, Vida Studen na Hribu, Marinka Ogrin v zgornjih in Anton Bukovnik v Spodnjih Tupaličah, Veronika Kok na Bregu, Pavla Arnež na Možjanci in Malči Grobovšek v Kokri. Prireditev je začela in sklenila Folklorna skupina Cirles. Foto: Tina Doki Šenčur, 18. novembra - V Šenčurju bodo končno začeli Z gradnjo težko pričakovanega vrtca, ki si ga želijo že dve desetletji. Konec tedna je bila namreč na iradbišču blizu osnovne šole majhna slovesnost, na ateri je župan občine Šenčur Franc Kern položil temeljni kamen za novi vrtec Ravnateljica šole Mira Pustavrh je ob tej priložnosti obnovila zgodovino prizadevanj za večji vrtec, ki se vlečejo že, odkar so pred tremi desetletji zgradili šolo, v njej pa odprli tudi i prvi vrtčevski oddelek. Leta 1988 so bili že tik pred gradnjo, pa se jim je zadnji hip izmuznila iz rok. Slovesno vzidan temeljni kamen in s kranjskim Gradbincem podpisana pogodba o gradbenih delih zdaj vendarle obetata, da bo vrtec kmalu odprt. Domačini pričakujejo, da se bo uresničila obljuba: prihodnjo jesen pa nasvidenje ob otvoritvi. • D.Ž., foto: Una Doki Smlednik Smlednik z Mošami, Dragočajno, Hrašami in Valbur-go je fara, v katero spadajo tudi Zbilje, sicer pa krajevna skupnost v občini Medvode. 1200 volivcev oziroma 1600 prebivalcev se pretežno ukvarja s kmetijstvom, večinoma pa se vozijo na delo v Medvode, Ljubljano in tudi v Kranj. To je večja krajevna skupnost, kjer imajo pošto, osnovno šolo in v njej 206 učencev, Vzgojni zavod, trgovine, gostinske lokale, turistični kamp, kar tri turistična društva, konjeniško društvo, gasilsko. Lani je začelo delati tudi kulturno umetniško društvo. Poleg gasilcev pa so delavni tudi upokojenci. Aktivna pa je tudi še vedno organizacija zveze borcev. V krajevni skupnosti je danes nekaj poznanih kmetij kot so pri Jeraju, Merjascu, Bergantu... V preteklosti je bila največja pridobitev na območju krajevne skupnosti izgradnja telefonije in kabelske televizije. Danes lastniki 250 priključkov kabelske televizije v občini Medvode lahko poleg 32 zemeljskih in satelitskih TV programov gledajo tudi dve kabelski in sicer TV Medvode in Gorenjsko televizijo Tele-TV. Urejena je tudi regionalna cesta od Vodic do Smlednika, problematično pa je križišče v Valburgi. Prav tako je dobra cestna povezava z Vikrčami, uredili pa so v krajevni skupnosti tudi več krajevnih cest in v Hrašah javno razsvetljavo. Krajani oziroma vaščani so letos končali tudi z obnovo cerkve sv. Valburge, podobno pa so obnovili tud znamenje nasproti gostilne Zorman v Valburgi. Smlednik ima več prednosti Zadovoljen, da bo končno urejeno tudi križišče v Valburgi, je bil tudi župan občine Medvode Stanislav Žagar v soboto na srečanju z domačini. - Na pripombo in željo Cirila Flandra, da bi uredili tudi cesto od Kanuja do Veronike je poudaril, da so tudi v občini zainteresirani, da se ta cesta uredi, vendar pa bi se morali zainteresirani dogovoriti tudi glede cene. 15 nemških mark za kvadratni meter gozdnega zemljišča, kot se zdaj pojavlja zahtevek, je namreč za občino previsok. Sploh, ker se po drugi strani na primer dogaja, da imetnik Kanuja, ki je mimogrede dolžan občini kar precej milijonov (ker je vse delal na črno), kot je poudaril župan, tebi nič meni nič sam prestavi cesto. Torej, potrebno se je dogovoriti in sicer zainteresirani, KS in se sporazumno z občino lotiti ureditve te ceste. -Prednost pa ima v tem trenutku vsekakor cesta v Hraše. Med problemi, ki jih je treba rešiti, pa je tudi po županovem mnenju, pokopališče v Smledniku oziroma drenaža zaradi odvodnjavanja. - Sicer pa ima Smlednik prednosti, ker ima konjeniški šport, grad, kamp, na občini pa nimajo tudi nič proti, da bi na tem območju uredili golf igrišče. Seveda je za to potreben denar, v občinski blagajni pa ga za to ni. -Smlednik je posebnost v občini, ker imajo vsi telefone, kanalizacija pa je tako velik, standard, da ga bo treba nekaj časa graditi. - Nazadnje pa je župan Stanislav Žagar povabil konjenike, da pridejo 20. decembra v Medvode, ko bo slovesnost ob dokončanju del na občinski stavbi. Tridesetletna tradicija Med našim obiskom v krajevni skupnosti Smlednik smo se zbrali v Gostilni Zorman v Valburgi, ki je lani imela tridesetletnico. Preden je Francka Zorman odprla gostilno je bila v njej mesarija in domačini še danes pravijo, da gredo k mesarju. Pred osmimi leti pa je Francka šla v pokoj in danes ima gostilno sin Ivo. Včasih, pravi, je bila gostilna poznana po dobri žolči, danes pa v njej postrežemo z domačimi kmečkimi jedrni. Za zaključene družbe imajo okrog 30 sedežev, sicer pa lahko v gostilno sprejmejo okrog 50 gostov. Odprta pa je gostilna vsak dan, razen ob sredah. Med tednom je odprta od 9. do 23. ure, ob nedeljah pa od 10. do 20. ure. Francka, ki še vedno postori kaj v kuhinji, pravi, da se danes marsikje neradi odločajo za gostilne. Vsak, ki se poda na gostinsko pot, ima najraje bife. Če pa ima gostilna kuhinjo, je dela neprimerno več in tudi zahteve nasploh so drugačne. Vendar v Valburgi Ivo Zorman ne razmišlja, da bi gostilno opustil. Nasprotno. Njegovi načrti so usmerjeni pravzaprav v še bolj celovito turistično ponudbo. Kamp in tri turistična društva Smlednik je v občini Medvode ena tistih krajevnih skupnosti, kjer jim skupne akcije na komunalnem področju niso bile ravno tuje. Šiški zaradi ljubljanskega gradu, zdaj v Medvodah pa zaradi Goričan. Sicer pa bi bilo na celotnem območju treba več sodelovanja tudi pri opredeljevanju prostora s sosednjo občino Šenčur. Smlednik, novembra - Za sobotni obisk v Smledniku smo se odloČili predvsem zaradi zanimive posebnosti v občini Medvode. Občina Medvode je pospešen turistični razvoj zapisala kot prednostnega v program, krajevna skupnost Smlednik pa je edina v občini Medvode, ki ima na sorazmerno majhnem delu občine kar tri turistična društva in še kamp, ki ni poznan le v državi Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Potem ko so uredili telefonijo in imajo vsaj kolikor toliko urejene glavne prometne povezave, na območju celotne krajevne skupnosti še vedno pogrešajo asfalt na nekaterih krajevnih cestah. Še slabše je, kot je v uvodni razlagi poudarila tajnica v KS Beti Burgar, kar zadeva kanalizacijo (Hraše). Do nedavnega prepolno pokopališče je z odprtjem novega v Pirničah zdaj manj obremenjeno, vendar pa je zato potrebno obnove, tako pri obzidju, kakor na samem obrežju zaradi nujnega odvodnjavanja. Nekdanjo staro šolo pa nameravajo zdaj preurediti v mrliške vežice. Problem je le, ker ne morejo dobiti nadomestnega stanovanja. Za turistični razvoj bi po Da so vsa turistična društva, mnenju predsednika Konje-vključno s Konjeniškim društ- ruškega društva (društvo ima tudi v Avstriji in še kje. Kamp Smlednik v Dragočajni pa je ime tega dela občine ponesel še dlje. Ciril Flander je predlagal, da bi vendarle že enkrat uredili cesto od Kanuja do križišča za kamp v Dragočajni, hkrati pa beli za oznake, kje je Smlednik; Jaka Martinčevič je še posebej poudaril, da je nomet s športnim parkom pomembna dejav-nost v Smledniku in da b° Nogometni klub Jezero, ki Je uredil atletsko stezo, prihodnje Ivo Zorman Francka Zorman Franc Zor Beti Burgar m v- m Mirko Gantar Avgust Zaje Ciril Flander Jaka Martinčevič vom, zelo delavna, je poudaril predsednik TD Smlednik Mirko Gantar. V Hrašah je član društva vsaka hiša, v Drago-čajni-Moše pa ima vsaka tuša celo po dva člana. V smled-niškem društvu bi radi, da bi se hitreje premaknilo pri obnavljanju gradu. Ne morejo se znebiti vtisa, da so nanje nekako pozabili; včasih v okrog 30 konj in članov) Avgusta Zajca potrebovali prostor. Župan je tej ugotovitvi pritrdil. Posebnost, pomembna za turizem, pa je poleg konjeništva oziroma konjeniške Šole tudi pritrkavanje oziroma šola pritrkoval-cev po zaslugi Bonče in Zupanovih. Po njihovi zaslugi je Smlednik postal poznan napovedal, da bo Pension Veronika postregel z novo ponudbo. Franc Zor iz Moš, ki je član TD Dragočajna-Moše, je povedal, da so domači turisti izvlekli kamp Smlednik v Dragočajni iz težav. Predlagal pa je tudi, da bi v občini vsaj poskr- leto praznoval 25-letnico. Nj| zadnje pa sta Franc Dolinar j« Jože Zupan oba iz Moš, past* predlagala, da bi uredili. občini prevoz otrok v šolo U> poenostavili postopek za prio°' bitev dokumentacije ozirofl13 dovoljenj. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v SMLEDNIKU. Med drugim sta sodelavki Pegi Berce in Tina Doki v Gostilni ZORMAN delili tudi oštevilčene reklamne čepice, v dveh urah smo jih našim sogovornikom v SMLEDNIKU razdelili 21. Z vsake Čepice smo v SMLEDNIKU kupon odtrgali, vseh 21 včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 010332 in 010343 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo): kupona 010336 in 010346(nagradi: Glasova reklamna majica). Ker smo vsakega, ki je dobil reklamno Čepico, zaprosili, naj na kupon napiše svoj naslov, lahko k štirim izžrebanim številkam pripišemo imena nagrajencev: Beti BURGAR in Anico ŠINKOvabimo na Glasov izlet - Aniti ČATER in Vanji DEBELIAK pošljemoG lasov o majico. Tudi na naslednjem obisku v RETEČAH pri Škof ji Loki to soboto, 23. novembra bo naša sodelavka Pegi Berce delila oštevilčene Glasove čepice in zatem bomo 25. novembra Žrebali kupone, o čemer preberite v torek, 26. novembra, Prihodnje leto še križišče - Cesta Vodice - Smlednik je predlanskim urejena. Potem ko so ureditev težko čakali /" L nazadnje po nekaj ogorčenjih vendarle pričakali, je ost& nerešeno križišče v Valburgi. Investitor - Družba za dHffll ceste je vse do nedavnega z lastniki skušala doseči za obe st^ji sprejemljivo rešitev. Na srečanju v soboto dopoldne v SoS m zorman pa je Vanja Debeljak iz občine Medvode povedala, m se bodo dela na urejanju križišča začela prihodnje leto. Tako ™ ta spotakljiva točka na regionalni cesti končno odpravlja Gorenjski glas v Retečah Ekipa Gorenjskega glasa bo v soboto, 23. novembra, na obisku v krajevni skupnosti Reteče v občini Škofja Loka. Vse, ki nam lahko kaj zanimivega poveste, zaupate takšno ali drugačno posebnost, zanimivost, ali pa odgovorite na vprašanja in o problemih, ki jih imajo vaši sovaščani, vabimo med 10. in 12. uro v gostišče Vigred v Retečah. Oddali boste lahko tudi brezplačni mali oglas in se naročili na naš časopis, če pa boste prinesli na srečanje Gorenjski glas z odtisnjenim vašim naslovom, vas čaka naša majica. Žrebali bomo tudi nagrade. • Š. Ž. SVEŽINA d.o.o. Dragočajna 9/a, 1216 Smlednik Tel./Fax: 061/627-299 Proizvodnja disperzijskih, poldisperzijskih, fasadnih barv, ter izravnalnih mas. Kamp Smlednik v Dragočajni - Edini kamp v občini Medvo^L v Dragočajni. Franc Zor iz Moš je povedal, da so letos P'Tmú dovali v kampu predvsem domači gostje. Sicer pa so W§ povečali z dokupom zemljišča. Že prihodnje leto pa bo v nJ* i* i precej več gostov urejenega prostora. Zadnja leta prevladw% kampu poleg prehodnih gostov predvsem domači prikolic^ Na obisku v Smledniku oziroma v Gostilni Zorrm«n Valburgi smo bili: Novinar Andrej Žalar, fotoreporte"^ Tina Doki in komercialistka Pegi Berce. "«k.»i".. Skuhaimo kaj dobrega, dolenjskega Kurja obara s cvičkom ^kokoš ali 1,5 kg telak Pjšianec (če je kokoš mastna, i* namerno samo polovico), korenje, peteršilj, pol čebule, košček zelene, malo pora, tekaj cvetk cvetače, sol, ma-tt'on, limonina lupinica, 2 krompirja, 8 dag olja, 5 dag mok 2 dag drobtin, 1/4 l cvička. Kokoš narežemo na koščke, Jobovino očistimo. V kožico fcnemo maščobo, na njej razpustimo sesekljano čebulo, dodamo meso, drobovino, ?arezan krompir in zelenjavo * Pražimo. Ko meso porume-ni> ga pomokamo, prepražimo !n zalijemo. Solimo, popramo ^ odišavimo z limonino lupi-Jco in majaronom. Po Želji a°aamo že med dušenjem Paradižnik. Obaro nazadnje °«samo s cvičkom. Matevž s suhim mesom 7,5 do 2 kg suhe svinine, matevl iz 3/4 kg fižola. 1 kg krompirja, 15 dag ocvirkov, čebule in soli, po želji hren. Meso skuhamo posebej in ga zrežemo na rezine. Fižol, Ki smo ga namakali čez noč, skuhamo. Posebej skuhamo olupljen, opran in zrezan krompir. Nazadnje zmešamo fižol z vodo vred z odlitim krompirjem in vse skupaj dobro zmečkamo. Solimo po okusu. Jed naj bo gosta kot zmečkan krompir. Na krožnik ali v nizko skledo naložimo na eni strani matevža in ga zabelimo z ocvirki in prepraženo čebulo, po drugi polovici pa razvrstimo narezano meso. Po želji ga lahko potresemo z naribanim hrenom ali pa ponudimo kisel hren posebej. Domači zdravnik Dobri čaji proti prehladu Bezgov čaj: 3 žlice bezgovega cvetja poparimo z 1 litrom kropa, pustimo nekaj minut stati in pijemo čez dan po požirkih. Čaj iz mešanice bezga, kamilice in rmana: 3 žlice mešanice teh čajev oparimo z litrom kropa, pustimo 10 minut, ohladimo toliko, da osladimo z medom in limono, inpijemo večkrat na dan. Čaj iz materine dušice ali timijana: z litrom kropa poparimo 12 vejic zelišča. Za 10 minut odstavimo in pijemo 4 skodelice dnevno po obrokih. Ob hudih prehladih je priporočljivo, da ostanemo v postelji. Ne zbijajmo si temperature, če ni res previsoka. Pijmo čaje za potenje (bezeg, lipovo cvetje). Noge do kolena kopamo v vroči slani vodi, naroča P. S. Ašič. Sladica za danes Dolenjska topla potica Nad o* ^ rnehke moke, 2 do 3 jajca, sol, mlečna voda 20 fV' ^Pregrete smetane, 1 do 2 jajci, 35 dag rozin, 15 do «a8 sladkorja, cimet. Uro&M mo v*e^eno testo m pustimo pokritega počivati 1 in si ° ^a razvarJamo m razvlečemo na pomokanem prtu, •neša^ ^belejše kot za zvitke in štruklje. Testo namažemo z in j nico smetne in jajc, ga potresemo s prebranimi, opranimi cjmg. ro °sušenimi rozinami, nato še s sladkorjem in kozi m:.Zviiemo in položimo v dobro pomaščeno navadno Ure p a V 'ončen model za kolače. Pečemo približno 3/4 Pok C 0 P0**00 vzamemo iz pečice, jo pokrijemo s |ej rovko, da se maščoba v kožici in potici umiri. Nato jo zvrnemo na lesen krožnik, zrežemo in ponudimo. Štruklji s suho svinino, kuhani Za vlečeno testo: 1/2 kg mehke moke, 1 do 2 jajci, 1 do 2 žlici olja, sol, malo limoninega soka aH kisa, mlačna voda, maščoba za mazanje hlebčkov. Nadev: 40 dag^ suhe svinine, 1/4 I smetane, 3 jajca, peteršilj. Naredimo vlečeno testo, ko je spočito, ga razvlečemo in namažemo z nadevom, zvije-mo, zavijemo v ožet, z drobti-nami potresen prtič in kuhamo v slanem kropu 20 minut. Za nadev zmeljemo ali sesekljamo svinino, dodamo smetano, rumenjake, sesekljan peteršilj in nazadnje še sneg iz beljakov. Krompirjeva polenta 7 kg krompirja, 7 dag masla, 2 jajci, 1/4 kg moke, 5 dag sira, za zabelo pa 10 dag masti ali olja in 5 dag sira. Kuhan krompir pretlačimo in naredimo iz masla, jajc, moke in naribanega sira dobro obdelano krompirjevo testo. Izoblikujejo ga v podolgovat svaljek in zavijemo v prtič kot štruklje. Kuhamo ga v slanem kropu 3/4 ure. Na rezine narezan svaljek zabelimo z mestjo in potresemo s sirom. Krompirjevo polento ponudimo k mesnim omakam, pečenemu mesu, zelenjavnim prikuham in s solatami. Prav je, da verna Za boljši spomin Jagode večjega grozda, 2 očiščeni pomaranči, 4 lešnike in 1 smokev (lahko suho), zmeljemo v mešalniku in jemo med glavnimi obroki dlje časa. Proti arteriosklerozi Opravimo kuro s svežim grozdjem: 2 tedna jemo vsak dan 1 do 3 kg zrelega in opranega grozdja, in to samo sok in meso jagod, ne pa pečk in kožice. iz babižinih bukev Ko kupujemo sadna drevesa Kadar kupuješ sadna drevesa, se drži naslednjih pravil: 1. Kupi le taka drevesa, ki niso bila po cepljenju pri tleh nad šest let v drevesnici, ker drugače so ostarele. 2. Glej, da bodo imela drevesa meter nad zemljo v obsegu vsaj šest do osem centimetrov. 3. Da bodo mogla nositi vrh ali krono, naj se deblo primerno zožuje in naj bo pri tleh vsaj za tretjino debelejše nego tam, kjer prehaja v vrhe.4. Lubad naj bo gladka in zdrava. 5. Deblo naj bo ravno. 6. Drevesa naj imajo dovolj korenin in sicer najmanj štiri do šest stranskih, ki se morajo raztezati na vse strani in morajo imeti mnogo sesalk. 7. Vrh naj ima štiri, kvečjemu šest mladik, ki morajo biti razdeljene enakomerno na vse strani. 8. Glej, da izbereš vrste, katerim se bo zemlja in podnebje prilegalo. 9. Glej, da bo vrsta sadja taka, kakršno rabiš za svoje razmere. 10. Ne kupuj nikdar sadnih dreves na trgu, ker ne moreš vedeti, kaj kupiš, ampak kupi vselej v zanesljivi drevesnici. Moda Bluza £a svečane trenutke v iiumnem mat-svettecem efetkw na širokih prograh klenega satena bo takšnale dolga bluza, ki sega vse čez ^k, kot nalašč za praznične večere, ki prihajajo. Njena Posebnost sta razporka ob str«neh, trak v pasu, ki pa ne Sega do sredine, temveč se konča na polovici obeh prednjtkou, in prekrit našitek Suntbnice. Gumbi so torej skriti, da svila lahko spregovori v vsem svojem Sliaju, le na sredini pasu, v !ini traku, je prišit okrasni &tmb, ki je lahko v obliki Vrte ali lepo oblikovan v imitaciji srebra ali zlata. Enaka gumba sta tudi na zapestnikih. W8» Rekli so Tri stvari Tri stvari morajo biti pretirane, da so zadostne: obzirnost, poštenje, čistost. Tt-.J.l Treh stvari ne moremo poučevati - plemenitosti, poezije in petja Irski pregovor Tri stvari je težko ugotoviti, četrto pa je sploh nemogoče: kačji korak na kamnu, ptičji korak v zraku, L·rak ladje v morju in korak moža v ženi. Kralj Salomon Kotiček za sladkorne bolnike Na že nekajkrat izraženo željo sladkornih bolnikov, bomo odslej objavljali tudi posamezne recepte za sladkorno bolne, ki smejo jesti le nizkokalorično hrano, s čim manj maščob in ogljikovih hidratov. Telečja enolončnica 0,5 dag olja, 6 dag teletine, 10 dag stročjega fižola, 20 dag svežega paradižnika in zelene paprike, sol, česen, zelen peteršilj. V olju prepražimo drobno narezano teletino, jo solimo, dodamo še drobno narezano zelenjavo in vse skupaj močno dušimo. Enolončnici prilijemo še potrebno količino kostne juhe ali vode, okus pa izboljšamo s česnom in sesekljanim zelenim peteršiljem. Namesto stročjega fižola lahko uporabimo korenje, grah, cvetačo. 328 Kal ' Ana Mali Letence 4a, Golnik NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 064/461-369 Sadna solata 2,5 dag grapefruita, 5 dag jabolka, 1,25 dag banane, limonina lupina, limonin sok, 8 kapljic natreena. Sadje drobno narežemo, poškropimo z limoninim sokom, primešamo limonino lupino in pokapljamo s sladilom. 41 Kal In še nasvet: Mesna juha bo povsem brez maščob, če jo po kuhanju ohladimo in postavimo v hladilnik; ko se maščoba na vrhu strdi, jo preprosto odstranimo. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ -V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akad. slikar Franc Novinc. V preddverju Iskratel na Laborah razstavlja akd. slikar Veljko Toman. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Zmaga Puharja. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V kava baru City razstavlja Ivan Lavseger slike iz slame. V. galeriji Dežman razstavlja slike Lojze Dežman. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Razvoj Kemijskega laboratorija na Jesenicah (1875-1996). V razstavnem salonu Dolik razstavljata slike Janez Ambrožič in Franc Vandot, člana Dolika. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Kulturna dediščina meniških redov. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini razstavlja portrete z naslovom Gostje naše knjižnice avtor Ivan Pipan. Premiera v GTČ PADAMO, PADAMO! Jesenice - Premiera v Jeseniškem Gledališču Toneta Čufarja (ob začetku Čufarjevih dnevov) 15. 11, 1996. Krstna uprizoritev farse Evalda Flisarja "Padamo, padamo!" Režija, scenografija in kostumografija Bojan Čebulj, glasba Primož Kerštajn. Igrajo: Igor Skrlj (prof. Ubu Kralj), Bernarda Gašperčič (Alica), Niko Kranjec Kus (Vseznalec Pots), Klemen Košir (Potsy - Wotsy), Milan Trkulja (Poterunko), Klemen Klemene (Potpot), Alenka Bole - Vrabec (Poterola), Bojan Čebulj (Poterspot), Nina Slamnik (Potiela), Irena Leskovšek in Rado Muzan (Adjutanta) ter Polona Velkavrh in Jasna Džombič (Spremljevalki). Gre za prvovrstno politično farso, ki jo je odlični sodobni slovenski dramatik Evald Flisar umestil na fiktivno otoško državico Potemnijo, kot nalašč primerno za razkrivanje vsakovrstnih sodobnih in historičnih deviacij od političnega povzpetništva in prevzemanja oblasti, naključnosti in neučinkovitosti ekonomskih projektov in ekspertiz in celo modne ekosocialne razvpitosti, do, kajpak, družbene in moralne ohlapnosti, intrigantstva, Človeške samoljubnosti in samoza-verovanosti. Gre torej za izostren in neprizanesljiv avtorjev pogled na svet kot globalno vas (otok), ki tak, kot je, nujno vodi v samodestrukcijo in dokončno uničenje, iz katerega se bo (po avtorju) morebiti razvilo novo življenje. Od začetka. Zgodba ima seveda dovolj povedno in razumljivo vezno tkivo, vseskozi opozarjajoč na literarno (avtorsko) fikcijo. Osrednji osebi (ki se kot brodolomca rešita na otok in se morata pod prisilo zaplesti v intrigantsko navzkrižje propadajočega sveta ter propasti z njim vred) sta znamenita literarna junaka: Ubu Kralj in Alica iz (pravljične) Dežele Čudes. Ubu kralj se pri Flisarju spremeni v profesorja, gospodarskega eksperta, ki je menda nekdaj z lahkoto premagal Poljake, nikakor pa mu ne bo uspelo rešiti gospodarskih nadlog spodobnosti (Igor Škrlj je poudaril predvsem njegovo zbeganot in obupanost, namesto originalne Jarryjevske samoljubne hvalisavosti, pa tudi sprijaznjenost s Potsovim sistemom, ki mu pač ne morejo odpomoči njegove ad hoc domislice). Alica drži skrivenčeno ogledalo družbi, ki se kaže skozenj v karikirani izvedbi (Bernarda Gašperčič ie s pristno ženskostjo dosledno ohranjala Alicin življenjski koncept drezanja v skrivenčenost svojega ogledala). Flisarjevi Poterunci so zaprta, avtarktična družba, v kateri se lahko dogajajo samo politične intrige, medtem ko jih družbeno ekonomska podstat kljub preteči katastrofi zanima le kot princip zasebne kapitalske prosperitete in reševanja lastne eksistence. Med njimi je Niko Kranjc Kus izdelal učinkovit lik nevarnega, ostrega prevratnika Potsa, ki mu je življenjsko vodilo oblast, Klemen Košir pa je kot Potsy -Wotsy domiselno m duhovito izoblikoval večnega značajskega lizuna in podložnika prisrčno omejene pameti. Alenka Bole Vrabec, Nina Slamnik, Milan Trkulja in Klement Klemene so s specifičnimi tipizacijami dopolnjevali čudaški kalejdoskop Poteruncev. Bojan Čebulj je nastopil v izvrstno odigrani epizodi starega senilnega predsednika Poterspota. Njegov (Čebuljev) je tudi uprizoritveni, režijski koncept. Učinkovito se je odločil za kombinacijo sodobnega (Ubu, Alica) in renesančnega (commediadeU'artovskega - "večnega") gledališkega principa (scenografija, kostumografija), kar mu je ponujalo raznovrstne in duhovite komedijske možnosti, s čimer je sproščal razmeroma zahtevno besedilo. Epilog Flisarjeve farse je sicer uprizoritveno spremenil (najbrž iz avtorjeve misli. * J"u" Dejstvo je, da je krstna uprizoritev Flisarjeve farse eden velikih dogodkov v 50-letni zgodovini jeseniškega gledališča. • Vladimir Kocjančič Čufarjevi dnevi '96 SVET OSNOVNE ŠOLE SIMON JENKO Kranj, Ulica XXXI. divizije 7a razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in finansiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programska izhodišča za delovanje zavoda v naslednjem mandatu pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "RAZPIS". Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v zakonitem roku. ZABAVNO BRIDKA KRSTNA PREDSTAVA Jesenice jesenišk lice - Začetek letošnjega 9. festivala amaterskih gledališč je bil pravi gledališki praznik. Že zato, ker ga j iško Gledališče Tone Cufar polepšalo s krstno prav za njihovo gledališče ob lanski petdesetletnici napisa tragično farso Evalda Flisarja Padamo! Padamo! Kdor je sicer pazljivo prebral gledališki list, v katerem so to Flisarjevo noviteto poimenovali tudi futuristična komedija, "zelena" igra, strupena satira ali sodobna morahteta, bi po predstavi tej zbirki oznak prav gotovo lahko dodal še kakšno oznako kot na primer politična farsa ali še kaj drugega. Avtor je namreč z ekološkimi ovitki prekril ostro in na čase kar bodečo družbeno kritiko, ki je lahko vsesplošna, tenkočutnim pa vsekakor ni ušla tudi marsikatera, ki si jo lahko tudi na Slovenskem marsikdo zapiše kar za uho. Skupaj z jeseniškim gledališkim občinstvom v prepolni (in še vedno v petdesetih letih dokaj oguljeni dvorani) se je Flisarjevim domislicam nekajkrat sproščeno nasmejal tudi predsednik države s soprogo. Prav predsednik je v svojem slavnostnem govoru pred tem že dotaknil puščic, ki jih Flisarjeva farsa brez zadržkov razprši na marsikateri naslov. Ni krivo ogledalo, ki ga avtor drži družbi, je prepričan predsednik Kučan -Življenje prav nič ne polepša, če grajamo tistega, ki nam kaže, kakršno je, pač pa ga je modreje spreminjati, ga delati boljšega in bolj prijaznega. Predsednik Kučan se je v svojem slavnostnem nagovoru jeseniški gledališki publiki opozoril na sto let jeseniške gledališke dejavnosti kot sestavnega dela naše kulturne ustvarjalnosti, ki je skozi stoletja postopno izoblikovala slovenstvo in slovensko državnost ter v zvezi s tem govoril tudi o pogojih stabilnosti in razvoja v naslednjih letih. O vlogi kulture pa je med drugim poudaril: "Ne brez tehtnega razloga predstavniki slovenskega javnega življenja ponavljamo, da brez kulture ne bi bilo slovenstva in ne bi bilo današnje samostojne slovenske države. Da brez kulture ne bi bilo za ta čas tako potrebne ustvarjalne samozavesti in samospoštovanja Slovencev. Da brez kulture ne bi bilo narodnoosvobodilnega boja. Da brez globokih kulturnih korenin tudi ne bi bilo plebiscita in enotnega odpora nasilju jugoslovanske vojske in tistih, ki so ji ukazovali, ker se niso bili Po predstavi se je jeseniška gledališka družina na odprti sceni in ob ploskanju polne dvorane prisrčno zahvalila za dolgoletno uspešno nastopanje kar trem jubilantom: režiserju in igralcu Bojanu Čebulj u za petdesetlet gledaliških let, Igorju Skrmi za petindvajset in Bernardi Gašperčič za dvajset Foto: Gorazd Sinik Kar zadeva jeseniško kulturo, ki se tudi nadvse upešno izkazuje z gledališčem, se gotovo ni treba posebej bati za prihodnost. Z državnim odlikovanjem nagrajeno jeseniško gledališče je sicer lani svoj polstoletni jubilej praznovalo v dvorani, ki se ji močno pozna zob časa in tudi odnos, zaradi katerega bo lepši videz dobila v letih, ki nas še ločilo od tretjega tisočletja in še nekaj let kasneje. Kot je v nagovoru zbranim povedal Srečko Mlinaric, predsednik organizacijskega odbora Čufarjevih dnevov '96, bo v naslednjih osemih letih gledališka dvorana in gledališče sploh postopno obnovljeno v podobi, ki se pritiče stoletni jeseniški gledališki tradiciji. Po uspešni premieri bo pre-dstavo PadamolPadamo! Gledališče Toneta Čufarja ponavljalo po 23. novembru Do takrat se namreč na jeseniškem in drugih odrih odvijajo predstave, ki so bile povabljene na Čufarjeve dneve iz vse Slovenije in tuA iz zamejstva; skupaj se bo na letošnjem festivalu predstavijo osem gledališč in gledali^ skupin ter Štiri lutkovne sp; pine. V soboto je na Brezup nastopilo Gledališče Aksa » Vdovo Rošlinko, na Dovje* Gledališka skupina KPD Planina Sele, na Jesenicah Pa celovški Teatr brez z Zdrahami v božji hiši. Sinoči so i Gluvičevim Videoklubom nastopilo tudi Gledališče Bohinjska Bistrica. Danes, v torek, hj nastopu lx)ški oder iz Skorje Loke s Cowardovo komednÇ Hudomušna prikazen, jutri, * sredo, pa prav tako stalfj* gledališki eost na ČufarieV/D dnevih - Šentjakobsko gle*13' lišče Ljubljana s ŠehovičevJ . Ljubljana s ow--v;« komedijo Kurbe. Četrtek po tradiciji namenjen lut* ^ nim predstavam - kar sttf^ v bodo zvrstile skozi ves gl-ča GM na Hrušici. cufarj6., pripravljeni sprijazniti s samostojno slovensko potjo v nastajajočo novo civilizacijo Evrope. Bilo bi skladno s tem utemeljenim poudarjanjem kulture kot sredstva konstituiranja Slovencev v sodoben narod, da bi slovenski politiki tudi s konkretnimi dejanji podpore kulturi in njenemu družbenemu in materialnemu položaju dokazovali, da jo take visoko vrednostimo tudi danes. Tako pa ostaja dostikrat vtis, da je to prazno govorjenje in pisanje neke vrste alibi, katerega polovica je posledica manjvrednostnega, druga pa večvrednostnega kompleksa, oba pa temeljita v zgolj površnem poznavanju naše preteklosti, s katero opravimo nalahko, češ da smo tako ali tako bili narod zamudnikov, ali pa z ideološko apriorno sodbo o razdeljenosti Slovencev in s tem, katera polovica je bila branilka nacionalnega duha in nosilka napredka. In če k temu dodam še dejstvo, da ta čas nimamo ne slovenske kulturne politike in ne slovenskega Žirovnica, 18. novembra - Ustanovljeno je bilo kulturnopolitičnega programa, slovensko gledališče slepih in slabovidnih Slovenije PW* je potem na dlani spoznanje, Predsednik Društva pisateljev Slovenije Evald Flis«r i obljubil, da bo za gledališče napisal gledališko delo^^ legagledali*: dnevi se bodo zaključi" soboto, 23. novembra, s Pr6' dstavo Odra treh herojev1* Pirnič in njihovo satiri^ komedijo Po nemško W znajo. Ob zaključku bo ®f slovesnost, na kateri podelili - po enoletnem Pre' moru - občinska priznanja i kulturo, kot se zdaj po noyej občinskem odloku imenujef prejšnje Čufarjeve plakete diplome. • Lea Mencinger Ustanovni občni zbor prvega slovenskega gledali^ NASMEH - GLEDALIŠČE SLEPIH IN SLABOVIDNIH da politična struktura sedanje slovenske družbe preprosto ne verjame v vlogo, ki jo je imela kultura v formiranju zgodovinske identitete Slovencev in jo bo morala imeti tudi v prihodnje." KOPITARJEVI DNEVI v vnnir ah Vodice, 18. novembra - Od četrtka, 21. novembra, do sobote, 23. novembra, bodo v občini Vodice že 11. zapored Kopitarjevi dnevi. Prvič so bili v novi občini lani, pred tem pa jih je Kopitarjevo društvo Ljubljana prirejalo v Ljubljani. Letošnje prireditve so programsko razdelili na tri dneve z željo, da na ta način promovirajo tudi novo občino Vodice. Tako bo imel takšen poudarek že začetek v četrtek, 21. novembra, ko bodo ob 18. uri odprli v knjižnici v Vodicah razstavo prispelih ponudb za celostno podobo občine Vodice. Prireditelj, občina Vodice, s Kopitarjevim društvom Ljubljana, pa je povabil tudi dr. Boža Otoperca, ki bo predaval o grboslovju. V petek se bodo v prenovljeni dvorani kulturnega doma Vodice ob 10. uri predstavili učenci osnovnih Šol z najboljšimi likovnimi in literarnimi izdelki. Na kvizu se bodo pomerili osmošolci v znanju slovenščine. Zvečer ob 19.30 pa bo slavnostna akademija, na katero so povabili tudi ministra za kulturo dr. Janeza Dularja. Podelili bodo tudi Kopitarjevo pero. To priznanje bodo poslej vsako leto podelili po enemu gostu. Tokrat bo to 80-letni dr. Stanislav Hafner iz Avstrije. Na akademiji pa se bo s premiero predstavilo tudi domače prosvetno društvo z igro Glavni dobitek. Kopitarjeve dneve bodo v soboto, 23. novembra, sklenili ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Vodicah s srečanjem pihalnih godb. • A. Ž. * " " RreZn'1'' Minuli petek je bil v dvorani kulturnega doma na t*1 ju ustanovni občni zbor prvega slovenskega gledališča slep ^ slabovidnih Slovenije, gledališča, ki je bilo ustanovljeno ^ tudi delalo kot samostojna sekcija pri kulturnem društvu r ^ Prešeren Žirovnica. Na zboru je bilo čutiti, s kakšnim Vyf0)<ï} in zagnanostjo se bodo mladi lotili dela, čeprav ne bo ^ ^nj šele začenjajo z delom, ki v Sloveniji nima ne zametkov, še tradicije. *e ni Zamisel o gledališču slepih in slabovidnih se je porodiia m raziskovalnem taboru slepih in slabovidnih v Portorož naslednjih taborih na Visokem in v Beli krajini pa so gdjQDjkçjz.slovenskih literarnih del. Slepi in slabovidni ^ Dovžanove z Breznice nastopili enajstkrat po slovenskih i in se letos poleti dogovorili, da ustanovijo gledališče Na8^^, Pri tem jim poleg gostoljubnih domačinov z Bre jj| Çredvsem Mateje Fabjan, obilno pomagajo tudi ^£,^1) bmaž Pšenica iz Mojstrane, ki redno sodeluje na taborih s in slabovidnih. ^eti Pomoč mladim gledališčnikom, ki v gledališče Na.g | prihajajo iz različnih slovenskih krajev, največ pa Jin Celja, so na ustanovnem občnem zboru obljubile 6. medobčinske organizacije slepih in slabovidnih. Njihov ^ dstavniki so na občni zbor prišli iz različnih slovenskin ^ pozdravno pismo pa je občnemu zboru poslal tudi Jj Šoštanja. Med prvimi, ki so že sprejeli sklep, da bodo porn gledališču Nasmeh, pa je Lions klub Bled. , *-0Ív Gledališče Nasmeh bo vodil Viki Vrtačnik, mladi gIeda ih fl> ki pa se bodo povezali s sorodnim gledališčem . s*e"ot)il0 slabovidnih v Zagrebu, ki deluje že 40 let in imai pij izkušenj. V tej sezoni načrtujejo igro Dan oddiha, s kat bi po Sloveniji imeli 15 gostovanj. . pyj iJJ Zanimivo je, da je prvemu slovenskemu gledališču si L^|o slabovidnih tudi predsednik društva slovenskih pisateljev Flisar obljubil, da bo zanj napisal gledališko delo. In kakšno je sporočilo gledališča Nasmeh? naŠe^ Mladi gledališčniki pravijo: "Upamo, da bo pri obisku ^ ji gledališča Nasmeh nasmeh zaigral tudi na vaših obrazi . boste vzeli Čas in obiskali eno naših predstav." • D.Sed J Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov že velja Slovo od modrikastih oblačkov? V Sloveniji je menda petsto tisoč kadilcev. Ti se zagotovo niso razveselili zakona o omejevanja uporabe tobačnih izdelkov, ki velja od nedelje, 17. novembra, dalje. °vc leti ie trajalo, preden je zakon, ki vene vzgoje. Slednji so namreč najbolj 8» ljudsko im*.«..:-— 4..m «—«n- —k^- ~ — m JhlV--»memijemo tudi "protika Z, , .' st0PU v veljavo. Toda v zdravst vu» kjer so njegovi dojemljivi za reklamna sporočila, posebej še, če se v njih pojavljajo njihovi ■ vzorniki s področja športa, glasbe in D^.v^rn*ki, pravijo, da ni naperjen drugih dejavnosti, s katerimi se identični ^f*^.**111» temveč namenjen zaš- ficirajo mladi ljudje. Reklame mladim nekadilcev in s prepovedjo rekla- pogosto ponujajo iluzijo o uspešnosti, {jjj^j?i tobačnih izdelkov tudi cilju, da priljubljenosti, samozavestnosti, pove* rit. . 