N 'K'. ' /•'' • •- . V ": . • ■' " :■ SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOST^ ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA SEKCIJA ZA ARHEOLOGIJO SECTIO ARCHAEOLOGICA ARHEOLOŠKI VESTNIK ACTA ARCHAEOLOGICA IX-X/3-4 LJUBLJANA 1958—1 959 ARHEOLOŠKI VESTNIK - ACTA ARCHAEOLOGICA Glasilo Arheološke sekcije Uredili: dr. Srečko Brodar, dr. Josip Korošec dr. France Stele, dr. Božo Škerlj Odgovorni urednik: dr. Srečko Brodar Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani Arheološki vestnik izhaja štirikrat na leto. Rokopisi morajo biti pisani s strojem s presledkom med vrstami. Risbe izdelane y tušu. Na slikah in risbah mora biti podana vsebina. Povzetek naj obsega do 1/10 vsebine članka Redakcija: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Arheološka sekcija, Poštni predal 323-VI, Ljubljana, Jugoslavija SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA SEKCIIA ZA ARHEOLOGIJO SECTIO ARCHAEOLOGICA ARHEOLOŠKI VESTNIK ACTA ARCHAEOLOGICA IX-X/5-4 L J U BLJ AN A 1 958 — 1 959 Letnik IX—X, 1958—1959, zvezek 3—4 VSEBINA — CONTENTS Razprave — Treatises: B. Marušič, Zgodnjesrednjeveško grobišče v Čelegi pri Novem gradu v Istri (La neeropoli medievale di Celega presso Cittanova dTstria). Poročila — Reports: E. Boltin, Arheološke najdbe na Kaštelirju nad Kortami (Ritrovamenti archeologici nel Castelliere di Corte dTsola). — V. Šribar, Rimski žgani grob iz Vel. Loke pri Žalni (Roman burning-burial grave from Vel. Loka near Žalna). — V. Šribar, Arheološko- topografske ugotovitve v Simonovem zalivu pri Izoli (Constatations archéologico-topographiques dans la baie de Simon près d’Izola). — V. Šribar, Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli Cerkvi (Notausgrabung eines antiken Hafens in Bela Cerkev). — R. A. Crossland, Nedavna odkritja na predgrških najdiščih v Mali Aziji (Recent excavations at pre-hellenic sites in Anatolia). In memoriam: P. Korošec, Gero Kurt Karl Maria Merhart von Bernegg. Knjižna in druga poročila — Book and other reviews: J. Korošec, Slovenska archeologia, VI/2. — J. Korošec, Rad Vojvodanskih muzeja, 6. — J. Korošec, Slovenska archeologia, VII/1. — St. Jesse, Bibliografija; Zamenjava knjig. SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 16. NOVEMBRA 1960 ZGODNJESREDNJEVEŠKO GROBIŠČE V ČELEGI PRI NOVEM GRADU V ISTRI BRANKO MARUŠIČ Zemljišče Sv. Petra leži 1,1 km od Novega grada in 600 m severno od morske obale, med cesto, ki pelje od Novega grada proti Dajli in hišo št. 9 v zaselku Celega (risba l).1 Ing. agr. B. Majic je obvestil Arheološki muzej 1 V okolici Novega grada so številna arheološka najdišča. Vzhodno od mesta so bili na rtu Sv. Petra najdeni ostanki antičnih ruševin (B. Benussi, Dalle annota-zioni di Alberto Puchi, Archeografo Triestino, III. Ser., vol. XIV, Trst 1927, str. 258); med obema vojnama pa so istotam uničili ostanke predromanske cerkve in zgodnje-srednjeveško grobišče. Skeleti so ležali v grobovih z obložnimi ploščami, med najdbami pa se ljudje spominjajo zlatih gumbov. V bližini cerkvice sv. Antona so Istre, da so tu v mesecu oktobru 1955. leta naleteli s traktorjem pri jesenskem preoravanju sadovnjaka na dva kamnita spomenika, ki sta bila v nekem od severa proti jugu usmerjenem zidu. Na mestu samem sem s prof. Š. Mlakarjem, kustosom muzeja, ugotovil, da gre za antični hišni prag in nadgrobni spomenik, ki ga je v I. stoletju n. e. postavil Synhodu, upravitelju posestva Titatiae Tertiae, njegov brat Solo.2 Na zgornji površini obeh spomenikov je bil precej debel sloj malte, ki je dokazoval njuno drugotno uporabo. Sam zid je bil omejen na vzhodni strani s pločnikom, ki so ga tvorili postrani postavljeni, z malto vezani majhni lomljenci, na severni pa je bil naslonjen na neki drugi zid, ki je bil grajen v suhozidni tehniki in usmerjen od vzhoda proti zahodu. Pri prvem razgledovanju zemljišča sem dobil tudi nekaj zanimivih podatkov. Že pred petimi leti so delavci naleteli kakih 10 m vzhodno od sedanjega najdišča pri odstranjevanju panjev starih oljk na skeletne grobove; ko pa so sadili breskve, so našli na mnogih mestih črepinje starih loncev. Približno 40 m severovzhodno pa so našli še pred prvo svetovno vojno žarni grob. Na zemljišču Šain Domenica, ki je kakih 250 m proti jugovzhodu, je prišel na dan okoli leta 1938 grob z dvema okostnjakoma. V grobu, ki je bil obložen s kamnitimi ploščami, je bil najden zelo dolg železen nož. Ker so kazali dobljeni podatki na zgodnjesrednjeveško najdišče, je pričel Arheološki muzej Istre že v novembru mesecu istega leta z manjšimi izkopavanji, ki naj bi dala vpogled v značaj najdbe, v mesecu juliju 1956. leta pa je organiziral sistematično izkopavanje, ki ga je tudi takrat vodil pisec tega poročila. Pri tem so mu pomagali R. Berce, višji restavrator Narodnega muzeja v Ljubljani, L. Horvat, laborantka Arheološkega muzeja Istre in A. Despotovič, tedaj študentka arheologije na zagrebški univerzi. Ker so zasadili v sadovnjaku breskve v točnih vrstah in presledkih (oddaljenost od stebla do stebla je v zahodni smeri vedno 3 m, a v severni 4 m), je bilo treba na zemljišču že postavljeno pravokotno mrežo, v kateri je bila v vsakem pravokotniku x stranica dolga 3 m, a y stranica 4 m, navezati na določeno stalno točko in določiti točko 0.0 celotnega koordinatnega sistema. Za stalno točko je bil določen severozahodni vogal hiše št. 9, karakteristike točke 0,0 pa so sledeče: treba je podaljšati v zahodni smeri severni zid hiše št. 9 za 12 m ter odcepiti proti jugu 1,62 m dolgo stranico tako, da meri kot med obema stranicama 85° 06’; na južnem koncu krajše stranice je točka 0,0 (priloga 1). V celoti so bili izkopani do žive skale sledeči pravokotniki: Bi. B 2, C 1. C 2. C 3. C 4. C 5. D 1. D 2. D 3. D 4. D 5. D 6. E 1, E 2, G 15. G 16. H 15, H 16, 115, a delno D 100, E 3, E 4. I 14. kar da skupno ca 270 m2 površine in ca 270 m3 izkopanega materiala. Izkopavanje je odkrilo manjši, zaključeni del verjetno precej velikega poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega grobišča razstresenega tipa, ki se avgusta meseca 1956. leta izorali s traktorjem več skeletnih grobov z obložnimi ploščami. Ob sami morski obali so severno od mesta ostanki antičnih kmečkih dvorov (pri sv. Antonu, pod Krpinjanom, v zalivu Mareda). Pri Salveli sem opazil večie število gomil. Ob cesti za Buje so pod gomilo ostanki cerkve sv. Servola. v bližini Celege pa sv. Kuzme. 2 Š. Mlakar. Neki novi antikni nalazi u Istri. Jadranski Zbornik. God. II. Rijeka-Pula 1957. str. 458—460. sl. 29 na str. 459. je širilo od cerkve sv. Antona do Čelege in morda še naprej do Salvele. Čeprav je bilo najdeno samo 12 zgodnjesrednjeveškili grobov, je prineslo izkopavanje vendarle vrsto dragocenih podatkov o grobni arhitekturi, pogrebnih običajih in grobnem inventarju v širokem smislu besede, ki dopuščajo precej točno datiranje in v zvezi s pisanimi viri določene domneve o etničnemu nosilcu preiskanega dela grobišča. Grobna arhitektura Razen dveh pripadajo ostali grobovi tipu grobov s pokončnimi oblož-nimi ploščami. Z njimi so bile obložene grobne jame z vseh strani (grobovi 3 B, 4, 5, 6, 8, 11, 12,); v dveh primerih manjka plošča na vzhodni strani (grobova 7, 10), v enem na južni (grob 9), medtem ko je v enem obložna plošča samo za lobanjo (grob 3 A). Vodoravno položene pokrovne plošče so ležale (priloge 2 a — 2 d) med pokončnimi ploščami (grobovi 2, 4, 5), na pokončnih ploščah (grobovi 6, 7, 8) ali pa kar na sloju zasipne zemlje, s katero so ob pokopu pokrili mrliča (grobovi 3 A, 10, 11; grob 12 — sl. 8). Tudi v prvem primeru je bil mrlič zasut s tankim slojem grobnega sipa, na katerega so bile položene pokrovne plošče, medtem ko je v drugem primeru bil zasipni sloj položen šele nad pokrovnimi ploščami. Ker so bile grobne jame vkopane v krvavordečo mrtvico, je, razen v grobovih 3 A, 3 B, in 10, prišla ta pri zasipavanju ponovno v grob. Grobni sip v grobovih 3 A, 3 B in 10 pa tvori rjavkasta zemlja s tankimi kamnitimi ploščicami, drobci oglja in malte, keramike in stekla. Na področju grobov 7, 8 (priloga 2 a), 11 (priloga 2b), a manj opazno na področju groba 6, je bil takoj pod njivsko prsfenino (do 22 cm) zgornji zaščitni in prvotno vidni sloj nametanega kamenja,3 ki je pokrival vzhodno polovico grobov 8 in 11, odnosno samo deloma grob 7 v njegovi celotni dolžini (priloga 3). Med njim in pokrovnimi ploščami je bil v grobovih 6, 7, 8 (priloga 2 a) sloj temnorjavkaste zemlje z drobnim kamenjem, keramičnimi in steklenimi odlomki, v grobu 11 (priloga 2 b) pa sloj malte. V prvem primeru so ponovno zavarovali grobove po določenem krajšem časovnem razmaku. Pokrovne plošče, ki so ležale na obtožnih ploščah, so namreč v doglednem času počile zaradi teže slojev nad njimi in padle v grobno jamo 3 Zaščitni sloj od kamenja je zabeležen med drugim tudi v alamanskem grobišču (VII. st.) v Biilachu (J. Werner, Das alamannische Gräberfeld von Bulach, Basel 1953, str. 6) in grobiščih iz IX., X. stoletja v Oberpfalzu (A. Stroh, Die Reihengräber der karolingisch-ottonischen Zeit in der Oberpfalz, Kallmünz 1954, str. 18). Nad merovinškimi grobovi na tleh današnje Francije je bil večkrat ugotovljen maltasti tlak (H. Zeiss, Die germanische Grabfunde des frühen Mittelalters zwischen mittlere Seine und Loiremündung, 31. Bericht der röm.