'JuaJe nikoli ne posegli po prvi zanimi z reklamiranim izdelkom. Za- "Kajenje ubija" kon je na tem področju strog: prepovedano je posredno in neposredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem športnih, kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani tobačne industrije. To določilo je povzročilo veliko slabe volje med nekaterimi športnimi klubi, ki jih je doslej izdatno podpirala ta industrija in spričo zakona izgubljajo pomembnega sponzorja. Sicer pa zakon tudi natanko določa, v kakšni obliki je reklama za te izdelke sploh dovoljena. Močno je omejena, saj se denimo tovrstna "obvestila potrošnikom" ne smejo pojavljati na radiu, televiziji, periodičnem tisku, niti na reklamnih panojih blizu vrtcev, šol in športnih objektov, posebno strogi so še pogoji, ki se nanašajo na ciljno skupino mladih. Tako denimo reklamna sporočila ne smejo vsebovati elementov, ki bi se nanašali na mladino in jo kakorkoli spodbujali k uporabi tobačnih izdelkov. Tudi ne smejo prikazovati mladih ljudi ali tistih, ki so zaradi svojih dosežkov v športu, glasbi, umetnosti, gospodarstvu, politiki vzor mladim. Ne smejo prikazovati vzročne zveze med kajenjem in uspehom v življenju. Ne smejo se je[,reP°ved reklamiranja tobačnih iz- objavljati v mladinskih kinematografih. ov je namenjena zlasti temu, da bi Ne smejo, ne smejo... Kjerkoli pa se že . v prihodnje bo morala tobačna industrija izdelovati tobačne izdelke z Aizjo vsebnostjo katrana (prihodnje leto naj bi cigareta ne vsebovala več kot 15 i^igramov te sestavine, čez poldrugo let<> pa ne več kot 12 miligramov). Na embalaži bo moral biti na vidnem [nestu odtisnjen podatek o vsebnosti katrana in nikotina, prav tako tudi °Pozorilo: "Ministrstvo za zdravstvo °Pozarja: Kajenje je zdravju škodlji-Vo" Poleg tega mora biti odtisnjeno še eno od opozoril, denimo "kajenje ubija, Ja]enje povzroča raka na pljučih, ^Jenje povzroča bolezni srca, kajenje skrajšuje življenje...". Tovrstna opozor-.a na zavojčkih naj bi pomenila ^formacijo kadilcu in nemara spodbu-a°> da bi se v prid svojemu zdravju C1gareti za vedno odrekel. V Sloveniji j^enda kadi vsak četrti državljan, med Jadilci je vse več žensk, in kar je še nuie, povečuje se število kadilcev med Zelo mladimi ljudmi. zbogom, reklame za tobačne izdelke Pret Kajenje je pomemben dejavnik tveganja pri mnogih boleznih, pravi dr. Majda Srebot - Repinc Ne gre le za nevarnost pljučnega raka, je tudni najpogostejši vzrok lilnih obolenj, povzroča bolezni srca, tudi srčni infarkt. Kadilci bodo poslej na zavojčih cigaret lahko prebrali gesla o škodljivosti tobaka, s tem pa dobili možnost, da se zavestno odločijo, ali ostanejo kadilci ali pa se tej škodljivi razvadi odpovedo. Dosedanje izkušnje kažejo, da se kadilci običajno odrečejo užitkom modrih oblačkov šele tedaj, ko nastopijo hude zdravstvene težave. biti opozor- dr »^enJau' kaditi mladi ljudje, pravita smejo pojavljati, vselej morajo Oddftnv Srebot - Repinc, vodja opremljena s prej omenjenimi op< du za sociamo medicino na zavo- ili o škodljivosti tobaka. AinV3 zdravstveno varstvo Kranj in Mladim do 15 let je tudi prepovedana a Javornik, profesorica zdravst- prodaja tobačnih izdelkov, prepoved Sloveniji nimamo jasne strategije, ki bi bila namenjena zmanjševanju ^VenJa in bi zajela vso populacijo, pravi prof. Anica Javornik. Zakon o na ianJu uporabe tobačnih izdelkov bi že lahko predstavljal osnovo za kadiinalni Pro&ram> ki oi si za ciV zastavil denimo zmanjšanje števila Živil V' ^os^eJPa 50 se s programi, ki naj bi ljudem ponudili zdrav način Je farf^ vpijala v glavnem društva in nevladne organizacije. Eden teh ^di Zveza društev za boj proti raku (tudi na Gorenjskem obstaja takšno koj**0)* ki je med pobudniki omenjenega zakona, saj ugotavlja, daje p**nJe eden glavnih dejavnikov tveganja pri nastanku pljučnega raka. ivoV 'B dolžnost ljudi je, da najprej sami skrbijo za svoje zdravje in s teh na&nom Življenja ne ogrožajo zdravja drugih. Kdor bi ne živel po Ud llafe'1^' bi nosil tudi materialno odgovornost Zakon o omejevanju Še fe tobačnih izdelkov je sicer zelo neizprosen, tako daleč pa vendarle ^»fcmo. pa( pa bii bif to iank0 naslednji korak, ki ga zagovorniki avega načina življenja predlagajo v prihodnje. zadeva tudi prodajo iz avtomatov. V zdravstvenih krogih, kjer so kajenju najbolj gorki in kjer so tudi v največji meri spodbujali omenjeni zakon, namreč dokazujejo, da se povečuje število kadilcev med zelo mladimi ljudmi, tistimi med 15. in 18. letom starosti. Bodo mladi z zakonom dovolj zaščiteni pred tobačnim dimom? Cigaretni dim pregnan tudi iz gostiln V javnih prostorih se ne bo smelo kaditi, razen v posebej označenih prostorih, ločenih od tistih za nekadilce. V celoti je prepovedano kaditi v prostorih vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Tudi v delovnih prostorih se bo smelo kaditi le v prostorih, ki jih bo določil delodajalec in so fizično ločeni od ostalih delovnih prostorov. V gostinskih lokalih, kjer gostom strežejo tudi hrano, bodo morali imeti poseben prostor za kadilce. V slaščičarnah in mlečnih restavracijah bo povsem prepovedano kaditi. Gostincem daje zakon še šest mesecev časa, da zagotovijo pogoje za ločene prostore kadilcev in nekadilcev. Ko smo te dni prisluhnili nekaterim mnenjem gostincev, ki jim zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov prinaša vrsto sitnosti, smo slišali večidel negativne odzive. Očitno je večina teh prepričanih, da v gostilno ob alkoholu sodi tudi tobačni dim, cigareta pa da se razen h kavici prileze tudi po použitem dobrem kosilu. Sicer pa so gostinci večidel prepričani tudi o nezmožnosti inšpekcijskih služb, da bi uspele nadzirati izvajanje "protitobačnega" zakona, češ da že zdaj niso kos pomembnejšim nepravilnostim kot je nekaj cigaretnih oblačkov. • D.Z.Žlebir e^eto srečanje najstarejših Poljank in Poljancev Korenine se ne dajo dežju skoraj Mane, 18. C?* organizacija Rdečega "J*a Poljane je v soboto J°Poldan že deseto leto za-Wfed pripravila srečanje naj-5*»*Íiih prebivalcev tega JJ»]a. Z lepim kulturnim pro-^amom in dobro pogostitvijo SJ jim dali priložnost, da se /ecajo, pogovore in povesele, "»Jobre volje res ni manjkalo. Jot nam je povedala glavna ^anizatorka sreCanja pol-(dnskih korenin, predsednica Z^Vne organizacije Rdeče-g križa Poljane Majda ei? u ,·ak· Je srečanje najstar-Jfl« v Poljanah resnično post-Jf JjPa tradicija, le da so letos : desetem jubilejnem srečan-d sPüstüi starostno mejo od panjih 80 na 75 let. Pose-3.So ob tej priložnosti česti-2J. najstarejšim trem v tem » ki so dočakali 97, 94 in let ter vsem tistim- ki so ^P51 praznovali letnice " 80 vabljenih Poljancev in Poljank, ki so stari nad 75 let, se jih je odzvala dobra polovica. s- novembra • Kra- hm.....■«■■■iiiiimih ii.....■.....n ■......mimi i i i iii ■■■■ w—— v jeseni. Predsednica RK nam je še povedala, da v njihovi organizaciji pripravljajo tudi delo tako imenovanih prijateljskih skupin za vse tiste, ki si želijo družbe, so osamljeni, oz. jim "pridobitve" sodobne civilizacije, zlasti televizija, ne nudijo tega kar pogrešajo. Na rednih tedenskih srečanjih naj bi se pogovarjali, obujali spomine, skupaj praznovali, si kaj zanimivega ogledali in odšli tudi kam na izlet, kar vse lahko prispeva k bogatejšemu življenju v starosti. Posebna spodbuda je možnost, da bi ob skromni podpori občine, za tak program lahko pridobili tudi sredstva iz programa Phare Lion za razvoj nevladnih organizacij na področju socialnega sektorja. Da znajo za starejše lepo poskrbeti je tokratno deseto srečanje poljanskih korenin vsekakor dokazalo. • Š. Žargi Kulturnem sporedu je nastopil Nonet Blegoš, ki se je po 20 letih nastopanja odločil, da prenehajo delovati, in jim je bil prav to poslovilni nastop, mlada citrarka Sonja Jelov- čan, recitatorka Špela Frlic, še posebno pozornost in aplavz pa si je prislužila igralka domačega gledališča Anica Berčič z monologom Luce iz Tavčarjevega Cvetja GORENJSKE KORENINE 90 let Ustankove mame z Orehka Vsi, ki hodite tod mimo... Kadar so na vratih stare Zevnikove hiše na Orehku odgrnjene rožaste zavese na vhodnih vratih ob cesti, vedite, da tam zadaj za steklenimi kvadratki sedi Ustanko-va mama. Trinajst let je že na invalidskem vozičku in skozi okenca v vratih opazuje življenje na cesti, nas, ki hodimo tam mimo na avtobus, z avtobusa, zdrvimo z avtom proti Kranju, Ljubljani, vodimo psičke na sprehod, poganjamo pedala, ko gremo od tega alt onega orehovškega peka, skratka vse. Ta steklena vrata in cesta in mi na njej smo že dolga leta vse njeno življenje, vse okno v svet. No, tudi z one, dvoriščne strani se odvija življenje. Eden od vnukov si je tam postavil hišico, lepo kot iz pravljice, v drugi živi najmlajši sin Miro, malo naprej ima hišo sin Viko, zidar in fasader in sinova, dvojčka. Veliko lepo pekarijo so postavili in kar precej pozidali Ustankovo jamo, v kateri smo se otroci včasih sankali in se okorajžili spustiti s smučmi po strmini. Ustankova jama je bila včasih en sam Živ žav. Pozimi seveda. Poleti pa mulci nismo imeli tam kaj početi, kajti Ustan-kov ata je vsake toliko nabrusil koso in vso jamo gladko pokosil. Zdaj se je vse spremenilo. V jamo zdaj vozijo dostavni pekovski avtomobili, od tu vsako noč po Orehku zadiši po svežem kruhu. Oa tu ali pa od Nuite. Od koder pač veter potegne. V glavnem na Orehku zadnje čase diši najlepše, po kruhu. Ustankova mama bi zdaj lahko vsako jutro jedla sveže hrustljave žemljice, če bi hotela, a je za njeno zdravje bolje, da je vsaj dva dni sUir kruh. Ima pa rada juhico. Juhica je za starega človeka, to vedi, je modrovala zadnjič. Albin je tisti od njenih otrok, ki se je obvezal, da bo skrbel zanjo. Saj bi hčerka Mari tudi rada, a kaj ko je tako slabega zdravja. Albin ji nosi juhice. Vsako jutro, ko peljem pse na sprehod, gre Albin že od mame s prazno košaro. In s košaro roma tja opoldne in zvečer. Vsakokrat ji na mizo v kuhinji pripravi tudi vse tabletke, ki jih mora mama vzeti za te ali one težave. Skrben fan je ta njen Albin. Šofer je bil vse življenje, točen kot ura. Še danes se ga drži točnost in mama ima red, kot malokateri star človek. Da je le še toliko, da je lahko na vozičku, da ni privezana na posteljo, se tolaži. Tako rada vidi, če jo kdo obišče. Prej, ko je bila še Ogrisova Dora živa, sta lepo poklepetali, pa Cilka ji je tolikokrat prinesla kruh iz trgovine. Župnik pride vsak mesec, sem in tja se je kdo spomni. Moža hudo pogreša. Šest let je že, kar ji je umrl. Vsak dan moli zanj. Rada ga je imela, ker je bil pošten. Kako sta včasih pela, ko sta delala okrog hiše! Če je drugih zmanjkalo, sta pa ciganske pela. Lep glas je imel ata, tudi on je na koru pel. Zdaj si pa takole ob vratih krajša čas in njen Runo, prijazen, lep, bister volčjak, mešan s škotskim ovčarjem, ji dela družbo. Ko Albin gre od doma, že ve, že maha z repom, kajti tudi zanj bo zagotovo kost. Med najstarejšimi je na Orehku. Peneževa in Žagarjeva mama sta še starejši, pa Kalanova Albina tudi. Ona, Marija Zevnik, Ustankova, je pa 9. septembra praznovala 90-letnico. Koliko rož so ji nanosih! še njena zdravnica, dr. Pegamova, ji je prinesla šopek z rdečim flamingom. Kot bi bil povoskan se sveti! In torto je dobila, pa sladkarij! Deset vnukov ima in pet pravnukov, vsi so se te dni zvrstili pri njej. Tudi midve sva poklepetali, kajti Ustankova mama ima spomin, kot malokdo na Orehku. Pomni še, ko na zgornjem Orehku ni bilo še nobene hiše in se je od njih do laborške hiše in do Gašteja videlo. Bile so kmetije nad "štreko", Hočevarjeva, Drakslarjeva, Frtunova, Kokolova in Zlatiče-va, nobene delavske hiše. Vse je potem prišlo. Groblo, tam, kjer je bilo zemljišče najslabše, So najprej pozidali. Martinovi so bili prvi, za njimi pa Bavoh, Blaž in Likar. Blaž je kar leseno hišico postavil, potem pa je počasi širil. Težko je bilo za zaslužek tista leta med obema vojnama. Posebno pri Martinovih so težko živeli in šmarski župnik Šešek, izredno dober človek, je za otroke velikokrat zdajal vse skromne prihranke. Ustankova mama pa je živela pri stari mami, ki je imela malo obcestno gostilno. Konje so tu ustavljali, zato se še zdaj reče pri Ustanku. Orehek je pa zato, ker so na travniku, kjer so zdaj Batova, Kodričeva, Stalekarjeva in Flekova hiša rasli sami orehi. Lepo košen je bil tisti travnik in s košatimi orehovimi krošnjami je vse skupaj izgledalo kot park. Trgovine na Orehku še ni bilo, v Stražišče k Faktori je hodila, kar čez polje. Prvo službo je dobila v Kranju pri Kocbeku. Šivalnico so imeli in je gumbe šivala na srajce, žleht človek je bil, se ga spominja. Peš je nesla kakšen "pakelc" v Šenčur, tja in nazaj je tekla, pa mu še ni dosti hitro prišla. Še pometel mu nisi prav, se še danes huduje mama. Helar na Gašteju, ta je bil pa zlat človek. Če je morala kam proč od stroja, ji je ta čas sam tri stroje laufal". Vidiš, takole ti ostanejo ljudje v spominu: če so dobri, v dobrem, če so pa slabi, pa v slabem. Pošten in pravičen moraš biti, na koncu pa Bog vse uredi. • Danica Dolenc Bomba mačk na Jesenicah Jesenice, 15. novembra • Tokrat odkrivamo šokantno novico. Zakonca Tomazin z Jesenic namreč nista kakšna poslovneža, ampak sta se s svojim delom in s svojimi prihranki uvrstila med največje ljubitelje živali v Sloveniji, saj skrbita za kar 35 najdenčkov. Naj omenimo, da mački pojedo vsak dan 4 1 mleka, 1 kg briketov, 1 kg makaronov, skoraj 2 kg mačjih konzerv ter nekaj kruha, ki ga imajo mačke zelo rade. Iz tega lahko sklepamo, da se mesečni stroški gibljejo od 30.000 tolarjev naprej. Povprečna teža mačkov je 5 kg, najtežji pa je edini perzijski maček Jaka, katerega teža se giblje od 6 do 7 kg. • Sladžan V. Odprta vrata šolske računalnice Od slovenščine do Interneta Tehnologija se hitro stara in če je ne uporabljaš veliko, je nima smisla sploh imeti. Gorje, 19. novembra - Pretekli četrtek so v Osnovni šoli Gorje tudi tistim, ki niso več osnovnošolci, odprli vrata šolske računalnice. Učenci in učitelji so, predvsem staršem, pokazali, kako je računalnik moč koristno uporabiti tudi pri pouku zemljepisa, angleškega jezika, matematike, likovne vzgoje in celo pri petju. Osnovna šola Gorje se od leta 1995 lahko pohvali z novo računalniško učilnico z dvajsetimi računalniki, nekaj modemi in tiskalniki. Tehnologija, ki je že nekaj let nuja sodobnega življenja, je tako že nekaj časa povsem integrirana v delo učiteljev in učencev osnovne šole. Računalniki namreč niso na voljo le tistim navdušencem, ki so vključeni v računalniške krožke, temveč ga tudi sicer normalno uporabljajo pri najrazličnejših predmetih: petošolci na primer pri slovenščini, tehničnem in likovnem pouku ter matematiki, šestošolci pri zemljepisu in angleščini, na razredni stopnji pri risanju in matematiki. Seveda je kar nekaj otrok vključenih v računalniški krožek, v šestem razredu pa se lahko računalništva učijo tudi fakultativno. Ker si sodobnega življenja skorajda ni več mogoče predstavljati brez računalnika, je prav, da otroci ta način dela vključijo v svoje obzorje že kar v osnovni šoli in jim tako računalnik ni več zapleten aparat, ki se ga bojijo uporabljati, temveč koristno pomagalo, ki popestri pouk in olajša marsikatero delo, če ga seveda znamo pravilno uporabljati. V Gorjah se tako lahko pohvalijo, da so njihovi učenci že v šestem razredu sposobni sami izdelati in na računalniku oblikovati šolsko glasilo. In ne le to. V četrtek so si obiskovalci šole v Gorjah lahko na razstavi ogledali tudi kar nekaj projektov, ki so nastali v sodelovanju učencev in mentorjev z Internetom. Teden za tednom s tako v sodelovanju z dvema ameriškima moderatorjema lani izdelovali nalogi, ki nosita naslov Otrokove pravice in Oseba, ki jo občudujem. Otroci se ob tem niso le naučili koristne uporabe računalniške mreže, temveč tudi komuniciranja v tujem jeziku in seveda izdelave zanimive naloge. Osnovno šolo Gorje so v četrtek obiskali tudi nekateri udeleženci šole za ravnatelje, ki so poudarili, da je mnogokrat prav od ravnateljeve iniciative odvisno, v kolikšni meri se bo uporaba računalnika uveljavila v slovenskih osnovnih šolah. Seveda pa je tudi v tem primeru denar ena od najpomembnejših postavk pri vključevanju nove, drage tehnologije v učni proces. Kot je poudaril ravnatelj osnovne šole Goije Milan Rejc, je glede na to, da se računalniška tehnologija tako hitro stara, še kako pomembno, da je tudi v šolah ves čas v maksimalni uporabi. Le z vsestaransko uporabnostjo je namreč moč upravičiti visoke stroške, ki so povezani z nakupom računalnikov. • M.A. Blokovna gradnja na Kamnitniku razburja Brez nove ceste ne bo novih blokov Začetek blokovne gradnje v naselju Kamnitnik je krajane, ki so jim uničili cesto, močno razburil. Krajevna skupnost ne bo ponovila napake, da bi delala mimo njih. Škofja Loka, 18. novembra - Škofji Loki, je bil interes za dalnem načrtu je v tej fazi morala občina in investitor Že Konec avgusta je bil vseljen nakup stanovanj kar precej predvideno, da bi naj se na pred začetkom gradnje zag prvi stanovanjski blok v na- velik, saj so vsa stanovanja že tem območju v blokovni toviti vso potrebno infrastru selju Kamnitnik, ki ga je sredi gradnje prodali - kupci gradnji izgradilo približno turo. Kar precej očitkov i Splošno gradbeno podjetje so v večini iz Škofja Loke, 150 stanovanj, nekaj posamič- na Krajevno skupnost Ka Tehnik zgradilo za trg na medtem ko lokalov, kjer je nih možnosti pa bi bilo tudi za nitnik, ki je brez vednosti lj * lastnem zemljišču. Hitra pro- možna le mirna dejavnost - za individualno izgradnjo. Drugi dala k začetku te gradn^ daja stanovanj je potrdila trgovsko ali servisno ponudbo, blok naj bi imel 30 nekoliko svoje soglasje. Predsednik sv pričakovanja, da so potrebe še niso prodali. Cene so se manjših stanovanj (od 40 do ta KS Kamnitnik Boris po taki gradnji velike, žal pa gibale od 1.700 mark za kva- 70 kvadratnih metrov, po prizna, da je bila to napaka, so se tudi tokrat pokazale drati meter stanovanjske težave, ki so vezane na škofjeloški urbanizem. Kljub velikim vlaganjem v infrastrukturo najhujši problem - dostopna cesta, še vedno ni rešen. Prodaja je potrdila, da so potrebe SGP Tehnik se je v letu 1995 po besedah direktorja inž. Jožeta Kumra odločilo, da prične spreminjati okolje v naselju Kamnitnik, kjer so površine do 1.950 mark za kvadratni meter pri poslovnih prostorih. Veliko za infrastrukturo Vzporedno z gradnjo samega stanovanjskega objekta pa je SGP Tehnik moral urejevati skupaj z občino vrsto infra-strukturnih problemov, ki v tem naselju niso bili urejeni: zgrajena je bila kanalizacija, napeljan nov zadosten priključek za odjem električne energije, nanovo je bila izgrajena vodovodna oskrba, izgrajen krak plinovoda, položen kabel za Novi stanovanjski blok naročilu pa lahko ponudijo pa KS skupaj z občinski* kabelsko televizijo in tudi večja), brez poslovnih organi za prostor in okolje v pripravi je še napel- prostorov, m~prodÍFíefc sedajo zaToT da bi čim- preje našli ustrezne rešitve. Za nadaljnjo gradnjo vsaj gradbena cesta O tem problemu ie razpravljal svet KS in zagotovil občanom, da ne bo nadaljevanja gradnje, dokler ne bodo rešeni predvsem cestni problemi. Ker se nepričakovano nadalje- Razpadla Tavčarjeva cesta imeli nekatere svoje obrate -skladišča in delavnice, in še imajo svoje samske domove. Glavne obrate so namreč s postavitvijo betonarne preselili v Stari Dvor, na Kamnitniku pa so se odločili, da začno z blokovno stanovanjsko izgradnjo, ki je do okolja prijaznejša. Lani so začeli z izgradnjo prvega bloka, v katerem je 27 stanovanj in 4 lokali s površino 400 kvadratnih metrov in letos konec avgusta so objekt predali uporabnikom. Po dolgoletni prekinitvi blokovne gradnje v java novega telefonskega kabla, ki bo zagotovil zadostno število telefonskih priključkov, saj je bil v tem naselju tovrstni deficit. Precej naporov je bilo vloženih tudi za to, da se uredi primeren dostop, vendar je ureditev primerne ceste vezano na v Škofji Loki vedno nepripravljene urbanistične rešitve. Ocenjujejo namreč, da ne bi bil problem sedanjo cesto preplas-titi, vendar to ne bi stekla. Tu je prostor za lepo stanovanjsko naselje Nekoliko dolgoročneje se zavedajo, da bo potrebno nanovo urediti tudi standard svojih delavcev, ki bivajo v samskih domovih v neposredni bližini, kar z drugimi bese- dami pomeni, da se bodo napoveduje takojšnje morali ti domovi v sedanji vanje gradnje, je iskanje Pn. obliki umakniti. Tudi lokacija mernih cestnoprometnij Dinosa - odpada, postaja vse rešitev in zagotovil za to, <* bolj neprimerna, zato se za to Se tudi že v prihodnjem leI financirajo, v polnem zamahi • Na KS pritrjujejo krajanom" Potočnikovi cesti, da je JJ. cesta že ob dosedanji gradnJ da s° dejavnost že iščejo druge rešitve. V SGP Tehniku so obljubili, da bodo ob izgradnji drugega bloka v okviru bila rešitev; saj je potrebno za ™™n\e ureditve izgradili praktično uničena, in to naselje najti nove prometne tudl otroško igrišče kar je tudi zaradi povečanega P' ena od zahtev prebivalcev meta, zaradi nekaterih o*1 tega naselja. Zagotavljajo prizadeti. Pripravljenih je ce tudi, da bodo vso škodo, ki je vrsta variant možne no morda nastala pri sosedih - na prometne ureditve, kot nern nekaterih hišah so se zaradi doma uresničljiva pa se ka* težkih transportov pojavile razpoke - povrnili oz. popravili, in v tej smeri že ukrepajo. rešitve. Z občine imajo obljubo, da naj bi se nova cestna rešitev že predvidela v proračunu za prihodnje leto. Samo povpraševanje po blokovnih stanovanjih je potrdilo poslovno usmeritev in odločitev SGP Tehnika, da s tako gradnjo za trg nadaljuje, in letno ponudi 20 do 30 stanovanj. Zato nameravajo že v začetku prihodnjega leta začeti z izgradnjo drugega bloka na lastnem zemljišču v neposredni bližini prvega. Po zazi- idbe«e dovozne ceste, dokler dol- ^ ureditev posebne 8rat£0ll5. cestna ureditev - KS je dala soglasje mimo krajanov Gradnja prvega bloka na Kamnitniku pa je med krajani 113, VVkJiUU p»*w*»w< verjetno v obliki enosmen1 ga krožnega prometa, ne rešena. Kako hud problem J pri tem, dovolj zgovorno p -podatek, da se začneta Pot uuuiinu pa jc meu Kiixya- t--------■-------- -ta ' - sosedi vzbudila kar veliko nikova in Tavčarjeva ce* t ogorčenja, saj menijo, da bi križišču kar sedmih (l>) % Če bo potrebno, bomo cesto tudi zaprli! joie Pogačnik s Potočnikove 13 nam je imenu organiziranih krajanov povedal: "Celo naselje se s to novo stanovanjsko izgradnjo čuti ogroženo, kar zlasti velja za cesto, ki je kljub razširitvi še vedno tako ozka, da srečevanje s težkimi tovornimi vozili ni mogoče. Cesta ni bila nikdar pravilno utrjena, asfaltna prevleka je bila zgolj protiprašana zaščita, in nič čudnega ni, da se je pričela ugrezati ter razpadati. Posledica tega je bilo tudi trganje vodovodnih napeljav, kar je motilo vse naselje, na hišah ob cesti pa se pojavljajo razpoke. Vse omenjeno je spodbudilo ljudi k vprašanjem o tem, kdo je dal soglasje k tej gradnji mimo krajanov, in ugotovljeno je bilo, da je to storila krajevna skupnost. Imeli smo vrsto sestankov, vendar pri krajevni skupnosti nikakor ne uspemo dobiti odločilnih zapisnikov o tem, kako je zadeva sploh tekla. Ker so nam poznani načrti o tem, da naj bi se tukaj gradilo okrog 150 stanovanj, se prizadeti prebivalci sprašujemo, kako bo to mogoče pri sedanjem stanju cest in prometa, saj bi to pomenilo 200 novih avtomobilov tudi po tem, ko bi bila gradnja zaključena. Bojimo se tudi tega, da bi se pojavile zahteve po novih samoprispevkih, da se uredi pomanjkljiva infrastruktura, čeprav smo to ureditev za sebe v preteklosti ie plačali. To smo predstavnikom Tehnika, krajevne skupnosti in občine tudi odločno povedali. Kljub protestom gradnje niso ustavili, blok dogradili, v nasprotju z zagotovili, da se gradnja ne bo nadaljevala, pa sedaj slišimo, da temu ni tako. Del obljubljene infrastrukture - kanalizacijo, vodovod, plinsko in električno napeljavo so sicer izgradili, vendar je naša odločna zahteva, da se pred nadaljevanjem gradnje sedanja cesta vrne v primerno stanje in poišče nova cesta za naselje, ki se načrtuje. Zahtevamo tudi, da se za otroke, ki so na cesti ogroženi, uredi primerna športne površine oz. igrišča. Povem naj, da je ogorčenje med krajani tako veliko, da so odločeni, če te zahteve ne bodo izpolnjene, cesto zapreti Sam sem prepričan, da je mogoče po poti iz vojašnice mimo nekdanjega skladišča streliva brez velikih posegov tudi dolgoročno urediti novo dovozno cesto, le pri vseh teh gradnjah bo potrebno odstraniti razne dobičkarje, ki bi radi na račun kvalitetnih zemljišč Čim več zasluiili." Predlagana rešitev cestefllo nekdanje vojašnice, ni| nekdanjega skladišča streli ^ kar predlagajo krajani, Pa jim ne zdi uresničljiva. Na potezi so urbanisti ^ Iz izjave predstavnika organiziranih krajanov je ^ vidno, da so si pogledi precej vsaksebi, kar sev pomeni, da bo potrebno -ko iz preteklosti, da se delalo mimo njih, kore popraviti. Čeprav morda samezniki zanikajo, Pa je morda, kot menijo na *zL6, prevladalo spoznanje Ye ^ da ta precej neurejeni, pa z neugledni del Škofje L0*.^ odstranitvijo odpada, skla j delavnic, pa tudi Pr 0v, skromnih samskih doI:6je-najde možnost za lepšo n .Q nost, Škofja Loka kot v pa s stanovanjsko izgradnj .p prihodnjih 5 do 10 letm^j, za normalen, organski raz t Na potezi so torej urbana1 Š. Zargi 4> 8 O O CA 2 5 (D > E .O E > o C O) J* o Ò UJ > cc Jo o E CD C TJ s O 'ČD C C 0) >o *3 g ca cd _cD lo, >o c • 2 CM O .S ^ t- Ji •M I > E E m TJ SJ CO=) 5 C i 1 (A — ~ O) d) ><7> 3T" 3 uj 0l lu z 2 S 31 O O uj O O Q z Q QÇ CQ uj CQ O O m O 2303 o SI? O ir. (X. UJ O > O < a** ca uj c *s oc O 5x5 lil M > 2 "SS o" 3 2 <5 S 5? ^ pen 2 > P |!: lli Is --+-» 1 X/) 3^ 1 W „ .bCC o CCO Q Siti* a> »o o o >o "w *« co o aj Tita »to . n s £. -« ■5 S « S! " Z D. N CO t— CNJ © •5>E fl CJ) C£> c a> X) ,~ °d S'- 2; oŠ _ CM j* a> CO C .9 TJ j8 čir O CO ç>.E CD CD O) > CO a> 1- >co ^ «5 ^ ç £ č co to T~ cd ca > c -S 3 a> ■K > C0 F co io 1 O & UJ ta* Sc T-(0 o UJ a. iT OC ao n cnTJ rx © xj CO c o >N N S TJ C C 00 -J o> - -s §» O 00 N CO 00 C CD »"S CO "g S5* j CO 3 OC 3 O X z — ui 3»35 20 -J QL UJ qi< < o o co uj 2 m uj ^ o Ujvi< fiu; JO p o o 5 S x x > Zhi; Q£z azul'- 3 Qx<* oï o ž o • ^ z >Q 0.>CtQ O í < O > o o cd >to c is J* E'č S > >N F x> to lllt to Ç S a> o I S |||P . > CD c?JS cnj CC -g g Oh 1 „ tnco cu,3 $ CM Q -9 i/5 rt 5?£-8^E co I*8« I >co ca co - t "oi cop CO o « čl OC o. Q.ÍS So 0) o E S c TJ CD > O 'čF c >o . (0 co p; ■i I 3 je: N 'Č 3 >u o I co — III o CA <^ 1*1 a. 02 si co =) 8* csl d (D <->CO>t0 O >o *; co O O) ■3Lcf i| 3 KO iS CO O" 3 — pa >o č cB § >o »co JÇ0 5 o-.? ;§ aa X3 *~ °d c5 I g .Ç TJ TJ CO .0,(0 CD CD a> 7->to ^ tofO-§ > = Š TJO) _ c CM .Ç o 2 - -—% - S3 ca-i c -Q CD O •"S CM O m a? "O-o « 2 z a lil O O Tf ca »to . gcoçn co C * 1! I* © ca > c Iff ui .£ ca xi UJ cul "5. © CC S, o o. g S co 2 O o »o C0 P g 3 , 3 >to O co c C TJ O tO * •— . ca != C o J- 3_ TJ § 2, 'O ÇU |c5v.»^ 3 CM 3>C0 Q. C 0) |w 1 o . ÇJ) c c0 CM osií g © 85 c a5 . ^ "I CM CO CD .— O -i o o ca.= C o « O •°s CM © OSE TO CD ti co 2 z o. 5 55 c cd S « ~ .to co co . . aT00 r- cd -r" n ^ - S 0» -1 ^ „ o c o c$g«"° «-to fi: ^ :š* 3§. il P a o 0 J S'c" U |£ P o 1 I e a e a (0 8:1 CM C ï J CD Z) -O 00 o CO" co CO > o > ÇC :č O o S9 K- E P-CO o c co cd F > > E O TO p Iti co > ? a £ >N Q 2 9 O..S5.V S. to "* »o y g tO CD en ro 5 o C > 1 p |2 g a 2>Ò S\S > S ' -E ? 2 p2« .E ČdČ 5CD^ *s ^ TO CM o ^ c:£ - J I £ co a lli »o >o »tO X) 00 3 .« _TO S O-O II >o to P CD o > Oi g ^ ?i >o cm •*= x: c ■— ta - c -c cm 2 co S5 "fi ■* is F co 3 to to sgS S3 g 2 1 č c fi TO co S" C0 >fc TJ o • * .g cd CM 5 * o >to »o 2 c £ o o > ž-cc B en a o .E o "2 co* >to CD 2č p §■5 to 2 8d CD C O ~~ !<3 o 0 č CM C 03 T" _ C S'S O s e CD E a. M Jt- in S 8 > CD i »to S'W..E 3.W CD 2 w Ç0 o D- O CM CD C3) U*) 10»-cn E T-" > CD .-ï S A o Z 0 "2 tj 2 ^ ca . -4-» a> o »to E 3 co o CETJ ^Pstje Elana so bili slovenski olimpijci in Bojan Križaj športniki imajo za modo (pre)malo časa Pa je včasih telovadke, drese, kopalke, trenirke in pulije vendarle treba zamenjati za ecanejša oblačila in kravate, pa v prostih trenutkih vendarle radi pogledajo na modne piste kríW6'19-novembra - Tako koviniPm*m sneJ" se Je v ietrt^?1 E,ana v Begunjah v v»lcev ?,.eier kar tr,° obisko-•»iso n iS pa na Gorenjsko *«k ,2aradi "mrzličnih" da so HnaïuP°v' temveč zato, *>msltn • ' kaJ novega so za k sv:? ,n tudi poletno sezono v Elai 88 Pr°grama pripravili ul8"« m radovliiškl Almiri. 1 _1 Ana Mali, Lelencela, Golnik m 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, DEDIKUDA, cSOLADU Odkar brati, berem Jovljiški Almiri. množico občudovalcev SOLARU mm iBT 064/22-11-33 ■ FITNES AEROBIKA Med Hove nekaiJ? f Pa so biii tudi r. smvenski olimpijci »»overiLaJ.naJPopularnejši Ela-gc »ojan Križaj. lačiiJnapredstavitvi novib ob-naiVeÇfoS0 med obiskovalci Prav ïíf zanimanje poželi Hnt*9m L8°vorili o tem, edl^i so s! hi?^3^0- SkoraJ'da v§eč L blh' dajimje najbolj svečane?«?11?, moda in da ■ j° le oh ° • ačila Pač oble" Slovenski športniki, olimpijci, so v Elanu nastopali v elegantnih oblačilih, priznali pa so, da ^ o najnujnejših prilož- imajo raje športno modo. Le Bojan Križaj se je zadnja leta privadil tudi kravate. blatnik fn i5aíbv0,Jse gorenjske plavalke Alenka Keii So s« Pozor« . Keízar več v kopalkah kot v zimskih žar, Tanja Do^^,uas^ Kejžar več v kopalkah kot v zimskih oblačilih, P orno ogledale tudi Elanova oblačila za zimske športe. nostih. Nekaj več zanimanja za modo sta sicer pokazali najboljša slovenska atletinja Bri-gita Bukovec (ravno v četrtek so jo spet razglasili za najboljšo atletinjo leta) in dolgonoga skakalka v višino Britta Bilač, ki v prostem času radi oblečeta tudi kaj posebnega in kaj takega, kar nič ne spominja na športna oblačila. Srebrni olimpijec Andraž Vehovar in svetovni veslaški prvak Iztok Čop pa sta priznala, da so kravate, srajce in "gvanti" nujno zlo in sodijo med oblačila, ki jih oblečeta res le ob izrednih priložnostih. Zato pa se je zadnja leta na kravato že dodobra privadil naš nekdaj najboljši smučar Bojan Križaj, ki je zadnja leta uspel kot poslovnež in se je letos spet pridružil ekipi Elana, ki ji pomaga predvsem pri promociji njihove blagovne Da se spoznajo na modo, so z oblačili dokazale tudi plavalke Nataša in Alenka Kejžar ter Tanja Blatnik, vendar pa je simpatična Alenka priznala, da so najobsežnejši del njene garderobe še vedno kopalke (ima jih okoli dvajset) in trenirke, njena najljubša barva oblačil pa je modra. In ker Elan skrbi, da so moderno oblečeni tudi golfar-ii je na prireditvi zapel Ivica Scrfezi (oblečen sicer v bun-do), kateremu poleg petja največ pomeni igranje golfa in je zato tudi reden gost blejskega igrišča za golf. • V. Stanovnik, foto: T.Dokl Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede objavlja prosto delovno mesto REFERENT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE (3 delovna mesta) Pogoji: - najmanj srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri ter tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih - dvomesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo po uspešno opravljenem poskusnem delu sklenili: - za določen čas enega leta (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom) - dve delovni mesti - za nedoločen čas - eno delovno mesto Če imate veselje za delo s študenti in profesorji, vas vabimo, da se prijavite. Poleg pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite še kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela. Napišite, kako si predstavljate delo referenta za študentske zadeve. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Fakulteta za organizacijske vede, Prešernova 11, 4000 Kranj. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni pisno v osmih dneh po izbiri. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Suzuki Wolf in Odar Ljubljana Najhitrejša gazela v Sloveniji Recept tako hitre rasti podjetja je trdo delo, od jutra do večera, kar pomeni, da se Popolnoma posvetiš podjetju, pravi dr. Miroslav Odar. m Kranj, 15. nov. - Na seznamu slovenskih najhitreje rastočih Podjetij, ki ga je nedavno pripravil Gospodarski vestnik, se je Ja drugem mestu znašlo podjetje Suzuki Wolf in Odar, d.o.o., Mibljana. Lahko pa mu rečemo kar najhitrejša gazela v ajoveniji, saj je na prvem mestu trgovska firma TGA Kidričevo. Podjetje Suzuki Wolf in Odar je lani imelo dobri 2 "uhjardi tolarjev prihodka, v primerjavi z letom 1993 ga je Povečalo za 2.153 odstotkov, zaposlenih ima deset ljudi, dobiček Je lani znašal 17,6 milijona tolarjev, donosnost lastnega kapitala Pa je bila kar 42,8-odstotna. Ni kaj, lepe številke, zanimalo nas j*« kako jih je moč doseči, pogovarjali smo se z lastnikom in lektorjem podjetja dr. Miroslavom Odarjem, ki se je s svojim Podjetjem po rasti uvrstil daleč pred vse druge prodajalce »vtomobilov v Sloveniji. . "Vaše podjetje je najhitrej- stotnega, kar za tri leta pomeša gazela v Sloveniji, kakšni so ni zelo veliko, saj je Suzukijev občutki?" tržni delež v Avstriji manj kot ,"prav nič evforični, bolj 2-odstoten, v Nemčiji 1-odsto-°bČutki skrbi in zavezanosti ^"Firma vsebuje Vaše Gobovo ime, čigava je?" Stoodstotno je privatna, s *ern želim reči, da m delničars-*a- Pred tremi leti sva jo j^anovila z Walterjem Wol-j°m, s Še štirimi solastniki. V jem času se je lastninsko Preoblikovala, trenutno je samo moja, Wolf je ostal Samo eno leto." "V imenu Firme je ostal?" . Imena ne moreš spreminja-11 vsak dan, s tem so povezani stroški." "Wolf je odprl pot v posel, Potem pa se je poslovil?" .'Nesporno je bil posrednik Pn pridobitvi franšizing koncesije, razvoj pa je zahteval ?odatna vlaganja, sam pri sebi le. ugotovil, da to ni več v nJegovem interesu in skladno z dogovorom svoj delež odpro- ten. To seveda pomeni, da dokaj dobro izpolnjujemo Su-zukijeve standarde." "Po čem so razpoznavna Suzukijeva vozila?" "To so majhni avtomobili, ne gre pa samo za cenovno poceni avtomobile, temveč tudi glede na ekonomiko uporabe, saj porabijo malo goriva, nižji so stroški zavarovanja itd. Nudi tudi štirikolesni pogon, izvedbe za vsakodnevno Ïrevazanje stvari, mali terens-i avto itd." "In motorje?" "Suzuki je eden izmed vrhunskih in največjih izdelovalcev motorjev na svetu, iz česar je nastala ponudba avtomobilov." "Prodate več avtomobilov ali motorjev?" "Razmerje je še vedno deset proti ena, čeprav je trg motorjev v razvoju. Avto je pač dr. Miroslav Odar drugače, danes ima že vsak avto bočne ojačitve, servo volan, ekološko so izredno čisti, da ne govorim o dodatni opremi. V Franciji država spodbuja zamenjavo starih avtomobilov z novimi, zaradi programa varnosti na cestah, uvedbe ekoloških standardov, ne spreneveda se, da bi imela izredno stroge normative za nova vozila, po cestah pa bi se vozili stari, ki tudi teorer-ično ne ustrezajo več." "Pri nas v tem pogledu še nič ni storjeno?" "Trenutno še ni, mislim, da bo. Tu je tudi reciklaža, vsak košček avtomobila ima danes svojo kodo in natančno se ve, 9darjevo podjetje ima sedež v skofji Loki, Tržiču in v Kranju, "S Čim se ukvarja Vaše Podjetje?" . "Glavni predmet poslovanja |e distribucija vozil, avtomobi-1<°V in motorjev Suzuki. Za Jlovenijo imamo ekskluzivno rranšizing pogodbo, vezana je ülrektno na Suzuki Moto Corporation oziroma na njegovo ncersko podjetje v Salzburgu." . "K nam ste torej pripeljali Jnponska vozila Suzuki?" "Suzuki v Sloveniji ni imel tradicije, včasih je bilo zastopstvo v Zagrebu. Pri distribuciji pa ne gre samo za Prodajo vozil, temveč tudi za garancije, popolno tehnično Podporo, kar pomeni tudi nomologacijo in servisno mre-*° ter ustrezno oskrbo z re-2ervnvmi deli." "Kakšen tržni delež imate?" 