-germ. Kommision, 1941, I. Teil, Berlin 1942, str. 81 (najdišče Verton), str. 101 (najdišče Jublains). Tudi v sami Istri so bili že zabeleženi slični pojavi v grobni arhitekturi starokrščanskih in zgodnjesrednjeveškili grobov romanskega prebivalstva. Nad grobom v starokrščanski cerkvi sv. Ivana v Biskupiji pri Pomeru je bil del groba pokrit z nametanimi apnenčastimi ploščami (B. Schiavuzzi, L’agro di Pola. Notizie archeologiche, Atti e Memorie, vol. XXIII, Poreč 1907, str. 205), v zidanih grobovih okoli starokrščanske cerkve sv. Ivana pri Nimfeju v Puli pa je bil nad mrličem najprej sloj zasipne zemlje in nato še po A. Gnirsu betonska odeja (A. Gnirs, Frühchristliche Denkmäler in Pola, Jahrbuch der K. K. Z. K., N. F., Bd. IV, Wien 1906, str. 256). (v tem stanju so bile tudi najdene; sl. 5), pa je prišlo do sesedanja zemlje nad grobom, kar so izravnali tako, da so nastale vdolbine izpolnili z novim sipom in neobdelanim kamenjem. V drugem primeru (grob 11) pa je bil varovalni sloj kamenja postavljen nad grobom istočasno s pokrovnimi ploščami. Na vzhodnem področju groba 8 (prilogi 2 a in 3) je bila še najdena v globini 50 cm zgornja površina 10 cm debelo obklesanih lomljencev, ki so se naslanjali na vzhodni strani na zid z antičnimi spoli ami, s severno stranjo pa so omejevali in deloma tudi pokrivali vzhodni del obložnih plošč na južni strani groba. Med obema slojema je bila 3 cm debela plast že omenjene temnorjavkaste zemlje. Zgornji zavarovalni sloj je pokrival pokrovno ploščo tudi v grobovih 3 A in 3 B (priloga 2 d). Med slojem s temnorjavkasto zemljo (— 22 cm do — 50 cm) in zgornjo stranjo pokrovnih plošč (— 65 cm) je bila plast z malto povezanega kamenja, ki je pokrivala delno tudi severni suhi zid; le-ta je obdajal grobnico 3 s severne, zahodne in južne strani (priloga 3). Vsekakor sta, kar se tiče zaščitnega sloja, najbolj zanimiva grobova 9 in 10 (prilogi 2 in 3), ki sta bila pod nekakšnim pločnikom, ki se je na zahodni strani naslanjal v celotni dolžini na zid z antičnimi spoliami, na severni pa mejil na severni suhi zid in na južni suhozidni okvir grobnice 3. Grob 10 gre v skupino, v kateri so mrliča najprej zasuli s tankim slojem krvavordeče zemlje, na katero so položili pokrovne plošče, nato sledi ponovno sloj krvavordeče zemlje, na katero je postavljen 10 cm visoki sloj postrani sestavljenih, z obilnim nadevom malte povezanih majhnih in tankih lomljencev, ki so bili na vzhodnem koncu groba pokriti še s precej debelim slojem (10 cm) nametane malte. V grobu 9 sta bila mrliča pokrita s krvavo-rdečim grobnim sipom, na katerega je bil postavljen že omenjeni sloj postrani postavljenih lomljencev, ki mu je sledil sloj temnorjavkaste zemlje. Samo v grobu 3 B je bilo dno groba tlakovano s ploščami. V ostalih grobovih so ležali mrliči na krvavordeči mrtvici (grobovi 3 A, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 12) in na živi skali (grobova 8 in 11). Grobova 1 in 2, ki sta bila ob zunanji strani severnega suhega zidu, t. j. izven področja, ki je bilo namenjeno pripadnikom določene krvne ali pa gospodarske skupnosti, pripadata skupini enostavnih plitvih grobov. V grobu 1 je bila na mrtvici samo lobanja, ki je bila pokrita z debelo plastjo popolnoma zogljenele deske, v grobu 2 pa je okostnjak ležal na mrtvici. Sledovi grobne jame niso bili zaznavni niti v prvem, niti v drugem primeru, kajti pokončne stene so bile vkopane samo v sloj temnorjavkaste zemlje. Preiskani del grobišča je bil, kakor sem že rekel, omejen na severni strani z 5,60 m dolgim suhim zidom (sl. 1; priloge 2 a, 2 c, 2 d, 3), ki se je vzhodni strani naslanjal na zahodni suhozidni okvir grobnice 3, medtem ko se je na zahodnem koncu odvajal od njega pravokotno proti jugu 1,90 m dolgi suhi zid. Tudi na južni strani (sl. 2; prilogi 2 c, 3) je bil 7,50 m dolgi suhi zid, od katerega se je na vzhodnem koncu odvajal proti severu 3,60 m dolgi krak, na zahodnem pa je mejil nanj vzhodni del groba 12. Že omenjeni suhi zid na vzhodnem področju groba 8 je bil verjetno njegovo nadaljevanje. Obklesani lomljenci v suhem zidu so bili doneseni z bližn jih antičnih ruševin, na kar kažejo ostanki posušene malte na njihovih površinah. Južni suhi zid je bil deloma pokrit s tankim in širokim slojem temnorjave zemlje z drobnim kamenjem in malto, na tem sloju pa je ležala enako tenka in široka plast nametanega kamenja (priloga 2 c). V kolikor bi podaljšali oba suha zida in njuna odcepka, bi dobili zaprto področje v obliki pravokotnika, katerega vzdolžne stranice bi bile dolge ca 13,30 m, a poprečne ca 5,30 m. Najdeni grobovi so v glavnem znotraj omenjenega področja, le grobova 11 in 12 sta za malenkost pomaknjena ob njegov zunanji rob.4 Sami grobovi so podeljeni v tri vrste (priloga 3). Prva (grobovi 4—8) je zabodno od povprečnega zida z antičnimi spoliami. Drugo tvorita grobova 9 in 10 pod pločnikom, grobnica 3, plitvo vkopana grobova 1 in 2 ter grob 11 na liniji južnega suhega zida. V tretji vrsti grobov je najden samo mejni grob 12, medtem ko ostali prostor, kakor kaže, sploh ni bil izkoriščen, čeprav bi tu morali biti grobovi, ki so jih uničili po pripovedovanju delavcev, ko so odstranjevali stare panje oljk. Med poedinimi grobovi v vrsti so bili manjši presledki, med samimi vrstami večje praznine. Južno od ograjenega področja so bile razmeščene tri gomile nametanega kamenja (simbolični grobovi?), ob severovzhodnem vogalu pa je bila v mrtvico vkopana jama in manjša gomila kamenja (prilogi 2 c, 3). Pogrebni običaji Y večini grobov je ležal samo en okostnjak (grobovi 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 11) in povečini je bil sam grob uporabljen samo enkrat (grob 1, 2, 4, 5, 7, 8). Grobnica 3 je v osnovi istočasni dvojni grob. V dveh grobovih pa je sicer bil v grobu najden samo en okostnjak, toda kosti pokojnika, ki je ležal v grobu pred njim so bile najdene izven groba, ob povprečnih obložnih ploščah (grob 6) in v sredini obložnih plošč na severni strani (grob 11). Dvojni vkop v grobu 9 je sledil prvotnemu vkopu otroka, katerega kosti so ob naknadnem vkopu položili ob jugozahodni vogal groba. Istočasni dvojni ali štirikratni pokop je bil ugotovljen v grobu 12 (sl. 9) in grobu 10. Mrliči so bili brez izjeme pravilno usmerjeni (od zahoda proti vzhodu) in položeni na hrbet. Roke so bile položene ob telo (grobovi 2, 3 A, 3 B, 8—sl. 6; grob 10, zgornji okostnjak, grob 12), v krilo (grob 6 — sl. 4 in 5; grob 11) in mešano (grob 7, sl. 4; grob 10, spodnji okostnjak). Na prvi pogled je videti kakor da so< bili mrliči polagani v grobove brez grobnih prilog v pravem smislu besede. Koščeni glavniki v grobovih 9 (G 1—sl. 12, G 2, G 6), 10 (G 3, G 4) in 12 (G 5) so ostali v laseh kot del noše, enako tudi v grobu 8 najdena bronasta spona (D 1), srebrni uhan v grobu 5 (E 3) in srebrna uhana v grobu 12 (E 1, E 2). Toda železna noža v grobu 9 (C 1, C 2) in železni nož v grobu 10 (C 3) so bili glede na položaj najdbe (sl. 10, 11) nedvomno stavljeni v grobova kot priloge, čeprav se prištevajo noži v zgodnjesrednjeveških grobovih običajno v sestavni del noše, kar pa je točno samo v primeru, ako so najdeni ob pasu.5 Moram poudariti, da niso 4 Dosedaj je bilo zabeleženo v zgodnjesrednjeveški arheološki literaturi It' malo tako očitnih primerov ograjevanja skupine grobov, ki pripadajo v našem primeru (verjetno) veliki družini (cfr. E.. Salin, La civilisation mérovingienne, IL P.. Paris 1952. str. 57, sl.). 5 Y. Hruby, Staré Mesto, Praha 1955, str. 90, 91. vsebovali preiskani grobovi, različno od istočasnih grobov iz Mejice pod Buzetom in Brkača, nikakršnega orožja, niti kresil in sorodnega barbarsko-vojaškega inventarja. Posebno vprašanje predstavljajo zahodno od grobov 4, 5, 6 in 9 najdeni lonec A 5, ostanki drugega lonca A 6 in skromni ostanki še enega lonca. Zavarovalna obloga iz kamnitih plošč dokazuje, da so posvetili loncema posebno pozornost, kar pa je bilo tudi razumljivo, saj sta po mojem mišljenju služila za hrano in pijačo, ki je bila namenjena pokojnikom v bližnjih grobovih. Isto funkcijo je moral imeti tudi južno od groba 8 najdeni lonec A 8. V pravokotniku D 6 so bili najdeni na kupu številni odlomki lonca A 7, nepreluknjane lupine morskih polžev (tab. II, 3; ostanki od hrane?) in v bližini tridelna bronasta spona D 2, s trikotnim predrtim okovom, ki je ležal nekaj desetin cm oddaljeno od okvira s trnom. Odlomki loncev niso bili v kamnitni oblogi; prav tako niso bili najdeni v bližini nikakšni ostanki sežganih človeških kosti. Verjetno je tudi ta lonec služil istemu namenu kakor že prej omenjeni lonci, medtem ko je bronasta spona bila morda izgubljen predmet. Keramika, steklo in mozaične kockice nad grobom 6, ob zunanji strani zahodnega kraka pokopališčnega zida, v grobu 3 B in 10 so bili, o tem pričajo predvsem mozaične kockice (tab. II, 4) in nekaj odlomkov poznoantične keramike, prineseni obenem z zemljo, kamenjem, ogljem in malto iz bližnjega in istočasnega naselja, v katerem so bile tudi ruševine starejših stavb, kot ritualni grobni sip. V grobnem sipu — mrtvici najdeni odlomki stekla in lončenin (grobova 4 in 5) kažejo na ritualno razbijanje loncev in čašic. Skoraj povsod so bili v grobovih najdeni v grobnem sipu drobci oglja, ki dokazujejo obenem z ogljem in pepelom v loncu A 9, ki je bil najden v globini 50 cm južno od groba 8, da so koristniki grobišča poznali obred očiščevanja duš in izganjanja zlih duhov z ognjem, ki je gorel pred samim pokopom v glinastem loncu in še bolj pogosto v obliki goreče veje ob izkopani grobni jami. Tudi verižice kadilnice D 3 kažejo verjetno na sorodne obrede. A. Keramika Opis najdb Najdeno keramiko lahko razdelimo po funkciji v dve skupini: ritualno, ki jo predstavlja pet več ali manj dobro ohranjenih loncev in v grobnem sipu groba 5 najdeni odlomki ter pozno-antično-bizantinsko manufakturno in zgodnjesrednje-veško hišno (t. j. v sami hiši izdelano) naselbinsko keramiko, ki je bila prinesena v ritualnem grobnem sipu iz kulturnega sloja v bližnjem naselju. V sledečem podajam opis poznoantične-bizantinske manufakturne keramike (i—4, 25) zgodnjesrednjeveške ritualne hišne keramike (5—9, tl, 12) in zgodnje-srednjeveške naselbinske hišne keramike (10, 13—24). 1. Del širokega dna (inv. št. S 3201, tab. I, 1) rdeče barve z rjavkastim premazom, livkasto prisekanim robom in grlastim prehodom v spodnjo polovico trupa. V zunanjo površino dna so vrezane podolžne in poprečne črte, ki tvorijo žig v obliki rešetke. Pravokotnik D 6. Premer dna je 7,1 cm, ohr. v. 3,6 cm. 2. Del dna lonca nmazanorumenkaste barve z rjavkastim premazom. Prehod v trup je livkast. Premer dna je 7,5 cm. ohr. v. 3 cm. Priloga 1 PRILOGA f ------PRAVOKOTNA MREŽA (s TOCRAM! JE 07NACEN0 RAZISKANO PODROČJE) 3. Odlomek debelega ostenja (inv. št. S 3201) rdeče barve z rjavkastim grafitnim premazom. Pravokotnik D 6. Velikost je 5,1 cm X 5,5 cm, debelina ostenja 1 cm. 4. Odlomek debelega ostenja (inv. št. S 3187) rdeče barve z deloma črnim lomom. Pravokotnik E 1. Velikost je 3,5 cm X 4,1 cm, debelina ostenja 1 cm. 5. Na lončarskem kolesu izdelani lonec (inv. št. S 3109, tab. VI, 1) okroglaste oblike. Ustje je kratko, navzven izproženo in stožčasto odsekano, prehod iz ramena oster. Barve je rjavkaste, pečenje je bilo slabo, glini so bila primešana zrnca kvar-citnega peska in apnenca. Ustje je na notranji strani okrašeno z rahlo vrezano valovnico. Enaka valovnica je tudi na ramenu, pod njo pa teče vodoravna nežno vrezana črta. Dno je rahlo navznoter upognjeno. Pravokotnik E 5. Premer ustja je 18 cm, dna 12,2 cm, višina 15,5 cm, maks. š./v. je 20cm/10cm. 6. Skoraj v celoti ohranjeni svetlorjavkasti, na lončarskem kolesu izdelani lonec (inv. št. S 3105, tab. II, 2 in tab. VIII, 2) okroglaste oblike. Navzven izproženo ustje z enostavnim robom je kratko, a prehod iz ramena blag. Glini so bila v znatni meri primešana zrnca kvarcitnega peska in apnenca, črnorjavi lom pa kaže na slabo pečenje. Dno je široko, ravno in debelo. Lonec je na najširšem obsegu okrašen s skoraj neopaznimi žlebovi, na ramenu pa z enakšno vrezano strmo valovnico. Najden je bil zahodno od groba 6. Premera ustja in dna sta zaradi premajhne ohranjenosti neugotovljiva. 7. Skoraj v celoti ohranjeni, deloma prostoročno izdelani rjavkastočrni lonec (inv. št. S 3200, tab. II, 1 in tab. VIII, 1), ki je po obliki podoben loncu pod št. 5. Na ramenu je okrašen s komaj opazno vodoravno vrezano črto, pod katero je enakšna pravilna valovnica. Na notranji površini ostenja se vidijo prstne vdolbine in od-tiski, ki so nastali pri deloma prostoročnem modeliranju in izglajevanju. Pravokotnik D 6. Premer ustja je 18,4 cm, ohr. v. 8,5 cm. 8. Na lončarskem kolesu izdelani jajčasti lonček (inv. št. S 3107, tab. VII) črne barve. Kratko ustje je zavihano navzven in stožčasto odsekano, vrat je valjast, a rame okrašeno z globoko vrezano dvojno valovnico, katere nihaji so izmenoma izdolženi in strmi. Pravokotnik C 4, južno od groba 8. Premer ust je 12,5 cm, dna 7,3 cm, višina 10 cm, maks. š. v. je 14 cm/7 cm. 9. Rahlo navznoter ukrivljeno, pretežno rjavkasto dno (inv. št. S 3107, tab. III, 1) s plastičnim žigom (krog, v katerem je šesterokraki križ). Pravokotnik D 4, južno od groba 8. Premer dna je 10 cm, ohr. v. 5,7 cm. 10. Del dna (inv. št. S 3016, tab. I, 7) s spodnjim delom trupa. Barve je črnkaste. Na notranji površini se vidijo prstne vdolbine. Grob 6, v sekundarnem grobnem sipu. Velikost je 5 cm X 4 cm. Pripadata mu še dva odlomka, ki sta okrašena z vrezano pravilno valovnico. Velikot 3,6 cm X 4 cm in 3 cm X 2,6 cm. 11. Del kratkega, navzven zavihanega ustja (inv. št. S 3102, tab. I, 4) s polkrožno zaobljenim robom. Lončku pripada tudi del ostenja, okrašenega z vrezano valovnico in vodoravno črto. Ustje je črnkaste, vrat rdečkaste barve. Grob 5, v sipu iznad lobanje. Velikost 2,2 cm X 4 cm. 12. Kot zgoraj (inv. št. S 3201, tab. I, 6 in VIII, 4), le da je rob preprosto oblikovan. Grob 5, v sipu nad trupom. Velikost 2,7 cm X 5,6 cm. 13. Dva odlomka (inv. št. S 3179, S 3201, tab. I, 3 in tab. VIII, 5), ki pripadata ustju nekega lončka. Oblika je ista kakor pri št. 11. Pravokotnika C 5 in D 6. Velikost 1,4 cm X 3 cm, 1,7 cm X 2,9 cm. 14. Odlomek črnkastega, navzven zavihanega ustja (inv. št. S 3107) s stožčasto odsekanim robom. Pravokotnik D 4, južno od groba 8. Velikost 1.5 cm X 1,9 cm. 15. Kakor zgoraj (inv. št. S 5108), z zaobljenim robom. Pravokotnik D 4, južno od groba 8. Velikost 1,4 cm X 2,7 cm. 16. Kakor zgoraj (inv. št. S 5182, tab. I, 5 in tab. VIII, 5), rob je razširjen in stožčasto odsekan. Pravokotnik C 5. Velikost 2 cm X 5 cm. 17. Kakor št. 15 (inv. št. S 5182). Pravokotnik C 5. Velikost 1,8 cm X 7,6 cm. 18. Kakor zgoraj (inv. št. S 5186). Pravokotnik C 5. Velikost 1,5 cm X 2 cm. 19. Del rjavkastega ramena (inv. št. S 5185), ki je okrašeno z vrezano raztegnjeno valovnico. Pravokotnik C 5. Velikost 4,2 cm X 2,6 cm. 20. Del rjavkastega ramena (in.v. št. S 5191), ki je okrašeno z vrezano vodoravno črto in valovnico. Pravokotnik C 4. Velikost 4,1 cm X 2,6 cm. 21. Del rdečkastorjavega ostenja (inv. št. S 5107) z okrasom kakor zgoraj. Pravokotnik D 4, južno od groba 8. Velikost 5,4 cm X 2,8 cm. 22. Del rjavkastega ostenja (inv. št. S 5195) z bradavico. Pravokotnik D 1. Velikost 5 cm X 5,5 cm. 25. Dva večja odlomka dna (inv. št. S 5189) s spodnjo polovico trupa. Pravokotnik B 2, južno od gomile. Velikost 6,6 cm X 6 cm, 7 cm X 5 cm. 24. Del nizkega in širokega rjavkastega odnosno rjavkastočrnega kotliča (inv. št. S 5106, tab. I, 8), ki je na notranji površini ostenja okrašen z vrezano vodoravno črto in pravilno valovnico. Gornji rob je vodoravno odsekan. Pod njimi se vidijo na notranji površini prstne vdolbine. Grob 6, v sekundarnem'grobnem sipu. Premer dna je ca. 14 cm, višina 6,5 cm. 25. Sploščeno vreteno (inv. št. S 5186, tab. I, 2) rdečkaste barve z modrim premazom. Pravokotnik C 5. Velikost 5,4 cm X 2,5 cm. B. Steklo Najdeni so številni odlomki ustij (tab. VIII, 8), vratov, ročajev (tab. II, 6, 7, tab. VIII, 6, 7,) dnov (tab. VIII, 9) in ostenj prozornih svetlozelenkastih in olivnatih vrčev. Ti so okroglaste oblike, njihova ustja so zavihana precej navzven, a dna upognjena navznoter. Robovi so ovalno odebljeni, v glavnem masivni, včasih tudi votli. Rahlo navzven nagnjeni ročaji, katerih vrh je običajno za malenkost dvignjen nad ustje, jih povezujejo z ramenom (tab. VIII, 10). Na dan so prišli tudi številni odlomki visokega, prozornega, in vitkega olivnega vrča (inv. št. S 5202) z majhnim ročajem, ki spaja vrat z ramenom. Okoli vrata kroži dvoje plastičnih reber; tudi ročaj se nadaljuje v navpični liniji proti dnu s plastičnim rebrom. Razen odlomkov opisanih vrčev so bili še najdeni zgornji del majhne zelenkaste skodelice (inv. št. S 2985), dalje odlomek majhne in prozorne svetlozelenkaste skodelice (inv. št. S 5188, tab. II, 8) s temnozelenim robom ter druge slične (inv. št. S 5184) s temnozelenim rebrom pod ustjem, odlomek tanke brezbarvne skodelice (inv. št. S 2986) z modrim rebrom, odlomek večjega brezbarvnega krožnika (inv. št. S 5221), kozarca (inv. št. S 5185) s stojno nogo v obliki okrogle ploščice, spodnji del zelenkastega (inv. št. S 2985) in olivnatega epruvetastega balzamarija (inv. št. S 2986, tab. II, 5). Rjavkaste barve je odlomek ostenja (inv. št. S 5142) in drugi odlomek (inv. št. S 5142, tab. II, 10) z vodoravnimi plastičnimi rebri. S sličnimi rebri in belimi navpično tekočimi nitkami je okrašen tudi odlomek brezbarvnega ostenja (inv. št. S 2984, tab. II, 9), medtem ko so na vratu in ramenu odlomkov svetlozelene čašice (inv. št. S 3142, tab. II, 11) vzporedno tekoče vodoravne zareze, ki so izpolnjene z rumenkasto pasto. C. Železo 1. Nož (inv. št. S 3172, tab. IX, 2) z ukrivljenim hrbtom in rezilom. Grob 9. Dolžina 11,9 cm, maks. širina 2,1 cm, maks. debelina 0,5 cm. 2. Nož (inv. št. S 3173, tab. IX, 1) z ravnim hrbtom in krajšim ravnim rezilom, ki je diagonalno povezano z hrbtom. Grob 9. Dolžina 13,8 cm, maks. širina 1,8 cm, maks. debelina 0,2 cm. 3. Nož (inv. št. S 3174, tab. IX, 3) z ukrivljenim hrbtom in rezilom. Grob 10. Dolžina 13,4 cm, maks. širina 2,4 cm, maks. debelina 0,3 cm. 4. Žebelj z rombastim presekom. Pravokotnik D1. Dolžina 7,3 cm, debelina je 0,4 cm. 5. Žebelj z okroglim presekom in ploščato glavico. Pravokotnik D 6. Dolžina 6 cm, debelina 0,3 cm. 6. Žebelj z rombastim presekom in sploščeno glavico. Pravokotnik D 6. Dolžina 4 cm, debelina 0,4 cm. 7. Del žeblja z rombastim presekom. Pravokotnik D 6. Ohr. dolžina 3,5 cm, debelina 0,8 cm. 8. Del železne ploščice. Pravokotnik D 100. Velikost 2,7 cm X 2,5 cm. D. Bron 1. Ovalni okvir vlite spone (inv. št. S 3141, tab. I, 9 in tab. VI, 3) s polmesečnima ušescema na spodnji strani. Grob 8. Velikost 3,2 cm X 2,4 cm, debelina 0,3 cm. 2. Tridelna spona (inv. št. S 3178, tab. VI, 2) s trikotnim predrtim okovom. Železna palčka (manjka) je vezala okvir, trn in okov, ki so bili izdelani v tehniki vlivanja, v eno celoto. Pravokotnik D 6. Velikost 4,7 cm X 3,1 cm, debelina 0,4 cm. 3. Iz sedmih spiralnih členov sestavljena verižica (inv. št. S 3177, tab. V) kadilnice s tremi ušesci. Pravokotnik C 5. Velikost 27 cm. debelina posameznih členov 0,3 cm. E. Srebro 1. Uhan (inv. št. S 3175, tab. VI, 4) z zanko na spodnji strani nesestavljenega obroča iz žice, ki se končuje na eni strani v konico, na drugi pa v narobe obrnjeno in