'Trenutno približno 2-od- Ljubljani, po Sloveniji pa že 31 prodajno servisnih točk, tudi v z izpostavo v Lescah. vsakdanja potreba, motorji pa predstavljajo luksuzni užitek." "Verjetno ni bilo težko doseči 2-odstotni tržni delež v tej slovenski avtomobilski ev-foriji?" "Najprej moram reči, da ni evforija, če se pri 850 tisoč registriranih v Sloveniji letno proda 60 tisoč avtomobilov, kar pomeni, da se jih letno obnovi le 8 odstotkov. Ali drugače, pri nas avtomobile menjamo na dvanajst, celo trinajst let." "Videz torej vara?" "Seveda. Ker so se razmere povsem spremenile, v bivši Jugoslaviji so bili novi avtomobili praktično stari, dajatve nenormalno visoke, do avta si prišel po težkih zvezah, pri Zastavi plačal eno, dobil pa nekaj drugega... Danes je vse iz česa je narejen in kako se razgradi. Skratka gre za kompleksen sistem in nikakor ne gre za evforijo. Ponudba je večja od povpraševanja, konkurenca izredno močna, vendar prava, temelji na delovanju trga in ne na izpodrivanju ene blagovne znamke proti drugim." "Torej gre za normalizacijo?" "V bistvu za standardizacijo, kar pomeni, da imamo vsi enake možnosti, vsi moramo izpolnjevati rigorozne tehnične normative." "Koliko pri tem zaostajamo za razvitimi državami?" "Pri standardih nič, v Sloveniji se že uporabljajo dokumenti EU. Bolj po ekonomski moči, da bi se vozila normalno zamenjevala." "Vendar je bila prodaja avtomobilov v zadnjih letih sladek posel?" "Kdor je, predvsem iz tujine, poskušal izrabljati zmešnjavo na slovenskem trgu, se hitro ali nikoli ne bo mogel več vrniti." "Kakšna je Suzukijeva ser-visno-prodajna mreža pri nas?" "Še vedno je v razvoju, trenutno imamo 31 točk po Sloveniji, od tega tri na Gorenjskem in sicer v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču, s tem da ima kranjski prodajalec izpostavo v Lescah. V prihodnje bo glavni poudarek prav na razvoju prodajne mreže. V Sloveniji so se v zadnjih letih blagovne znamke uveljavile, zdaj prihaja faza integracije, mislim, da bo prišlo do povezovanja in napore bo treba vložiti v multifranšizing." "Kaj za slovenski avtomobilski trgi pomeni vključevanje v EU, spremembe bodo ze prihodnje leto?" "Pomeni, da je Slovenija na poti v sistem proste trgovine, kar pa ne pomeni samo ukinjanja carin za evropske izdelke, temveč tudi prilagajanje carin za neevropske. Če so za japonske izdelke v EU 10-odstotne, pri nas ne bodo mogle biti 27-odstotne. Suzuki ima svoje tovarne v Evropi, zato zanje večje drame ne bo." "Bodo zaradi ni/jiih carin prihodnje leto uvoženi avtomobili cenejši?" "Dvomim. Posledica tega bo, da bodo uvozne cene take, kot so zdaj za države EU, torej višje. Slovenija je bila doslej drŽava z visokimi carinimi in izdelovalci so se temu prilagajali, poslej se bodo novi situaciji. So pa še drugi davčni instrumenti, v Evropi poznajo trošarino zaradi ekoloških in energetskih politik, temu se verjetno tudi naša država ne bo odpovedala. Osebno mislim, da se avto bolj splača kupiti zdaj." "Je to reklama?" "Ne, stvari so dokaj pregledne in mislim, da se bodo izravnale. Pred novim letom pa so običajni popusti." "Kolikšni?" "Od 500 do 2 tisoč mark, odvisno kakšen avto kupite." "S kakšnim avtom se vozite?" "S Suzukijem in to s teren-cem, nisem obseden z avtomobilom." "Kaj pa družina?" "Šest let starega Nissana imamo, še vedno je uporaben, škoda ga je prodati." "Avto ste podarili kraljici Slovenije, se takšna promocija splača?" "Ni šlo za to, da bi ga podarili, glavna nagrada je bil avto, ki ga je dobila namesto denarja. Gre za niz market-inških storitev, ki so vezana na vrednost tega avtomobila, zato sama predaja skoraj nič ne pomeni. Nisem ljubitelj lepotnih tekmovanj, še manj tega, da nastopajo mladoletna dekleta, toda tako pač je, ne da se vplivati. Upam, da bo avto koristil družini, saj ga dekle še ne more voziti. Naključje pa je bilo prav zanimivo, deklica se piše Bohinc, kakor veste pa sem po rodu Bohinc." • M. Volčjak Poslej se bodo ukvarjali tudi z zavarovalništvom SKB banka gre na tuje trge Kranj, 18. nov. • Skupščina delničarjev SKB banke je sprejela spremembo statuta, po kateri bodo lahko tujci namesto 30 lahko največ 49-odstotni lastniki banke. Predmet poslovanja pa so dopolnili s posredovanjem pri prodaji zavarovalnih polic. Delničarji SKB banke so se sestali 14. novembra in sprejeli predlagane spremembe. Prva se nanaša na povečanje lastništva tujcev na največ 49 odstotkov, kar bo omogočilo večji promet z delnicami SKB banke na domačih in tujih trgih vrednostnih papirjev ter večjo stabilnost in realno ceno delnic banke, kar je pomembno predvsem zaradi omejenih finančnih možnosti investitorjev na Ljubljanski borzi. Spremembo je podprla tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je 15-odstotni lastnik SKB banke, njen predstavnik Thierrv Bungener je dejal, da se bo s ponudbo na tujih kapitalskih trgih povečalo zanimanje za SKB banko. Z drugo spremembe statuta so v predmet poslovanja vključili nebančne storitve posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic, kar je povezano z delovanjem prenovljene Ljubljanske zavarovalnice. Tako bodo lahko tudi v ta namen izkoristili bančno mrežo. Delničarje so seznanili tudi s poslovanjem banke v letošnjih prvih devetih mesecih, ko je skupni obseg poslovanja naraščal počasneje kot v preteklih letih, vendar je dobiček večji od Eričakovanega. Z delnivo SKB banke je bilo na Ljubljanski orzi za 5,7 milijarde tolarjev prometa, z njo so največ trgovali. Po poletnem padcu njenega tečaja je septembra spet porastel. Novi avtosalon v Škofji Loki Škofja Loka - V soboto, 9. novembra, so pri Paulusu v Škofji Loki odprli prodajnorazstavni salon vozil. Namen tega salona je predvsem boljše počutje kupcev pri odločanju in nakupu vozil. Ta dan so v avtosalonu imeli dan odprtih vrat, med povabljenimi pa so bili: župan občine Škofja Loka Igor Draksler, predstavnik Porsche Slovenija Frenk Tavčar, predsednik Obrtne zbornice Škofja Loka ter mnogi drugi. Že pred 65. leti je Leopold Paulus odprl mehanično delavnico, v kateri so popravljali vse, kar je bilo povezano z motorjem in gibanjem. Nato je v 50. letih delavnico prevzel njegov sin Janez, ki je pozneje podpisal pogodbo za servisiranje vozil audi in volkswagen. Poleg osnovnega strokovnega znanja je bilo potrebno dodatno izobraževanje v obliki seminarjev. Tako je leta 1990 bil na daljšem seminarju v tovarni Volkswagen današnji lastnik Stane Paulus. Ko je leta 1993 slovensko servisno mrežo prevzel nov zastopnik Porsche Slovenija, so pri Paulusu začeli tudi s prodajo vozil. "Danes servisa brez prodaje vozil ni," je dejal Stane Paulus in dodal: "Vedeti moramo, da prvi avto proda salon, ostale pa servis, seveda če je stranka zadovoljna. Odločitev posameznika je, kakšen avtomobil bo kupil, naša naloga je le, da ponudimo čim boljše in pokažemo prednosti. Do zdaj je bilo prodanih približno šest milijonov golfov in je vodilni v svetu glede prodaje." Paulus je še rekel, da se konkurence ne boji, saj je potrebno z njo živeti, sodelovati. Izrazil pa ie upanje, da se bo njihova tradicija nadaljevala. • Klavdija Skrbo 9 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Upravna enota Kranj, Projekt Energetsko Svetovanje pri Gradbenem inštitutu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ter Občina Naklo , organizirajo predstavitev dejavnosti za učinkovito rabo energije, ki bo pojutrišnjem, v četrtek, 21. novembra 1996, ob 18. uri v dvorani Doma kulture v Naklem Dejavnost bodo predstavili strokovnjaki projekta ENSVET (Energetsko svetovanje) pri Gradbenem inštitutu ZRMK iz Ljubljane. Vabljeni predstavniki podjetij, ustanov, lokalnih skupnosti ter občani, ki jih dejavnost zanima in ki bi radi z učinkovitimi ukrepi prihranili sredstva ter ohranili čisto okolje. <** NA STÏRIH KOLESIH TEST: RENAULT TWINGO PACK ODGOVORNOST ZA PRIHODNOST Zgodba o Renaultovem twingu je velika zgodba o majhnem avtomobilu z enoprostorsko zasnovo, ki so ga kot prvega predstavili v najnižjem avtomobilskem razredu. To je tudi glavni vzrok, da bo twingo, ki jje letošnjo jesen doživel že drugo pomladitev, v avtomobilski zgodovini zagotovo zapisan z velikimi črkami. Osnova tretje twingove kolekcije ie ostala takšna kot v prejšnjih modelskih letih, zato twingo še naprej gleda v svet s prikupnimi izbuljenimi očmi, se smeji z usti na dnu strmega prtljažnega pokrova in nagajivo mežika z zadnjimi lučmi na odsekanem zadku. Tisto kar je od novosti opazno na zunaj, je tretja zavorna luč, ki je vgra- Twingo dokazuje svojo samosvojost ali pa mogoče že kar svojeglavost tudi z armaturno ploščo, ki je nespremenjena že od prve kolekcije. Digitalni merilnik, ki poleg hitrosti vožnje prikazuje še čas, prevožene kilometre in količino goriva, je manj uporaben predvsem ponoči, ko voznika moti zoprno pobliska- MESETAR Dodatek za varnost: tretja zavorna luč nad zadnjim steklom. udobje pa omogočata Še kaj več. Edina zadrega so pravzaprav dolga bočna vrata, ki povzročajo težave na ozkih parkiriščih. Toda, twingo je v vseh pogledih uporaben avtomobil in poleg tega ima odgovorno nalogo, saj bo moral nadomestiti dva upokojena Renaultova modela. Razlika med stroški in odkupno ceno Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, *i upošteva pitanje goved od 120 do 550 kilogramov žive teze, število krmnih dni 478, povprečni dnevni prirast 0,90 kilograma in vrednost, stranskih pridelkov (gnojevke), ocenili, da so^ij avgusta letos stroški prireje mladega pitanega goveda 306,5/ tolarja za kilogram žive teže. Stroški so bili še za malenkost visj kot julija in precej višji od odkupne cene, ki je, na primer, juW letos znašala povprečno 245,54 tolarja za kilogram žive teit-"° oceni inštituta so stroški v enem letu (med lanskim in letošnjih avgustom) porasli približno za 25 tolarjev, odkupna cena pa s je v tem času celo nekoliko zmanjšala. Na porast stroškov so najbolj vplivale od 40- do 50-odstotne podražitve močnih knni in porast povprečnih plač v gospodarstvu, ki so bile avgusta letos za 15,8 odstotka višje kot v enakem lanskem mesecu. Ras1 stroškov bi bila še večja, če v tem času ne bi padle cene telet. Cene travnikov Če sodimo po informativnih oz. izhodiščnih cenah kmetijski" in gozdnih zemljišč, ki nam jih je posredoval sodni izvedene ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so med cenami travnikov na Gorenjskem kar precejšnje razlike. Najvišje so na obmocj kranjske in Škofjeloške upravne enote, najnižje pa na obmocj tržiške in jeseniške. Bonitetni Območje upravnih enot: razred 'Kranj, Šk.Loka '"Radovljica *Tržič Renault twingo je zdaj resnejši, vendar še vedno igriv avtomobil. jena v pločevino nad zadnjim vanje številk pod vetrobrans- steklom, glavni twingovi aduti pa so v prostorni notranjosti. Zaradi enoprostorske zasnove je dovolj prostora tako na sprednjih sedežih kot tudi na zadnji klopi, ki je pomična tudi vzdolžno. To omogoča prilagajanje razmerja med prtljažnim in potniškim prostorom, twingovo notranjost pa se zlahka spremeni tudi v ležišče. S koleni in glavami torej v twingu ne bi smelo biti težav, hrbtenice potnikov pa po nekoliko daljši vožnji vendarle začnejo trpeti, kajti sedeži imajo prekratko sedalno površino in še bolj odločno premehko polnilo. kim steklom, veliko lažje pa se sprijazni s pregledno nameščenimi stikali. Tudi prostora za odlaganje drobnarij je dovolj, čeprav utegnejo uporabniki pogrešati zlasti zaprt predal pred sovoznikovim sedežem. Najpomembnejša in tudi najbolj občutna twingova novost je nov 1,2 litrski štirivalj-nik z zmogljivostjo 60 KM, + + + o b l i k a ++prostornost + m o t o r n e zmogljivosti / —sedeti -armaturna plošča •predolga bočna vrata kakršnega so letos spomladi vsadili tudi modelu clio. Motorne zmogljivosti so zlahka kos twingovi lahki karoseriji, poleg dobre prožnosti in uglajenosti pa zadovolji tudi poraba goriva, ki le pri ostrejši vožnji preseže 7 litrov neos-vinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Noben twingo na sebi nima oznake za opremo, toda če je pri modelu v ceniku napisano pack, to pomeni paket opreme osrednjo ključavnico, elektriko za vratni stekli in bočni ogledali ter prijeten volan s progresivnim servoojačevalni-kom. Komur je po volji, si lahko za vroče poletne dni omisli še pomično platneno streho, za varnost pa zračno vrečo v sredici volana. CENA do registracije: 1.498.106 SIT (Revoz, Novo mesto) Twingo se najbolje počuti v mestih, poskočen motor in podvozje naravnano na Notranjost v novih barvah in vzorcih. □AENMDO AVTOHIŠA STRIKOVIČ uradni prodajalec tsjEEXiyV servis zagotovljen možnost kredita kasing AVTOHIŠA STRIKOVIČ Koroška 53 d | 4000 Kranj téL: 064/222 626 223 626 ■f ponomio pri nas 9 že za 190 dem Koroška 35, Kranj Tel.: 064/221-164,360-750 FOTOKOPIRNI STROJI MINOLTA EP 70 EP 2130 EP 1050 1480 DEM 1680 DEM 3150 DEM POSEBNA PONUDBA 00 KONCA LETA matični tiskalnik NECP2X samo29.999SIT laserski tiskalnik HECLCRS660 smo 59.999m ih ostala ibm račuhalhiška oprema. možnost plačila ha 3 obroke. TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina, 3 vrata, 4 sedeti. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1149 ccm, 43 kW/60 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3435 mm, š. 1630 mm, v. 1425 mm, medosna razdalja 2345 mm, prostornina prtljaini-ka 170/260/10951. Najvišja hitrost: 151 km/h (tovarna), 149 km/h (tovarna), pospešek od 0 do 100 km/ hi 13,4 s. Poraba goriva po UTAC: 4,8/ 6,8/ 6,5/6 l 95 okt. neosvinčenega bencina na 100 km. Poraba na testu: 6,9 l. I. 332,50 307,50 259,00 II. 288,00 266,50 224,50 III. 243,50 225,50 190,00 IV. 199,50 184,50 155,50 v. 155,00 143,50 121,00 VI. 133,00 123,00 103,50 VII. 111,00 102,50 86,50 VIII. 88,50 82,00 69,00 ♦Jesenice 253,50 220,00 186,00 152,00 118,50 101,50 84,50 67,50 M. Gregorič Koruzo se že splača pridelovati V zadnjih nekaj letih je bila cena uvožene koruze tako n^Ka' da se je ni splačalo pridelovati niti za lastne potrebe, kaj sel* prodajati. Se lani so jo v severovzhodni Sloveniji odkupovali p° ceni, íci je ob nadpovprečnem pridelku 7,9 tone suhega wnjajj* hektar pokrivala komaj 70 odstotkov lastne cene. Letos je bil* ekonomičnost pridelovanja že bistveno boljša. Pridelovalni stroški so v enem letu narasli za desetino in so po .oceJ1 Kmetijskega inštituta Slovenije znašali pri hektarskem pridelk" 7,9 tone 26,14 tolarja za kilogram, sušilnice pa so jo odkupovale po polovico višji ceni kot lani, to je od 24 do 26 tolarjev #j kilogram. Da se koruzo ob sedanjih cenah uvoženih krm11 splača pridelovati doma, dokazuje tudi inštitutova ugotovitev, da je letos (pri hektarskem pridelku 7,9 tone) cena enote hranilne vrednosti celo pri najdražjem načinu konzerviranja koruze, to je pri umetnem sušenju, za okoli tretjino nižja kot kupljenih krmilih. KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA SAVA Z. O. O. Rožna dolina 50, Lesce Iz sadovnjaka Resje pri Podvinu sporočajo, da še prodajajo kvalitetna jabolka vsako sredo, petek in soboto od 9. do 16. ure. Vabijo vas, da jih obiščete GORENJSKA TELEVIZIJA TELE—TV Kranj '*4 •** VMk dan od 19.00 do 23.00 uro ob nodoljoh od 9.00 do 14.00 uro 'PREROK Vse,karže/ite Izvedeti o sebi In * svoji prihodnosti. Zaupajtpnajbotjilm! 090/41-29 090/42-38 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 Vabi samo upokojence in upokojenke k tečaju Slikanje na keramiko in porcelan (20 ur) Poseben popust Pokličite 715 265 VREME Sneženje, ki so ga za danes ponoči vremertoslovci sprva napovedovali, so k sreči preklicali, in nam napovedali sneženje do nadmorske višine 1.200 metrov. Čez dan se bo meja sneženja spustila na 1000 metrov, jutri na 900, zvečer pa naj bi padavine prenehale. V četrtek bo oblačno, a večinoma suho. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je prvi krajec nastopil ob 2.09, kar nam po tierschlovem vremenskem ključu napoveduje sneg (n ulhar. Polna luna bo nastopila v ponedeljek, 25. novem-br&. ob 5. JO. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBEJSiKl MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR Kupil si bom konja in odjahal v novo življenje Odkar na tem koščku našega časopisa pišemo o Vilrju, se je neki moj prijatelj sicer zagrizen lastnik katrce odločil, da se bo vpisal v eno od gorenjskih jahalnih šol, prodal avto in si kupil svojega lipicanca, za prvo zalogo ovsa pa mu bo menda posodila mama, saj je njegova katra že v letih in zanjo ne bi kaj dosti iztržil. Ko sem ga vprašal zakaj, mi je pokazal spodaj objavljeno sliko Vilija Resnika in Nataše Dobelšek in zavzdihnil: "Tudi jaz bi imel takole punco." ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE na |[e^nj'i.Actitamrtl , Tokrat je na vrsti po videzu zelo stara razglednica, na *atftri je neki gorenjski kraj. Kateri kraj morate ugotoviti Vi ln nam odgovore poslati do petka, 22. novembra, na naš Jaslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Izžrebali P0rno pet pravilnih odgovorov in jih nagradili z nagradami v A ker sem se tistega deževnega dne že ves čas počutil nekam zlobno, sem ga povsem nedolžno vprašal: "Ti, čuj, a peti znaš?" Hja, Revež se je seveda takoj še bolj pogreznil v stol, zavzdihnil in žalosten ugotovil, da bo do konca svojih dni ostal edinole s svojo Katro. Ja kompleksi so lahko huda reč, še posebej, če pozabimo na vsa dejstva. Denimo na to, da je Vili srečno poročen očka in da sta z Natašo skupaj jahala samo na snemanju... Ja ampak, včasih kljub temu radi pustimo kruta naravna dejstva ob strani in se lotimo kakšne bolj abstraktne teme. Recimo, v kaj bi se Vili reinkarniral po smrti, Če verjame v posmrtno življenje ter v nadnaravna bitja. Naj priznam, da v slednja verjamem, no ja, verjamem v enega med njimi -tiskarskega škrata, ki mi včasih kakšno tipko čisto nalašč spod-nese, za kar se sicer opravičujem in poslavljam do prihodnjič. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKI MESECA - KUPO* Moje vprašanje za VILIJA RESNIKA: Ime in priimek: Naslov: Pošta: . Povolilno obdobje, v katero nu. Ie Pahnil neodločen rezultat voli-tev> je čas zapeljevanja. Venomer Poslušamo in beremo: kdo bo Sel h wmu in s kom, kdo ravnokar drvi "a »hotne zmenke v vladno palačo <«' kdo koga snubi preko medijev. Zanimiv čas za politične sladokusce in čisto odvečna energija in Potrata časa za tiste volivce, ki jim vsakdanjik prinaša samo ljubo skrb za preživetje. Če vlade in nove oblasti ne bo takoj tukaj in *daj, drlava zanesljivo ne bo Umr'a, kot še ni nobena in tudi ^stabilna vlada ni kaj vem kakšna katastrofa. Vsi, ki so napovedovali, da bo Predvolilni boj ne boj, mesarsko wnje, so se ušteli. Nič kijev in cesaric, eno samo tipkanje in tipkanje in boianje nasprotnikov. yi so čisto zares vzeli na znanje, na otolna in dolgočasna govor-anca. z eno samo poanto: samo da Se vidim in slišim. A kar še ni, pa še bo! Po volitvah se je pokazalo, da volk wko menja, čudi nikoli. Če so bili p!eJ naši kandidati in favoriti skupaj z nasprotniki kot ena sama Ve'ika politična familija, je po volitvah tresnilo: nenadoma so se Zaoarikadirali v svoje štabe in üabne bunkerje in še prsta pomolijo več ven, kaj šele, da bi se nam hoteli pokazati. Obupani novinarji komajda izbezajo kaj iz njih, ko jih do onemoglosti čakajo pred štabnimi vrati in ie spet smo priča martiri poročanja: "Kot se je izvedelo iz dobro obveščenih krogov blizu te in te stranke..." Kot da vjujih zdeli kot nekakšni štori štorasti, saj so se komajda znali spomniti, da bi se zahvalili volivcem. Pa še to, aja, so komajda rekli: hvala vsem, ki ste nas volih! Spodobilo bi se, da bi se najprej prisrčno zahvalili tistim, ki so jih volili, ne pa da so najprej pletem- Glosa Daleč od oči, daleč od srca Oni dan sta se liderja dveh največjih slovenskih političnih strank po telefonu "celo slišala". Telekomu hvala za takšen povolilni korak - majhen sicer za oba liderja, a velik za dvomilijonsko občestvo... bi šlo za kakšno vojno strategijo, ne pa za navadno vodenje države in skupno korist vseh nas... Nič si ne domišljam, da kaj več vem in slutim, ampak meni je bila povolilna ignoranca vseh zmagovalcev - vsi, ki so se zrinili v parlament, so jasno, zmagovalci -jasna tisti hip, ko so v Cankarjev dom kapljali volilni rezultati. Vsi, ponavljam, vsi, od prvega do zadnjega so se mi v prvih inter- čili nekaj o tem, kje da so preživeli nedeljo in tako dalje, na koncu pa jih je le kakšen štabni oproda, kije skrbel za stike z javnostjo, sunil v hrbet in zašepetal: "Zahvali se no tudi volilcem!" In to naj bo kultura? Hvaležnost? Takojci za volilnimi rezultati so se pogreznili v strašno anonimnost, da bi ja poudarili svojo pomembnost. Bolj se skrivaš, bolj pomemben si. Daleč od oči je pa tudi daleč od volilnega srca Kaj bi bilo bolj naravnega kot to, da bi kakšen zmagovalec stopil pred volivce in bazi pošteno pojasnil, v kakšne koalicije se bo spuščal in v kakšne nikakor ne. Tako pa na tiskovnih konferencah vsi nekaj nejasno pleteničijo. Res je, da je politika lisjaštvo, tako daleč pa vendarle ne gre, da si danes pripravljen paktirati z enim, jutri pa magari z drugim, samo da bo tebi samemu dobro in najbolje? Ali pač? Ali gre potemtakem res samo za štiriletno eksistenčno preživetje strankarskega liderja in njegovih podanikov, ne pa za tvorce bodoče slovenske politike? Če je res v tem in samo v tem kavelj, potem je vseeno, če volilci kar danes obupamo. Zadnjič nam je bilo sporočeno, da sta se liderja dveh največjih slovenskih političnih strank čez dan... "celo slišala". Eh, kakšen napredek, kaneda! Liderja sta se slišala? Po telefonu slišala, lepo ' prosim! Kakšen neznanski korak, majhen sicer za oba liderja, a velik za dvomilijonsko občestvo! Če se Clinton in Jelcin čez dan "celo slišita" ni nič, če pa se dva naša liderja - ki sta kakšen kilometer vsaksebi in domala ne moreta na cesto, ne da bi se v tej majhni Ljubljani butnila - "celo sli- ši -ta", je pa bomba, aneda! Zahvaljen Telekom, da si Ljubljano dobro "pokril" s telefoni. Tako se naši liderji celo slišijo lahko, če se že skozi okna videti nočejo... • D.Sedej ZANIMIV JE TA SVET SOLSTICIJ je čas, ko je Sonce najdlje od nebesnega ekvatorja (dvakrat letno). Poletni solsticij je okrog 21. junija, in tedaj je Sonce nad rakovim povratnikom. Severna polobla ima najdaljši dan, južna pa najkrajši. Ob zimskem solsticiju je Sonce nad kozorogovim povratnikom, dolžine dneva pa so obratne. Solsticij nastane zato, ker zemeljska os ni pravokotna na ravnino kroženja Zemlje okrog Sonca, ampak je nagnjena za kot 66,5 stopinje. ELEKTRIČNE RIBE Organi, ki proizvajajo električni tok, so urejeni kot neka vrsta plošč, ki sestavljajo "baterijo". Nekatere ribe lahko proizvajajo zelo visoke napetosti. Električna jegulja (Electrophorus sp.), ki živi v Amazonki, lahko razvije 550 voltov! Uporablja jo za obrambo ali pa za omamljanje plena. Večina rib z električnimi organi živi zaritih v blatno dno ali v kalni vodi, kjer je vidljivost zelo slaba, napetosti pa niso tako visoke in služijo predvsem za varno plavanje. ŽIVI SNEG je sneg, ki ga s tal pobira močan veter in ga nosi ter ustvarja motnost ozračja in žamete. Tedaj ne sneži. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: SONCE Lepo, da ste tudi v Gorenjskem glasu uvedli rubriko ARION VAM ODGOVARJA. Zanima me vse, kar lahko na podlagi danih podatkov o rojstvu navedete, predvsem pa zdravje in to, če bom kdaj srečala človeka, ki mu bom lahko zaupala, ga ljubila in si z njim ustvarila skupno življenje. Zanima me tudi služba in kakšno bo moje finančno stanje v prihodnosti. ARION: Spoštovana bralka, na podlagi navedenih rojstnih podatkov bi vam lahko napisala zelo veliko, vendar smo žal prostorsko zelo omejeni, zato bo tudi odgovor kratek. V zdravstvenem smislu imate občutljiv krvni obtok in ožilje. Občasno lahko občutite težave z ledvicami in glavobole. Nosite vedno usnjeno in primerno obutev, ker so izpostavljena tudi stopala in spodnji del nog. Družinske in tradicionalne vrednote zelo spoštujete, čeprav ste doživeli že veliko moralnih in psihičnih kriz zaradi skrbi v družinskem krogu. Včasih poveličujete platonska čustva, nagnjeni ste k bleščečim prijateljstvom, od katerih pa bo eno v prihodnje preraslo v intimno. Vaša velika potreba po usklajenem partnerstvu bo s tem izpolnjena. Sodelavci vas spoštujejo, saj ste )im Jahko odličen vir navdiha, ste praktični, tolerantni, prilagodljivi in komunikativni. Tüdi vaše pedagoške sposobnosti so odlične. Pri denarju ste občasno nagnjeni k manipulacijam in čeprav ste dovolj zviti, včasih to nekaj stane in tudi v prihodnje bo tako. KUPON "ARION ODGOVARJA" Rojstni datum:................................Ura in minuta rojstva: Kraj rojstva:............................................................................. Ime, priimek in naslov (če ne želite, teh podatkov ni treba sporočiti): Kupon pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 KRANJ, Zoisova ulica 1. Rralke oziroma bralce obveščamo, da je prostor za rubriko »ARION ODGOVARJA" žal omejen in lahko objavimo samo en & iSkïïívri. ki ste nam pisali^t^**™ tudi po pošti, pokličite pa Anon Celje po tel. 063 481 891. PREROKOVANJI Pokličite nas, da spoznate sebe, takrat, ko vam je hudo, ko vam ne gre več... 090/42-64 ARION, d.o.e., Otip CENA0,5min* 78SIT POSREDOVALNICA ZA STIKE Za vse osamljene razočarane In tzfl£gr» v tem svetu Nekje živi nekdo, ki čaka. Poiščimo ga skupaj! o*o/«*a- istična nanizanka ^ AVSTRIJA 1 12.00 Nogomet: Liga prvakov £5 Otroški program 14.50 Hišica v mj 15.40 Vesoljska ladja Enterprise • ^ Zemlja 2 17.15 Vsi pod isto strenoi , v Kdo je šef? 18.00 Svetovni P°^|l05 alpskem smučanju: Slalom w^jí^» 1. teja iz Park Cityja 18.50 Kur. # mojstri 19.00 Absolutely Fabo«"*^ glečka humoristična serija \&3~ o t. Vreme 10.15 Bogati in lepi H-J* fj,1í na dežela danes 12.00 Čas v shw ' # Poročilo 13.00 čas v sliki 13.1» po deželi 13.45 Santa Barbara. am» ti serija 14.30 Soncu nasproti 1y1*5j5fl in slavni 16.00 Vsak dan s ScWaUj « 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobroo ^ Avstriji 18.50 Kuharski rttSEJJ JM Zvezna dežela danes 19.30 Cas . ^ Kultura 19.53 Vreme 20.00 ^gz^f strani 20.15 Ko glasba zaigra.»Jr&i« glasbena oddaja 21.05 Vera *f*^ kulture 2.55 Dnevi čakanja, Pf1^ avstralske komedije 4.20 Kism«1' iška pustolovska komedija Ko je problem centralni Pravzaprav gre za Central problem, ekipo m glasbenikov iz Maribora, *jLj sestavljajo vodja skupine Ven Jemeršlč (tudi član wl·L darnih Buldožerjev). Sj*®f%ii-Duh (klaviature) in Boštta1;.^ djetkovid - Angel (pevec). u» i novfjena je bila leta 1994, pa smo lahko videli dva_npjjjfj videospota za komada Z8v°u ")urn P l/šel pa smo lahko videli dva videospota za komada i.-«. M Mercedes, njihov àlbum PaJ°\a hmmm... zanimivo IzSel a* nedavno. Njihova glasbena meritev bi lahko opisali za rap, ki ao spogleduje z f^Zge mi glasbenimi emerm'. *„. skupaj pa je začinjeno 2 ne**"Lf vencfonalnlmi, celo biza^" besedili. Gre za od5tekef% moderno glasbo, pravo zfl fff brez predsodkov. Album. 1 ^ na katerem je 19 eklaop-. v fantje posneli v studiu ar* ^ Ljubljani in studiu Stayerc Rušah. • LK CENTER prem. amer. fant. pust. spekt. ZMAJEVO SRCE ob 16. in I8iujkfj (p soc. drama TRANSPORTTING ob 20. uri STORŽIČ amer. melodr. FENU^ ^ 16.30,18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. erot. kom. STRIPTEASE ob 18^G 00 znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 20. uri BLED amer. trill, [pjl ^ 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant, film MOJ PRIJATELJ FLIPPER «yS gfifi uri ŽELEZNIKI amer. avant, fim ZMAJEVO SRCE ob 18. in 20. uri spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 20. uri -S ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 1996 TELE-TV KRANJ RTRŽIČ PETEK, 22. NOVEMBRA 1996 »strani 18.45 Test slika 18.55 iv napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.03 EPP blok - 1 19.08 TV ^ipot 19.10 Miha Pavliha - otroška !«daia (v živo, pokličite po telefonu: *> 11 56} 19.55 Danes na videostra-"eh 20.00 Top spot 20.03 EPP blok -l 20.08 TV kažipot 20.10 Regijske K°munlane povezave 20.35 Do sreče * Pozitivno mislijo (voditelica: Maja 'fgoričnik, v živo, pokličite po telesu: 33 11 56) 21.15 Poročila ^enjske 358. 21.30 EPP blok - 3 Halo, zalo.... z Marjanom «modetom (v živo, pokličite po «Hefonu: 33 11 56) 22.40 TOp spot Poročila Gorenjske 358. 00.30 'vami smo bili... nasvidenje 00.31 ^Povedni spot programa TELE-TV •vanj 00.32 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40. Tržiške in širše gorenjske dogodke bomo Spremljali fn komentirali ob 15:30, ob 15:35 pa bo na sporedu oddaja Naša priložnost, ki jo posvečamo informacijam v podjetniške namene. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16.30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodnozabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo časopisa, ki ga ravnokar berete, in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. »n?0. Napovednik 20.01 Spot tedna «v.05 EPP blok 20.10 Scena -rW?a oddaja v živo, v studiu bo z JT Vi|i Resnik s vojim najnovejšim CrfPotorn, igranjem v živo, tele-l*» m zanimivostmi. Glejte nas in C2 nar"i 21.16 EPP blok 21.20 urtret: Neža Maurer... Videostrani TV ŽELEZNIKI JjEOSTRANI TV Železniki preko &Enetni Pod\ag) Radia Žlrl. VI-Vcd TRANI TV Železniki preko 19^18., 19.15 in 21. uri. KZr,Današnji gost v studiu TV ... ^taktna oddaji v živo ATM TV KR. GORA ^•Videostrani 18.08 Test 18.15 vl^ednik 18.17 Otvoritev Čufarje-VtoJ:nevov 18-50 Risanke 19.15 jaoostranl 21.00 Satelitski rpogram "^tsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA èd^ «eostrani ÍO-OO Napoved sporih ..°5 Prenos seje Mestnega Zi^MOL... Video strani IMPULZ KAMNIK 19^2 )!$B° strani 19.00 TV prodaja V tr i * °šk' program, Mladi vedež, 13° Hov, ne znam domov GoL, ^9'ed tiska 8.50 EPP 9.00 dnewa* včeraJ' danes 920 Tema nasw- -50 Epp 10.20 Zdravsteni EPPiii0-4« Zaposlovanje 10.50 11 s,,11-20 Kdo bo koga 11.30 Kviz 1i4n\i 1:L30 Osmrtnice, zahvale Epp .^vinarski prispevek 12.50 riarski 00 Pesem tedna 13.20 Novi-Prisni p,risPevek 13.40 Novinarski fa"Pevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjs-koti6Íne5 14-30 Planinsko športni isJs cJ^-50 Epp 15.00 Aktualno RS ,5pp 15.30 Dogodki In odmevi Prisnir. Epp 16-20 Novinarski ki o^ek 16·50 EPP 17.20 Novinars-eniau;Peyek i7-50 EPP 18.00 Gor-^llht danes- Jutri 18.20 Music &5& 18,50 EPP 19-30 Vecerni Rozman '„?lasba Po izboru Igoraj Badia K j 00 Zak|iucek programa R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, Osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Volitve 96 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welie 17.00 Občinski tednik - občina Radovljica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRi 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Medobčinske delavske športne igre 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved do- Sodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.00 •pozorflo na kulturni dogodek 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dopoldanski pogovor o kulturi 11.00 Opoldanski program 12.30 Predstavljamo vam 13.15 Novice 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski program 16,20 Spoznajmo se + uganka 16.40 Črna kronika 17.00 Oddaja o kulturi 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Hollywood, oddaja o filmu 19.00 Nocj bo., opozorilo na kulturni dogodek 19.25 Vreme 20.00 Barometer poslovni radio, ateit, star sat radio TVS 1 9.35 Otroški program; Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.50 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke, 24. oddaja: Nostalgija z brati Boštjančič 11.05 Ljubezen do polnoči, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 15.20 Galerija opernih značajev 16.00 Baragova Slovenija, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Risanka 18.50 Hugo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Rondo, prometni kviz 20.25 Planet In 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.55 Šport 23.05 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 So leta minila, ponovitev angleške nanizanke 0.20 Kako so ubili sestro George, ameriški film 2.40 TV jutri, Videostrani Barbara, serija 13.50 Izobraževalni program 14.55 Program za otroke in mladino 15.50 Poročila 16.00 Dober dan, Hrvaška 17.00 Danes v saboru 17.30 Gorovimo o zdravju 18.10 Kolo sreče 18.40 Obnova Hrvaške 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Shovv program 21.15 Pol ure kulture 21.45 Velebit v Andih, dokumentarna oddaja 22.15 Opazovalnice 22.45 Klub D.D. 23.00 Živi planet, dokumentarna serija 21.45 Sto let kinematografije, dokumentarna oddaja 23.55 Poročila HTV 2 16.25 Flipper, film 17.56 Smogovci 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Zakon v LA, serija 21.05 Nasilje v noči, film 22.40 Srce zahoda 23.30 Premlad za smrt, film 1.00 Glasba 2.00 Košarka TVS 2 9.00 Euronews 11.05Tedenski izbor: Poslovna borza 11.15 Korenine slovenske lipe, 7. oddaja: Sv. Višarje -lora, ki združuje 11.40 Žarišče 12.00 oamota, španski film 13.45 Hann-over: Tenis, finale ATP prenos 16.05 Sova: Kvantni skok, ameriška nanizanka 16.50 So leta minila, angleška nanizanka 17.20 Alpe Jadran 17.55 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. teka 18.50 L. Bernstein: Koncerti za mlade, 8. oddaja 19.50 Včeraj, danes, jutri 20.00 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 20.45 Šport 20.55 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka 21.45 Večer albanske TV 0.15 Vldeošpon 0.45 Tenis: Finale ATP, posnetek iz Hannovra TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 7.10 Am, dam, des 7.25 Z Wiíiyiem Fogom v središče zemlje 7.50 Dežela ugank 8.00 Tom in Jerry 8.25 Arte-fix8.35 Scoobv doo 9.15 Kalifornijska gimnazija 9.35 Zemlja 2 10.20 Dogodivščine družine Robinson v divjini, film 12.00 Viking Viki 12.25 Družina Nicolaus 13.05 Z Willyjem Fogom v središče zemlje 13.55 Tom in Jerry 14.20 Arteíix 14.30 Scooby Doo show, nanizanka 14.55 Naša mala kmetija 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Zemlja 2, nanizanka 17.15 Vsi pod eno streho 17.35 Kdo je tukaj gospodar? 