skovano piramidico s prstanasto osnovo. Grob 12. Velikost 3 cm X 2,2 cm, debelina obroča 0,2 cm. 2. Uhan (inv. št. S 3176, tab. VI, 5) kakor pod št. 1. Konci obroča se presegajo. Grob 12. Velikost 2,8 X 2,2 cm, debelina obroča 0,2 cm. 3. Del uhana (inv. št. S 3228), ki se je, kakor kaže, končal na eni strani obroča v zanko, na drugi pa v kvačico. Grob 5. Velikost ca. 2,4 cm X 2,4 cm, debelina obroča 0,05 cm. G. Kost 1. Del tridelnega glavnika (inv. št. S 3166, tab. III, 3) z zobmi v dveh vrstah. Zobje so na eni strani razmaknjeni in široki, na drugi pa ožji in gosto razmeščeni. Osrednja ploščica je ojačana na zgornji in spodnji strani z letvico polkrožnega preseka; letvici sta pričvrščeni na ploščico s tremi železnimi zakovicami. Vzdolžne stranice imajo kratke vreze v smeri na zobce. Grob 9. Ohr. širina 6,2 cm, višina 4 cm, debelina 1 cm. 2. Enako izdelan glavnik (inv. št. S 3167, tab. IV, 1). Grob 9. Širina 8 cm, višina 4,4 cm, debelina 1 cm. 3. Kakor zgoraj (inv. št. S 3168, tab. III, 4). Grob 10. Ohr. širina 8,2 cm, višina 3,2 cm, debelina 0,95 cm. 4. Kakor zgoraj (inv. št. S 3169, tab. IV, 3), samo da je zgornja letvica okrašena z vzporedno tekočima vrezanima cik-cak črtama. Grob 10. Širina 8,7 cm, višina 4,1 cm, debelina 0,8 cm. 5. Kakor zgoraj (inv. št. S 3170, tab. IV, 2), neokrašen. Grob 12. Širina 7,9 cm višina 3,7 cm, debelina 1 cm. 6. Del enako izdelanega glavnika (inv. št. S 3171, tab. III, 2). Grob 9. Ohr. širina 4,8 cm, ohr. višina 3,2 cm, debelina 0,6 cm. 7. Del zgornje letvice polkrožnega preseka. Pravokotnik D 100. Ohr. širina 1,3 cm, višina 0,9 cm, debelina 0,4 cm. H. Kamen 1. Odlomek skodelice (inv. št. S 3220) iz klorita. Pravokotnik C 2. Ohr. širina 4,3 cm, ohr. višina 2,5 cm, debelina 1 cm. 2. Kakor zgoraj (inv. št. S 2999). Ohr. širina 2,9 cm, ohr. višina 1,9 cm, debelina 1 cm. 3. Odlomek obsidijana in še neke kamenine z rumenimi zrnci (inv. št. S 2996). Velikost 2,5 cm X 2,3 cm X 0,9 cm. 4. Del kresilnega kamna (?) (inv. št. S 2998). Velikost 2,2 cm X 1,7 cm X 0,5 cm. 5. Enajst črnih in ena bela mozaična kockica. Velikost od 1 cm X 1 cm X 0,7 cm do 1,6 cm X 1,3 cm X 1,3 cm. Opis grobov Grob 1. Pravokotnik E 3. Vodoravno položena karbonizirana deska je pokrivala slabo ohranjeno lobanjo, ki je ležala na mrtvici (—55 cm). Na sencih so bili vidni sledovi oksidacije nekega bronastega predmeta (uhana?). Grob 2. Pravokotnik E 2. Azimut groba je 89°. Otrok, visok 110 cm. Kosti so bile sorazmerno dobro ohranjene, lobanja močno poškodovana, roke položene ob telo, noge pod kolenom uničene. Ležal je na mrtvici (—55 cm). Brez dodatkov. Grobnica 5. Pravokotniki D 2, D 3, E 2. Na severni, južni in zapadni strani je bila omejena s suhim zidom. V njej sta bila v dveh sosednih grobovih (grobova 5 A in 5 B) pokopana dva mrliča. Grob 3A. Pravokotnik D 2, E 2. Azimut groba je 90°. Otrok visok 90 cm, z nenavadno veliko glavo. Roki sta bili položeni ob telo. Za lobanjo je bila lapornata plošča zelenkaste barve. Pokrit je bil z dvojno vrsto pokrovnih plošč in še s slojem kamenja, ki je bilo vezano z malto (priloga 2 d). Ležal je na mrtvici (—80 cm). V grobnem sipu ritualnega značaja je bilo oglje. Brez dodatkov. Grob 3 B. Pravokotnik D 2. Azimut groba je 90°. Moški, visok 178 cm, z močno ukrivljenima nogama. Kosti so bile dobro ohranjene, lobanja poškodovana, roke položene ob telo in na zgornji del bedrnice. Okostnjak je bil obložen in pokrit s kamnitimi ploščami. Ležal je tudi na kamnitih ploščah (—88 cm). Obloga je bila na severni strani trojna. Pokrovne plošče so ležale med obložnimi. Iznad njih je bil sloj z malto vezanega kamenja (priloga 2 d). V grobnem sipu je bilo oglje, malta, nekaj odlomkov ostenja loncev in ob lobanji spodnji del epruvetastega balzamarija iz prozornega stekla zelenkaste barve (inv. št. S 2989). Brez dodatkov. Grob 4. Pravokotnik E 4. Azimut groba je 96°. Dojenček. Zelo slabo ohranjene kosti (del lobanje in noge) so ležale na eni kamniti plošči in na mrtvici (—85 cm). Grob je bil obložen s kamnitnimi ploščami. Pokrovne plošče so pokrivale samo spodnji del groba. V grobnem sipu je bilo oglje, odlomek ostenja lonca (inv. št. S 2984). Brez dodatkov. Grob 5. Pravokotnika D 4, E 4. Azimut groba je 92°. Otrok. Slabo ohranjene kosti so ležale na mrtvici (—80 cm). Grob je bil obložen in pokrit s kamnitnimi ploščami. V grobnem sipu je bilo oglje, odlomek ustja lonca (A 12), 5 odlomkov ostenja (A 12), nad lobanjo odlomek ustja (Ali) in odlomek ostenja (Ali). V lobanji je bil najden del srebrnega uhana (E 5). Grob 6. Pravokotniki D 4, D 5, E 4, E 5. Azimut groba je 82°. Ženska, visoka 154 cm. Kosti so bile dobro ohranjene. Roke so bile položene v krilo (sl. 4 in 5), lobanja poškodovana in nagnjena proti severu. Ležala je na mrtvici (—87 cm). Za zahodno oblogo je bila lobanja, za vzhodno noga prvotnega vkopa. Grob trapezoidne oblike je bil obložen in pokrit s kamnitnimi ploščami. Pokrovne plošče so padle v grobno jamo (sl. 3, priloga 2 a). Nad krvavordečim grobnim sipom je najdeno v sloju drugotnega ritualnega sipa, ki je bil pod nametanim kamenjem, petnajst odlomkov prozornega stekla zelenkaste barve (inv. št. S 2979), mozaične kockice, večji odlomek kotliča (A 25), dva odlomka ostenja (A 10) in številni drugi keramični odlomki (inv. št. S 3106). Tudi zahodno od groba in ob zunanji strani zahodnega pokopališčnega suhega zida so prišli na svetlo v isti globini mozaične kockice, keramika, steklo in oglje. Med drugim je najden lonec A 5, ki je bil položen na kamnito ploščo in obložen z enakimi ploščami, dalje številni odlomki enako zavarovanega lonca A 6 in še štirinajst odlomkov (ustja, ročaji, ostenja, dna) steklenih prozornih vrčkov zelenkaste barve (inv. št. S 2982). Brez dodatkov. Grob ?. Pravokotnik D 4. Azimut groba je 76°. Moški, visok 175 cm (sl. 4). Kosti so bile dobro ohranjene, leva roka je bila položena ob telo, desna v krilo. Okostnjak je ležal na mrtvici (—100 cm). Grob trapezoidne oblike je bil ojačano obložen (na vzhodni strani manjka obložna plošča) in pokrit s kamnitnimi ploščami, ki so padle v jamo (sl. 3). Nad grobom je bila še drugotna zavarovalna plast iz nametanega kamenja (priloga 2 a). Brez dodatkov. Grob 8. Pravokotnika D 4, D 2. Azimut groba je 81°. Ženska, visoka 160 cm (sl. 6). Kosti so bile dobro ohranjene, roke položene ob telo, lobanja obrnjena proti jugu, noge izrazito iksaste. Okostnjak je ležal na mrtvici (—90 cm). Grob pravokotne oblike, s polkrožno zahodno stranjo, je bil obložen in pokrit s kamnitnimi ploščami. Pokrovne plošče so padle v grobno jamo (sl. 3). Nad vzhodno polovico groba je bil drugotni zavarovalni sloj iz nametanega kamenja, ob južni strani in nad njo del pokopališčnega suhega zida (priloga 2 a). V nivoju nametanega kamenja so bili najdeni južno od groba lonček A 8, del žigosanega dna (A 9), izpolnjenega s pepelom in ogljem, nekaj odlomkov hišne keramike in štirje odlomki (dva ostenja, eno ustje in en ročaj zelenkastega prozornega stekla (inv. št. S 2985 in S 2981). Ob levem podlaktu je bil okvir bronaste spone D 1. Grob 9. Pravokotnika D 2, D 3. Azimut groba je 94°. V grob so pokopali istočasno enega otroka in enega dojenčka. Spodnji, otroški okostnjak, je dolg 95 cm, zgornji 68 cm. Kosti so bile sorazmerno dobro ohranjene, lobanja spodnjega okostnjaka je ležala na živi skali (—67 cm), lobanja zgornjega na mrtvici (—64 cm). Ob jugozahodnem vogalu groba je bila otroška lobanja, ki je pripadala prvotnemu vkopu, pod njo pa so bili skrbno položeni še ostanki ostalega okostja. Grob je bil obložen na krajših straneh s kamnitnimi ploščami, nad njim pa je bil pločnik, sestavljen od postrani položenih majhnih klesancev, ki so bili povezani z malto (priloga 2 c). V grobnem sipu je bilo oglje. Za zahodnimi obložnimi ploščami je bila še ena pokonci postavljena plošča, med njimi pa so bili najdeni ostanki majhnega lonca. Pod levim podkolenjem otroškega okostnjaka in ob desnem podkolenju dojenčka je bil najden po en železen nož (C 1, C 2; sl. 11), na spodnji strani lobanje dojenčka povprečno položen koščen glavnik G 1 (sl. 12), na spodnji strani lobanje primarnega vkopa pa dva enakšna glavnika (G 2, G 3). Grob 10. Pravokotnik D 3. Azimut groba je 94°. V grob so položili istočasno štiri mrliče. 