18.00 Šport 18.25 Poslušaj, kdo tam razbija! 19.00 Prijatelji, nanizanka 19.30 Čas v siiki 20.15 Klinika pod palmami, avstrijski film 21.05 Nepristranski pogledi 21.45 Backstage 22.05 Trd kot jeklo, dilm 23.45 Ljudje pod stopnicami, dllm 1.50 Schiejok vsak dan 2.50 Dobrodošla Avstrija 4.40 Nevarna srečanja GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO n.ilP 'om ognjišči; m »n <«■ m i! n i Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na' frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/252-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štuja 23, p.o. 4, 1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 25. 11. 1996 Popevke: Í. SRCE NA DLANI - SIMONA WEIS 2. DNEVI, KI PRIHAJAJO - GU-GU 3. RADI SE IMEJTE - ADI SMOLAR Nz - viže: 1. MLADO VINO IN PRIJATELJI - CELJSKI INSTR. KVINTET 2. VRNI SE - ans. BORISA KOVAČICA 3. DEKLICA S ČRNIMI OČMI - IGOR IN ZLATI ZVOKI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. OPROSTI Ml - BRACO KOREN 2. UMETNIKA NA SNEGU - STRAŠNA JOŽETA IN SLOVENSKI MUZIKANTJE VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Cgnjiš inlišče srn za: Popevka: Nafodnozebavna vlža: Posta: Giasoena oddaja z Mirjam 22.35 Kronika, ponovitev 22.55 Top spot 23.00 TV prodaja 23.05 Video strani AVSTRIJA 2 RA KRAN R OGNJIŠČE 6.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KANAL A 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 Tv prodaja 9.20 Video strani 10.15 Risanke 10.45 Rajska obala, ponovitev 11.10 Oprah show, ponovitev 11.55 Očka major, ponovitev 12.20 Nora hiša, ponovitev 12.45 Družinski zadeve, ponovitev 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah show 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 5. dela 17.15 Drzni in lepi, 6. del 17.45 Raika obala, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, 1. del nanizanke 21.00 Odlična niša, zadnji del nadaljevanke 22.30 Karma, oddaja o mejnih vedah 23.30 Ulica ljubezni, 1. de! nanizanke 23.55 TV prodaja POP TV kolovrat domačih i nedeU° °b 1*30 uri Radiu Mi *** torek v Gorenjskem glasu fc?nski Pozdrav. Poslušate nas lahko na ■Esencah 88,9 FM stereo in 95,0 FM stereo. VaL ellmo- da bi bila oddaja čim bolj po »sem okusu, vas vabimo k sodelovanju. V t>a .m vpiSite naslov izvajalca - ansambel - in bor^ adbo, katero želite slišati. Oddolžili se {Jjjpo s skladbo po vaši izbiri in tudi nagrada BaP^n Pobite čimprej na naslov: Radio Tržič, drT^Sx,4- 429fJ s pripisom "za Kolovrat vS,,h"- Pa sročnol uaitel| oddaje: Marijan Murko m kupon ^sambel: Skladba; tooj naslov: j 9.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Roseanne, ponovitev 13.30 Jane Eyre, ameriška drama 15.30 POP 3016.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nemška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, j nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Urgen-ca, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Puščavski veter, ameriški film 23.30 Lovec na glave, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 I 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 13.00 Trik trak - otroški in mladinski program, 1 ponovitev 14.00 Avto 3, ponovitev 14.30 TV tribuna, ponovitev 16.00 TV noč: Slo 15, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 TV poročila 17.35 Nočni popotniki 18.00 To trapasto življenje 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Vi-deostrani 20.00 Kino TV 3: Naročen za umor 21.30 TV noč: Vdihni globoko 22.30 TV dnevnik 22.45 Pot v Avonleo 23.45 TV prodaja 0.15 I Video kolaž 10.15 Bogat in lep 11.05 Avstrija danes 12.10 Vera 13.15 Užitki dovoljeni 13.40 Kalifornijski klan 14.25 Soncu naproti 15.15 Bogat in lep 16,00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v stiki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva, nemško-avstrijskp-švlcarska kriminalna serija 21.20 Športniki pomagajo, 22.10 čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.05 Čunkl 0.05 The Beatles 1.35 Vldeonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 Top spot 19.03 EPP blok - 1 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila Gorenjske 359. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videos-traneh 20.00 Slaščičarna vila Čira Čara 20.03 EPP blok - 2 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (v živo) 20.20 Kamera presenečenja 20.30 Direktni prenos s Smarjetne gore: HA, HA... TVA SPAS 96: - 1. razvedrilno humor-istični show, sodelujejo: ansambel Gorenjski muzikantie, zabavna skupina Mesečniki, trio Zorana Zorka, Maksim in Bogdan, humoristi: Klemen Košir, Kondi Pižorn, Bogdan Gerk, Strašna Jožeta - Jože Kranjc in Jože Robida, Modra kronika... / v živo, direktni prenos s Hotela Bellevue Šmarjetna gora) 22.00 TV kažipot 22.02 EPP blok - 3 22.07 Top spot 22.10 Poročila Gorenjske 359. 22.25 Miss Skale 96 22.50 Večer z dr. Susmanom 23.50 Poročila Gorenjske 359. 00.05 Z vami smo bili... nasvidenje 00.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.07 Vključujeml: Nočni zabavni erotični program 1.37 Videostrani 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 8.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7,50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasvet/ 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 17.20 Med iskrenimi ljudmi - gost prof. Otmar Črniiogar 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 16.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: glasba po izboru Mateje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 18.30 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99.5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.30 Po čem je turi/em, oddaja za popotnike 11.00 Opoldanski program na RGL 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Oddaja za ljubitelje gora ... nasveti, napotniki 14.30 Turistična informacija 15.00 Avtomarket svetuje 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski vikend program 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 Črna kronika 17.00 Nemščina na RGL 17.30 Ob koncu tedna vas vabijo na iziet 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Nocoj na tekmo 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik R TRŽIČ R OGNJIŠČE LOKATV , vldeostrani Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo pete lekcije tečaja poslovne angleščine Victor's Venture ob 13:30. študentske informacije bodo na sporedu ob 14:00 in Radijska mreža ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti tržiška informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meeca. ObvetHa spadajo v čas 16:10, radio Deutsche Welie pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV TV ŽELEZNIKI 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OS Železniki 20.00 Etnološka razstava v Selcih ... iz video arhiva ATM TV KR. GORA . Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (cant avtorica Vesna Stefe in Sonja Primožič) 18.51 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Domače novice. Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI HTV 1 10 00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske veze, serija 13.05 Santa TV ŠIŠKA .. Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Mini 5 - lestvica otroške zabavne glasbe 20.30 Varstvo okolja 22.15 Napoved sporeda za ponedeljek IMPULZ KAMNIK 10 00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19 25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spo^d Glasbeni mi>cjjMO.Kronika 20.50 Vedeževanje z Edito, v živo 21.35 Glasbena skrinjica, ponovitev; 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kuiturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 18.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 16.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Boštjanova reka "Reka" je naslov plošče Boštjana Gartnerja, avtorja, ki kombinira poezijo in glasbo. Gre za pretežno razpoloženjsko glasbo, akustična kitara, kot osnoven inštrument dalt podlago za pesmi, ki se gibljejo med melanholijo vsakdana, razmišljanji spoznanji In iskanjem novih poti. Material za ploščo "Reka" ie sne mal v letih '95 ki '96, na plošči je 9 pesmi, ki tvorijo zaokroženo celoto. Poteg njegovih avtorskih skladb sta na albumu še Ježkova "Akcija prižiganja luči", katero je uglasbll Boštjan sam, In pa priredba komada nI i Were a Carpenter" Tirna Hardina. Pri snemanju so sodelovali Blaž Grm (klavir, orgle), Barbara Cerkovnik (spremljevalni glas), Maja Repše (violina) Primož Simončrč (alt saksofon) in Jožef Sečnik (bas kitara). Plošča je izšla pri založbi KIF KIF, distribuirà pa jo Dallas. KINO BLED amer. drama ALCATRAZ ob 20^^^^^ ffim ZMAJEVO SRCE ob 18. In 20. url BOHINJSKA^HSTOICA ar.=... ram DAN NEODVISNOSTI ob 20. uri ŽIRI amer. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 20. uri ROMANIN CVEK Z OTOM PESTNERJEM * Kdo je bil tvoj prvi učitelj glasbe? Oče, ki je tucfi glasbenik. Igra harmoniko. * Koliko inštrumentov znaš oponašati z glasom? Pred kratkim sem izdal CD ploščo, na kateri z glasom oponašam cel dixieland band: pozavno, trobento, klarinet, bendžo, kitaro, tubo, bas kitaro, bobne... * Raje poješ ali pišeš skladbe? Rad delam oboje. Kadar sem na odru, raje pojem, kadar sem doma, pišem skladbe. * V kateri zasedbi si doslej največ koncertiral? Z New swing quartetom. Kmalu bomo stari 30 let. * Kakšne zvrsti glasbe še nisi pel? Ha, verjetno kakšno tako, ki bi se jo pelo zelo težko. * Na kolikih ploščah sodeluješ? Mojih plošč, to je samostojnih, s Pepelom in kri, New swing quartetom in z Alpskim kvintetom ie več kot 60. Kot gost pa sodelujem na mnogih - sploh ne vem, na kolikih... * Zate najlepše mesto na svetu? Črno mesto New Orleans v Ameriki me je čisto prevzelo. * S kom v duetu si želiš še prepevati? Rad bi pel s skupino Take 6, ki me vedno spravlja v dobro voljo. * Tvoja naj sladica? "Kremšnita", še vedno. * Kaj misliš o Gorenjčkih? Ste super, kul, ful! LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali Barbara Polda, Matevž Rupar, Irena Hočevar, Martina Pazlar, Lea Beznlk, Aleš Osenčič, Klemen Jan, Klemen Torkar, Ema Zupan, Tamara Ferjan, Polona Pogačar, Mojca Lah, Anica Gortnar, učenci OŠ Olševek, Almir Lalič, Nika Kotnik, Dragan Marjanovič, Edisa Zekovič, Nastja Ignjič, Tüen Jovanovič, Luka Possnig, Marcela Horvat, Marjana Jugovec, Anja Bernik, Tina Valič, Ana Žagar, Jernej Bernik, Dijana Babic, Katarina Sekirnik, Žiga Malovrh, Marjana Jugovec, Nejc Lebar, Petra Gaberšček, Jože Košir, Luka Sesek, Ana Spitzer, Katja Kristl Z izletom danes nagrajujemo Anico Gortnar. Bratec Jakec Jaz imam pa bratca, pravega junakca. Tak je kot vrabec, čisto drugačen kot žabec. Ime mu je Jakec, šiplje kot rakec. Ponoči zbudil ga je kakec, podnevi je tak kot škratec. Rada se igrava, zelo lepo se imava. Včasih se pa joka, pri meni je in stoL·. Rad se tudi smeji, če kdo pride, se boji. Zvečer, ko pav posteljo gre, dudko imeti sme. Sanja celo noč, sanje pa imajo moč. Zjutraj zgodaj se zbudi, ob sedmih - kakor mi. • Anica Gortnar, 4. r. OŠ Bukovica Obisk iz Walesa Pred nekaj tedni nam je učiteljica povedala, da pridejo v našo šolo učitelji iz Walesa. Prvič so prišli pred dvema letoma, ponovno pa so nas obiskali 22. oktobra letos. Naš Triglavski narodni park in narodni park Snowdonia nas že dolga leta povezujeta. Pripravili smo pester program. Učenec in učenka 8. razreda sta goste sprejela v narodnih nošah. Potem so zaplesale plesalke. Dva učenca sta zaigrala na trobento in harmoniko. Na koncu smo še zaplesali polko skupaj z učitelji iz Walesa. RazL·zali smo jim knjižnico, računalnico in učilnice. Obdarovali smo jih tudi s spominskimi darili. V našem razredu smo zapeli pesem in preden so odšli, smo se fotografirali. Na koncu smo posadili lipo prijateljstva. Vsi smo bili veseli, ker smo spoznali zelo prijetne ljudi iz daljnega Walesa. Tak dan pa ni navaden dan. • Petra Gaberšček in učenci 4. b r. OŠ Gorje MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Dragi porotniki! Ime mi je Klemen, star sem trinajst let in hodim v sedmi razred Čeprav je že oktober, so v moji glavi še vedno počitnice. Šola je zame muka, nerad hodim, vse učiteljice so sitne "krave", telijo z nalogami, kontrolkami in spraševanjem, mene pa kar mine, ko se samo spomnim na šolo, gre mi na bruhanje. Če bo šlo tako naprej, si bom nabral kup kolov, ki jih do konca ne bom popravil. Saj meni bi bilo skoraj vseeno, če zaostanem, staršem pa ne. Tudi oni mi iz dneva v dan samo težijo. Kaj naj naredim, da se mi šola ne bo tako zelo gnusila? Prejšnja leta sem bil dober, že od petega razreda naprej pa se učim, kolikor se, brez vsakega veselja, samo za ocene. Lepo prosim, pomagajte! Miha, 13 let: Učiteljice so v tem času res nekoliko tečne, saj je njim tudi žal za počitnicami. Po pet ali več ur na dan morajo presedeti med malimi pošastmi, kijih tako sovražijo, norijo po razredu in motijo pouk. Poskusi se za trenutek postaviti v kožo učiteljice: ob Šestih vstat, popravit še tiste tri kontrolke, za katere mulci tečnarijo že dva tedna, v nizkem startu v šolo, ob dveh nazaj domov, ob štirih na krožek, ki ga je organizirala in ji je zato zdaj žal, ob šestih spet nazaj domov, do enajstih zvečer pa popravljat spise. To je res težaško delo, zato se marsikatera učiteljica sprašuje: "Kaj naj storim, da se mi šola ne bi tako gnusila?" Zato se vsakič, ko se ti zdi, da se ne moreš učiti, skoncentriraj in sedi nazaj k učenju. Boš videl, da ti bo uspelo. Sergeja, 14 let: Klemen, tudi meni in vsem drugim po glavi še vedno mrgolijo počitnice, pa ljubezen. Ampak, zdaj je na vrsti učenje, kontrolke pa spraševanje. Raje se poglobi kot da vzdihuješ, da ti ne bo drugo leto žal. Kol sploh ni ocena, kol je nekaj, kar lahko dobijo bedaki. Ti pa nisi bedak, zato ne boš imel kolov. Prav? Bojan, 16 let: Nisi edini! Vendar pa, pomisli malo, kaj boš v življenju sploh lahko dosegel, če še osnovne šole ne boš končal. Kruh si boš služil kot pometač cest (če boš imel srečo, lahko napreduješ celo v smetarja). Denarja boš sicer imel dovolj, presodi pa, če se splača. Marjeta, 21 let: Klemen, jaz se čisto strinjam s tabo. Ali res ne bi bilo fantastično lenariti vsaj še kakšen mesec... ali dva... ali... Toda pomisli; šola nima samo slabih strani, učenja, ocen in zateženih prfoks, ampak se v šolo hodi tudi zato, ker imaš tam dobre prijatelje pa ekskurzije in športne dve, počitnice pa seveda svojo prvo ljubezen. Šola je v bistvu lahko čisto the best, če jo le znaš pravilno doživljati. Klemen, 23 let: Za najstnika ni hujšega, kot da mora namesto ven, "na jago", sedeti za šolsko klopjo. Tam pa je kup problemov, nekatere od njih si naštel v pismu. Vsi smo jih imeli, tako fantje kot punce, očetje in matere. Ti problemi bodo, dokler bo obstajala šola. Predstavljaj si, kako dolgočasno bi bilo tvoje življenje brez problemov in skrbi ter ljudi, ki jih na noben način ne moreš gledati - učiteljev. Če imate težave, ki jim sami niste povsem kos, lahko pišete za nasvet porotnikom na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. V Ragljini redni rubriki vsak torek na strani "Prepovedano za odrasle" tudi novembra zastavimo nagradno vprašanje. Za pravilne odgovore pripravimo (vsaj) dve naqradl - vpraéanje lahko preberete v Gorenjskem glasu in slišite v Sobotni raglji. V novembru zbiramo mnenja o tem, katere rubrike v Sobotni raglji so vam najbolj všeč. šestošolka Anja ŠAVS iz Preddvora je poslala najbolj simpatičen odgovor. "V Sobotni raglji so mi vse rubrike še kar všeč", prvošolec Dejan KCXALJ z Zgornjega Jezerskega pa Ima najraje čebljančlč kotiček. Uaqradna naloga Sobotne raglje In Gorenjskega glasa: KATERA RUBRIKA V SOBOTNI RAGLJI TI JE NAJBOLJ VŠEČ? Odgovor napiši na dopisnico In ga poéljl do vključno prihodnjega torka, 26. novembra, na GORENJSKI GLAS. poštni predal 124. 4 001 Kranj. Za dva pravilna odgovora sta pripravljeni dve euper nagradi: Izžrebanka oziroma Izžrebanec prejme za vsakega sošolca v razredu po en velik balon. Torej: toliko balonov, dobiš, kolikor sošolk In sošolcev Imašl če Jih boš res razdelll(-a) v razredu, pa ne bomo preverjali. Zato ne pozabi pripisati svojega naslova In - OBVEZNO -tudi šolo ter razred, kiju obiskuješ (In za koliko sošolcev želiš "prislužiti" nagradol). Odgovorov brez podatka o razredu in šoli. ki Ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanju ne bomo več upoštevalil ttmrriirfi n r i ii rrïiTnrrrl m vrtiljaki/ Z ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Gremo skupaj! Urejeno čudno zaporedje: Zelo sem bil lačen. telo se mi je nekaj sladkega. Vzel sem denar. Kup sem torto. M. Q Iz šopa dopisnic z vašimi odgovori je žreb potegnil Wn, Obid iz Žirovnice, Smokuč 90. Nina, čestitamo in teseveoa vabimo na skupni izlet radijskega Vrtiljaka in Gorenjske*), glasa enkrat spomladi, da se ve. Da ne boš preve neučakana. Kako se oglašajo živali? Saj veste: mucek mijavka, krava muka... Ugotovite, kaK se oglašajo živali z našega seznama in pošljite rešitve o petka na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 -za vrvip*- vrabec - č.... murnček - g.... tiger-r.... miška - c... volk -t... ovca - b..... gdica - g... osel - r... zaba - /c.... vrana - k.... pes - /... s W\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA v Cas za ubijanje Kot je zapisano v Svetem pismu, v življenju pride čas z* nŽdtL * 23 Uifr Ja resnica Je J°hnu Grishamu dala navdih za roman. Izšel je Že pred sadnimi leti in je za razlik od drugih Gnshamovih knjie, ki so v hipu postale uspešnice/ dvignil relabvno malo prahu. Kaže, da so bralci morali najprej prebrati Firmo, da bi odkrili Čas za ubijanje ter & nato z zamudo pahnili v sam vrh najbolje prodajana romanov. Zgodba roman in po njem posnetega filma se odvija na ameriškem jugu, kjer stari običaji težko umirajo. To je lekcija, ki jo je v vsej krutosti moral osvojiti preprosti delavec Carl Lee Hailey (Samuel L. Jackson), ko dva zagrizena rasista, sicer njegova someščana, med pijanskim divjanjem brez slabe vesti zverinsko posilita njegovo desetletno hčer ronyó. Iz te lekcije se bo marsičesa naučil tudi naivni mladi odvetnik Jake Bri- gance (Matthew McConaughey), ki bo na sodišču bra Leeja, pa tudi njegova ambiciozna pomočnica, študefl prava Ellen Roark (Sandra Bullock). Proces proti Carlu Le^ je iskra, ki zaneti požar neštetih nasprotij in odkri ^ sovraštev med belci in temnopoltimi, med revru0^iüx privilegiranimi, med uradnim sodiščem in Ku l^1 Klanom... ^ Nagradno vprašanje: kaj je Ku Klux Klan? Odgo^; pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 fS^i' Zoisova 1 - Filmska uganka. m0 Za tujko striptease (strip = sleči se, tease = dražiti) s dobili precej različnih prevodov: izzivalno slačenje, slačenje, barsko slačenje, slačenje, slačiples, vroči P ' slačirajcanje, golodraženje, slačenje ob plesu pa tudi da L razlage, kot: točka v kabaretih ali nočnin lokalih, pri kate se plesalka ob glasbeni spremljavi slači. Ker smo od zahtevali čim bolj verodostojen kratek prevod, se K.nieS. komisija (sami poznavalci stripteasa) odločila za slačip Beseda je kar simpatična, kajne? Brezplačne kino vstopnice prejmejo: David Pavlin Kranja, Tuga Vidmarja 8, Maruša Jelene z Bleda, Partij J 31, Mojca Mikelj iz Žabnice, Zg. Bitnje 50, in Miha Ko*3 > Zg. Jezerskega 102 b. Čestitamo. s POŠLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak 19. STRAN • GORENJSKI GLAS BORZNI GRAFIKONI , & smo še v preteklem tednu ocenjevali, investitorji jemljejo več teaza \predvolilna dogajanja niso bist\>eno o nakupih vrednostnih papirja Mivnln k____P 'L.* i p An ho tako opisana ne Č"mo Je v preteklem tednu ocenjevali, investitorji jemljejo več časa za odločitve delnic Z «»«^ ^«m» SSSSSésï ^ar^ads«; 3EM^?W%aŽ WSBB^<^èt> fc%MS*!SB ï^i^WSSK gírfitóte WWtóaragg gSBSSgjg X*«otovajtfo, fci se odraža v padan/u Zanimivo je, da sklepi 4. skupščine SKB ^reíSKSS v 0V večine ae n/c fer v zmahjSanem banke o tem, da so lahko odslej tuja 49- nih V Pr^lem te™JnoTKin/c S poslovanja Ne f>re za nezaupanje odstotni lastniki banke, niso bistveno sredo pa bodo Jj>°r™° polica sJeZut^preprós- vplivali na spremembo tečaja delnic, ^.^^^^J^ S, ^a negotovost ifsmislu i osne predvidli- kar potrjuje tezo, da so pričakovanja imajo za seboj ie burno zgoaovino na ^•^^EK^S običajno le predhodno vključena v ceno neorganiziranem trgu. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE MERCATOR DNEVNI PROMET Z *^gB^^^E MERCATQR KOLIKO JE WEDEN TOLAR ti MENJAIJN1CA ~" 1 DEM i ATS 1 lüttjTTL, 90.» 9135 90.20 90.20 90.35 90.40 9020 90.35 90.30 90.40 9025 «00 — 1 -!-i j melr'1 1 —i \ j 'j~- ------------ *---1 j | - 3. X s 1 ■J t *. J 5 2 5 a " - 300000 j j .....: \j,r 1 tllKllA nska bom, Ad. \......i 250000 ; Vli LJuoy« 200000 ......... j 150000 ------l j I 100000 J V .........T 50000 K-P > 0 J 1.10.9« 8.10.96 t.....>• 15.10.9C 22.10.96 29.10.9« 7.U.9« 14.11-96 gorite v podjetniško poslovr "jaktični "migljaji" žirovskim obrtnikom petkova slavnostna otvoritev v Žireh je pokazala, da so žirovski obrtniki bolj za dejanja, kot za besede Ce»tra p* "<°7 emDra** ^a otvoritev podjetniško poslovnega zaznamovala. Skupna površina 100 leti, ki jih ja na otvoritv. •udi Ug r Maric v Žireh, ki je po okroglem letu gradnje, ça objekta namreč presega tri posrečeno v tedanji slovenščini center »g °í°V ?n Prereltanj, zlasti na občini, lepo zaokrožil tisoč kvadratnih metrov in je prebral povezovalec igralec roantnvn značilno, da se ie te slavnosti veljala več kot 6 milijonov Jože Logar. Ves čas prireditve A BANKA (Tržič, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gota BANKA CRÈDITANSALT d.d. Lj 90.10 EROS(Start Mayr), Kranj 90.40 GEOSS Medvode 90.60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89.60 HRANILNICA LON.d.d.Kranj HKSVTgred Medvod** HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Menges IURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA, Kranj MADAI Nova Gorica, Šempeter MIKEL Stražisče NEPOS (Šk. Loka. Trata) NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. loka 90.15 PBSd4t (na vseh poštah) 88.90 ROBSON Mengeš 90.30 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 90.10 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 90.00 StOVENUATURIST Boh. Bistrica 89.60 SLOVENIJATURIST Jesenice 9020 SZKBBteg. mesto Žri 90.50 ŠUM Kranj TALON Ufom Tah, àdaa, Zg. TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik - Bakovnik UKB Šk. Loka WILFAN JBB«CE wp«ral« UNCU WILFAN Kranj W!LF AN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 91.10 90.60 90.80 9140 90.70 9120 90.60 90.80 90.80 90.65 90.70 12.66 1298 741-220 8*1-03« 1Z65 13.00 U80 1288 1275 12.82 Í2.78 13.13 1276 1286 1255 1290 1278 1283 ÍZ76 1285 1276 1286 1Z83 1287 1Z78 1286 8.83 9U 9.10 9.10 9.05 155 920 9.10 9.03 9J>7 9.10 9.01 9.08 065/2S 120 90.90 1280 90.85 91.15 9200 90.80 9065 91.95 90.30 90.30 9020 9020 90.80 9195 90.80 91.00 90.70 91.40 8.80 890 9.00 834 8.85 8J80 895 m 890 832 895 06S/M-377 1Z90 895 9.10 895 8.86 7.90 890 8.95 8.82 854 890 8.70 1283 13.08 1320 1285 1289 1106 90.15 91.05 12.79 12.68 1120 1Z75 1275 1Z65 XL48 -12.76 1295 12.40 nos 211-339 1275 1289 1270 1Z90 1Z80 1284 1Z72 1200 360-260 714-013 53-016 1264 1292 9.05 928 9.00 9.10 9.10 9.13 9.10 9M 3.90 8.90 895 8.80 9.19 920 9.03 920 882 9.13 T^ovvuTAvsttijijeATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Pttiïke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridi užujejo P^odnwmh veljala več kot 6 milijonov nemških mark. Mnogi so pred dobrim letom, ko se je gradnja èter'n" "*"T Prer,:,M*MJ> *«■*»« i ^težuV* ^e zagotovo značilno, da se jè te slavnosti liiio0 |í.re<*n? veliko število ljudi. To pa ne velja za okroglo H tistiVtetniSt>" m ma'em gospodarstvu, kjer bi bilo kmalu , n> ki so nastopali, kot tistih, ki naj bi jih poslušali. pričela, menili, da je ne bosta *»£JF* slavnostna otvor- Kot je ob priložnostnem go- ^*lA' j? iZftšnztt CtntrPa0dneínisko Poslovnega voru poudaril inž. Janez Ko- ^n£n^J5^J^}? ^llt Matic v žirfh manxen izmed^dveh ŽKe^g EOrnem k 1 mailc v zel° biizu-" Dr- Nicholas verjetno ostalo in se tudi kaj krajev zati c J! e m bií' Pravi, da je samo letel preko "prijelo" pri "Praktičnih migl-eseli obiska. • Klavdija Škrbo jajih obrtnikom", izdanih pred STIKALA ISKRA STIKALA KRANJ, d.d., Savska loka 4, Kranj objavlja JAVNO LICITACIJO ki bo dne 27.11.1996 ob 13. uri v skladiščnem prostoru družbe Iskra Stikala, Savska loka 5, 4000 Kranj (informacije vratarna Iskre). Zap. Naziv stroja - naprave kom ^avna 2J2*M podjetniško poslovnega centra so skupaj prerezali Vski n j?tarka 2a mal° gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik, podžupan Anton Oblak in "oče" centra Esad Biljali ^Jjavadna konferenca ^anuSj* "Y Prostorih Telecoma v Ljubljani so 15. novembra M tonske* Vldeotele konferenco za novinarje. Preko slikovne froDont •povezave smo se pogovarjali z dr. Nicholasom ^rpDonf"1-' kl JC fizično bil v svoji pisarni V ZDA" Sr°jektu i t Je Preko računalniškega zaslona govoril o svojem j°sti it(j' mt°rmacijski prihodnosti, internetu, problemu zaseb-ivk^0 videl -anJa smo mu Postavljali sami, saj nas je tudi on h r°cju i V" sliša1, Negropontc že danes ve, kaj se bo na 6 S* dio-t i18^*0 tehnologije dogajalo v prihodnosti vkaŽe kil! i0 tehnologijo, ki spreminja telekomunikacij I • egronnn? u svet izgiedal v digitalni dobi. vi WaniTs ° Predaval 26. novembra v Cankarjevem domu v - eh sí^·.^rnmar bo koristil vsem vodilnim ter razmišljujočim v štev. 1. Stroj za točkasto varjenje 2. Stroj za brizganje plastike 3. Zakovalna naprava 4. Ravnalna naprava za pločev. trak 5. Odvijaici pločevinastih trakov 6. Vibratorji Kladivar 7. Vibratorji Kladivar 8. Ultrazvočna pralna naprava 9. Ultrazvočna pralna naprava 10. Tekoči trak z reduktorjem 11. Tekoči trak z reduktorjem 12. Konferenčna miza dolžine 4 m 13. Ročni električni viličar 14. Številna tehtnica 15. Brusilni kozel Tip Leto izdelave Izklicna cena v SIT WEB LEW 1966 90.000,00 Battenfelt 1975 110.000,00 TAUMEL 1973 30.000,00 C00PER 1973 20.000,00 Wexmovth Jelšingrad 1978 12.000,00 premer 15 cm 5.000,00 premer 22 in 32 cm 8.000,00 KLN III/40-30-25 1978 450.000,00 KUN IV/40-30-25 1980 650.000,00 dolž. 3,2 m 15.000,00 širine 25 cm razi. dolž. 10.000,00 širina 12 cm širina 2 m 50.000,00 brez baterije 30.000,00 SUMA 10 1984 5.000,00 Iskra 4.000,00 Stanje brezhibno še v proizvodnji n brezhiben nova brezhibna ter e in - ogled bo možen na dan licitacije od 12. do 13. ure - na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, če pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se šteje v kupnino oziroma se vrne takoj po zaključku javne licitacije - kupec mora plačati kupnino in kupljeno osnovno sredstvo prevzeti najkasneje v petih (5) dneh po javni licitaicji, sicer varščina zapade - osnovna sredstva bomo prodajali po sistemu "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevati - prometni davek plača kupec - informacije po telefonu 26 40, Interna 28 54 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zapiotnik Povolilna kmetijska ugibanja Če bodo novoizvoljeni izpolnili vse predvolilne obljube, se bo nekaj medu in mleka cedilo tudi slovenskim kmetom. Zdaj, ko je znano, katere politične stranke in poslanci bodo sestavljali novi drlavni zbor, je čas tudi za prva ugibanja o tem, kaj se bo v prihodnjih štirih letih dogajalo s slovenskim kmetijstvom. Če sodimo po tem, da bo pri ustvarjanju in vodenju kmetijske politike imela pomembno vlogo Slovenska ljudska stranka, ki se je "razrasla" iz Slovenske kmečke zveze in ima še danes močno volilno zaledje med slovenskimi kmeti, bi ie lahko sklepali, da se slovenskemu kmetijstvu in kmetom obetajo boljši časi. Slovenska ljudska stranka je pred volitvami obljubljala, da bo uredila trg kmetijskih pridelkov, zagotovila pospešen razvoj kmetijstva ter ustrezen dohodek in socialno varnost kmečkim druiinam, poskrbela za urejanje vasi in naselij, še posebej pa za gospodarski, kulturni in socialni razvoj hribovitih in obmejnih območij, uskladila razvoj podelel-ja, mest in regij in se temeljito pripravila na vstop v Evropsko zvezo. Kmetijski program bo uresničila tako, da bo izdelala trlne rede, uveljavila zajamčene cene, odkup in zaščito pred tujo konkurenco, povečala denarna podpore za pridelavo in nova vlaganja v obnovo vinogradov, sadovnjakov in v posodabljanje kmetij, uvedla neposredna plačila za obdelavo in rejo iivine (še posebej v hribovitih območjih), podprla ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice in takšne pogajalske skupine za vstop v Evropsko zvezo, v kateri bodo močno zastopani tudi kmetje. Kmetijstvo je problem vseh državljanov Če bo Sloveniji vladala koalicija treh pomladnih strank, v kateri bosta poleg Slovenske ljudske stranke Še Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenski krščanski demokrati, potem bo - sodeč po predvolilnih obljubah - še več moinosti, da se bo slovenskemu kmetijstvu cedilo vsaj kanček medu in mleka. Slovenski krščanski demokrati vidijo moinosti za slovensko kmetijstvo v njegovi kakovosti in prilagajanju standardom Evropske zveze ter v razvoju drulinskih kmetij in dopolnilnih dejavnosti. Kar zadeva vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo, se bo, pravijo v SKD, pololaj nekaterih kmetijskih dejavnosti, med njimi tudi sadjarstva in prireje govejega mesa, zaradi različne trlnocenovne in intervencijske politike v Sloveniji in v Evropski zvezi celo nekoliko izboljšal. Tako kot ljudska stranka podpirajo neposredna plačila kmetijam. V Socialdemokratski stranki Slovenije menijo, da kmetijstvo in gozdarstvo nista le problem peščice driavljanov, ki se ukvarja s to dejavnostjo, ampak vsed driavljanov, ki vendarle morajo razumeti, da je za driavo ceneje, če nameni nekaj več denarja za kmetijstvo in gozdarstvo, kot da dopusti zaraščanje pokrajine in uvoz tuje hrane. V stranki se zavzemajo za sonaravno kmetovanje in za to, da bi govedorejo omejili na 550 tisoč hektarjev travnikov in pašnikov, na njivah pa naj bi spodbujali pridelavo lit, koruze za zrnje, sladkorne pese, oljnic in hmelja. Zagovarjajo tudi neposredna plačila kmetijam in izdatnejšo podporo višinskemu kmetijstvu, ukinitev sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, podeljevanje koncesije za upravljanje z drlavnimi gozdovi tudi kmetom in takšne spremembe zakona o lovu, od katerih bodo imeli gospodarske koristi tudi lastniki zemljišč. In kaj bo s kmetijstvom, če bo v vladi imela pomembno besedo Liberalna demokracija Slovenije, ki je na volitvah dobila med vsemi strankami največjo podporo volivcev? Tudi LDS je v predvolilnem času obljubila za kmetijstvo marsikaj dobrega, še posebej so si kmetje zapomnili njeno stališče, da je konkurenčna tekma z Evropsko zvezo molna le ob zaščiti domače pridelave. Možnosti za močan kmetijski lobi In če bo morebiti predsednik vlade "tisti kmečki fant, ki svoje mladostne sanje o pravičnosti in poštenosti med ljudmi udejanja v politiki" (govora je o prvaku Slovenske ljudske stranke Marjanu Podobnik, ki je po poklicu diplomirani inlenir livinoreje, sicer pa tudi dober poznavalec razmer v slovenskem kmetijstvu), potem je upanje kmetov, da se bo njihov gospodarski in drulbeni pololaj izboljšal, še nekoliko večje. To upanje še povečuje podatek, da bo tudi v 90-članskem parlamentu, ki sprejema zakone in druge pomembne odločitve, sedelo kar petnajst kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov in kmetovalcev, največ iz vrst Slovenske ljudske stranke. Tako močna stanovska zastopanost je ob preseganju političnih razlik tudi dobra osnova za oblikovanje vplivnega kmetijsko gozdarskega lobija, ki bo znal prepričati ostale poslance, vlado in slovensko javnost, kaj bi bilo za kmetijstvo najbolje. • C. Zapiotnik V adventnem času Izlet v deželico Svete noči Bled - Svetovalka za kmečko družine in dopolnilne dejavnosti Majda Loncnar obvešča kmete, kmetice in mladino iz radovljiške, blejske, bohinjske, jeseniške in kranjskogorske občine, da bo blejska enota kmetijske svetovalne službe tudi letos pripravila v adventnem času ogled Salzburga in njegovih kulturnih spomenikov, mesteca Hallein, kjer je pokopan skladatelj pesmi Sveta noč, in vasice Oberndorf, kjer so 1818. leta to pesem prvič zapeli. Izlet bo v soboto, 7. decembra, prijave pa do 25. novembra sprejemata Lijana Vavpotič m Ditka Mandeljc (tel.: 741-800). Cena izleta je 3.700 tolarjev. V to so vračunani stroški avtobusnega prevoza, vodenja, cestnine in vstopnine. • CZ. Anton Kokelj z Vrha Svetih treh kraljev je prejel zadružno priznanje "Najslabša možnost je jamranje" "Navajeni smo trdo delati, vemo, da tudi delavcem z nizkimi plačami ni lahko, a vseeno bi radi, da bi nam ob koncu meseca le nekaj ostalo v žepu," pravi 33-letni Anton Kokelj? gospodar na hribovski kmetiji in predsednik žirovske zadruge. Vrh Svetih treh kraljev - Ko smo v petkovem jutru v Žireh krenili na logaško stran, proti Vrhu Svetih treh kraljev, kot se spet imenuje nekdanji Vrh nad Rovtami, smo si obetali lep razgled v dolino. No, z razgledom ni bilo nič, "zavozili" smo v nizko oblačnost, v kateri smo še Petračevo domačijo, kamor smo se bili namenili, težko našli. Da smo se tokrat odločili za obisk Petračeve kmetije na nadmorski višini nekaj več kot osemsto metrov, je bilo kar nekar razlogov. Anton je pred nedavnim prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije in sicer, kot piše v obrazložitvi, zato, ker je aktiven Član zadruge, dober poslovni partner zadruge in kmet, ki ve, kako razvijati kmetijo. Obrazložitev ne drži povsem, Anton ni samo "aktiven član zadruge", ampak je že nekaj let tudi predsednik kmetijsko gozdarske zadruge Mercator - Sora Žiri, ob vsem tem pa tudi delovno zagnan na domači kmetiji. V zadnjih nekaj letih so povečali hlev, uvedli pehala za potiskanje gnoja iz hleva, uredili veliko gnojnično jamo in gnojišče, do prve plošče zgradili novo hišo, v kateri bodo del prostorov bržkone namenili tudi za kmečki turizem, obnovili hišno kapelico Žalostne matere božje, dokupili nekaj krav in povečali stalerž v hlevu, zgradili koritasti silos, ki jim je letos, ko je bilo toliko slabega vremena, omogočil, da so pridelali kakovostno krmo... Cena mleka jim pokriva le 70 odstotkov stroškov Kmetija je za hribovske razmere srednje velika. Vse zemlje je 47 hektarjev, od tega je nekaj več kot šestnajst hektarjev kmetijske (predvsem travnikov in pašnikov), ostalo je gozd, ki je bolj slab. Na kmetiji so se povsem usmerili v govedorejo, še zlasti v prirejo mleka. Od 34 glav goved je osemnajst molznic, trenutno jih molze-jo le štirinajst. Lani so prek žirovske zadruge oddali v vrhniško mlekarno 53 tisoč litrov mleka, letos ga bodo bržkone še nekoliko več. "Z mlekom so križi in težave. Vrhniška mlekarna nam ga je lani sicer redno plačevala, vendar za dobro petino ceneje, kot bi nam ga morala po državnem pravilniku. Te razlike kmetje ne bomo nikoli dobili. Da ne bi upadel stalež živine in odkup mleka, nam je žirovska zadruga za razliko ponudila brezobrestna posojila, za katera pa ni bilo veliko zanimanja. Letos so razmere drugačne, mlekarna plačuje mleko po pravilniku, le pet odstotkov nam odbije kot brezobrestno posojilo, s katerim naj bi mlekarni pomagali iz finančnih težav. Po pogodbi bi nam prihodnje leto morala denar že vračati, vendar v to bolj malo verj armem," pravi Anton in poudarja, da jim tudi dosedanja dosedanja državna politika do mlečnih problemov ni bila naklonjena. Dokler je država na hribovskih kmetijah regresirala prirejo mleka od litra mleka, je bilo med hribovskim in ravninskim območjem pri odkupni ceni mleka tri do štiri tolarje razlike, od letos dalje, ko je kmetijsko ministrstvo prešlo na neposredna plačila na kravo, se je razlika zmanjšala na eno tretjino nekdanje. Problem je tudi cena, pravi Anton in poudarja, da jim sedanja odkupna cena zaradi podražitev krmnih žit in krmil pokriva samo še 70 odstotkov pridelovalnih stroškov. neposrednih plačil za negovanje kulturne kmetijske krajine. Na kmetijah, kjer ni naslednikov ali mlade delovne sile, se površine zaraščajo. Še v začetku šestdesetih let se je s Petračeve kmetije videla vsa cerkev na Vrhu Svetih treh kraljev, zdaj je opazen samo še zvonik- Pogrešajo zakon o zadružnem poslovanju Anton je pri svojih triintridesetih letih tudi predsednik žirovske kmetij«; ko gozdarske zadruge, ki ima oko" Anton in Martina Kokelj ter njun 5-letni sin Štefan. Poskus z jagodami, razmišljanje o turizmu Na Petračevi kmetiji bodo še naprej vztrajali pri prireji mleko, za kar imajo tudi najboljše naravne možnosti, sicer pa razmišljajo tudi o dodatnih dejavnostih. Lani so na pobudo kmetijske svetovalke prvič poskusili s pridelavo jagod. Ko so dozorele, jih je malo skrbelo, kako jih bodo prodali, a ko je logaška televizija objavila njihov oglas, so se kupci malodane stepli zanje. To jih je spodbudilo, da so število sadik povečali na 2.500; ali bodo obseg pridelovanja jagod še povečevali, pa bo odvisno predvsem od prodajnih možnosti in tudi od zaslužka. Na kmetiji se zavedajo, da otroci (petletni Štefan, prvošolka Anica in tretje-Šolka Irena) hitro rastejo in da jim bo ob krizi v gospodarstvu treba pomagati pri iskanju zaposlitve, zato so tudi gradnjo hiše zastavili tako, da jo bodo lahko postopoma uredili za potrebe kmečkega turizma. Gospodar Anton ob tem pravi, da ni mogoče pričakovati hitrejšega razvoja kmečkega turizma, dokler bodo predpisi za turizem na kmetijah enaki kot za hotelski turizem in dokler država ne bo zagotovila dvesto članov, med njimi tudi več ko polovico zaposlenih. To, da združuj različne dejavnosti (kmetijstvo, trgoy1' no, žagarstvo, mizarstvo) in da so ti& člani poleg kmetov tudi zaposleni, J njena prednost, jo je pa zaradi teg težje voditi, pravi Anton in dodaja, ° bi država morala sprejeti tudi zakon zadružnem poslovanju, ki bi zadrug31? v primerjavi z dobičkarsko usmerjen mi gospodarskimi družbami zagoto boljše pogoje poslovanja. Za zadreg, je namreč značilno, da imajo ob sKf za pospeševanje gospodarskih ko1** svojih članov še pomembno sòcia}". vlogo in da so primorane oprav'J tudi posle, ki vedno ne prinašaj dobička. ^ Ko Antona vprašamo o željah . načrtih, pove, da bodo na kmetiji f ■ novim naložbenim zagonom riajp • poravnali stare obveznosti. P.° %, bodo nadaljevali z gradnjo hiše, ra.fl mislili o tem, da bi še razširili hleV ■ sedanjo čredo povečali z molznic^ ali s pitanci, se odločili za zarnenj3^ dotrajanih in premalo varnih hri^u. kih kmetijskih strojev z novimi, sod° nejšimi, varnejšimi in tudi veli dražjimi... • C. Zapiotnik ^ Pravna praznina je trajala le kratek čas Novi zakon o kmetijskih zemljiščih že velja Ljubljana - Državni zbor (prejšnjega sklica) je v svojih zadnjih vzdihljajih pred volitvami le sprejel novi zakon o kmetijskih zemljiščih in s tem preprečil, da bi na tem področju nastala dolgotrajnejša pravna praznina. Kot je znano, je ustavno sodišče pred več kot enim letom razveljavilo zakon o kmetijskih zemljiščih in odločilo, da bo razveljavitev začela veljati čez eno leto, to je 13. oktobra letos, dotlej pa naj bi državni zbor sprejel nov zakon. Ker se je pri iskanju zakonskih rešitev zapletalo, ga je parlament sprejel z manjšo zamudo in je po objavi v uradnem listu začel veljati šele 26. oktobra. Pravna praznina, ki je trajala dvanajst dni, ni povzročila zapletov. • CZ. Tečaj za turistične kmetije Bled - Blejska enota kmetijske svetovalne službe, ki P^a KOLESA DRSALKE fcWca izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWÍNN 'Popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke, brušenje in oprema za hokej čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, ta sobota 9. -12. ure WLY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS do.. iokejist i Sportine in Acronija so igrali v Alpski ligi, Olimpija pa na pokalu evropskih prvakov PORTINA UGNALA MANO, ACRONI SLABŠI V BELJAKU ^LrmU ^ Se nlso uvrstm na ^mam'wrmr državnih hokejskih prvakov se hokejisti Olimpije zadovoljni vračajo iz "ja> z vse boljšo igro pa navdušuje tudi Sportina ■ Jeseničani bodo nedeljski poraz skušali danes "popraviti" z zmago igran ThlC?' 19' n°vembra - Konec tedna so naši hokejisti ,^aJ tekem v državnem prvenstvu, Sportina je v petek so v nedeljo v , „a Hertz pa je *d P0?**na'nem turnirju za pokal evropskih državnih kmi ai J0,lgrala tekmi Alpske lige, Jeseničani i %al'pske "ge nastopih v Beljaku, Olimpijs v Rusiji, tekme pa so igrali tudi mladi hokejisti. sti Prijetno ■jtuiu presenečenje sv°J}m navijačem in ljubitel-V hokeja v Sloveniji pripravili Ev 0UmPiJe Hertz, ki so v jjptiju izgubili le z domačo C-Pomagali pa so ekipo rs »riha iz Latvije in v tekmi K..^go mesto še madžarski C*!cr- Tako so z drugim ■ Qt0r? na turnirju dosegli .3 največji uspeh, saj si delijo 7° mesto v Evropi. i, °nfla Jesenic v petek prosti, Wi!fel)° Pa so gostovali v fcmlx ln P° slabi igri izgubili z K ekipo VSV kar 6:1 (3:0, "Domači igralci so bili v C'JJtt zelo motivirani za zma-IJ.Pa nismo znali izkoristiti L7lh Priložnosti, zato nismo K lagati," je po tekmi v povedal pomočnik tren-g^eseniike ekipe Drago Mli-K5 1 Pa Pred današnjo tekmo Saj z ekiPo Kapfenberga (zalo? °b 18. uri) napoveduje hL*00 igro železarjev in nas- ž^ovi točki; točk v Alpski ec tedna uspešno Mahkovic je bil edini strelec za Acroni v Beljaku nadaljevali hokejisti Sportine. V petek so gostovali na Dunaju m z ekipo CE Wien iztržili neodločen izid 3:3 (1:0,1:0,1:3), v nedeljo pa so v domači dvorani na Bledu premagali Milano 24 z rezultatom 7:5 (5:3, 1:2, 1:0). Blejci so danes prosti, v petek pa na Bledu ponovno gostijo ekipo Milana. *vi je bil pravi kegljaški spektakl in številni gledalci v vrhunski predstavi. Poleg zmage nad velikim i .-uino i m so si kegljavci ISKRAEMECO priigrali tudi k *a0li u ,mesto na prvenstveni lestvici z osvojenimi 12 ^lnikt* •lkor iih Je zbral tudi N°rik - TABLESOL. rV fi in G°rica prvaki v KEGLJANJE BI KRANJČANOM 5*5**MECO : KONSTRUKTOR 6:2 (5656:5524) v aJ* n?v.enibra - Veliki derbi dveh najboljših kegljaških Tekstina sta jih zbrala po 10. Wn2njem 8- kr°gu L SKL gostujejo državni * Pn moštvu Bresta. • V. O. »ANKE ^8iav «4 ^gi^KoJ>stniktor 6:2 (2390:2389) BOLJŠE OD MARIBORČANK ir^m kranjskega Triglava nadaljujejo z zmagami v jj:f4 f°nstruklnnt^u"IJokrat Je bi*a nJmova žrtev ekipa maribors- ki UKtorja, Kranjčanke pa so na domačih stezah slavile s -«man%ei?iljlh 239:2389. Triglav: Glivar 391, Jerala 389, itrfljavïe of 400' MravlJak 437- Belcijan 382. Ietniliein i kega Ljubelja so v prvenstveni tekmi v tr í1*1 2481-?o»omačem kegPcu visoko premagale Koper z 8: egle rp», i Tržičanke so igrale odlično, saj so vse igralke cuitat 400 kegljev. • Nenad Antonič tretji "0,v IJBI DOMAČINOM • u na°vem'',ra " V sedmem krogu druge državne lige je bil in sPoredu gorenjski derbi med doslej vodilnimi domačim Ljubeljem. Dvoboj tako po kvaliteti, %^J1Wl T-jiV0Sti ni prav niŽ zaostaJal za prvoligaškimi iž ' čeprav01 íUDeiJa so s petimi posamičnimi zmagami dvoboj iSvj-pd {j * so. Jeseničani v skupnem seštevku podrli 62 kegljev 4 :S394). nov- Rezultat: Ljubelj : EP Commerce 5:3 eoš*vo , U. Ne ^ Steinela je gostovalo v Kamniku pri istoimenskem '?anesliivPrevec prepričljivi Kamničani so zasluženo premagali 7eV.8r^lce L°g SteineL C,N, t.Gradiš in EP Commerce 10 točk, Gorica, Log .,V Prihodn-3, Kocevje, Slovan 8 točk itd. !nkúK nai krogu. 23. novembra, igrajo: v Kranju Log Steinel ^li. . Jesenicah EP Commerce : Kamnik, Ljubelj pa gostuje ZMAGAL V ŠKOFJI LOKI Lii,k .".novemhro - v --------*—«- --------•-« - ■• «Sh^^elinJ!Xeinbra ■ V derbiju neporaženih ekip gorenjske lige rcipfed * 8,°Si Premaglal S. Jenko in poveča! ^ »S.Jenko povečal prednost na f$ 7 tofi? % kr,ogu: L LJUBELJ 11 točk, 2. ADERGAS-V^2adniei2,!ekmimanJ)'"- M fií1 bfa IqqJT u,°.ga v Prvem delu prvenstva: v soboto, 23. tLAN • s rSrl1- uri ADERGAS-JAMA : TRIGLAV, ob 15. ■ JENKO in ob 16. uri LUBNIK - KR. GORA. • Jože Pogačnik Ljubelj 2:6 - Juvančič J: (S.J.) 847, Potočnik Adergas - Jama 3:5 - Ropret (Ad) 879, Hafner 865, Dežman M. (oba Triglav) 864. Konec tedna so tekme odigrali tudi hokejisti v državnem prvenstvu. Ekipa Triglava je s točo golov v dvorani Gorenjskega sejma zanesljivo premagala Mladost kar 17:1 (6:0,10:0, 1:1), Slavija Jata je 10:2 (7:0, 2:1, 1:1) premagala Celje, Hit Casino Kranjska Gora je izgubil z Medveščakom 4:6 (1:4, 1:1, 2:1), Zagreb pa je premagal Maribor 5:1 (4:0, 0:0, 1:1). Tudi hokejisti v mlajših kategorijah so v zadnjih dveh tednih odigrali nekaj srečanj. Dobili pa smo rezultate naslednjih tekem: - mladinci - Sportina : Maribor 7:3, Triglav : Sportina 6:11- kadeti - Sportina : Acroni Jesenice 1:8 - dečki - Sportina : Slavija Jata 11:1, Sportina : Medveščak 12:5, Triglav : Sportina 3:7, - dečki (Alpska liga) -Sportina : Villach 5:5 - malčki -Sportina : Celje HŠ 13:0, Sportina : Acroni 3:4 - malčki (Alpska liga) - Sportina : Triglav 0:8, Sportina : Salzburg 4:0 - hokejska šola - Sportina: Mladost 3:2, Sportina: Olimpija Hertz 0:1 - hokejska šola (Alpska liga) - Sportina : Triglav 0:1, Sportina : Salzburg 15:0 - mala hokejska šola -Sportina : Maribor 4:3, Sportina : Acroni 4:2. • V.Stanovnik VATERPOLO NA ZAČETKU ZAPLET S SODNIKI Kranj, 19. novembra - S prvim krogom se je minulo soboto začelo letošnje državno prvenstvo za vaterpoliste. Vendar pa je še v petek kazalo, da s startom ne bo nič, saj so vaterpolski sodniki sklicali izredno skupščino in se dogovorili, da ne bodo sodili tekovanj VZS. Kasneje se je vodstvo zveze skupaj s predsednikom sodniške organizacije vendarle dogovorilo za sojenje, dokončno pa naj bi težave rešili na izredni skupščini Vaterpolske zveze Slovenije. Prvenstvo se je torej začelo, v prvem krogu pa je že postreglo z dvema presenečenjema: v Ljubljani je Tivoli premagal Portorož, v Trstu pa sta Koper in Mogota igrala neodločeno. Sicer pa so bili izidi v 1. krogu naslednji: Koper - Mogota 6:6, Mia Impianti Triestina - Probanka Leasnig Maribor 3:23, Tivoli - Portorož 10:6, Kokra - Triglav 4:14. Po prvem krogu je tako v vodstvu ekipa Probanke Leasing pred Triglavom in Tivolijem. Že jutri, 20. novembra, pa vaterpolisti igrajo 2. krog. Pari so: Koper - Tivoli (pokriti ol. bazen v Kranju ob 20.45), Mogota -Triglav (bazen Kolezija ob 21.00), Probanka Leasing Maribor -Kokra (bazen Pristan ob 20.30) in Portorož - Mia Impianti (bazen Kantrida na Reki ob 20.30 uri). • J.M. ROKO Ni ET ZMAGA DVE SEKUNDI PRED KONCEM Tokratni krog v prvi B ligi ni bil popoln, ker je tekma med Litijani in Sesirjem preložena na sredo. Besnica je tesno, v zadnjih sekundah, premagala Radeče in ostala v vrhu lestvice. Deli namreč drugo mesto z Inlesom. V drugi A rokometni ligi so Preddvorčani spet zmagali in ostali na prvem mestu. Drugi gorenjski ligaš je gostoval v Ljubljani in tam pustil točki. Rezultati minulega rokometnega vikenda: 1. B liga: CHIO Besnica - Radeče papir 25-24, Inles Grosuplje 22-22, Drava-Pomurka 28-17, Gorenje-DOl TKI Hrastnik 30-27, Škofljica-Ajdovščina 22-21, Inženiring Šarbek-Šešir (20.11.). 2. A liga: Preddvor - N. Gorica 27-22, Krim - Sava 28-22, Jestvina Koper - Črnomelj 22-19, Sviš - Mitol Sežana 22-21, Prizma Ponikve - Kočevje 29-22, Mokerc - Prule 20-21. 2. B liga: Slovan - Radovljica 30-22, Andor Šešir 19-26, CHIO Besenica - Alples pohištvo 18-16, DOM Žabnica-Hrvatini 24-23, Jezersko-Kodeljevo 19-23, Delmar-Duplje, Gostišče Grmač 30-18. Kadeti: Sava - DOM Žabnica 23-10, Preddvor - Alples pohištvo 10-0 Alples ni prišel na tekmo, Radovljica - Šešir 15-21. Začelo se je tudi DP za mlajše deklice letnik 84. V prvi skupini igrajo ekipe Planina Kranj, Šešir, Krim Elekta in ŽRK Zagorje. Odigrana sta že dva turnirja. Najuspešnejše so deklice Planine, ki so se že uvrtile v naslednji krog tekmovanja. Rezultati dosedanjih turnirjev: 1. turnir: Planina Kr. - Krim Elekta 12-11, Krim Elekta - Šešir 9-5, Planina Kr. - Šešir 13-5; 2. turnir Krim Elekta - Planina Kr. 5-9, Zagorje - Planina Kr. 8-10, Krim Elekta Zagorje 9-10. Po dveh turnirjih vodi Planina z 8 točkami pred Krimom Elekto in Zagorjem z 2 točkama. Četrti Šešir je brez točk. • Martin Dolanc KEGLJANJE NA LEDU PREHODNI POKAL EKIPI RADENTHEIM Jesenice, 17. novembra - Člani kluba za kegljanje na ledu so bili prireditelji 41. mednarodnega turnirja za prehodni pokal Jesenic. Nastopilo je 15 ekip iz Avstrije in Slovenije. Gostujoče ekipe so bile spet zelo uspešne, prehodni pokal pa je osvojila ekipa Radentheim. Najboljša slovenska ekipa je bila Gradbinec Jesenice na 3. mestu, ekipa Pizzerija Venezia Jesenice je zasedla 4., ekipa Bled -otok pa 6. mesto. • J. Rabič EKIPA BLED - OTOK USPEŠNA Bled, 17. novembra - Ekipa kegljavcev na ledu Bled - otok se je z lepim dosežkom vrnila z velikega mednarodnega turnirja v Celovcu. Med 30-timi ekipami je zasedla 6. mesto. Za ekipo Bled -otok so nastopili: Ivan Železnikar, Slavko Triplat, Branko Štefelin in Jože Košar. • J. Rabič ŠPORTNO PLEZANJE Konec tedna bo v Kranju tekma svetovnega pokala v športnem plezanju NAJBOLJŠI PAJKI NA NOVI PLEZALNI STENI Kranj, 19. novembra - Umetna plezalna stena v novi športni dvorani na Zlatem polju bo konec tega tedna prizorišče prve tekme svetovnega pokala v športnem plezanju v Sloveniji. Tekmovanje se bo začelo v petek in trajalo do nedelje, na njem pa bomo videli vse najboljše športne plezalke in plezalce sveta ter seveda odlične domače reprezentante. Te dni v dvorani na Zlatem polju potekajo mrzlične priprave za prvi uradni preizkus nove umetne plezalne stene, ki je zelo atraktivna in po zagotovilih izkušenih slovenskih športnih plezalcev zanimiva tako za tekmovalce kot gledalce. Otvoritev pa bo potekala v velikem slogu, saj bo to prva tekma v Sloveniji za svetovni pokal, združena pa bo tudi s tako imenovanim Opnom. To pa pomeni, da bomo v Kranju videli vse najboljše plezalce na svetu. Skupno je prijavljenih 152 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 držav: Avtsrije, Bolgarije, Španije, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Italije, Japonske, Kazahstana, Nove Zelandije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Švice, Ukrajine, ZDA, Belgije, Nizozemske, Švedske in Slovenije. Vsaka država lahko nastopi s po tremi tekmovalci v vsaki kategoriji, poleg teh pa ima izven določene kvote pravico nastopa tudi deset najbolje uvrščenih športnih plezalcev na svetu. Prednost domačinov, tokrat Slovencev pa je, da lahko nastopijo z dvojno kvoto tekmovalcev. Tako bodo za slovensko reprezentanco nastopale: Martina Čufar, Katarina Stremfelj, Metka Lukančič, Blaža Klemenčič in Romana Savič, v moški ekipi Slovenije pa so: Aljoša Grom, Jure Golob, Franci Jensterle, Vili Guček, Stanko Zidan in Marko Lukič. V tako imenovni Open tekmi (nekakšne kvalifikacije) pa se bodo na glavni del tekmovanja skušali uvrstiti še: Urh Čehovin, Matej Sova, David Stepanjan, Aleš Strojan in Anže Šanca. * V.S. TENIS "NIKA CRYSTAL CUP 96" V PORTOROŽU Največji zimski teniški dogodek v Sloveniji, Challenger turnir z nagradnim skladom 50.000 $, se te dni odvija na portoroških teniških igriščih, kjer so z dvema montažnima objektoma pokrili igrišča s hitro podlago. Prvi nosilec turnirja je Slovak Hrbaty, eden najboljših mladincev, sicer pa uvrščen okoli 80. mesta na ATP svetovni lestvici. Na seznamu nosilcev pa mu sledijo Bolgar Stanojčev, Italijan Pozzi in Slovak KroŠlak. Kvalifikacij so se seveda udeležili tudi gorenjski tenisači, ki pa žal v mednarodni areni niso preveč blesteli, saj so vsi izgubili že v prvem krogu. V glavni turnir so se s povabili organizatorja uvrstili Borut Urh, ki igra z osmim nosilcem Madžarom Krocskom, Andrej Kraševec, katerega nasprotnik bo Švicar Heuberger, in Andrej Bizjak, ki se bo pomeril z Nizozemcem Wieberjem. Močno bomo zastopani tudi v igri dvojic, saj bodo v glavnem turnirju nastopili naslednji pari: Por - Kraševec, Janškovec -Trupej, J. Božič - Bizjak in Urh skupaj s Slovakom Galikom. • M. Urh KAKA1B SEDEM MEDALJ ZA KRANJČANE V Ljutomeru je bila minulo soboto druga pokalna tekma KZS za dečke in deklice. V močni konkurenci okoli stotih tekmovalcev je za Karate klub Kranj nastopilo šest tekmovalcev (Bojana Dujovič, Luka Podgorelec, Luka Kern, Andrej Oblak, Matej Ristič in Matic Pelcel), ki so bili v svojih nastopih več kot odlični. Skupna bilanca je znašala sedem medalj, od tega dve zlati, tri srebrne in dve bronasti. Kot edina tekmovalka za KK Kranj je Bojana Dujovič v starostni skupini deklic rojenih leta 1981 osvojila drugo mesto in s tem izboljšala svojo uvrstitev s prve pokalne tekme, kjer je bila četrta. Luka Podgorelec je v svoji starostni skupini odlično izvedel kato in prepričljivo zmagal z visoko razliko kar štirih desetink točke pred drugouvrščenim. Matej Ristič je bil v isti starostni skupini tretji. V številčno najmočnejši skupini dečkov rojenih leta 1984 je Luka Kern osvojil drugo mesto. Matic Pelcel je v starostni skupini letnika 1982 osvojil drugo, Andrej Oblak pa tretje mesto. V ekipnem tekmovanju je imela ekipa KK Kranj, v postavi Ristič, Podgorelec, Oblak, enako število točk kot ekipa KK Velenje. Zaradi neodločenega rezultata sta morali obe ekipi izvesti še eno kate, kjer pa je bila ekipa KK Kranj očitno boljša in zasluženo so osvojili prvo mesto. • Andrej Kožuh BALINANJE ........ ... V ČETVORKAH TRAČANI DRUGI Ljubljana, 17. novembra - Minulo soboto je na igriščih Bahnčka v Ljubljani potekalo letošnje pokalno prvenstvo balinarjev v četvorkah. Po predtekmovanju se je turnir uvrtilo 16 najboljših slovenskih ekip. Zmagala je ekipa Brda, ki je v finalu s 6:13 ugnala ekipo Trate iz Škofje Loke. Ločani so tako zasedli drugo mesto, omeniti pa je potrebno tudi odlično igro ekipe Milj, ki je bila četrta. • V.S. V nedeljo se je v Kranju iztekel ZIMSKO ŠPORTNI SEJEM, s tem pa še ni konec priložnosti za nakup in prodajo rabljene športne opreme. Vse, ki ste priložnost v Kranju zamudili, vabimo, da se udeležite katerega od naslednjih sejmov: SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME V ŠKOFJI LOKI sobota, 30.11.1996, od 9.00 do 18.00 nedelja, 1.12.1996, od 9.00 do 18.00 ORGANIZATOR: Smučarski klub ALPETOUR Škofja Loka Denar od prodane opreme ali neprodane opreme morajo dvigniti v nedeljo do 19.00 ure, ker kasneje organizator neprodane opreme ne vrača. SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME V DOMŽALAH 13. 12. 1996 od 15.00 do 19.00 14.12.1996 od 9.00 do 19.00 15.12.1996 od 9.00 do 14.00 V dvorani Komunalnega centra (za trgovino Napredek). ORGANIZATOR: Smučarsko društvo Domžale SEJEM RABLJENE ZIMSK0SP0RTNE OPREME NA JESENICAH od 2. 12. 1996 do 8.12. 1996 Sejem bo odprt vsak dan od 10.00 do 12.00, popoldan pa od 15.00 do 19.00. Zadnji sejemski dan, v nedeljo, 8.12.1996, pa bo sejem odprt od 9.00 do 13.00. V trim kabinetu Srednje šole na Jesenicah (bivši ŽIC). ORGANIZATOR: Smučarski klub Jesenice SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME V RAD0VUICI 13. 12.1996 od 16.00 do 19.00 14. 12. 1996 od 9.00 do 19.00 15. 12.1996 od 9.00 do 12.00 V prostorih športnega društva Partizan v Radovljici ORGANIZATOR: Smučarski klub Radovljica SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME V TRŽIČU 22.11.1996 do 16.00 do 20.00 - sprejem opreme, strokovna ocenitev, smučarski servis sobota, 23. 11.1996, od 8.30 do 18.00 prodaja sprejete opreme, smučarski servis V dvorani Osnovne šole Bistrica. ORGANIZATOR: ZUTS TRŽIČ SEJEM RABLJENE ZIMSKOŠPORTNE OPREME NA KOROŠKI BELI petek, 29.11.1996, od 16.00 -19.00 sobota, 30.11.1996, od 9.00 -17.00 nedelja, 1.12.1996, od 9.00 -17.00 MONTAŽA IN OBDELAVA SMUČI V osnovni šoli na Koroški Beli ORGANIZATOR: Društvo za telesno kulturo Partizan, sekcija smučarski klub Neprodano opremo, ki jo lastniki ne bodo dvignili v nedeljo do zaključka sejma, bo organizator podaril Osnovni šoli Koroška Bela. V V Mladi kranjski nogometaši so jesenski državni prvaki BREZ PORAZA NA DOMAČEM IGRIŠČU Vodstvo po jesenskem delu tekmovanja nas spomladi ne sme uspavati, prvi uspešen trener mladih kranjskih nogometnih upov, Marko Trebeč Kranj, 18. novembra - Prejšnji konec tedna so z jesenskim delom tekmovanja končali mladinci in kadeti v prvi državni nogometni ligi. V njej so Gorenjsko zastopali mladi nogometaši Triglav -Megamilka in dosegli enega največjih uspehov kluba. S štirimi točkami prednosti pred prvimi zasledovalci, ekipo Kopra, so mladinci Triglav • Megamilka najboljši v državi, kadeti pa so osvojili tretje mesto. "Pred letošnjo sezono sem dobil precej homogeno ekipo mladincev, ki jo je prej vodil Gorazd Kužnik. Tako je bilo pri delu z njimi treba dodati le Še piko na i. V ekipi je osem igralcev starih osemnajst let, ki bodo drugo leto že prestari nastopanje v mladinski ekipi osem igralcev je leto mlajših in dva sta še leti dni mlajša in lahko igrata tudi še za kadete. Ekipa je glede na lani zelo malo spremenjena, izboljšala pa se je udeležba na treningih. Že pred sezono sem sestavil okvirni teri redno nastopali tudi v članskem moštvu Triglava, kar je za nektere proti konca se* zone pomenilo preobremeni; nost, utrujenost in tudi poškodbe, ki so bile naprimet eden od vzrokov za poraz » Kopru. Zato naj bi potnic J fantje večina nastopali le v mladinski vrsti in naj bi članom priskočili na pomoč Je izjem0' ma. Seveda pa naj bi bili odltfnl -mladinci tudi upanje za razcv«1 kranjskega članskega nogometa, saj na Gorenjskem nimam0 več ekipe, ki bi nastopala v prj V n,r„j/ t,, državni ligi. "S fanti, zlaS 1 irvZ^i } "Ogometni ekipi Triglava je trenutna n.v , naJbolJ«'nii v ekipi, že opt** Ra% ugr?lCeX> med "P™* Borit Šepetavc AUh kfJ Jam Pomične razgovore m •' 10 ču ^ fo njihov 1 23 SS?W1 kile kot be8"n" s staMprtsefïxílJ? želJe ze,° "visoke". To P upi, profesorja v Mostarju, sta se letos Vrnila doZn^TJ' StarŠa> Pomeni' da ^ v Kran V"e e'0f\rntiadom0y,Adnanpaje bomo delali boljše s članskim moštvom, nam bodo stasom* ostal v Kranju in igra tako za mladinsko kot člansko moštvo. Peter Križaj, ki imajo tudi veliko zaslug za dobro igro v jesenskem delu prvenstva. Zlasti odlično so Kranjčani igrali doma, saj na domačem igrišču tekme, ki smo jih jeseni izgubili, pomladi dobili. Vendar pa bo spomladi gotovo težko igrati, saj pred tekmo fantje vedno gledajo prvenstveno lestvico in 'ušli". Vsi imajo ambicije,^ v višji ligi, ne le v.tretjO' danes naprimer mladinci ig > z Olimpijo, Muro, Manj" om.....pri članih pa bodo sw Brda, Bilje, Lesce.... Igffn| , niso bih poraženi, izgubilfpa so če je nasportnik na njej nad člane naj bi namreč za rrda^j liei zasedli tretie mesto s 26 tnkrat m slcer v Mariboru, nami, je zanje vehka motivacija pomenilo iti na bolje, z V**D0 točkami. Kasneje se je izkazalo, S^^J**}*!?' TZaJ° !? «5 J^2-ESSi^:J¥ŠS mesto. Zgodilo pa se bo ra da je liga zelo izenačena in skoraj vsaka ekipa lahko premaga drugo, le Ilirija je malce slabša," pravi trener mladinske ekipe Marko Trebeč. Jedro moštva tvorijo mladinski reprezentantje Slovenije: Oliver Bogatin, Jalan Pokom, Aleksander Radosavl-jevič in reprezentant do 17 let ekipo lahko rečem, da smo dobili preveč golov, kar sedemnajst v trinajstih tekmah. Po drugi strani pa je tudi res, da smo dali veliko golov, mislim da triintrideset, kar pomeni, da igramo zelo "odprto". Kljub temu pa bomo do pomladi največ delali na obrambi. In če bomo bolje "postavili" obrambo, upam, da bomo tudi tiste tri se, da bo sedaj pri nekaterih prevladalo mnenje, da so pač vsi lahko premagljivi in bodo prelahko gledali na nasport-nike. Vendar pa bo za to, da bomo obdržali prvo mesto tudi spomladi, potrebnih vsaj osem ali devet zmag," že dela načrte za pomladi trener Trebeč. Poleg tega, da mladinci igrajo za svojo ekipo, so jeseni neka- obratno in zato moramo ' klubu delati predvsem na th) v Vuzenici (3:0), Bled II v Mariboru proti Maribor Intes dekleta Bled II je vgosteh premagal Solkan (3:0), Šenčur doma izgubil z Gos. Storman-Sempeter s 0:3. V moški konkuf«; ? vodita SDO-Brezovica in Kan Kovinar 10 t., Astec Triglav je v Bled II pa 10, oba pa imata 4 točke. Pri ženskah je še brez P°r«ied vodstvu Meltal Branik, Šenčur je z eno zmago na 10. mestu-II pa brez zmage na 12. mestu. l3, Rezultati v 3. DOL - moški - Gimnazija Šiška - Plame»A Bohinj : Krka Novo mesto II 3:1 v vodstvu Bovec, Termo LU^ ^ II je tretji, Plamen je šesti, Bohinj pa je na desetem mestu- „ DOL - ženske sta bili obe gorenjski ekipi prosti, še vedn« r% ostajajo v vodstvu odbojkarice Mehanizmi Kropa, Bohinj Pa J dvema tekmama manj na 4. mestu. • Branko Maček KOŠARKA RADOVLJIČANI ^ rf POSKRBELI ZA PRESENEČENJ* Radovljica, Škofja Loka, 17. novembra - Minuli konec ted^ y bilo na gorenjskih košarkarskih igriščih najbolj ^r^^t^ dvorani Gimnazije na Jesenicah, kjer sta se v A2 lig1 P jj d° ekipi Gradbinca Radovljice in Loka Kave. LoČani so "^razov te tekme šest zmag, novinci v ligi, Radovljičani, pa šest.p so in le malokdo je upal staviti na zmago domačinov. Ven o gali se Radovljičani izkazali 89:74 (42:36). z izredno borbeno igro Jezici Ekipa Triglava je v 7. krogu gostovala v Ljubljani pn po izenačenem srečanju izgubila 80:72 (35:39). Na lestvici A2 lige še vedno vodi Loka kava s točko več p pj in niriJ/. Ekipa Triglava je sedma, Gradbinca Radovj Ilirije, enajsta. V prvi slovenski ligi za košarkarice so igralke Odeje v domači dvorani premagale ŽKD Maribor z rezultatom (31:21) in so trenutno na šestem mestu v ligi. o„nflf G.Lavrenčak, D.KUP JUDO Kranjski alpinist Andrej Štremfelj o srečni vrnitvi iz Himalaje LEDENI PLAZ JE PRESENETIL MED SPANJEM | ^iSiftS Andreju je poškodoval roko, Markn Prezljn pa nogo. Po težavni vrnitvi v bazni tabor sta korala domov, prijatelji pa so splezali na tn vrhove. Kranj, 15. novembra - Izkušeni Jpirust in himalaiec Andrej Štremfelj se je doslej vračal iz 8»ra brez resnih poškodb. Tudi •M odpravo Treh vrhov na *ahodu Nepala sta imela s ^plezalcem Markom veliko sreče, da ju ni med nočnim Mvakom pokopal plaz. Kot je Povedal Andrej, bodo bolečine jtt»alu pozabljene, odmevali pa D°do novi uspehi mladih slo-venskih alpinistov. Kdo so člani odprave Treh yjhov in kakšne cilje ste imeli v Himalaji? "Odprava je bila organizirala Predvsem za mlade alpiniste, --J h N bi si nabirali izkušnje v Andrej Stremjetj |orah do 7 tisoč metrov višine. Noiholi oomembna se Seveda morajo mlade spremlja- do baze Najbo^pon* ü_ 1 tudi izkušeni alpinisti. Tako nam l^^la sprotna ^ gabila v odpravi tudi midva z ^aaja na dos opin Markom Prezljem iz Kamnika, tn dni vozili z cilj. Iz baze smo odšli 19. oktobra in prvič prespali na višini 4700 m. Potem sva z Markom prišla na vrh in prespala malo pod vrhom, na 5700 metrih. Drugi so prespali nižje, se naslednji dan povzpeli na vrh in se vrnili v izhodišče. Midva sva nadaljevala s prečenjem na sosednji vrh, ki je visok 5880 m, zaradi nevarnosti kložastih plazov pa sva prečila še proti tretjemu vrhu. S sedla sva sestopala prek stene, v kateri naju je ujela noč. Vseeno sva sestopala naprej in našla pot radijski zvezi obvestila bazo o nezgodi. Kmalu so nama prišli nasproti vodja in šerpe, ki so Marka nesli v bazo. Tam smo bili za kosilo, sicer pa Marko ne bi zmogel poti niti v enem dnevu. Zdravnik je ugotovil, da ima zlomljen notranji in zunanji gleženj na levi nogi. Jaz sem jo odnesel brez zlomljene kosti, vendar s hudimi bolečinami." Kaj so počeli drugi člani odprave, ko sta vidva odhajala domov? "Zaradi poslabšanja vremena ■■«•iwïni Prezljem iz Kamnika, tri dni vozni z avioouwm m p yodjo pa so določili Romana pristali na nadmorski višini 0UU zgorai delno zasul najin šotor." So bile posledice hude in kako sta rešila? "Prve stvari, SeStOpaia naprej HI iiaam y prek nevarnega predela serakov sva morala po nesreči 22 do višine 4500 metrov. Okrog oktobra čakati v bazi, od koder polnoči sva se odločila za bivak sva odšla 1. novembra. Že dan in si izbrala domnevno prime- prej sta Jošt in Mežnar vstopila ren prostor. Na polici, okrog v svojo smer v Nampi. Preden 200 metrov nad vznožjem, sva smo dopoldan odšli v dolino, postavila šotor in zaspala. Ok- sem z daljnogledom opazoval rog 2. ure zjutraj je plaz ledenih steno ter ugotovil, da sta sple- kosov, ki se je utrgal nekje zala najtežji del. Prepričan sem p. —j« pa au UU1UU1U rvuillaiia piuuui »»" "----------- ------- }«*asa. Ostali člani so Štajerci metrov, od tam pa smo sedem Uusan Debelak, Tomaž Žerov- dni hodili v baza Tja, na višino ïïf&ttr iz Tolmina, Janko Meg- je v tem predelu težavna, saj je JÇ«Tržiča in Tomaž Humar iz le nekaj šesttisočakov, ki so zaradi zahtevnih južnih sten vsi ^rnrnka. Izbrali smo tri cilje okrajnem severozahodu ne- ifteH t HimalaJe, v trikotniku Indijo in Kitajsko. Tam '^venci plezali prvič, - pa je ta del Himalaje ^ obiskan." med Js°^Slovenci plezali prvič, QiiTMa^eDTelak' Tomaž Zerov- dni noaui ^ in jSc Jošt. Jernej Grudnik 3650 m, smo prišli 16. oktobra. Sta re-U?; ™ BfVa?' Mežnar^ ,Slatenšek, Peter Aklimatizacij a na večjo višino ki se je spominjam, je ropotanje fa • nar iz Tolmina. Janko Mee- je v tem predelu težavna saj je ^denih kosov po šotoru. Zaradi •1' zavedanja o plazu sem se vsedel in si zaščitil glavo z roko. Takrat me je kos ledu udaril v roko. Ropotanje je bilo pomešano z najinim stokanjem. Vse je trajalo le kratek čas, vendar bi naju s šotorom pometlo, če ne bi bil dobro privezan. Potlej se je izkazalo, da moja desna roka ni uporabna, Marko pa je dobil močan udarec v nogo. S težavo sva obula čevelj, ker mu je gleženi že zatekal. Takoj sva se odločila za sestop in pospravila ostanke šotora ter opreme. Po strmejših delih se je Marko peljal kar po zadnji plati, jaz pa sem ga varoval na vrvi. Po ravnem je moral hoditi, saj druge izbire ni bilo. Zjutraj sva prišla na ledenik, kjer sva po J* bil dolg? t»bòra7n.5'ÍSt0p d° baZnCga «t —«-qj, * več razlogov se nismo ^ocih za helikoptrski prevoz težki za plezanje." Kako so potekali prvi vzponi in kje je vaju doletela nesreča? "Vsaka naveza se je skušala aklimatizirati po svoji presoji. Na prvi vzpon so odšli z nama z Markom še Grudnik, Meglic in Humar. Nameravali smo se povzpeti na vrh zahodno od gore Api, ki je bil naš glavni sUVN0STNI ZBOR VODNIKOV Pri PV^ novembf» - Odsek za planinsko hojo in vodništvo *Wnï! o m društvu KlanJ prireja v soboto, 23. novembra PW r° y- uri v planinskem domu na Krvavcu jubilejni Zbor. '*Pité *a desetletjema so namreč prvi Člani društva opravili Popeljan planinske vodnike. Doslej so kranjski vodniki P°sebei r>V g0re več kot st0 tisuC udeležencev izletov, še pa se bon S° P°nosm> da so ti izleti potekali varno. Na zboru P°vezov • P0^3*^* predvsem o delovanju v prihodnosti; o Preventiv^11 P'arnnstva s športom, turizmom in smučarstvom. u vlnoi vnHniïrva in sodelovanju z Gorsko reševalne inventivni vlogi vodništva in sodelovanju z Gorsko reševalno ÏÏl0' S0ŽitJu planincev z lastniki zemljišč in pogledih županov ,iekate"K /.u«:! ji_______t~~i~«\,'.u vnAniVrw Pn kosilu ie Predvi )ezera na vrhu Žvoha ^*uo, sožitju p.a« ^«•atenh občin na delovanje planinskih vodnikov. Po kosilu je ]£?Vlden še °S.led televizijskega stolpa in novega umetnega S. Saje bil, da bosta dosegla 6755 m visoki vrh; to se je res zgodilo. Tudi Humar, ki je 1. novembra navsezgodaj začel plezati na 6808 m visoki Bobaye, je bil ob našem odhodu visoko v steni; vedeli smo, da bo zmogel prvi vzpon na to goro. Prav tako smo videli tri naše plezalce med vzponom na 7132 m visoki Api, vendar o njihovem uspehu še nisem bil povsem prepričan. Ob vrnitvi domov smo izvedeli, da sta na vrh priplezala Meglic in Debelak. Gre za vrhove, ki se zdijo relativno nizki, vendar imajo imajo vsi po dva tisoč in več metrov visoke stene. To daje vzponom slovenskih alpinistov večjo vrednost. Obenem vzpon na vrh pomeni le pol poti, saj lahkih sestopov z vrhov ni. Midva z Markom sva lahko zadovoljna, da sva odnesla toliko celo kožo, kot sva jo." Stojan Saje Jesenice, 18. novembra - Tekmovalci in tekmovalke Judo sekcije pri TVD Partizan Jesenice so dosegli nov mednarodni uspeh. Na turnirju v Udinah v Italiji sta v kategorji članov in članic Slobodan Matarugič in Blanka Zupan zmagala, Matej Žmuc in Gabrijel Šabič pa sta v svojih kategorijah zasedla 2. mesto. V mlajših skupinah sta Miha Kavčič in Boris Poštič zmagala, Maruša Kavčič, Jaka Kolbl, Uroš Sivec, Ana Močnik, Boris Praprotnik, Mateja Sivec in Nejc Koflar pa so v svojih kategorijah zasedli 2. mesto. Ekipno so Jeseničani med 16 klubi iz Italije, Hrvaške in Slovenije zasedli 3. mesto. • J. Rabič BADMINTON TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV V BADMINT0NU Jesenice, 19. novembra - Badminton postaja med mladimi na Gorenjskem vse bolj priljubljena športna panoga. Na področnem tekmovanju, ki ga je na Jesenicah organizirala Športna zveza Jesenice in Badminton klub Jesenice, je nastopilo 53 učencev in učenk iz sedmih osnovnih šol Gorenjske. Med nižjimi razredi je pri deklicah zmagala Lucija Subotič (OŠ Toneta Čufarja Jesenice), pri dečkih pa Jure Logar (OŠ Prežihovega Voranca Jesenice). Med višjimi razredi je bila pri deklicah najboljša Klavdija Radin (OS Pirniče), pn dečkih pa Gregor Kern (OŠ Pirniče). Najboljši v svojih skupinah bodo 24. novembra nastopili na republiškem finalu v Trebnjem. • J. Rabič ŠAH MARIBORČANI ČETRTIČ PRVAKI Bled, 16. novembra - V hotelu Krim na Bledu se je končala letošnja državna šahovska liga. Derbi zadnjega kola med vodečima ekipama je bil neodločen, tako da so po drugem kriteriju, večjem številu šahovskih točk, državni prvaki ekipa ŽŠD Maribor ŠK Piramida. Le točko je zaostal Ljubljanski šahovski klub. Na tretje mesto so se kto presenečenje turnirja uvrstili Novogoričani, četrti pa so bili Triglav Krško. Na vrhu drugega dela razpredelnice, na peto mesto so se uvrstili igralci Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja, najmlajše moštvo in obenem tudi brez profesionalnih igralcev. Negativno presenečenje turnirja so bih Ptujčani, ki so pristali na 6. mestu. Iz lige so izpadli igralci Murske Sobote, sicer z najboljšimi članskimi deskami. Tako bodo zaključili igralci iz Tolmina in se tudi vrnili nazaj v I. ligo - zahod. V evropskem pokalu za igralke bodo Slovenijo zastopale Mariborčanke. • A. Drinovec ZaJnjI IZLET DECEMBRA •adnJi W *' noven,bra - Planinsko društvo Kranj je načrtovalo Pfbiiejn! í?5mi izlet v neznano 23. novembra. Ker bo takrat ^aven • clanoy odseka za planinsko hojo in vodništvo na ,e 2nano Sh Je,ot^.0^il° za prestavitev omenjenega izleta. Zaenkrat opisna k a *z'et v neznano 7. decembra 1996, podrobnejši na Oo objavljen prihodnji teden. • S. S. NOVA PLANINSKA LITERATURA Ljubljana, 18. novembra - V prostorih Geodetskega zavoda Slovenije so predstavili več izdaj, ki bodo zanimale ljubitelje planinstva. Odslej sta na voljo dve novi karti; Kamniške m Savinjske Alpe ter Pohorje, obe v merilu 1:50.000. Izšli so tudi ponatisi popravljenih in dopolnjenih kart - Julijske Alpe -vzhodni del, Triglav, Kranjska Gora ter Stol in Begunjščica; prva v merilu 1:50.000, druge v merilu 1:25.000. Sodelavcem izobraževalnih dejavnosti bo prav prišla Gorniška vzgoja -osnove didaktike in pedagogike gorniške vzgoje, ki jo je napisal Tone Golnar. In še nekaj za planince, ki radi zaidejo prek meja naše države! Njim je namenjen trijezični vodnik Vrhovi prijateljstva, ki opisuje vzpone na 60 izbranih gora Slovenije, Koroške in Furlanije-Juhjske krajine. • S. Saje FITNESS CENTER POPAJ AEROBIKA - CARDIO FITNESS BODYBUILDING - STEP AEROBIKA ŠPORTNA PREHRANA - OBLAČILA HTOESS CENTER TOPAJ SMLEDNIŠKA 136, ČIRCE TEL.:328134 pie Pire se je zgodaj vpisal v Orle in k(*sneje dal neizbrisen pečat ^tfjeloškemu nogometu WORTÍLOVEKVVLÜE IIVUEMKEMOCI botina Pirčevih s sedmimi otroki seje leta .T1 J Preselila iz Črnega vrha v Skojjo Loko, MiH Jim Je ^il íe en sin in ena hčera, ffhov najmlajši sin je Tine Pire, danes star tu J"'* kiJe velik del svojega livljenja posveti "* Športu. Bil je ened prvih škofjeloških n°M0n*etašev, rad je igral namizni tenis, yaboilrn sni___j-J-----«... 