172 cm visoki moški je ležal na dnu groba na mrtvici (— 75 cm), na njem je ležala 167 cm visoka ženska (sl. 7), ob njenem desnem ramenu je bila samo otroška glava, od leve bedrnice navzdol pa je ležal otroški okostnjak. Kosti so bile sorazmerno dobro ohranjene. Roke zgornjega okostnjaka so bile položene ob telo, leva roka spodnjega okostnjaka je bila položena v krilo, desna pa ob telo. Grob je bil deloma pokrit in obložen s kamnitimi ploščami, nad njim pa je bil enak pločnik kakor nad grobom 9 (priloga 2 c). V grobnem sipu so bili najdeni štirje odlomki prozornega zelenkastega stekla, mozaične kockice, štirje odlomki ostenja loncev (inv. št. S 3202) in oglje. Ob notranji strani bedrnice moškega okostnjaka je ležal železen nož C 3 (sl. 10), na spodnji strani ženske lobanje glavnik G 3, na spodnji strani zgornje otroške lobanje pa glavnik G 4. Grob 11. Pravokotnika C 3, C 4. Azimut groba je 90°. Moški, visok 165 cm. Kosti so bile sorazmerno dobro ohranjene, roke položene v krilo, poškodovana lobanja je bila nagnjena proti severu. Okostnjak je ležal z zgornjim delom na živi skali, s spodnjim na mrtvici (— 75 cm). Ob zunanji strani severnih obložnih plošč so bile kosti prvotnega vkopa. Grob je bil obložen s kamnitnimi ploščami in samo v spodnji polovici pokrit z enakšnimi ploščami. Tu je bil še zavarovan s slojem malte in nametanega kamenja (priloga 2 b). Brez dodatkov. Grob 12. Pravokotnik Dl. Azimut groba je 88°. Deklica, visoka 115 cm (sl. 9). Kosti so bile sorazmerno dobro ohranjene, lobanja je bila poškodovana, roke so bile položene ob telo. Okostnjak je ležal na mrtvici (—68 cm). Med bedrnicama so bili ostanki lobanje dojenčka. Grob je bil obložen in pokrit s kamnitnimi ploščami (sl. 8). Na vzhodni strani groba je ležala na mrtvici v višini pokrovnih plošč večja, vodoravno položena kamnitna plošča. Pod levim in desnim ušesom je bil najden po eden srebrn uhan (E 1. E 2), na spodnji strani lobanje pa povprečno položen glavnik G 5. Kronologija in zaključki Na področju grobišča najdeni inventar spada z izjemo opisanih odlomkov poznoantične keramike v časovno obdobje zgodnjega srednjega veka. Najmlajši, in torej za datacijo grobišča najvažnejši, so tridelni koščeni glavniki (Gl—G 7). Res je, da strokovnjaki različno gledajo na možnost njihovega točnejšega datiranja; po mišljenju nekaterih se javljajo razne oblike tridelnih koščenih glavnikov z zobmi na dve vrsti stalno od IV. pa do konca VII. stoletja,6 medtem ko sodijo drugi, da so bili že zaradi kratke življenjske dobe in velike priljubljenosti podvrženi razvojnim spremembam, ki jih lahko za določena področja časovno fiksiramo.7 Tako stavlja H. Stoli8 v VI. stoletje tiste glavnike, ki imajo redkejše in daljše zobe, v VII. stoletje one, ki imajo gostejše in krajše zobe. H. Mitscha-Märheim9 pa je pri študiju njihove kronologije posvetil glavno pozornost zgornji površini letvice. Le-ta je po njegovem mišljenju v VI. stoletju skoraj vedno ravna in ima samo redkokdaj zaokrožene robove, medtem ko je v VII. stoletju zgornja površina letvice enakomerno zaokrožena. Če pogledamo naše glavnike, ki so vsi nedvomno- skoraj istočasen izdelek, v luči zgoraj navedenih Stollovih (dolžina zob) in Mitscha-Märheimovih (zgornja površina letvice) ugotovitev in jih primerjamo še z glavniki v Wernerjevi IV. in V. skupini,10 jih lahko stavimo s precejšnjo gotovostjo v VII. stoletje. Temu stoletju ustrezajo tudi v grobovih 5 in 12 najdeni srebrni uhani (E 1—E 3). Zanimiva sta zlasti uhana z zanko na spodnji strani obroča. Slični (iz srebra in brona) so bili najdeni doslej na severozahodnem področju naše države samo v Predjami11 in Mejici pri Buzetu (grob 120),12 sorodni pa v starejši blejski skupini (Bled I)13 ter v Frančinih pri Pazinu (grob 4).14 Izven naših meja se javljajo uhani z zanko v grobovih iz VI./VII. stoletja (je za vse meni znane primere točnejša datacija nemogoča) na področju 6 K. Bohner. Die merowingerzeitlichen Altertümer des Saalburgmuseum, Saalburg Jahrbuch, Bd. XV, 1956, str. 113; W Veeck, Die Alamannen in Würtemberg, Berlin und Leipzig 1931, str. 24. 7 B. Schmidt, Ein Reihengräberfeld des 6. Jhh. bei Schönebeck, Jahresschrift für Mitteldt. Vorgeschichte, Bd. 37, Halle 1953, str. 304. 8 H. Stoli, Die Alamannengräber von Hailfingen in Würtemberg, Berlin 1939, str. 28. 9 H. Mitscha-Märheim, Neue Bodenfunde zur Geschichte der Langobarden und Slawen in österreichischen Donauraum. Carinthia, 143 Jhg., Hf. 3—4. Klagenfurt (Celovec) 1953, str. 788—789. 10 J. Werner, Die Münzdatierte austrasische Grabfunde. Berlin und Leipzig 1935, Taf. 9, 12, Taf. 15, A 22, Taf. 24, A 10, Taf. 35, B 5, Taf. 36, A 10. 11 J. Korošec, Arheološke ostaline v Predjami, Razprave SAZU, IV/I, Ljubljana 1956, str. 46, tab. XXVIII, 6. 12 B. Marušič. Staroslovanske in neke zgodn jesrednjeveške najdbe iz Istre, AV. VI/I, Ljubljana 1955, tab. I, 6; uhan je v tržaškem Mestnem muzeju. Grobišče v Mejici pod Buzetom, ki ga namenim v kratkem obdelati v posebni monografiji, (decembra 1957. leta sem inventiral celotno gradivo) je starejše od v zgoraj omenjenem članku postavljenega datiranja. 13 J. Kastelic, Les boucles d’oreilles à cordeille en Slovénie, Archaeologia Iugo-slavica, II, Beograd 1956, str. 120, fig. 1, 121. fig. 2. 14 Uhan je v Arheološkem muzeju Istre; neobjavljen. Blatnega jezera,15 na bavarskem in alpskoslovanskem področju16 ter v Furlaniji,17 pa lahko trdimo, da so se z njimi krasili glede na ozemeljsko razprostranjenost najdb Slovani, Bavarci, Langobardi in ostanki starega romanskega prebivalstva na tem področju. Uhani s samo zanko so določena razvojna stopnja v številčni in zelo važni skupini uhanov s košarico, ki imajo svoje poreklo v poznoantičnih zlatih uhanih z masivno košarico in katerih razvojne oblike lahko spremljamo predvsem na področju Blatnega jezera.18 Če pogledamo slike uhanov s košaricami pri J. Kastelicu (Bled I)19 in N. Fettichu (področje Blatnega jezera),20 vidimo, da so košarice raznih oblik in izdelave na spodnjem delu uhana blizu ali ob majhnem obročku, ali pa blizu zanke ali ob njej. Uhani z zanko in košarico so datirani v Bledu I in v bavarskih grobiščih (Reichenhall) v VII. stoletju,21 pa lahko na osnovi tega stavimo predfazo, t. j. uhan s samo zanko, v drugo polovico VI. stoletja. Vsekakor je važno dejstvo, da na langobardskem področju niso najdeni uhani z zanko in košarico,22 kar kaže na to, da so se izoblikovali šele po letu 568. na področju Blatnega jezera, od koder so preko Slovanov posredovani do Bavarcev, medtem ko poznajo Langobardi samo uhane z zanko, ki so jih morda že prinesli iz Panonije ali pa so jih dobili (najdbe so, kakor kaže, omejene na Furlanijo) od Slovanov. Za etnično opredelitev našega grobišča je vsekakor važen panonski izvor uhanov z zanko, čas njihovega nastanka pa govori za to, da so jih na naše področje prinesli lahko edinole Slovani, ki so po letu 568. izpolnili praznino v Panoniji in prodrli v VII. stoletju do langobardskega limesa in v Istro. Pojav omenjenih uhanov (s samo zanko in z zanko ter košarico) v grobiščih Bled I, Mejica pri Buzetu, Celega in Frančini kaže očitno na medsebojno povezanost omenjenih najdišč. Uhan (v Čelegi srebrni) E 3 ustreza številnim uhanom, ki so bili najdeni v alamanskih grobovih VII. stoletja.23 Na jugu, v Siciliji, so datirani v V. in VI. stoletje,24 v Panoniji (najdišče Fenek) pa se javljajo že v zadnji tretjini IV. stoletja.25 15 N. Fettich, Archaeologische Studien zur Geschichte der späthunnischen Met-talkunst, Archaeologia Hungarica XXXI, Budapest 195t, Tab. 41, 3, 4. 16 H. Dannheimer-G. Ulbert, Die baiuwarischen Reihengräber von Feldmoching und Sendling, Kallmünz 1956, Tab. 11, E 1,2 (Sendling, grob 81), Tab. 12, C 1,2 (Sendling, grob 121); E. Kloiber, Die Gräberfelder von Lauriacum, Bd. 4—5, Linz 1957, Tab. LXXIX, 2 a—2e; pisec stavlja grob 5/1956. v katerem je najden uhan z zanko in okrasnim okvirjem za vložek iz plavega stekla, v začetek VII. stoletja in ga pripisuje Bavarcem; K. Dinklage, Frühdeutsche Volkskultur in Kärnten und seinen Marken, Ljubljana 1943, str. 9 in Tab. 4 (pisec datira uhane z zanko v VII. stoletje.). 17 Čedad, Nacionalni muzej (najdišči Čedad, pred vratmi sv. Ivana in Voltago); Udine, Mestni muzej (najdišče neznano, inv. št. 702.). 18 N. Fettich, n. d., Tab. 41, 42. 19 J. Kastelic, n. d., istotam. 20 N. Fettich, n. d., Tab. 41. 21 J. Kastelic, n. d., str. 125. 22 Istotam. str. 126, tab. 1. 23 H. Stoli, n. d., str. 18; W. Veeck, n. d., str. 53. 24 B. Pace, La basilica di Salemi, Monumenti antichi dei Lincei, vol. XXIV, 1917, str. 717 (grob 44). 20 Cfr. popis literature v članku B. Marušič, Tri poznoantične najdbe iz Istre, AV, IX—X/1, Ljubljana 1958—1959, str. 53, op. 11. Priloga 2 PRILOGA 2 b. Profil na linji X= J m PRILOGA 2 a Prof,L na linji JC = tZ, PRILOGA 2c Prof L na linj, X - VW KOMPLEKb UbOV-ŠTS V V 70 68 66 6i<$> 62 60 //58^ 56 S* 52 50 2l[> ŠT4 210 ŠT 48 46 l/OGAl. ŠT. 2 VOGAi ir.i S 2_ DOO ooaooolb / OOac^c^UDa^ ca i TEM£L]I ANTIČNIH ZlbOV 6« 6* » « « « ** *> » « « ¿4 ¿0 /6 12 * * ? ¿PROFIL Ob 0-68tn 2-_ai—r ~ :-£— -*•• ViflfS, ^io; st - _£-= - " 2 ° 2 4 e> 6 *0 Priloga 2 Sl. 2. Profil od 0—36 m. Tlak v profilu od 26—29 m ter vogal 1 Sl. 4. 38 m profila. Zid 3 Sl. 6. 63 m profila. Struktura zidu 1 iz kompleksa zidov št. 5 Sl. 7. 52—54 m profila. Obdelani kamni v bankini Sl. 8. Mozaik 1 Sl. 9. Del mozaika v zahodnem delu sonde Sl. 10. Razširjeni izkop ob ohranjeni borduri na mozaiku št. 2 SI. 11. Ostanki rimskega tlaka ob južni obali Simonovega zaliva Sl. 12. Simonov rtič NEDAVNA ODKRITJA NA PREDGRŠKIH NAJDIŠČIH V MALI AZIJI1 R. A. CROSSLAND Prevedel BOJAN ČOP Naravno je, da ne nameravam v manj kot eni uri podati popoln pregled o tekočem delu na predhelenskih najdiščih v Turčiji. Mislim, da je v tem poletju (1959!) tam v teku deset izkopavanj na takih najdiščih, jaz osebno pa sem obiskal le dve od njih. Zato mislim pokazati le to, kako je delo preteklih deset let izpolnilo nekaj resnih vrzeli v našem arheološkem poznavanju Anatolije in nas prineslo bliže k trenutku, ko si bomo mogli ustvariti nepretrgano sliko o izvoru in razvoju njenih predklasičnih civilizacij. V primeru Anatolije je bolj kot v primeru večine ostalih pomembnih ozemelj antičnega sveta arheološko raziskovanje imelo značaj nekakšnega mozaika. To ni bilo stalno raziskovanje nepretrgano starejših kultur na nekem zaokroženem področju. Iz raznih razlogov je raziskovanje napredovalo v nekaterih predelih polotoka mnogo hitreje kot v drugih. Pred tridesetimi leti smo imeli koristne podatke o predhelenskih kulturah edinole za tri daleč vsaksebi ležeča področja. Prvo je bila Troja, na skrajnem severozahodu, ki jo je izkopal Heinrich Schliemann prav v začetku znanstvenega arheološkega raziskovanja egejskega območja, zaradi njenega pomena za klasične znanstvenike. Drugo je bilo področje, ki bi ga mi imenovali