90 LET ŠPORTA IN TELOVADBE V ŠKOFJI LOKI PIŠE: VILMA STANOVNIK ie */ °» Plaval. Ob 60-letnici nogometa mu pJk°Jjetoškt nogometni klub izročil tudi nJe za prispevek k razvoju nogometa v nov !?kl ooiini> danes P° Tine Pirc priz~ tn ? * muJe 00 glasbi, s katero je preživel Poživlja večji del svojega tivljenfa, šport ea«o veliko pomenil. Jeí» s,e k °rlom vpisali za radi telovadbe ali kakšen drug vzrok? SoinZrok' da so me starSi takrat, ko sem šel v katoff^011 med Orle je bil pač ta, da so bili irur • mmerieni in da so tudi nas otroke ■ v sicermi nuSïe bil° kar devet'tako vzSaJali- Tudi p0v J? prebivalci Spodnjega trga in okolice nefcd • -V Prosvetne,n društvu, pri Orlih. Ze a?J je bila navada, da je bila določena Zdbini pri Orlih in je hodila na Spodnji trg, Ja Pa pri Sokolih in je hodila v mesto. Vendar med starši in otroci enih in drugih ni bilo nesoglasij ali zavisti." Kakšna pa je bila za vas mlade takrat vloga društva? "Prvenstvena naloga društva je bila telesna vzgoja. Navadno smo enkrat ali dvakrat letno pripravili tudi telovadno akademijo ali javni nastop na Pepetovi Pristavi v Karlovcu ali pa v Stari Loki. Poleg športa je bila v društvu tudi fledališka in glasbena dejavnost. Razen otrok je il v društvu tako imenovani obrtni naraščaj (v njem so bili v glavnem vajenci) in pa seveda članstvo. Za člane, starejše od 18 let, pa je bilo v društvu še več dejavnosti: poleg telovadnih večerov so bili še večeri za prosveto in kulturo oziroma tako imenovani "fantovski večeri". Na takšnih večerih je bila vedno glavna tema eno od strokovnih predavanj, poleg tega pa se je govorilo tudi o problemih v društvu, o dejavnosti društva." Za katere športe pa ste se najmlajši Ločani takrat najbolj zanimali? "Otroci smo se hodili igrati v tako imenovano "Reit Schule" (jahalna Šola). To je sedanji prostor pred klavnico na Spodnjem trgu. Tam so bili prej tudi vojaški hlevi s konji in ostalo je ime. Mladi smo zvečer telovadili v telovadnici, čez dan pa smo se zbirali tam in igrali številne družabne igre. Takrat se je v Škofji Loki začel tudi nogomet. Nasproti klavnice so bila debela kostanjeva drevesa in nekaj mladih fantov -spomnim se Ota Jarca, Ankeletovega Vilija in Franca, Berčiča - je vsak dan hodilo igrati na en gol in "šutirati" z žogo. Mi smo to žogo spn>a le lovili, kasneje pa smo tudi mi začeli igrati v nekdanji "Zvezdi", v parku kjer danes stoji gasilni dom ob klavnici. To je bilo pred letom 1929, ko organiziranega nogometa še ni bilo. Leta 1929 so pod Živkovičevo diktauro Orle ukinili, ostala pa so Prosvetna društva." Kdaj pa seje začel organizirani nogomet? "Uradno se za začetek nogometa v Škofji Loki šteje leto 1929, ko so pri Sokolih ustanovili nogometni odsek. Nekaj let so igrali tekme in bili zelo aktivni, potem pa je prevladalo mnenje, da po Tyrsevem načelu nogomet škoduje telovadbi in je nogomet zamrl. Takrat pa je zaživel nogomet pri Prosvetnih društvih, sprva skromno, leta 1934 se je začel organiziran nogomet in društvo se je registriralo pri Nogometni zvezi Slovenije. Začeli smo skupaj igrati vsi fantje ne glede na to ali smo bili Orli ali Sokoli, v naših vrstah pa je bilo tudi precej oficirjev. V najemu smo imeli travnik na Podnu, kjer je sedaj dijaški dom. Začele so se prave tekme v okviru Nogometne zveze Slovenije in dosegali smo tudi nekaj dobrih rezultatov. Igrali smo vse do vojne, leta 1942 pa je nogomet začel ugašati in po letu 1943 ugasnil. Z ustanovitvijo Partizana po vojni pa je bila spet ustanovljena nogometna sekcija, ki je leta 1947 in leta 1953 osvojila prvenstvo Gorenjske in kasneje imela še nekaj uspehov tudi v slovenski ligi. Jaz sem prenehal z igranjem nogometa leta 1948. Poleg nogometa pa sem kot mlad fant s prijatelji igral tudi namizni tenis, sprva z doma narejenimi loparji, kasneje pa nas je bilo že veliko in organizirali smo tudi namiznoteniška prvenstva, sprva društvena, nato tudi z ekipami iz drugih krajev." Tine Pire Kaj vam je pomenil šport? "Lahko rečem, da smo včasih igrali nogomet "do onemoglosti", da sem se ukvarjal tudi z drugimi športi, naprimer z odbojko, plavanjem in da sem tako iz fizično skromnega fant postal zelo utrjen. Tako mi je šport prišel v kri, kar mi je pomagalo med vojno in kasneje v "pisarniških" službah, veliko pa mi pri ohranjanju zdravja pomeni še danes. Šport da človeku življenjsko moč, tako fizično kot potrebno vzdržljivost, da laže greš prek vseh ovir in težav." Zgovorni glasovi molčečih Alarlco Jenšterle, zunanji sodelavec PREJEU SMO Najbolj zgovoren rezultat tokratnih volitev je bil glas "molčečih", torej vseh tistih, ki so se odločili, da ne bodo volili. Pokazalo se je, da je takšnih kar slaba tretjina v Sloveniji, kar pa nikakor ne pomeni, da teh ljudi politika ne zanima. Morda jih celo bolj od precejšnjega dela tistih driavljanov, ki so se v nedeljo podali na bližnja volišča, da izpolnijo svojo državljansko pravico. Ljudje, ki so prejšnjo nedeljo raje ostali doma, so na svoj način izrazili nezaupnico sedanji slovenski politični garnituri in to vsem po vrsti, ne glede na njihove politične predznake. Zaradi tega je njihova kritika toliko bolj boleča, saj v njej ni mogoče iskati strankarskih politik, ampak povsem navadno človeško logiko. Tem volilnim upravičencem se je sedanja slovenska politika verjetno zamerila zaradi njene obrnjenosti v takojšnje izkoriščanje privilegijev, brez izdelane splošne strategije slovenske prihodnosti. Celo bivši sistem je bil pri okoriščanju z oblastjo bolj previden in prefinjen. Ljudem je recimo postregel s teorijo samoupravljanja in vrsto drugih mehanizmov, izza katerih so nato oblast- niki vodili svojo politiko. Toda resnici na ljubo je treba dodati, da je vsaj proti koncu prišlo do nekaj resnih spopadov, ko so ljudje zapisano samoupravljanje začeli dejansko izvajati v praksi in si s tem rezali svoj košček oblastne pogače. Danes večina zaposlenih takšnih možnosti nima več, glavni pritisk na oblast, ki jim je še preostal, so sindikati, ki pa so vsi po vrsti preveč jasno politično obarvani, da bi se v njih lahko prepoznali tudi "neodvisni", torej tisti, ki želijo le takšno oblast, ki bi jim omogočala delo in dostojno življenje. Naši parlamentarci so veliko volivcev odvrnili od neposrednega političnega odločanja predvsem s tem, ker so si najprej na očeh javnosti začeli urejati svoje pravice in pri tem pogosto pretiravali. Zdaj se je zato pokazala 30-odstotna luknja v volilni bazi, ki seveda budi skomine vsem strankam, še posebej pa zaradi izredno tesnih volilnih rezultatov. Po drugi strani je za vse stranke nerešljiv problem, s kakšnimi parolami in obljubami te ljudi pritegniti med svoje zaveznike. Ti ljudje so pač taki, da jih ni mogoče prepričati v enem dnevu: nanje ni mogoče vplivati z dobrimi plakati ali genialni- mi televizijskimi nastopi nekaj dni pred volitvami, saj politike in njihove stranke ocenjujejo skozi ves mandat, na koncu pa so očitno prišli do zaključka, da prav nihče v Sloveniji ni vreden niti tega, da bi zaradi njega v nedeljo odšli na sprehod do bližnjega volišča. Odstotek teh kritikov je še večji, če jim dodamo več kot 66 tisoč neveljavnih glasovnic. Te so namreč odgovor tistih, ki se prav tako kot abstinenti ne strinjajo s sedanjo politiko, razlika je le v tem, da se jim je to nestrinjanje zdelo potrebno javno izraziti. Volitve so vendarle pokazale, da Slovenci z vsakim dnem demokracije postajajo zrelejši. Tokrat v parlamentu recimo le ni več mesta za politike, ki so svoje nastope gradili na ekshibicionizmu in klovnovstvu. V bistvu se je prostor spolariziral na liberalce in desnico, ob njih pa obstaja pomemben blok volilnih abstinentov, ki bodo nove parlamentarce pod drobnogled vzeli v tistem hipu, ko bodo zasedli svoje stolčke in jih nato opazovali vse do konca mandata. Šele če bodo ugotovili, da je tem predstavnikom ljudstvu vendarle uspelo povrniti ugled parlamentarne demokracije, se bodo na prihodnjih volitvah odločali tudi o njihovih političnih vizijah. Odgovor g. Petru Smuku, predsedniku Tržiškega občinskega sveta Gospod Peter Smuk, podpredsednik Liberalne stranke in predsednik trliškega Občinskega sveta v svojem odgovoru na protest LDS-a, ker je skupaj z g. Pavletom Rupar-jem prepovedal predvajanje intervjuja predsednika vlade dr. Janez Drnovška na Radiu Tržič, uporablja precej telke besede na moj račun. Naj mu zato pojasnim naslednje: 1. L. P. je kratica za Lokalno pisarno LDS za Gorenjsko. Lokalna pisarna skrbi za koordinacijo med gorenjskimi odbori LDS in centralo LDS. Njen sedel je v Trliču. 2. Moja prisotnost na sejah trliškega občinskega sveta je v skladu s statutom Občinskega sveta. Razlogi za to so jasni: informiranost o občinskih zadevah in prisotnost večine predsednikov ostalih triiških strank. Žaljivko partijski sekretar pa naj g. Smuk raje obdrži zase. 3. G. Smuk si jemlje s precejšno lahkotnostjo v roke pravico določanja datuma objave intervjuja predsednika vlade dr. Drnovška na Radiu Tržič. Seveda je zanj (in za g. Pavleta Ruparja) najbolj ugodno, da pred volitvami na vse pretege kritizira Vlado RS in predsednika vlade, odgovor pa je objavljen v medijih šele po volitvah. Vprašanje pa je, ali niso to že neke vrste diktatorske metode. Vsekakor mu zagotavljam, da LDS ne bo prosil njega za dovoljenje za objavo svojih stališč. To pravico prepuščamo (upamo v večini) neodvisnim medijem. 4. G. Smuk vztraja na trditvi o neusklajenosti ministrov med seboj. Seveda cilja na naravna trenja med ministri različnih resorjev, ki pridejo navzkriž pri določenih interesih. Še najbolj očimo je to ob sestavljanju proračuna, ko je potrebno uskladiti zmožnost in lelje. Vsekakor rezultati te vlade kale jo, da je predsednik vlade RS ar. Drnovšek ustrezno poskrbel zato, da je prevladal državni interes. Vztrajam pa na tem, da je neusklajenost na lokalni ravni, kjer ne bi. smela prevladovati visoka politika in osebna nasprotja, temveč skupni lokalni interesi, škodljiva občini Trlič. Ko pridemo do polola-ja, da imamo dve strani ter se vnaprej zavrača predloge druge strani samo zato, ker jih je predlagala ona, je to slabo za razvoj Trliča. 5. Podjetji Peko In BPTsta v L i. skupini 11-tih podjetij. To so podjetja, ki niso zašla v probleme po izključno lastni krivdi (temveč zaradi izgube ex-jugoslovanskih trgov inp.) ter imajo posebno telo v svojem okolju. Pomaga se jim strokovno (dr lav a najame strokovnjake in jih pošlje v tovarno v pomoč vodstvu podjetja - pomembno je vedeti, da država ni lastnik teh podjetij in ne more menjati njihovih vodstev) ter finančno (poroštva za kredite, subvencije za ohranjanje delovnih mest inp.). Če g. Smuk ne ve nič o omenjenih aktivnostih vlade v obeh podjetjih, naj se o tem malo boj poza- nima. Gre namreč za prevei resne zadeve, da bi se s tem igrali na pamet lokalni politiki. 6. LDS večkrat predlaga točke dnevnega reda za seje Občinskega sveta. V izogio nejasnostim o predlagatelju (pče je predlagatelj LDS, je verjetno logično, da za njim stojijo LDS-ovi svetniki) so se začeli pod gradiva (pomol malemu gospodarstvu za odpiranje novih delovnih mest, nadaljevanje neprofittij gradnje stanovanj, materinska šola, inp.) podpisovati tudi naši svetniki. Zato je navajanje g. Smuka, da jaz tega ne vem, čisto sprenevedanje in zavajanje. . 7. Trditev g. Smuka, da Radio Tržič ni neodvisni medij, ker je v solasti Občine Tržič, ki njegovo delovanje tudi sofinansira, je hudo sporna in v bustvu žalostna za današnji čas. Verjetno m molno zagotoviti popoln0 enakopravnosti med strankami v smislu zagotovitve enake dolžine programskega Časa Tiste, ki so večje ter bolj aktivne, se seveda več pojavi; jajo na radiu. Vendar pa )e normalno in demokratično, da imajo vedno možnost javnega izražanja svojih stališč tudi vse t. i. mini stranke (kot je npr. Liberalna stranka z 0,98 % podporo na zadnj* volitvah). 8. Kaj lahko LDS in jf osebno naredimo za bolpe razumevanje med županom in Občinskim svetom? Verjetno nič kaj dosti več, kot to, kar že počnemo. To pa je, f dosledno upoštevamo stroko in argumente in se ne spuščamo v razne politične ignf posameznih svetnikov drugin strank. Vse to je tudi dokumentirano v zapisnikih. Lep pozdrav! Anton Horvatič vodja L.P. LDS za Gorenjsko Ko se utrnejo spomini Makslnu so spet, tako kot že nekajkrat med najinim pogovorom, zasijale oči. Obrnil se je k ženi, češ saj ne boš jezna, če še to povem. Oh, kaj bi, je ta zamahnila z roko in se nagnila malo naprej, da bi ga bolje slišala. "Pobje smo videli marsikaj. Ponavadi tudi tisto, česar nismo smeli. In vsak dobro ve, kaj se mulcu, ki odrašča, mota po glavi! Sva šla s prijateljem k naši dekli Franci. Ali bi ti nama dala, sva jo vprašala. Nekaj časa je naju gledala, potem pa prikimala. Povej, kje, sva drezala vanjo, že vsa nestrpna. Kar v stali me počakajta, tam, kjer imamo golido za molžo. Prijatelj jo je jadrno ubral pred menoj. Njemu se je že nekaj več sanjalo, kako te stvari potekajo kot meni. Končno se je Franca le prikazala. Ne da bi kaj dosti govorila, je stopila v hlev, v roki pa je držala "gajžlo". Kdo bi želel prvi, naju je pobarala. Prijatelj je planil korak naprej in ves zaripel v obraz zaklical, bom jaz, ker težje čakam kot Maksi. Dekla je prikimala in dvignila roko. Za drobno sekundo sem že pomislil, da se bo slekla pred obema... Toda to se ni zgodilo. Gajžla je z vso močjo žviznila po zraku in "pristala" na prijateljevi goli riti. Toliko časa ga je tepla, da je bil revež ves marogasí in črn. Ko sem to videl, sem se hitro obrnil in ušel skozi priprta vrata. Za seboj sem še slišal njen razjarjeni glas, ki se je zgražal nad najino pobožno željo..." Ampak z Masklovim pobegom zgodbe še ni bilo konec. Začel se je bati, da bo povedala staršem. Slutil je, da bi bilo to zanju le prehudo... Makslu je bilo silno žal, da jo je sploh vprašal. Po drugi strani pa še zdaleč ni slutil, da to, ko spiš z žensko, najprej tako zelo boli. Ko se je Franca prikazala zvečer na vratih, ga je molče pogledala, se obrnila stran, kot bi se ji "gravžal", staršem pa le ni nič rekla. Makslna je na skrivaj še naprej skominah, da bi o tej "vroči in skrivnostni" temi izvedel kaj več. Sem in tja je doma, v gostilni, ujel, kakšno besedo, ko so se fantje hvalili s svojimi podvigi: kako so kakšno kje USODE Piše: Milena Miklavčič "pošlatali"... Ej, kako je bilo že to zanimivo! Toda kaj, ko se je ob najbolj napetem pripovedovanju, zmeraj prikazala mama in ga poklicala. Maksi "pojd sem", mu je imela navado reči. Deček je že vnaprej vedel, kaj to pomeni. Hlače dol in s palico po nagi riti! Kaj poslušaš take neumnosti, je kričala nanj. Fantje so pijani in ne vedo, kaj govorijo/ "Vse sem ji obljubil, kar je želela. Toda v gostilno sem se še pritihotapil, če se je le dalo. Ko so gostje plačevali, se jim je ponavadi tresla roka in niso "porajtali", da jim je kakšen kovanec padel na tla. Za kajcar se jim je bilo pod častjo upogibati. No, lahko bi tudi rekel, da se največkrat tudi, po vseh fizikalnih zakonih, niti niso mogli... Ker bi zaradi nestabilnosti zgrmeli po tleh, ha, ha hal Pod kopjo sem zmeraj našel kakšen "sold". Želel sem kupiti piškote in jagode (bonbone). Pri takem obhodu sem včasih "slučajno" opazil v kozarcih še malo pijače. Naskrivaj sem pogledal okoli sebe, ker sem se hotel prepričati, da me nihče ne opazuje, potem pa sem hitro poskusil. Ej, kako se mi je začelo vrteti v glavi! Za nameček je za mojim hrbtom spet stala mama! Uboga moja ušesa! Zgrozila se je, ko je videla, da sem pobiral po tleh denar. Kaj ti ne veš, da se lahko vrnejo in ga zahtevajo nazaj! Se je zgražala. Hotel sem se izmazati in sem ji po pravici povedal, da sem že marsikoga slišal, kije rekel, da naj bo tisti kovanec na tleh "za metlo". Mama je globoko vzdihnila in potarnala, češ, le kaj bo s tem otrokom, ki mu gredo same neumnosti po glavi." Maksi se je na tem mestu za nekaj trenutkov moral oddahniti. Bala sem se že, da se je preveč utrudil, da bi mogel s pripovedovanjem nadaljevati. Čas je tako hitro mineval, ko sem se tudi sama zabavala ob njegovih sočnih zgodbicah. Besedo, dve smo rekli o tem, kako se ljudje izogibajo "takih" pogovorov. Kot da se včasih kaj podobnega ne bi nikoli dogajalo. Maksi je bil prepričan, da smo ljudje od vekomaj enaki. Krvavi pod kožo. Eni bolj drugi manj. Če pa je vmes pijača, je vse še slabše. Takrat so lahko nekateri prave živali. To lahko trdi, ker ji je leta in leta videval s svojimi lastnimi očmi. "V času mojega otroštva je bilo zelo veliko žensk, ki so ga rade cukale. Več, se mi zdi, kot danes. Spominjam se ene, Čelarce. Njen mož je bil tesalec. Ti so takrat zelo dobro zaslužili, ker so bili redki, zato pa toliko bolj iskani delavci. Tesali so trame in zahtevali plačilo od kubičnega metra. Bil je tako neumen, da je dal vse solde ženi v roke. Ta je prišla v Žiri k maši, potem se ga je v prvi gostilni napila, in revše ubogo, obležalo pod cesto. S Klemenovim Vinkom (tistim, kije bil za vse neumnosti, samo za pamemo ne!) sva šla za njo. Vinko ji je dvignil krilo in s kričanjem vabil mladež, ki se je motala tam okoli. Dajmo jo gledat, je ponavljal in se prismojeno režal. Ženska je bila brez hlač, tako kot je bilo v tistih časih v navadi, in smo imeli otroci kaj videti... Mama je imela nos za moje neumnosti. Pritekla je po cesti in me s palico nagnala domov. Spet sem jo spravil ob živce. Ni ji šlo v glavo, zakaj smo ubogo pijanko gledali. Branil sem se, češ saj je čisto pri miru ležala, saj ji nisemo nič naredili... Ej, kako je moralo biti zabavno, da imam še danes, ko sem star že devetdeset let, še zmeraj v spominu..." Maksi je s svojimi prijatelji preživljal pestro in zanimivo otroštvo, po svetu pa so se začele dogajati najrazličnejše spremembe. "Rusi so udarili na Poljsko in ti ubogi reveži so morali "beguniti". Prišli so tudi v Žiri. Mi smo imeli nad pekarijo majhno stanovanje, ki smo jim ga ponudili. Prihajal sem jih obiskovat, zlasti mi je bilo všeč, ker so s seboj imeli tudi otroke. "Pajdi, pajdi simu!" so mi govorili in me vabili v svojo druščino. Za kosilo so ponavadi skuhali "platke". To je bilo nekaj iz krompirja. Moje oči so postajale vedno večje. Povabili so me medse in ne prej, niti potem, mi nobena stvar ni tako teknila kot ravno tiste "platke". Še danes mi žena najbolj ustrele, če mi jih pripravi za kosilo. Naslednji begunci, ki so, po Masklovin spominih, našli zatočišče v Žireh, so bdi Dalmatina. Otroke so imeli na DobraČevi,* Potočnikovi hiši. Z nami so potem tudi obiskovali osnovno šolo. Ko nekoč enega izmed njih ni bilo, ga naslednjič vprafa učiteljica, zakaj. Ta ji mirno, nič hudega sluteč, odgovori, da je "njihova stara majka krepala". Otroci pa v smeh! Ta beseda jim Je pomenila nekaj čisto drugega! BiH s° radovedni, kaj naj bi to bilo. Zdelo se ji*1 je silno nenavadno, saj je bil njihov obred drugačen kot tisti, ki so ga bili vajeni " odprtimi očmi so strmeli v truplo, ki so ga v jamo kar posedli... "Začela se je prva svetovna vojna. Oblo*} je napovedala mobilizacijo. Vsi, ki so W starejšji kot 20 let, so se morali iti vojskovat s Srbi. 1915. leta so vojno napovedali *\ Italijani. Zmanjkalo je moke in oče /" mogel več peči kruha. Tudi v gostilno nis° več hodili. Denarja ni bilo več niti za vino-Oče se je odločil, da gremo začasno v Žirovnico. Tam je že pred leti kup1' posestvo, da je na svojem spravljal drva. 15. maja 1915 leta smo se vsi skupaj zna* v Žirovnici, da bomo "delali" grunte. v Žireh smo imeli v hlevu še tri konje, toda vse je vzela vojska. Enako se je zgodilo tudi s hlapcem. Nikogar več ni bilo nazaj... Iz Žirovnice sem potem hodil v Žiri v Šolo-Bilo je daleč, okoli 7 kilometrov. Ni se dobii° niti obutve, niti obleke. Bos sem hodil v mrazu, dežju in soncu. Naneslo je, da sem s zaradi tega grozno prehladil. Staršem sem s malo zasmilil in so mi pri Beštrovcu na Dobračevi kupili lesene cokle. Usnja se m dalo dobiti, toda ker ni bilo drugega, so bit tudi te dobre... Šele potem, ko smo na zim° klali prašiča, je oče kožo zamenjal za da sva z bratom prišla do bolj "normalnih cokel. (nadaljevanje prihodnji^ Otvorih rev športne dvorane , V skladu z zakonom lovnem obveščanju Vam objavo pošiljam naslednji se* tovefc, ki ga objavite enakovredno kot vest o otvoritvi sortne dvorane v kranju na P^i strani. Dejstva so namreč drugač- o v ses- , i- Na prireditvi ob otvoritvi športne dvorane v Kranju Jijem mogel biti prisoten, **r sem bil ob istem času in u mno8° Preh kot iupan MOK povabljen na razgovor v Maribor, kjer je bilo govora 0 razvoju Mariborske uni-Verze in visokega šolstva nasploh. 2- Na vabilu je bila napisa-na kot povabitelj tudi Mestna obtina Kranj, ki pa o zadevi m vedela ničesar. . * Objekt športne dvorane ]e bil odprt, ne da bi bil V°Polnoma dokončan, torej t Političnih razlogov za promocijo predsednika drtave in nnovih priiateljev iz ZLSD *LDS. «4- Župani ne hodimo na Pfuje procesije", temveč se ukvarjamo z resnimi stvarmi, T" priporočamo tudi driav-n"n voditeljem. 5- Končno pa je objekt Wen na občinski, komunalno opremljeni zemlji, katere vrednost je po sedanjih Ceyh približno 180 milijonov l°larjev. Mestna občina Kranj si ^zadeva, da bi bilo upravl- janje javnih objektov racionalno in učinkovito v korist kranjskih občanov ne pa raznih na pol zasebnih interesov. S spoštovanjem! Vitomir Gros, dipl. inž g, kranjski župan Igre je konec, boj za oblast se začenja Na srečo gospod Jože Novak, zunanji sodelavec Gorenjskega glasa in simpatizer SDS, v zaključku svojega komentarja pove, da gre za ocene in špekulacije. Tako je že sam relativiziral svoje raz-mišjanje in zato ga ne bi jemal preveč resno. Toda po moji oceni gre, kot že velikokrat doslej, za preftnjeno mazanje SKD in zato sem se oglasil. Piše: "Edino v primeru, če se na hitro združita SKD in SLS, potem bo mandat najprej dobil Marjan Podobnik, toda to je manj verjetno, ker bodo v vodstvu SKD temu močno nasprotovali." Tu spoštovani komantator niti ne špekulira, pač pa enostavno trdi, da bo vodstvo SKD močno nasprotovalo. Namerno pozabi, da je vodstvo SKD že po prejšnjih volitvah predlagalo združitev obeh strank, kar bi že tedaj pripeljalo do enakega rezultata kot sedaj. Pozablja, da je vodstvo SKD svojo ponudbo po združitvi ponavljalo večkrat in bilo vedno zavrnjeno s strani SLS. Tudi sedaj je resnica drugačna. Na strani vodstva SKD je še vedno pripravljenost, da se ti dve stranki združita in tako pride do močne Ljudske stranke. Toda SLS je tudi sedaj to zavrnila. V SKD upamo ali pa morda le sanjamo, da bo do združitve le prišlo. Dalje piše: "Možno je celo, da SKD še enkrat stopi v koalicijo z LDS, Združeno listo in Desus, Jelinčič pa bi jim pomagal iz opozicije, Čeprav ni gotovo, da bi večina poslancev SKD to podprla." Na tako modrovanje bi človek zamahnil z roko ali naredil posebno znamenje s prstom na čelu. Toda spet in spet se že vnaprej obsoja SKD na nekaj, česar ni in tudi ne bo. Če komentator trdi, da so nam volivci zamerili, ker smo šli v vlado z LDS, potem nas najbrž nima za tako nore, da nismo tega tudi sami spoznali. In ker smo sedaj majhna stranka, ki nima moči odločati o taki ali drugačni koaliciji, ki ji ni treba iskati rešitev za uspešno vladanje, ki lahko mirno ostane v opoziciji in gleda ter kritizira, zakaj oi šla ^direktno z glavo pod giljotino. To smo storili pred štirimi leti v prepričanju, da delamo prav za Slovenijo in tako še vedno mislimo, a volivci mislijo drugače. programov, s strankami slovenske pomladi. Tisti del odgovornosti, ki so jo nam naložili volivci bomo nosili. Lahko rečemo tudi, da sprejemamo pokoro, ki so jo nam naložilli volivci. Težko pa bo tudi strankam pomladi, če bodo za vse grehe krivce iskale le v stranki SKD. Miroslav Mozetič, podpredsednik SKD Medvode, 16. 11.1996 Vem in prepričana sem, da je tovrstna moja zahvala njemu, njegovemu moštvu, gospodu komandirju Robertu Sušanju in gospodu načelniku Jerneju Hočevarju s tem pismom vse preskromen izraz moje hvaležnosti do njega, zato se za vzgled njegove človekoljubne pomoči tudi javno zahvaljujem. Božena Ronner, Jesenice, Hruška 10 SflVNfl • SOWRJ) • 3 I i o 5 S NOV DELOVNI ČAS: MVNfl·l·lYDROJET Zato ponavljam to, kar je strankin kongres pred dvema mesecema sprejel. SKD se bo povezovala v koalicijske povezave s strankami sorodnih Zahvala Dragu Danilovu V zvezi Z mojo prometno nesrečo, ki sem jo doživela dne 25. oktobra na cesti od Lesc proti Ljubljani, ko me je neki brezobzirni voznik zaradi prehitre vožnje spravil v brezupno situacijo in sem pri trčenju z drugimi vozili utrpela telesne poškodbe, se policistu Dragu Danilovu za njegovo ljubeznivo pomoč prisrčno zahvaljujem. Ne samo, da je po svoji službeni dolžnosti storil vse pri reševanju mojega življenja, poskrbel za takojšnji prevoz v bolnišnico, temveč je po svojem človekoljubnem nagibu do mene kot ponesrcčenke pokazal toliko požrtvovalnosti, napora in zavzetosti, skoraj bi mogla temu reči naravnost očetovske skrbi zame, da mi bo ostal v nepozabnem spominu. Povrh tega pa si je dal še veliko opravka z mojim karamboliranim vozilom, da ga je odpeljal v Kranj in ga tam spravil na varno. Skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih(UL RS št 14/90) in Zakonom o visokem šolstvu (UL RS, št. 6 /9J) Univerza v Mariboru _ Fakulteta za organizacijske vede *w*" Krani razpisuje delovni mesti: - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE - VIŠJEGA PREDAVATELJA ZA PODROČJE EKONOMIKE Delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in petletnim mandatom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Fakulteta za organizacijske vode, Prešernova 11, 4000 Kranj. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 52. - 55. Zakona o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93). Igor Slavec, avtor "Peščenega zrna v viharju" Zaupaj v svojo usodo fant Vojno sem vzel kqt dejstvo, ki ga ne moreš spremeniti, in edino, kar lahko naredim, sem razmišljal, je, da iz vojne potegnem tisto, kar je koristno." Kranj - Najmanj enkrat na leto se srečava z 'gorjem Slavcem, če ne drugje, zagotovo na Prednovoletnt zabavi Gorenjskega glasa, ko se aobimo sedanji in nekdanji "Glasovci". jcdno me povpraša, kako kaj vi tamladi in ,,mu Ponavadi odgovorim, da je sicer treba S'T Pisati> « da kar gre. Šele skozi podlistek ^«Ceno zrno v viharju", katerega prvo nat*aljevanje je izšlo pred dvema mesecema, J? s«n spoznal, da je bil Igor Slavec med 2. ^rovno vojfno mobiliziran v nemško vosjko. y«ora/ sem vseh enajst nadaljevanj od prvega Z* Zfdnjega, mogoče zato, ker jih je napisal poznan možakar, precej mladosten za /«em križev, mogoče zato, ker pripadam, ePrav neobremenjen od dogodkov izpred Petdeset in več let, tisti generaciji šolarjev, ki 50 ^e najbolj veselili proslav ob obletnicah in T?mins^h obeležjih iz partizanskih časov, "krat nam je namreč odpadel pouk. In ko me Lïvdnica P°slala * Slavcu, češ naj skupaj intffliiva P°dHstek, sem se z veseljem odzval g flrbčen", kot sem, nekdanjega direktorja Gorenjskega glasa povprašal še o tem in onem. v3naJst0 in hkrati zadnje nadaljevanje l^ega podlistka "Peščeno zrno v viharju" se «onda z 9. novembrom 1945, ko ste se po 33 i!ríxC}h "srečen in z velikimi načrti ter Pgtokovanji...«, kot ste zapisali, vrnili domov. J«« ste se znašli po vojni pa do današnjih t" — -■ - , .. . - - šolanje, ki sem ga pred vojno Ste imeli kakšne probleme s takratnimi oblastmi, ko ste se vrnili domov? Vaš brat Ivo je padel kot partizan, vi pa ste bili v nemški vojski, sicer mobiliziran, ampak... "Nobenih težav ni bilo, čeprav je. bil Ivo za narodnega heroja razglašen šele v petdesetih letih. Mogoče tudi zaradi njega v Struževem ni bilo nobenih pripomb na mojo mobiliza* cijo. Brat je med vojno organiziral mobilizacijo moških v vasi in mnogi so se skrivali, \ ker niso hoteli v partizane. Vedelo se je, kdo ■ je drugje spal Nihče mi ni imel kaj očitati. Jaz sem Šel neprostovoljno v netnško vojsko, mnogi pa so šli neprostovoljno k partizanom." Dr if^Va" J tgeKma v 5. gimnaziji. Opravil sem izpite za ' m ter se z nekaj zamude vpisal v 8. wnnazijo. Prijatelji, ki so bili med vojno v i7r!lZ?nin' so zame od ministrstva za šolstvo Zač°iali dovolJenie> da sem se naknadno, .--~rwN uuvuijenje, aa sem se nuwiuunu, Jače/ sem z januarjem '46, redno vpisal v zadnji tetnik gimanzije. Uspešno sem opravil maturo, Prav v spomin na takratno maturo pa smo se sošolci letos srečali na 50. obletnici. Doktorji z Golnika, ki so takrat fluorografir-vse študente in dijake, so mi odkrili luberkoloznost, tako sem na Ekonomsko fakul-!"o, ki sem jo vpisal, bolj malo hodil, saj sem Koral v bolnišnico na Golnik, kasneje pa sem *«ki dve leti ostal še doma, kjer smo še vedno 'rneli trgovino. V tem času sem tudi spoznal J°;o Ančko, ki so jo oblasti v našo trgovino v našo trgovino . sem okreval po tezni..." tn imel časa več kot dovolj? celo Ín íme' časa več kot dovoli- Mama me je ie £P.raSevala> aH sem si novo punco v trgovini in,*)1 P°8^dxil, Dobro se spominjam, da je l!*ela okrogla očala 1 trgovini. Ko so oni odšli, pa sem na pogovorčke v trgovina prihajal jaz. Enkrat jeseni leta '46 sva QQteny odšla skupaj v kino. V Kranj sva šla po pa sva se že skupaj. In v naslednjem letu bova praznovala 50. obletnico poroke. Službo sem si poiskal v takratni iskrški industrijski šoli, kjer sem delal v vodstvu šole, hkrati pa sem na srednji in vajeniški šoli učil zgodovino. V Iskri sem vsega skupaj preživel 27 let, bodisi kot učitelj bodisi kot komercialist v izvozu, ob delu pa sem dokončal tudi študij organizacije dela in bil v. d. direktorja organizacijsko - kadrovskega sektorja združenega podjetja Iskra v Ljubljani. Ko so na Gorenjskem glasu sredi sedemdesetih let iskali novega glavnega urednika, sem se prijavil, dobil službo in tako do upokojitve, nekaj manj kot deset let, urednikoval na vašem časopisu. Odkar sem leta 1945 prišel domov, pa sem se angažiral tudi na drugih področjih, v partiji, pri sindikatu, deset let sem bil predsednik plavalnega kluba Triglav, naši trije fantje so bili kar dobri plavalci." Tri sinove imate? "Tri. Andrej je profesor telovadbe na šoli Helene Puhar, Tomaž je zobozdravnik in ima : —; Vmmtin nnimlaiši ministrstvu v Ljubljani. Z Anico Havaje osem vnukov, tako da se nas kar šestnajst vsaj trikrat na leto zbere v krogu družine." W pogledal. Dobro se spominjam, da je Helene Puhar, lomaz l^v^u'"^ajSi okrogla očala in da so med milico tišlarji svojo ordinacijo v Besnicipr ^1*^*1 Mednje mizarske delavnice vedno posedali v Janez pa je gozdarski inženir in je zaposlen na -K*,-,... .....__ ......-^^^MmtÈttÈtmtmÈiimiïmsÈmaUKttÈtKÈtM kljub temu da opisujete vojna leta in v zadnjih nekaj nadaljevanjih tudi krvave boje na vzhodni fronti, zdelo, da skozi ves tekst veje neki optimizem, kot da ste bili na nekem dolgem potovanju... "Vojno sem vzel kot dejstvo, ki ga ne moreš spremeniti, in edino, kar lahko naredim, sem razmišljal, je, da iz vojne potegnem tisto, kar je koristno. To mi je tudi uspelo, prvič sem ostal živ in drugič, nabral sem si mnoge izkušnje, spoznal sem veliko ljudi, dobil prijatelje, videl precej sveta.... Poleg tega, da sem veliko bral, mi je pomagalo tudi to, da sem se že od prej precej ukvarjal s športom. Rad sem smučal, se vozil z biciklom, pod mostom smo na mrtvo nabijali žogo, rajše, kot pa smo hodili v šolo, poleti smo se kopali na Savi, čolnarili... Ko sem šel v nemško vojsko, sem vse skupaj vzel kot za šport. Vseskozi je bilo zelo pomembno, da smo vojaki med seboj vedno držali skupaj, dobro smo se razumeli. Tudi z Nemci, ki pravtako niso bili preveč navdušeni nad vojno." Bržkone vaša prijateljstva in poznanstva še vedno negujete, kljub temu da je od takrat minilo že več kot petdeset let. Ste se po vojni še srečevali? "Vsako leto se vsaj enkrat dobimo, edino letos je naneslo tako, da je nekatere že izdalo zdravje. Štirje od tistih, ki smo se vrnili domov, pa so žal že pokojni. Na srečanjih jim ponavadi preberem kaj iz dnevnika, ki sem ga takrat pisal, da se malo nasmejemo na takratne dogodke. Skupaj z ženo pa sva obiskala tudi prijatelje v tujini. Bila sva pri takratnem oficirju Ernstu Mevesu, ki živi blizu Hannovra, pa pri Guenterju Eggertu, šla sva v Varšavo k Barbki in Danki, bila sva na Češkem... Med seboj si še vedno dopisujemo, pišemo* si, kaj delamo, kako živimo... V zadnjem času, ko sem zbiral materiale za moje pisanje, so mi pomagali z raznimi podatki in s fotografijami." Kakšne vire ste v največji meri uporabljali kot pomoč pri pisanju? "Od prvih dni okupacije sem pisal dnevnik, vendar je del zapiskov uničil ruski tank, ki je peljal čez avto, kjer sem imel torbo z dnevnikom. Imam vsa moja pisma domov, ki jih je mama vse shranila, pisal sem tudi prijatelju, fe'vsà žena. Tako sem v največji meri preko pisem rekonsturiral celotno zgodbo, vse do tistega trenutka, ko imam spet dnevniške zapiske." In šele po tolikih letih ste se odločili združiti spomine in zapiske iz let vašega "pregnanstva"? "Pred dvema letoma, mi je nekdo dejal, zakaj nič ne napišem, da če ne drugega bi svojo zgodbo lahko napisal svojim otrokom. Pa sem si rekel, če vsak aan napišem eno stran, jih bo v enem letu 365. Tako sem začel pisati točno na obletnico 6. aprila, ko je Nemčija enainštiride-setega napadla Jugoslavijo. Ko sem imel 50 strani, so mi sinovi kupili računalnik. Danes je vsega skupaj čez 250 strani. Med pisanjem sem tekst nesel tudi k pisateljici Berti Golob, ta pa me je spodbudila naj nadaljujem in dokončam." Se boste v prihodnje še podali na kakšno "turo" okrog svojih prijateljev? "Sin Tomaž pravi, da bo kupil tak avto, ki bo za sedem ljudi. "Ti boš pa poskrbel, da bomo šli, kamor boš rekel, na Poljsko, na Češko, v Nemčijo...," mi je dejal." • Igor K. mSRECE Samo šest treznih Kranj, 19. novembra - Pretekli teden je bilo na forenjskih cestah sedem hujših prometnih nesreč, v aterih je bilo osem ljudi ranjenih. Pet nesreč se je zgodilo na območju kranjske, dve pa na območju radovljiške policijske postaje. Pri treh naj bi bil posredni vzrok trkov alkohol. O nesrečah s hujšimi posledicami smo poročali že v petek, zato smo se tokrat osredotočili ne nekatere statistične podatke. Analize krvi za oktober kažejo, da je alkohol se vedno eden od botrov, če že ne povzročitelj, najhujših prometnih nesreč. Policisti so zahtevali analizo krvi za osemnajst voznikov, rezultati pa so pokazali, da je bilo treznih samo šest ali tretjina. Trije vozniki so imeli v krvi od pol do enega grama alkohola na kilogram krvi, štirje od enega do dva grama, pet pa od dva do tri grame. Največ alkohola (2,46 grama) so izmerili vozniku, ki je pri Trebiji v Poljanski dolini zletel s ceste. Tudi povprečje za oktober ie zelo visoko, 1,10 grama alkohola na kilogram krvi. Vremenoslovci za te dni napovedujejo prvi sneg, policisti pa voznikom svetujejo, naj nanj pripravijo tako svoja vozila kot sebe, da ne bo zaradi neprimernih "obuval" spet prihajalo do zastojev v prometu in, kar je se huje, do nesreč, morda celo smrtnih. V petek od enih do petih popoldne so kranjski prometniki skupaj z jeseniškimi policisti nadzorovali promet na gorenjski magistralki. Dva voznika bodo zaradi nepravilnega prehitevanja predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, 32 voznikov so denarno kaznovali (od teh osem zaradi prehitre vožnje), desetim izročili plačilne naloge, tri pa zgolj opozorili Tudi ta teden bodo policisti skoraj vsak dan preverjali hitrost na cestah ter uporabo varnostnih pasov Za konec tedna napovedujejo posebno "alko-nolno" akcijo, v nedeljo popoldne pa se bo v nadzor predvidoma vključil tudi policijski helikopter. • H. J. Nič konkretnega o preiskavi pri Omanu Kranj, 19. novembra - Kriminalistična preiskava v graščini Nikolasa Omana v GrimšČah prejšnji ponedeljek še ni dala otipljivih rezultatov, je na včerajšnji tiskovni konferenci na UJV Kranj dejal Boštjan Sladic. Preiskovalci so zasegli zajetno dokumentacijo in nekatere predmete. Dokumente bo treba najprej prevesti, je razložil Sladic, ker zadeva Omanovo poslovanje s tujino, pa se bodo morali opreti tudi na sodelovanje z Interpolom. Sicer pa je Boštjan Sladic, načelnik urada kriminalistične službe, dejal, da slovenskih kriminalistov domnevni italijanski odstop od pregona Omana - o čemer naj bi Oman imel pisni dokument - ne zadeva. Pojasniti tudi ni želel, na osnovi katerega suma kaznivega dejanja so kriminalisti od sodišča sploh dobili dovoljenje za hišno preiskavo. • H. J. © konf A V T 0 D E L I IN OPREMA Narasle vode včeraj spet grozile Največ težav so imeli Zirovci Zaradi poplavljene ceste v Rovte pri Brekovicah je bil promet zaprt tri ure. Kranj, 19. novembra • Dež, ki zadnje dneve ni in ni znal ponehati, je včeraj spet povzročal težave na različnih koncih Gorenjske. Tokrat je bilo najhuje na Žirovskem. Narasle vode so dopoldne poplavile cesto od Žirov proti Rovtam pri Brekovicah. Po treh urah je voda toliko upadla, da so promet lahko spet spustili po njej. Več škode pa so poplave povzročile v starih Žireh. Ob most pri gasilskem domu se je zagozdila smreka in ga poškodovala. Most je sicer prevozen, vendar pa je že skrajni čas, pravijo v starih Žireh, za pošteno obnovo in regulacijo potoka Osojnice. Ta namreč zadnja leta praktično vsako leto ob izdatnejših deževjih prestopi strugo in se razlije naokoli. Tudi včeraj je voda prišla v nekatere okoliške hiše. V Selški dolini so se včeraj bali, da bo narasla voda prestopila bregove. Na srečo se je še ravno pravi čas unesla, strah pred plazovi pa je ostal. V Škofji Loki, ob sotočju obeh Sor, je le malo manjkalo, da bi voda zalila najbližje kleti. Razlezla se je po travnikih, travniki so bili pod vodo tudi v naseljih nižje od Škofje Loke. V Škofji Loki je včeraj nekoliko kalna voda tekla tudi iz vodovodnih pip. V jeseniški občini so včeraj črpali vodo iz hiš v Podmežakli, v Dragi pn Begunjah pa je hudournik spet mas» prepuste. Sava je včeraj četrt čez poldne prestopila "magično" mejo 2,30 metra. Ob 13.55 je v Radovljici dosegla višino 2,49 metra in še naraščala. Vendar Sava ni tako problematična kot druge gorenjske reke in potoki, Ki ob nadaljevanju deževanja znajo povzročiti precej več škode kot včeraj. H. ■»' Je za poplave v Medvodah kriv obvozni nasip? Hudournik poplavil žago in njive Voda se je začela nabirati okoli šeste ure zjutraj in je naraščala še vse dopoldne Medvode, 18. novembra Včeraj zjutraj je hudourniški potok ob lesnem obratu podjetja Jeles začel naraščati. Hudournik, s katerim doslej tudi ob večjih poplavah okoliški prebivalci še niso imeli težav, naj bi narastel zaradi na novo zgrajenega obvoza, ki ga je ljubljanski Gradiš zgradil pred predvideno obnovo cestnega mostu. Ob gradnji nasutja za obvoz so se gradbeniki očitno ušteli in vanj vgradili premajhne cevi, po katerih naj bi se Çotok pretakal. roda se je zaradi premajhne pretočnosti skozi cevi začela nabirati za nasipom, pri tem pa Prednost dobrega nakupa ODSLEJ TUDI V KRANJU OTVORITEV % ^^mWk 22.11.1996 %v vo i j.uu uti Prepričajte se o veliki izbiri, in konkurenčnih cenah! polplavila dobršen del lesnega obrata Jeles in bližnje njive in travnike. Kot nam je povegal lastnik podjetja Jeles Vinko Jelene, naj bi se večja količina vode za nasipom začela nabirati okrog šeste ure zjutraj, naraščala pa je še vse dopoldne. Deroča voda je odnesla kakih dvesto kubičnih metrov nasutja utrjenega temelja skladišča lesa ter zamočila kakih 50 kubičnih metrov umetno suhega lesa. O tem, koliko bo znašala škoda, je zaenkrat še nemogoče govoriti, ocene lastnika pa se gibljejo med štiridesetimi in šestdesetimi tisoči nemških mark. Lastnik se je o poplavi sicer že poskušal govonti s predstavniki Gradisa, vendar pa se tam pristojnih do našega obiska še niso oglasili. To smo poskušali tudi mi, vendar prav tako brez uspeha. To, da obvozni nasip najverjetneje res ni predvideval tolikšnega pretoka, pa najbolje dokazuje dejstvo, da se je za njim nabrala zares velika količina vode, poleg tega pa je narasla vodji dobra načela njegovo »ei $ ko oblogo in ga na neka1 mestih kar precej SP°° pny la. Izjavo za obnovo orne ^ nega mostu pristojnih ^ Gradisu bomo skušali o» v do prihodnje številke; P j,, tak pa bomo prihodnjič.^ ko že kaj več povedali o vi škode ne le podjetja J Vi ampak tudi okoliških km^ ki jim je narasla voda z. sprala kar nekaj kv al n a zemlje in semena ožim fita- U. Sp** Zbiratelj tujih reči Kranj - Od petka popoldne je v priporu 42-letni F. R. iz Šiške. Na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku so ça pripeljali kriminalisti, ki ga suTOl9,ster7#oT ^4vVW^fef1%jm! iz. novembra okrog poldneva prišel do ene od stanovanjskih hiš na Lancov- It K/»IIVIL em, z nogo razbil steklo, vstopil in pregledal vse prostore. Vzel je več predmetov v skupni vrednosti 40.000 tolarjev. Med 20. in 30. oktobrom naj bi nasilno prišel tudi v hišo na Linharto-tako zanimali nekateri predmeti, med drugimi 150 let stara sekirica z ročajem. Drugi vlom v trgovino Lacoste Tokrat ostalo pri poskusu Kranj - Le teden po vlomu v trgovino Lacoste v Kranju, iz katere je neznanec odnesel za 2,2 milijona tolarjev oblačil, je trgovina 12. novembra ob dveh zjutraj spet doživela podoben napad. Neznanec je zlomil cilindrično ključavnico, z ukradenim blagom napolnil tri Črne 50-litrske vreče in jih postavil k vhodnim vratom. Vendar pa ie ob vstopu sprožil alarm (ob prvem vlomu ga še ni bilo) in s tem priklical varnostnika zasebne firme Kanja. Ta seje pognal v tek za storilcem, ki ie bežal proti Prešernovi ulici. Pri trgovini Sportina ga je ujel, vendar se mu je nepridiprav iztrgal in stekel po Jenkovi. Tam ga je varnostnik spet začopalil. Neznanec naj bi mu grozil v srbohrvaškem jeziku ter se pri lokalu MM ponovno iztrgal iz varnostnikovega "objema", stekel proti Tomšičevi ulici m naprej proti Jelenovemu klancu. Kljub blokadi se je storilec izmuznil. Kriminalisti so opravili več pogovorov z morebitnimi osumljenci, vendar pravega dosiej Še niso dobili. Okrog milijon tolarjev vredna ukradena oblačila so našu in vrnili v trgovino, za neznancem pa še pozvedujejo. V noči z 11. na 12. november pa nv bi F. R. obiskal počitniško bi&^j Rožni dolini v Radovljici. Odprl jo'L. krampom, odnesel pa za 70.000 to» jev predmetov. ^ JF. R. je specialni povratni*', y vrste, zato je preiskovalni sodfl,K petek zanj odredil pripor. V trgovino po cigarete j Zg. Gorje - V posmeh t.i. toba^p zakonu si je neznanec v trgovini | ^ nabral kar bogato zalogo cig»reI slabe čase. \% Vlomil je v noči z 11. -s, november, in sicer v trgovino K** kih Živil v Zg. Gorjah. Zlom" ^ vložek cilindrične ključavnice ^ mirno sprehodil po trgovini. s hoSs, je odnesel 1100 zavojčkov cigare* ^ west in marlboro, vrednih 1 ^c6jji tolarjev. Može postave za neznan še pozvedujejo. Vlom v stanovanje ste* Lesce - Tudi falota, ki je v p**°:c v podoben način vlomil v stanov -0, bloku na Finžgarjevi cesti, se U Ukradel je denar in zlatnino yttffi vrednosti 150.000 tolarjev, ter F lista oškodovancev. H. J. 19. novembra 1996 HALO, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS • HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 i>i"i> ?* oblovo *pr«iomanio po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Pottudh i L.r?,n/"i°2' P°.P°šti' do 12.30. ure dan »red Izidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in "w p rubrth: uradno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT - AVTOŠOLA B in B Tecaj CPP se začne v ponedeljek, 25. novembra, ob 9.00 dop. in ob 18.00 zvečer. Pokličite po telefonu 22-55-22. LICENCA ZA PREVOZNIKE - B & B, d.o.o., Kranj, Begunjska 10, tel. 22-55-22 - preizkus strokovne usposobljenosti, verificirana šola za voznike VI Palmanova 27.11., Madžarska Lenti 21.11., 23.11, 28.11., 30.11., Trst 26.11., "■vrUVALNI IZLETI Palmanova in tovarna čokolade 19.11., 22.11. Rozman, tel.: 064/715-249 27. 11. TRST, 30. 11. LENTI; Drinovec, tel.: 064/731-050 Drinovec, tel.: 064/731-050 Nakupovalni izlat Madžarska - Lontl, odhod 30.11 UGODNE CENE • INFORMACIJE na tel.: 064/697-058 PJ IZLET W2*vsm PREVOZI rffEOR a\o.o. 422-781 21.11., 30.11.. LENTI; 28.11 ITALIJA - tovarna íokolade, Palmanova, Portoquaro , rll«a tel.; 41-5IQ 3.12. Celovec - MIKLAVŽEVI nakupi f»BČKl STROJI leL: 634-800 !«rlï2lN TRG0VMA OTROŠKE BUNDE 2,4 = 5.900; 6, 8,10 = 8.900; 12,14 = 7.900; velika izbira SUŠILNI STROJ Gorenje WT 900 za gotovino SAMO 39.338,- SIT AKUMULATORJI VESNA po ugodnih cenah z 5 % POPUSTOM ZA GOTOVINO ali na 2 ČEKA STENSKE SENZORSKE SVETILKE za samo 7.484,- SIT Po konkurenčnih cenah tudi vsa ostala bela tehnika Gorenje, Candv in Philco. f*EDlšČA BLEDA SERVIS Jerfr a Ql·inJt0'0' Nakupovalni izlet v Lenti 21.11., dvodnevni nakupovalni izlet v Budimpešto 3., 4.12., i 6*2-5« (zelo ugodno) silvestrovanje v Budimpešti 30.11. - 1.1.97. Pokličite nas! Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641-277 aH 064 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. —--------------I ' -'"--I «I «I ■« - W.WWW, .WWW, TUUIW IfcVMU. ROKAVIC termo, smučarske in magične; ženske HLAČE iz deftina 3.900, ženske TUNIKE 3.390. Del. čas: 9. -12.,15. -19., sobota 9. -12. Poskusite naše ajdove krape, sirove štruklje, plošče ZEC, hišni rt3TB2©k NEDELJSKA KOSILA 950 SIT! Prostor za zaključene družbe (do 40 oseb). Popust za večje skupine. Rezervacije po tel. 064/76-143. Odprto od 10. do 22. ure - ponedeljek zaprto. Vabljeni! RTV servis, montaža klasičnih in satelitskih sistemov. Obročno odplačevanje do 8 obrokov. Tel.: 228-046, mobitel: 0609/648-916 fOKo PREVOZI """'«vHočevar s.p. *LOX ST&A ^socws tg&STO ERSPAECHER ie *l, Planina III V LENTi po nakupih vsak četrtek, in soboto. Inf. po tel.: 53-876 in 57-757 po 20. uri. IsaYHSflSfiHaTMWoaaaaiÉ^ Nudimo vam nego vseh vrst kože obraza, nego telesa, sončenje v solariju, odpravo ceiulita, pedikuro. Inf. po tel.: 064/332-164 ali na naslovu ŠPIKOVA 3. DRULOVKA na 27. srečanje v četrtek, 21. 11., v World Trade Centru, Dunajska 156, Ljubljana (XV. nadstr.). Vašo pozornost bosta gotovo pritegnila glasbeni gost in novembrska pokušina. Začetek srečanja je ob 13 uri. Dogajanje bo vodila ga. Bogdana Herman. - velika izbira barv in modelov - še posebne ugodnosti pri plačilu z gotovino - ugodni kreditni pogoji Informacije: AVTOMURKA LESCE Telefon: 064/718-100, 718-102 GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN Prodaja, montaža, servis OMNIA TRADE SP, d.o.o., C. Ljubljanske brigade 23, tel.: 061/159-76-08 CELOTNA RAZPRODAJA od 18. 11. 96 do razprodaje spodnjega perila, ženskega in otroškega tekstila. Galanterija, gumbi, zadrge. Dvodnevni nakupi na Slovaškem - BRATISLAVA Odhod avtobusa je v četrtek, 21. nov., ob 21. url. Inf. in prijave po r tel.: 064/421-016 VRATA LYNx A%r. wal'insko opravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. ,A - KANADA Vrata vseh dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 MEDVODAH Dnevna in nedeljska kosilal; jedi po naročilu; ponudba vegetarijanske hrane; domače koline; odlična vina - tudi odprta; vinski mošt iz Goriških Brd s kmetije Prinčič - v Medvodah v Restavraciji na Klancu, telefon: 061/611-303 Kmetijska mehanizacija nova in rabljena UGODNO - Vitle, cepilci drv, mesoreznice, antifriz, mot. olja, delovni kombinezoni. Del. čas: servis in trgovina od 8. do 16. ure. ^ttLÍSÜ?' 4000 "ran 064/222-681,222-701 wtoprtlc poteka v Predstave v Kranju: ČETRTEK, 21. 11. 96, ob 19.30 uri. Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za abonma MODRI, IZVEN in konto PETEK, 22. 11. 96, ob 19.30 uri, Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za IZVEN in konto SOBOTA, 23. 11. 96, ob 19.30 uri, Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za abonma SOBOTA 2., IZVEN in konto PG na gostovanju: SREDA, 20. 11. 96, ob 19.30 uri, v HRASTNIKU (Ray Cooney: TO iMAMO V DRUŽINI) SILVESTRSKA PREDSTAVA: Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE TOREK, 31. 12. 1996, ob 20.00 uri, za IZVEN Vstopnice so že v prodaji! Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti do petka, 20. decembra 96! REKREACIJSKO DRSANJE V športni dvorani na Bledu je vsak dan od ponedeljka do petka od 10.30 -11.30 ter ob sobotah in nedeljah od 18. -19.30. Cena vstopnic: otroci 300 SIT, odrasli 500 SIT. Na Jesenicah v športni dvorani Podmežakli pa vsak konec tedna od 14. do 15.30. Cena vstopnic otroci 200 STI, odrasli 400 SIT. MUZEJSKA DELAVNICA LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Loški muzej vabi otroke v muzejsko delavnico, kjer bodo v soboto, 23. 11., ob 10. uri izdelovali CEHOVSKE IZVESKE. Informacije po tel. 064/622-261 ali 622-262. Prireditve It I Predavanja If Predavanje o Sardiniji Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 fotograf Igor Drandič ob svojih fotografijah predstavil toplo in kulturno zgodovinskih znamenitosti polno Sardinijo. Pokal Loka škofja Loka - V knjižnici I. Tavčarja bo v četrtek, 22. novembra, ob 17.30 Foto klub Anton Ažbe predstavil diapozitive ha temo Pokal Loka. Prvi muzejski večer Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi v petek, 22. novembra, ob 18. uri na prvi muzejski večer, na katerem bo redni član SAZU prof. Jakob Mueller predaval ob stoletnici rojstva rojaka duhovnika in slavista Jakoba Šolarja. Predavanje bo v veliki predavalnici v OŠ Železniki. Malokdaj se srečava v Tržiču Tržič - Stanka Kovačič, Jožica Svete, sestre Potočnik, Stane Mancini, Rafko Irgolič in Lado Leskovar so nedvomno legende slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe, ki bodo v petek, 22. novembra, ob 20. uri nastopili v dvorani Kina Tržič na prireditvi, ki ji je organizator Zveza kulturnih organizacij Tržič dala naslov Malokdaj se srečava. Pevcem se bosta pridružili še plesna skupina Valkuta pod koreografskim vodstvom Jo-Iande Meglic in plesni studio MGT, ki ga vodi Alenka Dolenc - Križaj, ob zvokih narodnoza-bavne glasbe pa se bodo zavrteii pari folklorne skupine Karavanke. Prireditev bp povezovala domačinka Vesna Štete. Quizijada Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov prireja v četrtek, 21. novembra, z začetkom ob 21. uri v Rdeči ostrigi na Partizanski 1 Quizijado. Klub študentov Kranj Kranj - Klub študentov Kranj pripravlja v okviru projekta študentskih večerov pod imenom Študenfn Futr danes, v torek, ob 20. uri v klubu Ragtime filmsko projekcijo filma Črno ogrinjalo. Jutri, v sredo, bo ob 20. uri na programu potopisno predavanje o Indoneziji, v četrtek, 21. novembra, pa bo prav tako v Jazz klubu Ragtime ob 22, uri koncert skupine Free Špirit. Koncerti )t Underground koncert LJubljana - V petek, 22. novembra, bo na Metelkovi underground koncert. Začel se bo ob 22. uri. Nastopili bodo kranjski panxi UFO, ki so novost na glasbeni sceni, Srečna mladina iz Ljubljane, blejski hard core kvartet Mokre sanje, kranjski progresivni metalci God Scard in ljubljanski prvaki punka Racija. Potepanje po ZDA Kranj - Mladinski odsek PD Kranj vabi na predavanje z diapozitivi. Matej in Špela Maj-nik bosta predstavila svoje enomesečno potepanje po ZDA. Predavanje bo v torek, 19. novembra, ob 19. uri v prostorih PD Kranj. Leto 200 - kaj nas čaka? Jesenice - Iz okvira slovensko sinhroniziranih satelitskih predavanj ameriškega vseučiliščnega profesorja Marka Finlavja, ki z začetkom ob 19. uri v Domu F. Berglja na Bokalovi 4 na Jesenicah potekajo vsak dan razen nedelj in četrtkov, bo danes, v torek, predavanje z naslovom Gotovost - Privid ali resničnost?, jutri, v sredo pa Finančna skrivnost, ki je svet ne pozna. Izleti V neznano PS Alpetour organizira v soboto, 30. novembra, izlet v neznano. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 izpred hotela Creina v Kranju. Ker boste spoznavali lepote Slovenije, vzemite s seboj transverzalno knjižico. Hoje bo za približno 2 uri. Oprema naj bo lahka planinska s palicami, s seboj pa vzemite tudi kopalke. Prijave z vplačilom sprejema gospod Škorc, Golnik 44, tel.: 461-400 do 25. novembra. Na Ermanovec Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 28. novembra, svoj zadnji planinski izlet v letošnjem letu. S posebnim av- tobusom se boste ob 8. uri odpeljali izpred Kina Center in se peljali do Trebije, nato pa je do vrha hoje za 2 uri in pol. Prijave z vplačiiom sprejemajo v pisarni društva na Tomšičevi 4 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure do ponedeljka, 25. novembra, do 12. ure. Po Štajerski in Dolenjski Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v neznano po Štajerski in Dolenjski. Izlet bo v torek, 3. decembra, odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred kina Center. Ne zamudite priložnosti ob zadnjem letošnjem izletu, prijavite se na DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Gledališče 1* Ko gre tefefonistka na VVC Predoslje - V soboto, 23. novembra, ob 1. uri bo gledališče Zakajtako v kulturnem domu v Predosljah nastopilo s komedijo Branke Rozvin Ko gre telefonistka na WC. Gostovanje z Izgubljenim sinom Lom pod Storžičem - Mladi gledališčniki iz Šentjerneja bodo v nedeljo, 24. novembra, ob 16. uri gostovali v Domu krajanov v Lomu z igro Izgubljeni sin. Razstava Uri Razstava na Pungertu Kranj - V Galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Henrika Marchla. Z Gorenjskim glasom "po Miklavža" in Na kopanje v Dobrno V petek, 22. novembra, čez tri dni torej, Vas vabimo na rekreacijski petek v Toplice Dobrna. Odhod zjutraj bo iz Radovljice, skozi Kranj, Skofio Loko, Mengeš do Polzele, kjer bomo obiskali prodajalno Jelka polzelske Tovarne nogavic. Po večerji v restavraciji Triglav v Dobrni bodo prav prišli tudi plesni Čevlji, vrnili se bomo do 22. ure. Skratka, prijeten celodneven petkov Glasov izlet za zdravje in prijetno razpoloženje. Prispevek k stroškom; 2.900 tolarjev (ugodnost velja le za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske članef). Za ntnaročnike je prispevek 600.- SVl Glasov izlet v Avstrijo, do Sparovca in do Celovca, namenjen Miklavževim nakupom, bo v soboto, 30. novembra. Glasov avtobus podjetja Markun, s.p., bo vožnjo zjutraj začel v Lahovčah, do škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico in Jesenice - popoldan v obratni smeri Prispevek k stroškom: 1.650 tolarjev na osebo (ugodnost velja samo za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa!); za nenaročnike znaša prispek 2.100 SIT. Na ta izlet vabimo tudi mlade bralce, mlajše od 15 let - zanje smo pripravili posebno Miklavževo presenečenje, kajti prispevek k stroškom je zanje tokrat samo 1.000 tolarjev. Vse dodatne Informacije In prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas. mali oglasi/ ali 064/ 223 • 111 /tajništvo Gorenjskega giasa/.Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska Številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije « verjamemo, da so prijave zanesljive. Z veseljem pričakujemo Vaš klie tn srečanja na Glasovem izletu v Dobrno ali v Avstrijo "po Miklavža«. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR, Jesenice IX. ČUFARJEVI DNEVI '96 Danes, v torek, 19. novembra, ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice Loški oder škofja Loka: Noel Coward komedija HUDOMUŠNA PRIKAZEN; Jutri, v sredo, 20. novembra, ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice, Šentjakobsko gledališče Ljubljana Fedja Šehovič komedija KURBE Pojutrišnjem, v četrtek, 21. novembra, ob 8.30 uri v Dvoranici Lutkovnega gledališča GM na Hrušici Lutkovno gledališče FRU FRU Ljubljana: Zdenek Florian TOBIJA, ob 10. uri v Dvoranici Lutkovnega gledališča GM na Hrušici Lutkovno gledališče GM Jesenice: Janez Bitenc ZGODBA O ZMAJU; ob 16. uri v Dvoranici Lutkovnega gledališča GM na Hrušici Lutkovno gledlaišče TRI iz Kranja: Grimm - Herlec POGUMNI KROJAČ; ob 18. un v Dvoranici Lutkovnega gledališča GM na Hrušici Lutke KPD Šmihel: Lenčka Kupper -Gabrijela Kolbič KAPLJICA MAVRINKA Marijan Smode na Gorenjski televiziji Kranj - Na Gorenjski televiziji TELE-TV Kranj so ta teden začeli z jesensko-zims-ko programsko shemo. Poročila Gorenjske bodo tako kot dosedaj še vedno vsak dan med tednom (tudi ob praznikih) ob že znanih terminih 19.10, 21.10 in 22.45. Vsak dan po poročilih ob 20.30 so na vrsti kontaktne oddaje z različnimi tematikami. Ob ponedeljkih je to šport in šolska košarkarska liga, ob torkih gospodarsko - politična oddaja Torkova tema, v sredo Župan z vami, v četrtek Kultura, družba in mi ter v petek Narava, človek, zdravje. V drugem terminu kontaktnih oddaj ob 21.30 oziroma 22.00 se v ponedeljek vsakih štirinajst dni izmenjavata av-tomobilistična oddaja Vroča Kolesa in oddaja Boris vam vedežuje. Ob torkih se prav tako izmenjavata narodnoza-bavna oddaja Kolovrat doma-čih viž in oddaja o jasnovidnosti. Ob sredah se boste streljali v rockerski oddaji Strel. Ob četrtkih prihaja na program Gorenjske televizije nova moč - Marijan Smode. Smode bo vsakih štirinajst dni vse do novega leta vodil oddajo Halo, halo z Marijanom Smodetom. Na vsakih štirinajst dni pa se boste ob četrtkih lahko pogovarjali z astrologinjo Rožo Kačič v oddaji Zvezdni okruš-ki. Petkovi večeri pa so re- VASOVANJE S P0D0KNIČARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. GAŠPERJI - VETER NOSI PESEM MOJO 2. POLJANSKI - VSE SOBOTE IN NEDELJE 3. HELENA FJLAGNE - BREZ TEBE MENE NI 4. VINKO CVRLE - SLOVENSKIM DRUŽINAM 5. SLAK - KO ZASLIŠIM ZNANO MELODIJO 6. KORADO BUZETI - SOLZA SE BO POSUŠILA 7. MESEČNIKI - ČAKALA NATE BOM VSE ŽIVLJENJE 8. PTUJSKIH 5 - POROČNI VALČEK 9. ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE -SLOVENIJA OD KOD LEPOTE TVOJE 10. IVAN HUDNIK - SE SPOMNIŠ MAMA 11. JEVŠEK - STO CVETOV 12. NAGELJ - KO UGASNEJO LUČI 13. FANTJE IZPOD URŠUE - MAMI ZA 50 LET 14. POP DESIGN - ZATRESKAN SEM VATE KOT RAKETA Oddaja je bila na sporedu 25. 10. 1996 v nočnem programu Radia Kranj. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjem: Izžrebali bomo lepe nagrade. Oddaja bo na sporedu v petek, 29. 11. 1996, ob 19.30 uri. KUPON • UftSGUANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: DOBRODELNA ŠPORTNO GLASBENA PRIREDITEV "VEČER S PRVAKI" Sodelujejo: športniki: Uroš Vehar, Petra Rampre, Marko Čar, Lojze Oblak, KK Idrija, Valter Bonča, Roman Kejžar, Iztok Čop, Andraž Vehovar, Dušan Mravlje, Andreja Grašič...; glasbeniki: Adi Smolar, Kingston, Lintvern, Blegoš, C'ET LA VIEI, Tjaša Grah, plesna skupina Bombe Prireditev bo v nedeljo, 1. decembra, ob 16. url v telovadnici OŠ Žiri. Izkupiček prireditve bo namenjen dograditvi vrtca v Žireh. Generalni pokrovitelji: ina OBČINA ŽIRI odbor za šport odbor za kulturo Medijski pokrovitelj: Gorenjski glas, Radio Žiri, Radio Cerkno Ostali domaČi pokrovitelji pa: Etiketa, Cafe Gepard, Avtoodpad Bine, Kozmetični salon M, Avtoprevoz-ništvo Martin Frelih Goropeke, Frizerski salon Joži, Vlta-tis, Trgovina Maša, Kava bar Esta, Muc color, Kmečki turizem Marta Kavčič Breznica, Hram na Voleriji, Doma na Goropekah, Gostilna pri Županu, Gostilna Sora Brekovice, Diskoteka Charlie, Pekarija Megušar Lesce, Pizzeria Gaja, Gostilna pri Kafurju, Pekarija Jože Oblak, Mizarstvo Lado Oblak, Mizarstvo Žakelj Goropeke, Avtoservis Tobo, Avto Frelih, Andrej Petkovšek, Knjigovodske storitve Strela Breznica, čenča, Žirovka, Frizerski salon Marija, Mesarstvo Oblak, Možnar - Medicaplast, Lustik, Avtokleparstvo - avtoličarstvo Jurca, Trgovina Pri Marjanu, Trgovina Home, Trgovina Pri Maruši, Cvetličarna Čuk Marinka, Semenarna Pika, Trgovina Mant. Predprodaja vstopnic: TRAFIKA KOCKA ŽIRI, TD SK0FJA LOKA zervirani mozaiku zanimivosti s področja športa, glasbe,... Podobni večeri bodo tudi sobotni, ko se bo vrtela tudi glasbena lestvica Videobum 40. Ob nedeljah dopoldne ponavljajo Četrtkovo otroško kontaktno oddajo Miha Pavlina, predvajali bodo otroško lestvico Mini 5 ter letalsko oddajo Krila na nebu v produkciji Marka Malca. Letos bodo nadaljevali tudi z direktnimi prenosi. Tako bodo v petek, 22. novembra, prenašali zabavno humoristič-no oddajo Ha, ha, to bo špas! Konec decembra pa bodo snemali tradicionalno sil-.vestrsko oddajo. Verjetno ste že opazili, da so slike Gorenjske televizije v zadnjem času postale bolj jasne in gledljive. To je posledica njihove tehnične posodobitve, med drugim z nakupom kamere Beta-Cam SP in montaže v novem digitalnem studiu. • S. Š. Urejen še zadnji del Smledniške ceste Kranj, 18. novembra - V KS Čirče so tik pred. volitvami asfaltirali še zadnji del Smledniške ceste, s čimer so zaključili letošnje akcije. Gre za dobrih šestdeset metrov dolg odsek, ki je sicer v zasebni lasti, vendar imajo lastniki hiš ob cesti služnostno pravico. Po daljših dogovarjanjih z lastnikom je skupina krajanov na lastno pobudo in večinoma z lastnimi sredstvi začela urejevati ta predel Smledniške ceste, sami so tudi opravili pripravljalna dela pred asfaltiranjem, s četrt milijona tolarjev pa jim je na pomoč priskočila Krajevna skupnost Čirče Delavci cestnega podjetja iz Kranja so cesto asfaltirali prejšnji četrtek, prav tako pa je na tem delu krajevna skupnost uredila javno razsvetljavo. Uradna otvoritev urejene ceste je bila na predvolilno soboto. • M.G. P IZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8J NEDELJA OD 11° - 22' - 22c MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/226-751 1S141 Prodam dobro ohranjeno zamrzovalno SKRINJO 380 I LTH in HLADILNIK Gorenje 170 I. »222-439 38209 Električni varilni aparat EINHEL SG 170, cena 40.000 SIT, kompresor 50 I, cena 18000 SIT, elek. krožna žaga, cena 20.000 SIT, prodam. «245-033 35214 Poceni prodam 100 ©311-228 električni bojler. 35696 Poceni prodam 2 PEČI na trdo gorivo - trajnožareča. »228-084 35697_ Prodam MOVZNIČARKO Gostol (tipel mašino). B 061/823-773 35701 Poceni prodam trajnožarečo PEČ. »491-572 35707 Prodam HI-FI STOLP FISHER -ojačevalec 100 W Sinus, dvojni kasetar, tuner, CD player na 6 plošč, zvočnike Kef 150 W Sinus, vse skupaj za 1100 DEM. »330-227 35736_ Prodam star ŠIVALNI STROJ, starinski radio, železne umetne izdelke. »730-741 35738 Prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje na gorivo, poceni. »50- 046 35748 DISCOTEKA RADOVUICA V petek po 22. uri nastop skupine BABILON Ugodno prodam PC 386 DX 40, 4 Mb RAM, 200 Mb HDD, TRIDENT VGA, 3.5 " FDD s programsko opremo, brez tipkovnice in monitorja. »862-827 35380 Prodam malo rabljeno termoakumu-lacijsko PEČ 4 KW. »741-045 35864 Poceni prodam dobro ŠIVALNI STROJ Mirna, godn. «312-182 ohranjen nožni po- 35873 Večer z legendami slovenske (narodno) zabavne glasbe MALOKDAJ SE SREČAVA v dvorani KINA TRŽIČ v petek, 22. novembra 1996 ob 20. un Stanka Kovačič, Jožica Svete, sestre P°t0^'a Rafko Irgolič, Lado Leskovar, Stane Mancini, pies" skupina Valkulta, plesni studio MGT, plesni pan. Vstopnice: prodajalni Tobak v Tržiču in ^^uj malooglasna služba Gorenjski glas (telefon 223-4^ Organizator: ZKO - Zveza kulturnih organizacij i Tržič GLASBILA Prodam električno kitaro FENIX Stratocaster (z magneti), ojačevalec Yamaha 10 W. «623-175 35683 Prodam diatonično HARMONIKO izdelave Sitar. Likozar, Breg ob Kokri 16, Preddvor 35722 Prodam CASIO DIGITAL DIARY 64 KB, nerabljen, ugodno. «323-286 GR. MATERIAL SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine, ugodna cena. «725-319 35567 Prodam suh JAVORJEV LES, DESKE in PLOHE. Bozovičar, Za-dobje 13, Gorenja Vas «682-550 Prodam 2,5 m3 suhih borovih plohov in nekaj colaric . Kok, Breg 12, Preddvor 35680 IZOBRA Učitelj USPEŠNO INSTRUIR* A matiko in fiziko. «311-47]__^ Inštaliram angleščino za osn°vl1J srednje šole. »56-095 ^-^1 Kvalitetno inštrulram nem^"1' OS in SS. »806-176 MATEMATIKO, fiziko, 1"^% »43-131 Inštaliram matematiko z osn ™ srednje šole ter fakultete, vJ Poučujem diatonično harmo^ vse zahtevnostne stopnja ^ 527 KUPIM LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 4000 KRANJ (KOKRICA) Prodajamo in montiramo: - okna, balkonska vrata in panoramske stene - laminatne talne plošče, z veliko izbiro različnih dekorativnih vzorcev lesa - vse vrste senčil: rolete, alu-žaluzije, lamelne in plise zavese Nudimo tudi veliko izbiro: - notranjih in vhodnih vrat - stenskih in stropnih oblog Tel.: 064/245-124 in 245-125 Del. čas: od 8. do 19. ure sobota: od 9. do 12. ure Odkupujemo vse vrste _ - fl GA POHIŠTVA, ure, umetnin"" ^ kovance, razglednice... Nu^K ú kvalitetne RESTAVRATORSKO^ LUGE. ANTIKA KIRKA, &2ESm va 8, Kranj, «211-248, aH * J£ ODKUPUJEMO VSE S^ uL UMETNIŠKE PREDMETE: pohištvo, nakit, kovance in f#bi| dnice. VSE TE PREDME Jfty RESTAVRIRAMO. ANTIKA. 'V ;lç va 7, Kranj «221-037 in 211 ht\ 28369______^jifl Odkupujemo smrekovova D LJj 80 jesenovo, javorovo hlodovino^ tudi na panju. BRAZDA, P°' i Vrata lužen hrast in suhe deske 3 cm, prodam. «311-772 35595 Prodam SMREKOVE DESKE deb. 2,5 cm. «881-127 35700 Prodam BUKOVA In HRASTOVA DRVA z dostavo. «685-518 35730 Prodam dobro ohranjeno OKNO Termoton Jelovica s polkni dim. 100x120 cm. «802-243 35739 Poceni prodam rabljena krila -mahagonij. «688-186 35740 Prodam suhe smrekove In bukove plohe ter deske. «688-523 35741 smrekove deske »622-715 35742 Kupim sobno KOLO. dobro o 1 Dr, no, na «623-095 Kupim dva lesena stebra za «41-249__ ODKUPUJEMO smrek°v/7.i^ ekstra in I. kvalitete. W y l) 226-845 Prodam suhe debeline 2,5 mm. Kupim BROŠURE srednje šole popoldan 241-893 (2) cV;ta »dopoldan i0 fJM 6's LATE za ostrešje 4x5 in 3x5 cm 400 cm prodam. «58-263 3ssoi Kupim KOMBI S SEDEŽI ali CITROEN do letnika 1»au 419 80 literski BOJLER podarim. 263 r221- 30839 ZAMRZOVALNO OMARO 5 predalov, kot nova, ugodno prodam. ©78- 736 35855 CD PLAYER GOLDSTAR in RECI-VER MARANTZ ugodno prodam. «50-629 35881 OSMRTNICA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat STANE GROHAN rojen 1.1954 Od njega se bomo poslovili v četrtek, 21. novembra 1996, ob 15.30 uri na kranjs. pokopališču. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici od 9. ure dalje> Žalujoči VSI NJEGOVI Kranj, 18. novembra 1996 í)Ot MALI OGLASI lamo v Kranju poslovni prostor vf.0, m2 na Planini, cena 1580 .