kar Osrednja Anatolija, vzhodna polovica osrednjega platoja. Nemško društvo za Orient (Deutsche Orient-Gesellschaft) je tu začelo z izkopavanji na danes dobro znanem najdišču Bogazkoy, o katerem se je izkazalo, da je bilo prestolnica prvobitne in največje hetitske države. Tretje je bilo področje, znano Rimljanom kot Cilicija. Tu je angleški arheolog JohnGarstang raziskoval Mersin in Amerikanci so začeli z deli v Tarsu. Po letu 1930 so se arheološka raziskovanja v glavnem še vedno ukvarjala z nadaljnjim izkopavanjem na treh področjih. Toda naj je bilo delo na njih še toliko vredno, rekonstrukcija zgodnje zgodovine Anato-lije je morala ostati še naprej nepovezana in negotova, dokler niso bila preiskana tudi najdišča na drugih področjih. Od leta 1945 dalje je bil storjen velik napredek pri odpiranju področij, ki prej niso bila raziskana, prav tako pa v raziskovanju zgodnejših stopenj civilizacije v razmeroma dobro poznani osrednji pokrajini. Odprave več narodov so sodelovale, vodilno mesto pa so imeli turški strokovnjaki. Danes bom poskušal očrtati nova spoznanja, ki so bila tu pridobljena, in nakazati 1 Pričujoči tekst je prevod predavanja, ki ga je imel angleški profesor iz Sheffielda R. A. Crossland dne 12. septembra 1959 v Arheološkem društvu LRS v Ljubljani. Originalni naslov predavanja je Recent Discoveries at Pre-Hellenic Sites in Asia Minor. nove probleme, ki so neogibno nastali. Če bom govoril več o zadnjik nemških izkopavanjih v Bogazkoyu in o delu britanskega Arheološkega instituta v Ankari (British Institute of Archaeology at Ankara) kakor n. pr. o turških delih v Kiilte-peju in Karahoyiiku blizu Konije, imam za to pač osebne razloge. Imel sem namreč več priložnosti, da se poučim o prvih dveh mestih. Četudi izkopavanja v Bogazkoyu, nahajališču hetitske prestolnice, imenovane Hattusas, niso tista, ki bi nas privedla najdalje nazaj v predzgodovino Anatolije, je vendar najprimernejše, da začnemo s tem najdiščem. To je edino predhelensko mesto, ki je dalo številne in raznolike dokumente, in zato edino, katerega zgodovino moremo rekonstruirati v podrobnostih za neko obdobje. Toda preden se obrnem k tem, bi Vas želel spomniti na zgodovino kraja, antičnega in modernega. Ostanki mesta Hattusas leže na robu široke doline, ki se razteza skozi obronek platoja, ravno nad novodobno turško vasjo, ki se danes imenuje »Bogazkale«. Leži okoli 150 km vzhodno od Ankare in vzhodno od reke Kizil Irmak, grškega Halys. Kraj je v splošnem znan kot »Bogazkoi/«, kar pomeni »vas v soteski«, toda njegovo ime je bilo nedavno tega spremenjeno v »Bogazkale«, »grič nad sotesko«. Danes bom uporabljal starejše ime. Večina obzidja, ki je bilo zgrajeno okoli starega mesta in celo nekateri dohodi v njem so ostali vidni do današnjega dne; zato so jih opazili in o njih poročali popotniki kot Charles Texier v začetku prejšnjega stoletja. V onem času pa je bilo zanimanje evropskih znanstvenikov osredotočeno na ostanke iz klasičnih dob, razen tega je bil osrednji del Turčije cesto obiskovalcem težko dostopen. Zato se je šele ob koncu stoletja začelo aktivno zanimanje angleških in nemških znanstvenikov za nenavadni kraj. Iz stilističnih razlogov ostanki na tem mestu niso mogli biti povezani s klasičnimi Grki. Toda nihče ni mislil resno na povezavo le-teh z narodom, o katerem sedaj vemo, da jih je ustvaril, s Hetiti. Seveda pa ime tega antičnega naroda ni ostalo pozabljeno, ohranilo se je v Starem Testamentu. Majhno število mest, na katerih so bili Hetiti omenjeni v tem delu, pa je ustvarjalo videz, da so to bili narod le skromnega pomena, pa naseljen v Siriji in ne v Anatoliji. Asirski in egipčanski dokumenti, odkriti v 19. stoletju, ki omenjajo Hetite kot »ffatii« in »ffe/a«, so tudi vzbujali vtis, da gre za sirski narod. Prav Nemška Orient-Gesellschaft je slednjič dobila dovoljenje od otomanske vlade, da koplje v Bogazkoyu. Prva serija izkopavanj je trajala od leta 1906 do leta 1912, sledili sta ji še dve, od leta 1932 do leta 1940 in od leta 1952 do danes. Najdbe v prvi seriji so bile popolnoma nepričakovane in so dobro znane. Pregled o njih podajam le zato, da bi očrtal položaj, v katerem se je nadaljevalo nedavno delo na tem najdišču. Ozemlje, obdano od hetitskega mestnega obzidja v Bogazkoyu, tvori nekak kvadrat. Severno in vzhodno stran tvorita rob platoja, na katerem je stalo mesto, in soteska, ki ga seče. Mestno obzidje teče približno v dolžini četrtine krožnega oboda in ščiti mesto od strani platoja. V notranjosti ozemlja, ki je tako zaokroženo, stoji več apnenčastih pečin precejšnjega obsega. Ena od teh, imenovana danes ■»Biiyukkaler., je tvorila notranjo trdnjavo hetitskega mesta in glavna kraljeva palača in njen arhiv sta stala na njej. Prvi kopači so glavno pozornost posvetili tej trdnjavi in njihov trud je bil nagrajen z nepričakovano bogato najdbo pisanih dokumentov, glinastih plošč, žal večinoma poškodovanih, popisanih z neko obliko klinopisa iz Mezopotamije. Nekatere so bile pisane tudi v jeziku Babilona in Asirije, v akadščini, ki je bila v 2. tisočletju pred Kr. v rabi kot diplomatska lingua franca na Bližnjem Vzhodu. Ti dokumenti so se dali citati takoj in so dokazali, da je bilo staro mesto na tem najdišču Hattusas in da je bila prestolnica prvobitnega hetitskega kraljestva. Tisti Hetiti namreč, ki so jih poznali Hebrejci in Asirci 1. tisočletja, predstavljajo, kot se je izkazalo, preživele ostanke starejše anatolske hetitske civilizacije; potem ko je ta bila uničena po napadalcih okoli 1200 pred Kr., so ustanovili majhna kraljestva v severni Siriji, kot n. pr. Karkemiš, in tam nadaljevali svojo tradicijo. Akadijski dokumenti so takoj priskrbeli obris zgodovine na novo odkritega hetitskega kraljestva. Pokazalo se je, da je bila njihova država ustanovljena v 18. stoletju; imela je dve dobi razširjevanja in razcveta, ki ju imenujemo »Staro« in »Novo« kraljestvo; prvo je zaživelo takoj po ustanovitvi, drugo pa — po obdobju nazadovanja — v 14. in 13. stoletju. Bilo je popolnoma uničeno na koncu 13. stoletja in njega padec običajno pripisujejo navalu Frigijcev, ki so imeli v oblasti njega ozemlje v grških časih, ali pa nekega naroda, ki je bil tesno soroden s Frigijci. Drugo presenečenje je prišlo, ko so bile prevedene plošče, pisane v glavnem domačem jeziku Hattuse. Izkazalo se je, da so pisane v nekem indoevropskem jeziku, in da se je — proti doslej veljavnemu prepričanju — moral neki narod, ki je govoril indoevropski jezik, vseliti v Anatolijo vsaj že v 18. stoletju. Nadaljnji dokazi sedaj kažejo, da se je priselitev izvršila najmanj eno ali dve stoletji pred tem časom. — Da podam nekaj dokazov o indoevropskem značaju jezika, v katerem je popisana večina plošč iz Bogazkoya, naj omenim, da se njihova beseda za »vodo, angl. mater« glasi matar, kar je presenetljivo podobno skupni germanski besedi; njih beseda za »mi, angl. me« je bila mes; in njih beseda za »sem« je bila esmi, natanko tista oblika, ki so jo primerjalni jezikoslovci postulirali za indoevropski prajezik kot praobliko za grški eimi in staroindijski asmi. Morda bi moral poudariti, da smo dobili naše zelo podrobno znanje o izvirni hetitski državi ravno iz filološkega proučevanja plošč. Izkopavanja so odkrila plošče, so pa tudi spravila na dan izredno dragocene podatke o splošnem življenjskem standardu prebivalstva Hattuse. Toda nemogoče bi bilo izvleči mnogo dejstev o podrobni zgodovini mesta edinole iz arheoloških podatkov. Tako na primer moremo datirati zadnjo glavno hetitsko prezidavo dela trdnjavskega področja precej natančno, na čas okoli leta 1370 pred Kr.; toda to je uspelo edino zaradi tega, ker so našli pečate z imeni posameznih kraljev natanko nad prezidanim tlom in natanko pod njim. Ni pa še možno, da bi s kako zanesljivostjo datirali posamezne starejše gradbene plasti ali starejše ruševinske sloje ali pomembnejše rekonstrukcije utrdb. Zgodovinski teksti nam pripovedujejo o več kakor enem obdobju hude nesreče in s tem bi mogle biti povezane omenjene prezidave. Razen tega prva serija izkopavanj ni dala nobenega jasnega znaka, na podlagi katerega bi se dalo reči, ali je bil kraj naseljen že, preden je postal prestolnica združenega hetitskega kraljestva v 18. stoletju. Ta izkopavanja so se osredotočila na trdnjavo in na glavne templje in kraj je kot celota skalnat. Na nekaterih mestih so vsi ostanki starejših zgradb morali biti odplavljeni. Na drugih spet so kasnejši graditelji starih časov odstranili ali pa ponovno uporabili ostanke od starejših zgradb, pri tem pa postavili temelje lastnih gradenj na živo skalo spodaj. Le maloštevilni dokumenti, najdeni v Bogazkoyu, jasno obravnavajo dogodke 16. stoletja ali starejših dob. Ti teksti kažejo, da dinastija, ki je iz Hattuse naredila pomembno mesto, ni bila doma od tod, temveč da je vladala najprej v nekem sosednjem mestu, imenovanem Kussara. Okoli leta 1700 je kralj te državice po imenu Labarnas zavzel mesto pri Bogazkoyu in iz njega naredil svojo novo prestolnico, iz katere je zavojeval celotno centralno Anatolijo in iz nje ustvaril združeno državo. Razumen je sklep, da so Labarnas in njegovi nasledniki bili indo- evropskega porekla in da so prav oni uvedli v Hattusi jezik, ki ga imenujemo hetitščino. Dokaz za to je v tem, da nekateri od bogazkoyskih tekstov, pisani v 14. stoletju, še hranijo kratka besedila v jeziku, ki ni indoevropski. Prav ta zadnji jezik in ne lastnega indoevropskega so hetitski kralji nazivali »jezik dežele Hatti<. Očitno je njihov lastni jezik nadomestil prvega, potem ko so zavzeli Hattuso in njeno