ÏWm2, prodamo poslovni prostor 1*2 na Planini. K 3 KERN, 221-l^tel. in fax 221-785 327ia JjDAMO v centru Kranja 110 m2 "»ovnih prostorov na odlični loka-Hv Kranju, CK, telefon, primerno za Svetniško dejavnost, agencijske '■S**- K 3 KERN, 221-353, 221- 33386 l£DAM0 tekstilno trgovino 50 m2 v !Sy Kranja odkup inventarja 10.000 »najemnina 700 DEM/mes. K 3 ^■221-353,221-785 34816 Namo zelo lepo hišo s trgovsko L^nost in poslovnimi prostori, SK. ^.a' trgovina je v obratovanju. ■Ewa in znana med ljudmi. Pro-S"? cena 450.000 DEM. PIA NE-^tMlČNlNE, 623-117,622-318 Prodam PEKARNO v Kovorju. ©50-202, vsak dan od 20. do 21. ure ODDAMO v centru KRANJA oddamo 40 m2 v I. nads. na Bledu, v bližini cca 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah. K 3 KERN, 221-353, tel. fax 221-785 35817 Prodamo v bližini Kranja dobro utečeno pizzeriio. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 35818 Prodamo KAVA BAR z opremo v Kranjski gori. K 3 KERN, 221-353, 221-785 35819 ODDAMO V KRANJU hišo za poslovno stanovanjsko dejavnost, LESCE 4 ss brez opreme, BLED 2 ss z opremo, KRANJSKA GORA 2 ss z opremo. K 3 KERN 221-353, tel. in fax 221-785 35B22 V Krizah oddamo v najem dve pisarni. ©57-282, 57-218 35869 ODDAMO KRANJ restavracijo, pisarne 3 etaže, 685 m2 uporabnih površin, skladišče 135 m2, parkirišče. DOM NEPREMIČNINE, «22- 33-00 35887 Ugodno prodam kislo ZELJE tudi večje količine. «49-259 35699 Prodam krompir desire in beli ter rumeno korenje. Žeje 11, Duplje, «47-894 35709 Prodam letošnjo KORUZO v zrnju. Zalog 28, Cerklje, «421-006 35710 Prodam HRČKE. «421-173 35712 Prodam ZELJE v glavah. «422-571 35718 Prodam domačo SLANINO, KRVAVICE, PEČENICE in SVINJSKO MESO. Adergas 28, «422-033 35803 Prodam ZELJE v glavah Varaždins-ko. Rozman, Škofjeloška 34 35827 Prodam večjo količino REPE primerne za kisanje ali krmo. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje, «421- 866 35846 GRMOVNICE in VRTNICE do 50 % ceneje dobitea na Sp. Brnik 30, ©422-666 35847 POSESTI ilOGl *aiv£hišo in lokal v ï*»- Vsi r"opremljen in v obratoma urefs£ikliučki- skladišče, dos-ioni19- Poslopje obnovljeno v EPI Mi.? t' cena visoka- vendar NEPpca;.Xamo resr»e ponudbell PREMIČNINE, 623-117, 622- KOLESA i VnrÏÏtów.P^amo4 lofejokale na lep« 9ar^,JUerveč novih ^ni krediti. Samo ,esr>e ponudbe. PIA ta. ^Premičnine, 3 622-318, 623-117 Prodam AVTOMATIK. ©50-294 35871 OBVESTILA Vsak teden NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko s kombijem. ©491-442 34432 Frizerski salon RIHTARŠIČ - NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA : 245-387 35132 Cenjene stranke obveščamo, da ima FRIZERSKI SALON BENEDIK MIR-JANA - TERAN NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: 472-764 35689 >S Parkt!S^'SČE Poslovno stav-lS?S.' KRANJ večjo poslov. A> veablltžrlni Aquasave, KRANJ l^ca lQv v Dri Sovskih i" gostinskih 'í§flSarnop0'Su· ME°VODE okoli-1'C^staSi 0 tr9ovino z živili, &P»«a, PRE-] ?>ÜVORpnOBRO OHRANJEN í Nn za SECÍ.' 400 m2 v etaži x3, SfcS^eS S°stlnsko- turistično ali loka?nlarnost' PREDDVOR 5l?7^ICE nin.a izred"o lepi lokaciji, IKRak^2 v nriil'xr P°s|ovni prostor 2N oko^"- 2500 DEM/m2, E>rerx°!£a 5 km: skladiščne &skladišefi0^2' SK0FJA L0KA W NEPR&55 m2,15.000 DEM. j<^HEMlČNINE, 22-33-00 nKL|ČJU imKA^0KAL 332 M2, V © PODSTDc0^2' NEIZDELANI ZADRGA. PRIMERNO Ki* PO nv!iGE DEJAVNOSTI. iS 222§7Gfi°VORU- P0S,NG- ifsfe--^-- 35767 íi^odlicK3"10. nov gostinski u & z lokalom v L°^lorn7^a hišo 2 ^^^064/622-31« Prodamo suhe KRHLJE iz domačih jabolk in hrušk. ©891-450 34913 JABOLKA, MOŠT, KROMPIR, KITAJSKO ZEUE IN ZELJE v glavah, katerega tudi naribamo dobite pri "MATIJOVC" Jeglič, Podbrezje 192, 0731-144 35193 Krmilni KROMPIR prodam. Žabnica 41, ©310-130 35690 Vležan GNOJ v vrečah po 300 SIT prodam. ©242-686, Jezerska c. 88 KRANJ TRSTENIK prodamo vikend parcelo 500 m2, z vso dokumentacijo, izgrajeno, I. ploščo, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785 34818 Prodamo stn. kmečko hišo, Podhom 28 Zasip, Bled hiša je starejša ima stanovanjsko urejeno pritličje, man-sarda pa je potrebno obnove. Prodajna cena 80.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 34627 V Kamni Gorici pri Kropi prodamo polovico hiše (pritličje, klet in 326 m2 parcele na kateri stojita dva gospodarska poslopja). Prodajna cena 85000 DEM. PIA NEPREMIČINE, ©623-117, 622-318_34833 Prodamo dvostanovanjsko hišo z poslovnim prostorom, z zelo lepo urejenim vrtom 930 m2 na Bledu. Prodajna cena 410.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 34834 V MOJSTRANI prodamo dve dvos-tanovanjski hiši na večjih parcelah prodajna cena od 350.000 dem DO 500.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117.622-318 34835 ŽABNICA pri Šk. Loki prodamo večjo hišo. PIA NEPREMIČINE, 623- 117, 622-318_34836 Prodamo novo končno vrstno hišo na Drulovki, lepo urejen in ograjen vrt, stanovanjske površine je 200 m2. Prodajna cena 280.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 34837 DVOJČEK hišo prodamo na Jesenicah, Tomšičeva ul. hiša v 3. etažah, meri 3x74 m2, vsi priključki, prodajna cena 205.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 34839 Prodamo stan. hišo v Hotavljah, Šk. Loka, prodajna cena 160.000 DEM. PIA NEPREMIČINE, 623-117, 622- 318 34841 Prodamo zgornji DEL HIŠE v Retečah. Prodajna cena je 60 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE ©623-117 in 622-318 34842 V Škofji Loki prodamo stanovanjsko hišo s trgovino v obratovanju. Izredna lokacija! K hiši spada tudi dvorišče in del parcele. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNINE, tel.: 623-117, 622-318 Prodamo končno VRSTNO HIŠO Dašnica-Železniki. Hiša je v 3. gradbeni fazi, prodajna cena pa je 115 000 DEM. V ceni je še nekaj gradbenega materiala. PIA NEPREMIČNINE ©623-117 in 622-318 34843 Prodamo TRŽIČ po znižani ceni starejšo hišo v mestu, primerno za bivanje, cena 70.000 DEM, v ŽIGAN-Jl VASI hiša v 3. gradbeni fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, tel.,fax 221-785 35067 Prodamo na Drulovki na krajni lokaciji prodamo atrijsko hišo, 400 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353, 6el. fax 221-785 35068 Prodam NJIVO v Britofu v izmeri 6000 m2. ©241-137 35343 Prodajamo GOZD 6700 m2 v Škofji Loki. ©620-571 35675 V najem oddam 40 a NJIVE v Šmartnem. ©421-041 35751 KRANJ DRULOVKA prodamo novo vrstno hišo 174 m2 stanovanjske površine in manjša parcela. Cena 250.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 35768 HIŠA OB ZELENEM PASU dvostanovanjska, enonad-stropna, podkletena 12 x 10 m, dve garaži, parcela 700 m2! DOM, tel.: 22-33-00 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING, 224-210, 222-076 35770 V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO, DVOSOBNO IN VEČSOBNO STANOVANJE. POSING, 224-210, 222-076_35771 LESCE - HRAŠE zazidljiva parcela v izmeri 600 m2, ureja se lokacijska dokumentacija, prodamo jo za 53.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35784 RADOVLJICA Predtrg, zazidljiva parcela 480 m2, na lepi lokaciji, cena 48.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334_35785 RADOVLJICA LANCOVO stanovanjska hiša v V. gr. fazi na mirni lokaciji ob gozdu, 3000 m2 zemljišča, cena 240.000 DEM, BOHINJSKA BISTRICA stanovanjska hiša, obsega dve stanovanjski enoti, skupna izmera 120 m2, cena 117.000 DEM, RADOVLJICA, KRANJSKA cesta, prodamo stanovanjsko hišo v dvojčku 140 m2 stanovanjske površine in 400 m2 zemljišča cca 140.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742- 334 35786 RADOVLJICA, prodamo še tri stanovanjske enote v dvojčkih v centru mesta, na lokaciji z zelo lepim razgledom, vsaka enota ima 200 stano. površine, stoji na zemljišču 550 m2, objekti se gradijo do III. gradbene faze - trenutno se gradi druga plošča, primopredaja objektov decembra letos, cena 150.000 -160.000 dem, PLAČLJIVO V TREH OBROKIH. MAKLER BLED, 742-333, 742-334 35787 BALONI reklamno-dekorativni, potiskani po vaši želji. OSKRBA, d.o.o, telVfax: 062/35-304 GORJUŠE prodamo gospod, poslopje, lepo obnovljeno in primerno za bivanje, 5000 m2 zemljišča, idelana lokacija, cena 84000 DEM. MAKLER BLED, 742-333, 742-334 35788 KOPRIVNIK prodamo gosp. poslopje, lepo obnovljeno in primerno za bivanje, 5000 m2 zemljišča, idealna lokacija, cena 84.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35789 Na Planini pod Golico prodamo stanovanjsko hišo z 120 m2 stan. površine in 600 m2 zemljišča na lepi sončni lokaciji, cena 230.000 DEM. MAKLER BLED , 742-333, 742-334 35790 Bled Zasip prodamo zelo lepo stanovanjsko hišo na dobri lokaciji, 260 m2 stan.površine in 900 m2 zemljišča, cena je zelo ugodna 380.000 DEM, BLED center, stanovanjska hiša 260 m2 stan. površine na zemljišču 450 m2, lepa, mirna lokacija, izredno ugodna cena 296.000 DEM, BLED stara stanovanjska hiša potrebna detaljne adaptacije, 400 m2 zemljišča, električni in vodovodni priključek, cena 39500 DEM. ©742-333 35791 Prodamo KMETIJO pri 2ireh s starejšo in novo hišo. Ravno tako je v ceni vsa oprema kmetije in hiše (tudi delovni stroji). Zraven dobite še'gozd, kmet. zemljišče, skupaj parcel 48000 m2. PIA Nepremičnine. Tel.: 623-117,622-318 BLED mansardni del stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti, 110 m2, stanovanjske površine, 500 m2 pri-pradajočega zemljišča, cena 139.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35795 JESENCICE polovica stanovanjske hiše v centru mesta, izmera" 56 m2, cena 55000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334_35796 JESENICE Kejžarjeva ul., polovica stn. hiše v izmeri 60 m2, 400 m2 lepo urejenega vrta z vrta z vrtno uto prodamo za 63.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35797 JESENICE, KOROŠKA BELA del. stan. hiše, dejansko trisobno stanovanje, veliki prostori, takoj vslejivo stanovanje, cena 59000 DEM. MAK-LER BLED 742-333, 742-334 35798 ŽIROVNICA - Selo, polovica stan. hiše v izmeri 107 m2, z 600 m2 zemljišča, dodatni objekti, lepa lokacija, cena 76000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35799 KRANJ - okolica zazidljivo parcelo 1300 m2 za 91.000 DEM, prodamo. NEPREMIČNINE OZIRIS, ©267-535 35812_ KRANJ OKOLICA prodamo starejšo hišo - dve etaži; 120 m2, parcela 1300 m2, garaža, etažno ogrevanje, vzdrževana za bivanje, 155.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, ©267-535 35813 Prodamo zazidljivo parcelo v Kranju, 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, tel. in 221-785 35821 KUPIMO za znane kupce enodružinske hiše na Gorenjskem, KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtoubsne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KOVOR pri Tržiču travnik ali njivo. DOM NEPREMIČNINE, ©22-33-00 35884 OD^E, SPALNE VREČE SPREJEMA V ČIŠČENJE PRALNICA PERILA GfiBOR tel.:310-678 PARCELE PRODAMO Škofja Loka: prodamo lepo, cca 700 m2, zazidljivo parcelo, 90 DEM/m2, SR. DOBRAVA nad Podnartom 500 m2, 25000 DEM, KRIŽE več sončnih parcel v hribu; pod DOBRČO - zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 100Ó m2, 50.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, ©22- 33-00 35885 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja. DOM NEPREMIČINE, ©22-33-00 35886 PRIREDITVE TRIO ALU DUO s pevcem igra za ohceti, obletnice in v lokalih. ©731- 015 35126 POSLOVNI STIKI VLOŽITE CERTIFIKAT! Dobite delnice in nagrado: mlinček, likal-nik...B062/631-164, po 16. uri 35125 ODKUPUJEMO DELNICE SAVE KRANJ in PETR0LA po najvišjih cenah. Tel.: (061) 13-25-102 Zastavljalnica Jantar - nudi kratkoročna posojila. Imamo najnižje obresti, prepričajte se! ©718-397 35289 Delničarji Save Kranj! Delnice Save Kranj odkupujemo po dnevno najugodnejših cenah. Odkupujemo tudi delnice ostalih podjetij. Pokličite nas! Factor banka, d.d., 061/13-14-390, 061/17-35-272_35723 Iščem kontakt s podjetjem ali privatnikom, ki se ukvarja s kovinsko galanterija. Šifra: VEZA-DELO DOMA-SP 35726 DELNICE Sava Kranj, Radenska, Uniona ter ostalih vam odkupimo po najvišji ceni. Plačilo v gotovini. Pridemo tudi na dom kamorkoli v Sloveniji. Tel.: 061/666-021 RAZNO PRODAM Prodam zelo lepa okvirjena GOBELINA Zimska Idila in Zadnja večerja. Vse ostale inf. na 0228-322 35089 Kupim dereze, cepin, telefon s tajnico, prodam ŠKODO LX letnik 1993. ©330-409_35748 Prodam REGAL, OTROŠKO SOBO, GORSKO KOLO, ZIMSKE GUME 175-70-14. ©634-319 35833 DIGITALNO PRIPRAVI JliNI SATELITSKI SISTEMI AMSTRAD Ž MONTAŽO ŽE OD 549 DEM DEK0RDERJ1, KARTICE ZA FILMNEÏ SISTEMI PACE, ECHOSTAR VRTLJIVI SISTEMI MONTAŽA KLASIČNIH ANTEN *OBROCNO PLAČILO* SAT-VRHOVNIK TEL:064 635-102 STAN. OPREMA Prodam mini kuhinjo, električne radiatorje, zelo ugodno. ©242-822 35577 Ugodno prodam 2 JOGIJA 200x85. ©242-472 35688 Ugodno prodam dnevno sobo in pograde. PISALNO MIZO in pre-dsobno omaro. ©327-249 35714 PIZZERIA MATEJA ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 JESENSKA PONUDBA Teb 222-600 GLAVNE JEDI Ljubljanski puranji Dunajski telečji Mesni kanelon s fr. solato Špageti z bolonj. omako PIZZE Margerita, Tirolska, Morska SLADICE Gibanica Banana split Palačinke z orehi Tiramisu SOLATE Sobska Zelena Francoska RIBE Postrv po tržaško Ocvrt osličev file s prilogo Morska rižota Škampi na buzaro POSTAVA HRANE HITRO IN POCENII Prodam POSTELJO 90 x 190. «718-121 35755 Prodam sedežno garnituro - dvosed, trosed, kot, 2x fotelj In 2 x tabure. 0246-516 35806 STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več. O061/813-553 27469 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...0242-037 28572_ Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, 0222-754 31700 MONTAŽA stenskih, stropnih oblog, obdelava mansarde (Knauf), montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. «49-425 33030 Rolete, želuzije, lamelne zavese, plise naoknice, komarniki ter screen senčila. Montaža, izdelava, popravila. Pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. 0061-13-22-001 in 061-662-270 34052 MIŠO s.p., Kranj, tel.: 064/326-612 VAM NUDI: montažo in servis senčil: rolete, žaluzije, lamelne zavese ■ montažo: talnih, stenskih In stropnih oblog > suhomontažno prenovo oken in vrat brušenje in lakiranje vseh vrst parketov RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 35735 Polagam keramiko ugodno in kvalitetno. 0241-596, po 19. uri 35747 Pečem torte po naročilu. 0411-106 35749 SAT SISTEMI od 350 DEM z montažo. 0719-014 35826 BOJLERJI, PIPE, VENTILI, KOTLIČKI, PRALNI STROJI - popravilo, montaža, čiščenje. O 325-815 35836 MIZARSKE in TAPETNIŠKE STOR-ITVE. 0874-076_35866 ŠIVANJE PO NAROČILU in popravila. 0326-836, popoldan 35898 Jff% NA VALOVIH radio žiri 89,8, 91,2 In 96,4 Mhz STEREO RDS SORE TALNE PLOŠČE - velika izbira različnih dekorativnih vzorcev lesa. Prepričajte se o ugodnih cenah in pestri ponudbi in nas obiščite. LE-KERO.d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj (Kokrica). 0064/245-125 in 245-124 34345 PRODAJAMO in MONTIRAMO OKENSKA SENČILA: ALU žaluzije, rolete, rolo lemelne in plise zavese, 5 % popust za celotni program okenskih senčil v mesecu novembru. LEKERO.d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj (Kokrica), 0064/245-125 in 245-124 34346 Popravljamo pralne stroje, štedilnike, hladilnike, zamrzovalne skirnje. 0332-053 34094 Opravljam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. O 0609/622- 946 34806 HIŠA, STANOVANJE, OKOLICA od A - Ž, izdelava krediti. 0332-260 34994 TV, RADIO in ostalo zabavno elektroniko vam kakovostno popravimo. Montaža in servis SAT sprejemnikov. PROTON AV SERVIS, Bleiweisova 2 (kino Center). «222- 004 35215 AvTOKLEPARSTVO, avtovleka NON STOP. JAKSA - Orehovi e 15 a, tel.: 064/241-168 vam nudi kvalitetna dela na ravnalni mizi, Caroliner ter dela za zavarovalnice Adriàtic, Triglav in Tilia. 35228 ASTRA VEDEŽEVANJE, svetovanje, pomoč, uroki, magija, jasnovidnost, srečne številke za loto, to je ASTRA p.p.l Poljane nad šk. Loko 422335306 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov, sobnih in balkonskih korit, svetovanje. O310-744 35335 IZPOSOJA ORODJA HILTI in ostalo orodje, namizni tenis In GLOBINSKO ČIŠČENJE KIRBY - tepihov, jogijev, oblazinjenega pohištva. ©064/411- 808 35414 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi izdelavo in montažo žaluzij, lamelnih plise zaves, rolojev, screene in markiz. ©061/651-247 GRADBENI TEAM: VODOVODNI INSTALATER, ZIDAR, PEČAR - vsi z dolgoletnimi izkušnjami vam adaptiramo kopalnice, novogradnje, manjša popravila (zamakanja, bojlerji, pipe itd.). Brez prometnega davka, solidne cene! «211-128 NON-STOP 35670 SELITVE, prevozi do 2 t, v popoldanskem času, posebej ugodno. «471-762 36708 FRIZERSKI SALON ZORKA - cenjene stranke obveščam, da delam po naročilu! «421-040 35717 VAS ZANIMA PRIHODNOST - ljubezen, delo, šola, zdrav,e, denar... skratka vse? Pošljite vprašanja z naslovom, datumom rojstva izkušeni prerokovalki z dolgoletnimi izkušnjami, ki vam v roku enega tedna odgovori na največ 5 vprašanj in splošnim opisom prihodnosti za samo 1.000 SIT, ki jih plačate ob povzetju. Šifra: BODOČNOST 3572» STANOVANJA KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 32203_ Prodamo Bled 70 m2 v visokem pritličju, CK, JESENICE 4 ss 120 m2. 60.000 DEM, JESENICE prodamo 3,5 ss v 3. nad, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 33371__ Prodamo Radovljica 2 ss, 50 m2, 2. nadstr./zadnje, RADOVLJICA več 2 ss po 60 m2 na Gradnikov, BEGUNJE Zgoša v pritličju hiše 60 m2, cena 55.000 DEM. K 3 KERN, 221-353,221-785 33583 MS) dur 7fo*6u rodaja. ©47-340 ali 312-255 Vsak teden nakupovalni izlet v Italijo in na Madžarsko s kombijem. ©491- 442 34431 Prodam GOLF diesel, I. 84, S paket, 134.000 km, modre barve. ©323- 650 35162 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1975, reg. do aprila 97, kov. zelen, ohranjen. Služba 741-736, doma 725-358, zvečer 35288 Prodam WARTBURG KARAVAN, letnik 1988. ©78-089 35350 UR6KA (več kot plesna šola) V Kranju, Škofji Lokf, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce O 064/411-581 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. ©325-981 35621 Po delih prodam CITROEN VISO super e. ©422-170 35687 Prodam VOLVO 340 GL letnik 1983, registriran do avgusta 97. ©472-013 35672 Prodam UNO 45 S, letnik 1985, rdeča barva. ©733-240 35687 PREROCIŠČE DELFI 090 4130 Prodam R CLIO RN 1.2, I. 93, bele barve. ©224-176, od 18. do 19. ure 35693 Prodam HROŠČA 1300. prodam brejo TELICO. ©800-026 35894 Prodam JUGO 45,1. 7/87, reg. do 7/ 97, dobro ohranjeno, cena po dogovoru, redno vzdrževan. ©720-047 35716 Prodam JUGO SKALA 55, garažiran, dobro ohranjen, letnik 1989, prevo-ženih 75000 km. ©327-838 35724 Prodam JUGO 45, letnik 1987. ©861-301 35725 Ugodno prodam lepo ohranjen JUGO 45 AX, I.87. ©67-010 35731 Prodam LADO NIVO 1600, letnik 1985, za 1800 DEM. ©876-03935743 VECTRA 1.6 GLS, 91/10, metalik, temna stekla, garažirana, odlično ohranjena, prvi lastnik, naprodaj. ©325-077 35744 Prodam DAIHATSU CHARADE TS, rdeče barve, letnik 1990, registriran do 11/97. ©621-686_35752 PEUGEOT 205,1.1,1. 2/88, bel, lepo ohranjen, 100.000 km, prva lastnica, prodam za 6200 DEM. ©225-359 35753 VECTRA 2000 16 V I. 90, reg. 4/97, višnjeva barva, vsa oprema razen klime, ugodno prodam ali menjam. ©431-304 35760 Prodam BMW 320, letnik 1978, reg. ali menjam za JUGO 45, lahko karamboliran. 0401-363 35807 rm GANTAR ■Iti BratovPraprotnik 10,NAM EE^-J Te!./fax:064/471-035 . PRODAJA IN MQNTAZA .'a^**·' IZPUŠNIH SISTEMOV IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam JUGO 55 KORAL "T 1988. ©332-178_____£ Prodam VW HROŠČ 1200 JjJ reg. do 9/97. cena 1500 DEM » 595 po 10, uri_____W Prodam GOLF letnik 85, diesel. * celo leto. ©714-311 ___ Prodam ALFO 33 1.3 S, I-87-** dobro ohranjena, nekaj opreme. ©56-085 Prodam karambolirano Z101 celo ali po delih. ©311-264 Ugodno prodamo R 19 1f 5' [A LAGUNA BREAK 2.0 RT.Jsfatf GUNA 1.8 RT, I.95, FORD FIE^ D, 1.91, R 19 16 V, 1.91. "fa FURGON I.94. Vsa vozila so se<^ pregledana. Možen ugoden m RENAULT PREŠA d.o.o ©(064)422-522 _ Ugodno prodam MINI MORIS ^ I.79. ©323-291 _____^ LIVADA d.o.o. - AVTOINTEX več vozil: ALFA 33, I.84, \-^%M 55.1.88,1.90, JUGO 65.1.89-^1 j 800, 1.93, R 11 GT, I.86, ^ILi super, I.83. Možna menjava s'0^ staro, nakup na kredit, Prep,j 89/10. «695-083 JUGO 45, rahlo karamboli^M; do novembra 97, prodam w ^ «332-350 TAIDN* Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 ** PREPIS VOZft (tudi zunanja NOVO! ^ 9% LETNA OBRESTNA W ZA RABLJENA VOZ'1^ tfjSDEZEVANJE po betonu ali osebno £90-41-43 ZAPOSLITVE 34756 Rftfr2&2 zaslužek! Priznane in izkušene VEDEŽEVALCE iščemo iz območja Gorenjske za delo na telefonu090. »718-397 35733 Iščem delo na domu. O461-401 po 15. uri 35734 Zaposlim NATAKARICO za delo v bistroju. 0731-293 35756 GOSTILNA LAKNER vabi k sodelovanju CISTILKO - POMIVALKO. O245-308 35761 Zaposlim DEKLE ZA DELO V BIFEJU. 0211-963, po 14. uri 35804 ^zaslužiti?! 0211-516 35178 tačunovodkinja išče honorarno ■S^tev. Q311-935 35230 J brez službe ali želite še dodatno «3 zaslužiti, z malo truda veliko ^e!! Q632-867_ 35325 Molici Kranja honorarno zaposliva , simpatičnih deklet za strežbo ■Jgj^ O 57-382 35383 J%tje z lastni proizvodnjo potroš-tefftLartikla Potrebuje potnike za MmSS? Proai° (Krani- škofJa Loka' »^2gg). O0609/628-179 35519 t^^o zastopnike za prodajo na nioiui z najnovejšimi medic, pripo-k^Kl- Možna redna zaposlitev. N^Ogi, vsak dan po 20. url 35542 žjftMSs p'až°no """^ conIfin?ern delo na dom: šivanje ^T^rokavic. Marija ml. 422-579 Desnicah zaposlimo dve PRO-dóhiV.1 v čilski trgovini. Vse infor. 357o5t6 na »57-254 od 10-13. ure la^°slirno 5 komunikativnih sode-lno» DZa delo na področju market-Pokličite še danesl 0061/817- 35708 delo mizarju s prakso. *312"383 35713 EfeBNA DIREKTNA PRODAJNA Bife Kl §E UKVARJA Z ZBIRAN-ffi^O&L ZA DODATNI ŠOLSKI ^RAZEVALNI PROGRAM NUDI W ZAPOSLITEV VSEM TISTIM |fM DELO NI ODVEČ. 0609/637 «ï^i?64. 56-105 J4ud tv-video-audio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA] flD Pioneer QSherwood NAJCENEJŠI DOLBY SVRROUND PRO-LOGIC RECEIVER 49.900 IN KOMPLET ZVOČNIKOV S SUBWOOFERJEM 32.900 K GSM ERICSSON " 69.900«»« PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ 12POSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 ŽIVALI 35840 dfiua'U!0 dobro plačano potniško ÜC2J&431-762 35844 i^OMEHANIK išče pripravništvo. !^1-Q96 36874 &PeSno Podjetje MIKRO.S.d.o.o.. • UAÍ?P|8uie prosto delovno mesto mK&aini KNJIGOVODJA-AD-w'StrAT0R. Nastop dela možen »3- Prošnje na naslov: MIK-•d-o.o., Kc "lici, 'e 55-283 oroška 92, Tržič, infor- Prodam TELIČKO simentalko, staro dva meseca. 052-051 35191 Pripuščam kozla, prodam KOZO in prašiča. O 738-243 35544 Prodam TELIČKO simentalko za zakol ali nadaljno rejo. 0431-473 35669_'__ Prodam BIKCA simentalca 8 tednov, starega za rejo. 0720-084 35579 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu. Sp. Gorje 133 35681 Prodam KRAVO staro 8 let, brejo 7 mesecev. O622-639_35685 Prijaznirn ljudem oddam en mesec stare PSIČKE. Geister Rok, Pokopališka pot 13, Naklo 35691 Prodam PUJSKE stare 9 tednov. Q66-513, zvečer 35592 Prodam Haflingerja primernega za jaganje in delo. Q212-886 35705 Prodam BIKCA in TELIČKO sim. staro 10 dni. Grad 7, Cerklje 35711 Prodam KUNCE pasme velika činčila. 0800-382 35719 Prodam 10 dni starega bikca in KOKOŠI za nadaljno rejo, zakol ali očiščene. Cegelnica 1, Naklo, 0472-648 35727 Prodam TELETA, starega 8 tednov. O 67-007 35732 Prodam črnobelo KRAVO s teletom, kije prvič teletila. Utik 10, Vodice 35754 Prodam 10 dni starega BIKCA. Lahovče 17, Cerklje na Gor. 35757 Prodam 5 OVC z jagnetom Solčavske pasme. 0245-537, po 20. uri 35758 Prodam KRAVO brejo 9 mesecev. O421-485 35805 Prodam 14 dni starega BIKCA. O 411-578 35823 Prodam ŽREBIČKE, pasme Haflin-ger ali Norik. O 451-331 35337 Prodam PUJSKA težkega 20 kg. O 682-745 35843 Dva PRAŠIČA 130 kg, BIKCA 280 kg prodam. Sp. Brnik 40 35045 Prodam 14 dni staro TELE sim. 0876-073 36848 Prodam več TELIČKOV starih 14 dni. O 738-327 35851 Kupim 3 tedne starega BIKCA simentalca. 0731-395 35352 Kupim mlado nekaj mesecev brejo KRAVO simentalko. Q312-237 35853 Prodam OVCO z jagnjetom. O 491- 461 35856 ŽREBIČKO HAFLINGER rodovniško ■prodam, cena 1200 DEM. O57-963 35858_ Prodam TELETA simentalca cca 120 kg. O736-448 35862 MESO MLADE KRAVE PRODAM (krma samo seno). 0681-042, po 20. Uri 35868 Kupim teličko simentalko, staro 7 dni. 0622-840 35875 Kupim KRAVO, prodam GNOJ z listjem, sušim meso. O802-04035878 Prodam TELICO za nadaljno rejo 17 mesecev staro. O 725-253 35391 Prodam ŽREBICO Norik, staro 7 mes. 0620-253 35392 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, ata, brata, strica in bratranca JOŽA ŠORGO s°ŽalilS^Creno ?anval)uJemo sosedom, sorodnikom, prijatelj Je» podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. em in znancem za izrečeno Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Naklo, 15. novembra 1996 ZAHVALA Tvoj majhen domek tih je, kar te ni, samota mračna le v njem živi, zaman oko v daljavo zre, da tebe kdaj bi vidlo še. Saj niti zbogom nisi rekla, ko popoldan si od nas odšla, gomila sveta pa nam pravi, da nikdar več ne boš prišla. Za vedno je v 92. letu zaspala naša draga mama, sestra, babica, prababica in teta FRANČIŠKA ŠTELE p.d. Metna Franca srečen110 Se zanvalJuJemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za . Mnf ?*• ía' dar<>vano cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena zahvala dr. Majdi Ambrož Popr k • ' nam Je vedno stala ob strani> gospodu župniku dekanu Pavlicu za lep srebni obred, pevcem iz Naklega in pogrebnemu podjetju g. Jeriču. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, jo pospremili na njeno zadnjo pot, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Nasovče, 9. novembra 1996 OSMRTNICA Z bolečino v srcu se danes ob 15. uri na pokopališču v Predosljah poslavljamo od našega prijatelja in dolgoletnega sodelavca MARJANA TRILLERJA KINO KRANJ Kranj, 19. novembra 1996 OSMRTNICA Nepričakovano nas je zapustil MARJAN TRILLER Od njega se bomo poslovili danes, 19. novembra 1996, ob 15. uri na pokopališču v Predosljah. Do pogreba je žara v tamkajšnji mrliški vežici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Britof, Kranj, Rakek, 14. novembra 1996 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta ALOJZA ERMANA st. se domači iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Zgoše, sosedom iz Mošenj, sodelavcem tovarne ELAN, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo tudi reševalcem postaje Bled, dr. Grmovi, sestri Mileni, zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Radovljica in bolnišnici v Ljubljani, gospodu dekanu za pomoč in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, gospe Vidi za poslovilne besede, podjetju AKRIS, praporščakom in DU in ZB. Hvala tudi vsem neimenovanim in tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. Žena Minka, sin Lojz, hčerka Zdenka z družinama Zgoša, 13. novembra 1996 V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli, ko se zavemo, da te več ni. 19. novembra mineva žalostno leto, odkar smo onemeli ob resnici, da smo te za vedno izgubili. Dom, ki si ga tako ljubil, je ostal prazen naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC BOBNAR p.d Marinov Franci iz Voklega Zelo te pogreša tvoja družina. Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk na grobu, darovanje cvetja in svečke - prisrčna hvala. NJEGOVI NAJDRAŽJI Voklo, 19. novembra 1996 V SPOMIN Vedno prezgodaj odhaja, kdor nam je blizu... In kdor nam je drag, za vedno v naših dušah ostaja... Mineva leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi ANTON KEMPERLE Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. Žena in hčerki z družinama Ravne, Škofja Loka, Tolmin, 18. novembra 1996 ZADNJA STRAN Zahvala ljudem odprtih rok Revija Naša žena je že tretjič zapored izbirala "ljudi odprtih rok". Ljubljana, 14. novembra - Pod pokroviteljstvom Štefke Kučan, soproge predsednika republike, so na četrkovi slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani podelili priznanja darovalcem, dobrotnikom, pobudnikom do-brin del, izjemni osebnosti leta 1996, razglasili vzornike dobrih dejanj ter se z zahvalnimi listinami zahvalili vsem, ki s svojim delom, denarjem ali obojim lajšajo stiske soljudem. Za darovalko leta 1996 je bila razglašena Anka Demšar, profesorica z Mlake pri Kranju, ki tri leta zagnano pomaga zlasti beguncem. Za dobrotnika leta 1996 sta bila izbrana Lili in Dušan Kulovec iz Medvod, specialna pedagoga iz Doma Malči Beličeve v Ljubljani, ki nista le starša svojim otrokom, temveč tudi ptičkom brez domačega gnezda. Pobudnica dobrih del je Andreja Razlag s Ptuja, odlična dijakinja in sijajna športnica, ki je spodbujala pomoč invalidnim vrstnikom. Izjemna osebnost tega leta pa je misijonar Pedro Opeka, sin slovenskih staršev, ki deluje na Madagaskarju. Nagrajencev, ki delajo dobra dela, je preveč za naštevanje. Omenimo le, da med njimi najdemo tudi Gorenjce: med vzorniki, ki jim človekoljubno delo pomeni življenjski slog, je tudi Humanitarni zavod Vid iz Kranja, zahvalni listini pa sta med drugim prejela Kati Urh iz Radovljice, tudi sama na invalidskem vozičku, ki skupaj s sestro predano pomaga invalidom, in krvodajalec Viktor Perne iz Kranja, ki je že 273-krat daroval kri in s tem rešil marsikatero človeško življenje. Obsežnejši zapis o dobrotnikih pripravljamo za petkovo številko Gorenjskega glasa. - • Foto: G. Šinik Kranj, 18. novembra - Več kot polovica od približno 170 članov taborniškega rodu Stane Žagar-mlajši, ki deluje na Primskovem, se je v soboto lotila čiščenja odpadkov v svojem naselju, na Planini in travnikih proti Hrastjam oziroma Šenčurju. Kot je povedal organizator Janez Goričanec, so se letos prvič odločili za večjo čistilno akcijo, ker jih smeti v naravi zelo motijo. Proste sobote jim ni bilo žal za koristno opravilo. • S. Saje Škofja Loka, 18. novembra - V soboto so v mesecu požarne varnosti na Osnovni šoli Cvetka Golarja naya organizirali zelo uspel informativni dan o ravnanju % naravnih nesrečah - potresu in požaru. Z vajo, kako zaščititi in organizirani čimprej izprazniti Solo, prikazom gasilskih, reševalnih in taborniških veščin pozornost mladih očitno uspeli pritegniti, kar danes « vselej posebno lahko. • Š. Ž. Upravna enota Radovljica, Oddelek za upravne notranje zadeve obvešča vse občane občin: Radovljica, Bled in Bohinj, da so volilni imeniki za izvedbo zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor razgrnjeni od danes, torka, 19.11.1996, do ponedeljka, 25.11.1996, na KRAJEVNIH URADIH BLED IN BOHINJSKA BISTRICA TER PRI UPRAVNI ENOTI RADOVLJICA, V ODDELKU ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE RADOVLJICA, Gorenjska c. 18, v delovnem času. DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO □pus - podjetje, vredno zaupanja_ Kranj, 15. novembra - V Kranju je bilo konec tedna že tradicionalno srečanje krvodajalcev, ki ga vsako leto prireja Območna organizacija Rdečega križa Kranj. Tudi letos so podelili priznanja vsem tistim, ki so več kot petindvajsetkrat darovali kri, med njimi je bil tudi absolutni rekorder, 273-kratnl darovalec Viktor Perne, ki je dan predtem prejel tudi priznanje dobrotnika leta 1996. Na srečanje v sejni dvorani kranjske občine, ob tej priložnosti polne do zadnjega kotička, so letos povabili varuha človekovih pravic Iva Bizjaka. Gost je tudi sam krvodajalec. Zbranim pa je tokrat čestital k njihovim večkratnim človekoljubnim dejanjem in izrazil misel, da kaže krvodajalstvo še naprej spodbujati, da za bolne In ponesrečene krvi ne bi nikoli zmanjkalo. Večer s krvodajalci so popestrili Igralec Tine Oman in Kamniški kolednlki. Na sliki: predsednik Rdečega križa v Kranju Ivan Kepec in varuh človekovih pravic Ivo Bizjak sta v petek zvečer stisnila roke več deset najbolj vztrajnim krvodaialcem. Preventivni pregledi za avte in voznike Kranj, 18. novembra - V tehnični bazi AMZS v Kranju^ minulo soboto brezplačno pregledali 236 vozil, od kateonJ je bilo le 147 brez pomanjkljivosti. Največ, 31 napa* našteli na zavorah, po 28 slabosti so odkrili na podvozju pri zavorni tekočini, v 27 vozilih je bila slaba hladi tekočina, na žarometih je bilo 13 napak in 14 na osta svetilih, na 8 avtih pa so bile slabe pnevmatike. Kot J ugotovil vodja baze Boris Grabeč, je bilo na pregledu pf£ starejših vozil, zato število pomanjkljivosti ne PresenesC Manjše napake so odpravili takoj, za večja popravila pa lastnikom priporočili obisk delavnice v prihodnjih dn Posebnost letošnje preventivne akcije je bilo tudi ve zanimanje voznikov za lastno zdravje. Od jutra do PoZIj eIL popoldneva so namreč opravili kar 63 meritev krvnega in 52 meritev sladkorja ter holesterola v krvi. • S. Zmešnjava Računaj ni fld enetneering d.0.0. Z« vod za računamiikn izobraževanje Jaka Platiia 13,4000 Kranj. SLOVENUA Tel -064/331 441,1SDNKJ64/350 200. Pax.-064/325 978 Microsoft HOT UNE.-064 331 020, MS.POMOC&EUNET.SI • Foto: Tina Doki Doded: Pob! ik« od pšmki, ovni, sirovi star, who tmét, tor éo^-komodki kikirikija, komodki Ijtajaka, suhi komadi« jaWto, suhi kom«« banom, suhi kornadkl marttko, ssmòm klka, srtdstva za kt*M4; ftmunsko kisatine. 100 g MüsÍhi prodoma HAHNÍ: vrjodnosl uvomta !4W kJ (353 tal), V. g bjaloMtviM, 67,0 g ugljanid hidrata, M g (Kožna Agroker d.d. Zagrth. Naša bralka iz Podljubelja, ki si je zaželela °^r0}i zdrave hrane, je na dobro založenih policah nas1'1 trgovin izbrala škatlo nemškega izdelovalca kosmih V svojem pismu sicer ne piše o tem, kako ji je hroJ^ teknila, vendar pa ji je povzročila posebne "prebavjie motnje" embalaža omenjenega izdelka. Kot zaveda Slovenka se je zgrozila ob dejstvu, da je na hrbtni str0[ škatle ob slovenski zastavi besedilo s podatki o vsebif11 v nekakšni čudni hrvaščini. Tako hude napake ne rnà& odtehtati majhen listič slovenskega uvoznika v nas"** jeziku, je prepričana prebivalka tržiške občine. Ug°i0 vila je še, da bi bil po zadnjih volitvah že Čas Z slovenski jezik v slovenski državi. Se strinjamo! AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLAS^ Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:........................................ Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:........................................................................ Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2. Kranj ali na GORENJSKI GLAS. Z°is°V8 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. Ctàtíi 31.3 Ffl STEREO VSAK PETEK OD I8.30 DO 19.30 " LESTVICA RADIA KRANJ