ozemlje. Če sprejmemo podatke, ki nam jih dajejo zgodnji hetitski teksti, kot v bistvu zgodovinske, bi mogel človek sklepati, da je veliko kraljestvo Hatti iz sredine 2. tisočletja bilo ustanovljeno od indoevropskega naroda ali aristokracije, ki je bila najprej nastanjena v mestu Kussara, katerega lega, žal, še ni znana. Ker je težko verjeti, da bi bila Anatolija tista dežela, iz katere bi se Indoevropejci kot celota razpršili na vse strani, je nujna misel, da je narod, iz katerega izvirata Labarnas in njegov rod, prišel v Anatolijo nekaj časa pred 18. stoletjem, domnevno ali od severozahoda, preko Bospora, ali s severovzhoda, preko Kavkaza. Datum in smer te indoevropske priselitve sta bila eden od najpomembnejših problemov anatolske predzgodovine ves čas, odkar je bil hetitski jezik prvič preveden. Izkopavanje v Bogazkoyu pa verjetno ne bi moglo dosti osvetliti zgodovino centralne Anatolije pred 18. ali 19. stoletjem iz razlogov, ki sem jih omenil. Po letu 1930 so prišli na dan najpomembnejši novi podatki iz drugih najdišč v centralni pokrajini, ki so bila griči z ostanki naselbin bolj običajnega tipa. Zanje je bilo bolj verjetno, da bodo dali nepretrgano stratifikacijo od predhetitskih slojev navzgor. Najbolj sta poplačala trud Alaca Htiyiik, kakih 30 km severno od samega Bogazkoya, kjer je izkopal profesor Hamit Kosay za Turško zgodovinsko društvo, in pa Ali-sar Htiyiik, malo dalje proti jugovzhodu, kjer je izkopavala odprava z Univerze v Chicagu. Naselbini na teh dveh krajih sta bili mesti skromnega pomena v hetitski dobi; plasti te dobe so prinesle ostanke posod zelo podobne ostankom iz Bogazkoya. Toda očitno je bilo, da sta obe imeli za seboj dolgo zgodovino naselitve, najmanj od začetka tretjega tisočletja. Obe sta izkazali v splošnem stalen in neprekinjen razvoj kot poljedelski občini, od tako imenovane halkolitske kulture, ki je sicer še vedno v glavnem navezana na kameno orodje, ki pa vendarle že uporablja v omejeni meri baker. Pokazalo se je, da je centralna Anatolija bila prvič naseljena po poljedelcih v zelo poznem času, če primerjamo severni Iraq, Iran in Palestino, in morda tudi pozneje kot Podonavje. Zdi se, da je bila Troja prvič naseljena v približno istem času, vendar ni bila nujna misel, da bi imeli to mesto za najstarejšo naselbino v njega območju. Izkopavanja profesorja Garstanga v Mersinu so dokazala, da je bila Cilicija naseljena s poljedelskim prebivalstvom že zgodaj v 4. tisočletju, če ne prej. Toda kot se je pokazalo, je to prebivalstvo prav verjetno prišlo iz Sirije in ni več nadaljevalo svoje poti naprej proti zahodu. Izkopavanja v Alaca Hiiyiiku so prinesla presenečenje, ki je vredno omembe, odkriti so bili podzemski grobovi, ki jih moramo datirati v 24. ali 23. stoletje; ti so vsebovali zlate posode in druge kovinske izdelke nepričakovane tehnične dovršenosti, izdelke, ki so bili prav tako odlični kot dobro znane posode drugega mestnega sloja v Troji, ki jih je Schliemann imenoval anahronistično »Priamov zaklad«. Tako je prišlo na dan, da je osrednja Anatolija doživela najmanj eno obdobje visoke civilizacije pred ustanovitvijo hetitske države. Ta mesta, ki so dosegla ta nivo v Alaci in drugod, pa so bila nasilno uničena okoli leta 1230, natančno tako kakor druga Troja, ki je bila tudi uničena v obdobju približno enega stoletja od tega datuma. Ta rušenja v zadnji četrtini tretjega tisočletja so edina v tisočih letih pred hetitsko dobo, ki se raztezajo čez obsežen del Anatolije. Mnogo znanstvenikov sedaj misli, da so znak prihoda prvih valov indoevropskih napadalcev na polotok. Tej dobi prevratov, pa naj bo le-teh vzrok kakršen že bodi, sledi spet obdobje, ko kultura osrednje Anatolije nadaljuje svoj razvoj z relativno majhnimi spremembami vse skozi do dobe hetitske države. Očitno je, da je bila pokrajina ena od tistih, kjer so skromno uspevala poljedelska mesta in vasi, ne da bi le-teh življenjsko pot mogla bistveno spremeniti priselitev ali vdor od zunaj. Celo domnevno številni napadalci v 23. stoletju so se, kot se zdi, asimilirali. Enako so indoevropski zavojevalci Hattuse v 18. stoletju privzeli kulturo domačinov te pokrajine tako popolnoma, da bi mi ne mogli sklepati na njihov prihod, če bi bili zavisni od arheoloških podatkov in ne bi imeli na razpolago tudi tistih, ki so nam jih posredovale plošče iz Bogazkoya. Če so indoevropski predniki Hetitov res prišli v Anatolijo šele v 19. stoletju, jih je moralo biti le majhno število, ali pa so se asimilirali z domačim prebivalstvom zelo naglo, čeprav je njihov lastni jezik prevladal. Za zaključek tega pregleda o spoznanjih, ki so nam jih dala starejša izkopavanja, naj spregovorim nekaj besed o zadnjem velikem najdišču centralne Anatolije, antičnem Kaneš, v kraju Kultepe blizu mesta Kayseri, v rimskih časih Caesarea v Kapadociji. Kakor večina pomembnih najdišč iz predgrške dobe v Anatoliji je tudi to »hiii/uk«, širok pravilen grič, ki ga tvorijo ostanki zaporedoma si sledečih mest s stavbami iz opek in blata. Češki jezikoslovec Bedrich Hrozny, ki je prvi prevedel hetitske tekste, je začel izkcpavati na tem mestu proti koncu leta 1920. Od leta 1945 naprej si je Turško zgodovinsko društvo zadalo kot svojo glavno nalogo nadaljevanje teh izkopavanj, s Tahsinom in Nihmetom Ozgiig z Univerze v Ankari na čelu. Hroznyjevo najpomembnejše odkritje je bilo, da je bil del kraja naseljen v 19. in 18. stoletju s kolonijo asirskih trgovcev. Precejšnje število njihovih trgovskih listin in pisem je bilo najdenih, v obliki glinastih ploščic, popisanih s klinopisom v srednjeasirskem dialektu akadščine. Nesreča je sicer, da so nam le-te priskrbele le malo neposrednih historičnih podatkov. Toda omogočile so datiranje slojev, v katerih se nahajajo, v odnosu do vladavin asirskih kraljev. S tem so nam dale zelo dragoceno izhodišče za kronologijo Anatolije za čas pred hetitskim imperijem. Razen tega vsebujejo mnogo domačih anatolskih imen, med njimi nekatera z nedvomno indoevropskimi elementi. Tako na primer nahajamo ime Taksanumnas, z elementom taks-, ki se pojavi v hetitščini 400 let kasneje v glagolu s pomenom »zložiti«, živi pa tudi v grškem in staroindijskem izrazu za »tesarja«: tekton in takšan. Ti podatki dokazujejo, da so indoevropski priseljenci, najbrž predniki Hetitov, prišli v Anatolijo najpozneje konec 20. stoletja. Če gledamo dosežke teh starejših izkopavanj, brez težav opazimo, kakšne vrzeli je bilo treba zamašiti, ko je arheološko delo v Turčiji po letu 1945 postalo intenzivnejše. Najresnejše je bilo skoraj popolno pomanjkanje podatkov o zahodni polovici polotoka severno od Cilicije. Tudi skrajnje vzhodne pokrajine so bile prav tako slabo poznane. Splošne črte zgodnje zgodovine centralne pokrajine so res da bile sedaj znane. Toda pomembni podrobni problemi so bili potrebni preiskave — zlasti problem o času in smeri indoevropskih preseljevanj, ki so vodila k ustanovitvi hetitske države. Nazadnje je tudi konec drugega tisočletja postavljal probleme, predvsem vprašanje narodostnih premikov v 12. in 11. stoletju, v katerih sta Hat-tusas in hetitski imperij bila uničena. Zadnjih 14 let je bilo priča velikemu razširjenju arheološke dejavnosti v Anatoliji in ne bi mogel niti bežno omeniti vse delo, ki je sedaj v teku. Za vprašanja o razvoju predhetitske in hetitske civilizacije v osrednji pokrajini so obnovljena nemška izkopavanja v Bogazkoyu in izkopavanja Turškega zgodovinskega društva v Kiiltepe največjega pomena. Za dogodke na koncu drugega tisočletja je spet Bogazkoy posebno pomemben. Isto velja za izkopavanja, ki jih vodi Pennsylvanska Univerza v frigijskem mestu Gordion, ker segajo v predgrške sloje. Porast našega znanja o zahodni Anatoliji dolgujemo v glavnem članom britanskega Institute of Archaeology at Ankara, ki so ga ustanovili na iniciativo profesorja Garstanga takoj po koncu druge svetovne vojne. Odkritja v zahodni Anatoliji so tista, ki zadevajo najstarejša obdobja. V izkopavanjih zadnjih štirih let so bili profesor Bittel in njegovi sodelavci v Bogazkoyu zaposleni z dvema glavnima nalogama: prva je bila v tem, da se dokončno razjasni in preišče trdnjava Biiyiikkale.Drugo je predstavljalo izkopavanje v tkim. »Dolnjem mestu«, tik ob robu platoja nad novodobno vasjo, na ozemlju torej, o katerem je bilo verjetno, da vsebuje navadne hiše in da bo dalo stratifikacijo, ki bi segala navzdol do zgodnejših obdobij naselitve. Na Biiyiikka-leju sta nalogi bili: prvič razločiti poznejše zgradbe in utrdbe, ki so jih pripisovali Frigijcem, od tistih, ki pripadajo prejšnjim hetitskim obdobjem; drugič pa doseči tudi tukaj, če je možno, stratifikacijo, ki bi segala nazaj v predhetitske čase. Ti dve nalogi sta bili izpolnjeni le deloma, čeprav je bilo odkritega mnogo zanimivega. V »Dolnjem mestu« so razkrili plasti, ki so najbrž starejše kot ustanovitev hetitske države. Vsebujejo posodo, ki je zelo podobna tisti, ki je bila odkrita v plasteh 19. stoletja v Kiiltepeju, in tudi nekaj asirskih trgovskih ploščic je bilo najdenih. Te datirajo plast, v kateri se nahajajo, in kažejo, da je naselbina v Hattusi imela trgovske zveze s kako asirsko kolonijo v Kanešu ali kje drugje, tudi če asirski trgovci niso bivali nekaj časa v sami Hattusi. Ceste so bile skrbno urejene, kar dovoljuje misel na naselbino večjega pomena. Toda skromni obseg izkopavanja, ki so ga tam izvedli, ne bi mogel pokazati njenega obsega. Na žalost še nimamo na razpolago ničesar, kar bi pokazalo, ali je mesto Hattusas imelo prav tako dolgo in odlično zgodnejšo zgodovino kot njegov sosed v Alaci. Najstarejši od vseh hetitskih zgodovinskih tekstov nam pripoveduje, da je mesto zavzel sovražen kralj, nekaj generacij preden se ga je polastil Labarnas, ga upostošil in proglasil za prekleto. Toda arheološki podatki do sedaj ne kažejo na to, da bi bilo zapuščeno za kakšno daljšo dobo. Kar zadeva trdnjavo, dela na človeka najmočnejši vtis, ko gleda to, kar so izkopavanja razkrila, mogočnost utrdb, zgrajenih nad hetitskimi po Frigijcih ali katerem že bodi narodu, ki se je naselil na kraju po uničenju hetitskega imperija. Čeprav je propad le-tega nedvomno pomenil močno nazadovanje v Anatoliji, očitno nimamo pravice, da bi v narodu, ki je sledil Hetitom, gledali popolne barbare. Neke vrste napetost se čuti pri iskanju zapovrstja, ki bi vodilo navzdol v predhetitske plasti v trdnjavi. Izkopavalci so sedaj preiskali že celotno zemljišče razen majhne krpe okoli 15 metrov v kvadratu. Ta skriva zadnje upanje, da se bo posrečilo najti nemotene plasti predhetitskega datuma, ki bi jih mogli izenačiti s tistimi, ki so bile ugotovljene v »Dolnjem mestu«. Žal nisem imel prilike, da bi obiskal turško izkopavanje v Kiiltepeju, in zato nimam fotografij niti ne osebnih pripomb o teh delih. Najpomembnejši razvoj zadnjega časa na tem mestu je, da se je začelo delo na nahajališču domače naselbine, različne od trgovske kolonije ali »karam« asirskih trgovcev. Vprašanje, za katero je delo v Kiiltepeju še prav posebno pomembno, je vprašanje tako imenovane »kapadoške poslikane keramike«. Od začetkov 3. tisočletja tja do padca hetitskih mest se keramična tradicija osrednje Anatolije drži enobarvnega blaga, cesto lepo barvanega in poliranega, toda brez dekoracij. Edina omembe vredna izjema je omenjena kapadoška poslikana keramika; ta je bila v splošni rabi v Kiiltepeju, Alisaru in na drugih krajih v južnem delu osrednje pokrajine v prvi četrtini drugega tisočletja. Zadnja dela v Kiiltepeju kažejo, da je ta posoda bila kratkotrajen pojav in da spada v dobo pred asirskimi kolonijami. Ker pretrga splošno razvojno črto na tem področju in je nekoliko surova v tehnični izvedbi, je vabljiva misel, da bi prisodili uvedbo te keramike priseljencem. Toda v nobeni sosednji deželi niso do sedaj odkrili keramike, ki bi bila s to tesno sorodna; zato mora to vprašanje ostati odprto. Mnogo preuranjeno bi bilo gledati v njej dokaz za neko indoevropsko invazijo. Keramika je omejena na južni del pokrajine, ki je pozneje postala hetitska domovina. Zato bi težko kdo pričakoval, da bi indoevropski vdor, pa čeprav bi šel preko Kavkaza, dosegel najprej ravno to ozemlje. Možno je, da so vanj vdrla tudi neindoevropska plemena z vzhoda, tako n.pr. predniki Huritov, ki so kasneje za nekaj časa postali vodilni narod v Siriji. V preteklih nekaj letih se je posrečilo ugotoviti palačo nekega domačega vladarja v Kanešu, sodobnega s kolonijami Asircev. Ena izmed najdb v tej palači kaže zanimivo zvezo z enim od starih problemov zgodnje hetitske zgodovine. Najstarejši znani tekst iz Bogazkoya, t. j. dokument v hetitščini, ki se o njem zdi, da je bil sestavljen v najstarejšem času, je kratka pripoved o osvajanjih in drugih podvigih dveh kraljev, imenovanih Pithanas in Anittas, ki sta očitno vladala v Kussari nekaj generacij pred Labarnom, če sta sploh bila zgodovinski osebi. Da sta to res bila, je bilo dejansko dokazano, ko sta se njuni imeni pojavili skupaj, opremljeni s kraljevskima naslovoma, na neki asirski listini iz Kiiltepeja. Sedaj pa imamo še en mnogo bolj učinkovit dokaz, da je Anittas bil zgodovinska oseba: v glavnem poslopju v domačem mestu v Kanešu so našli bodalo z napisom »Iz palače Anitta«. Danih je več možnosti. Najverjetnejša je, da je Kaneš bil prestolnica Anitte tekom dela njegove vlade. Hetitski tekst, ki govori o njem, dovoljuje domnevo, da je bil vihravega značaja. V neki dobi je imenoval, kot je videti, samega sebe za »kralja mesta Nesas« in tako seveda nastane vprašanje, ali nista Nesas in Kaneš kratko in malo različni obliki istega imena. Ime Kaneš na asirskih ploščicah bi moglo imeti obliko Kanesas ali Knesas v hetitščini. Žal moramo to domnevo pustiti za sedaj kot golo možnost ob strani; podobnost med imenoma še ni sama po sebi zadosti trden temelj za istovetenje obeh mest. Vendar pa se zdi, če je Anittas res končal kot kralj v Kanešu, kakor da se je usoda maščevala nad njim za njegova lastna ropanja. Zgradba, ki je v njej bilo najdeno bodalo, je bila namreč nasilno porušena. Gotovo je bilo v osrednji Anatoliji zgodaj v 18. stoletju mnogo nemirov in nasilja, toda hetitski »Anittov tekst« sili k domnevi, da so to povzročale vojne med krajevnimi mestnimi državicami, ne pa kaka nova invazija od zunaj. Ena od posledic tega stanja je bila, da je bila domačim narodom preprečena vsaka težnja po prisvojitvi klinopisa. Asirske kolonije so bile uničene in ko je več kot eno stoletje kasneje bila ustanovljena hetitska država, je ta očitno prevzela klinopisno inačico, ki jo je uporabljala, od nekega mesta v severni Siriji. Naj se sedaj obrnem od osrednje pokrajine Anatoli je k zahodnemu predelu! Kot sem omenil, je raziskovanje predgrških najdišč na tem področju bilo v veliki meri delo direktorja britanskega Institute of Archaeology v Ankari, g. Setona Lloyda, in njegovih sodelavcev; seglo pa je celo v zgodnejša obdobja, kot pa je to uspelo izkopavanjem v osrednji pokrajini. Razdelilo se je na tri dele. Najprej je bil narejen splošni pregled naselbinskih gričev in drugih dokazov o predzgodovinski naselitvi čez večino pokrajine. Sledilo je pet sezon izkopavanj na obširnem griču v Beycesultanu v zgornjem delu doline reke Maiandros. Tretji del je bilo izkopa- 19 Arheološki vestnik 293 vanje, ki se je začelo lani na majhnem griču iz neolitske dobe v Hacilaru v turški provinci Burdur, na ozemlju, ki se v grobem sklada s Pisidijo v rimskih časih. Delo na pregledu se je začelo v letu 1951 pod vodstvom g. Jamesa Mellaarta, pomočnika direktorja omenjenega Instituta. Sedaj lahko rečemo, da so on in njegovi sodelavci temeljito pregledali jugozahodni del Turčije, prav tako pa tudi večino ostalega dela zahodne pokrajine prav do Troade in do konijske ravnine. Ta vrsta dela na pogled res ne vzbuja pozornosti. Gre preprosto za to, da se zabeležita lega in obseg naselbinskih gričev, ki so bili naseljeni v antiki, in zbirajo vzorci črepinj, ki jih je navadno možno najti na njih površju spričo sušnega značaja turških poletij. Toda vendar je to delo dovolilo začrtanje več prej ne spoznanih predgrških kulturnih področij, pokazalo pa je tudi, kateri griči bi najbolje poplačali raziskovanje v polnem obsegu kot verjetno tipični za posamezne kulture. Naselbinski grič v Beycesultanu so izbrali za izkopavanje iz dveh razlogov. Najprej je bil to najobširnejši grič med tistimi, ki so dali določene tipe keramičnih fragmentov, značilnih za eno od kulturnih področij, ki jih je g. Mellaart nedavno očrtal. In drugič, mislili so, da je ta kraj morda bil v hetitski dobi prestolnica najpomembnejše pokrajine zapadno od hetitske matične dežele, pokrajine, ki so jo ti imenovali Arzama. Ta pokrajina je bila nevaren nasprotnik Hetitov, dokler je ni drugi veliki vladar Novega kraljestva, Mursilis II, v drugi polovici 14. stoletja zavzel. Malo pred tem je eden od tamkajšnjih kraljev stopil v stike z egipčansko diplomacijo, morda zato, da bi prosil za pomoč proti grozečemu napadu Hetitov, prav kakor je to storil osem stoletij kasneje lidijski kralj Kroisos, ko je perzijski kralj Kyros korakal proti njemu. Kratko pismo tega arzawskega vladarja in kopijo egipčanskega odgovora nanj, oboje pisano v hetitščini, so našli na koncu prejšnjega stoletja v arhivih tako imenovanega »faraona odpadnika« Akenatena v Tell el Amarni. (Dejansko sta ti dve listini tista hetitska dokumenta, ki sta bila objavljena prva, toda niso ju spoznali za takšna in izdajateljeva domneva, da sta pisana v nekem indoevropskem jeziku, je takrat veljala za smešno.) Na vsak način so arheologi, ki so se odločili izkopavati v Beycesultanu upali, da jim bo uspelo najti arhiv arzawskih kraljev. Jezikoslovci pa so bili zastran tega bolj skeptični. G. Lloyd je do sedaj vodil pet sezon izkopavanj v Beycesultanu in to poletje (1959!) nadaljuje na tem mestu svoje delo. Nobenih plošč niso našli in zdi se, da je neverjetno, da bi mesto na tem kraju bilo v resnici prestolnica Arzawe v obdobju hetitskega imperija. Po drugi strani pa so bila izkopavanja zelo zadovoljiva. Najdišče je bilo, kot se zdi, naseljeno že v pozni neolitski dobi, morda od druge polovice četrtega tisočletja. Datiranje slojev v tako zgodnjo dobo, kot je ta. je naravno zelo približno, razen če je podana možnost datiranja z metodo ogljika 14, nič takega pa do sedaj ni bilo objavljenega za Beycesultan. Naselbina ima s tem daljšo zgodovino kot Troja ali katero koli najdišče v osrednji pokrajini. Presenetljiv pojav v tem kraju je splošna kontinuiteta njegovega kulturnega razvoja. Tako na primer se poseben tip svetišča pojavi približno v začetku tretjega tisočletja; potem je ponovno prezidan, in sicer z malimi spremembami, v naslednjih sedmih stoletjih; nato se spet pojavi na koncu pozne bronaste dobe, celih tisoč let pozneje. Starejše plasti kažejo stalen razvoj skromne poljedelske civilizacije. Pozneje pa, sodeč po kompleksih palač, je mesto doživelo dve obdobji izjemnega razcveta. Prvo je bilo v teku srednje bronaste dobe, med približno v letih 1900 in 1750 pr. Kr., po mnenju izkopavalcev. Drugo je sledilo po vrzeli kakih štiri sto let v drugem delu 13. stoletja. Nobenega znaka pa ni, da bi mesto imelo velik pomen v vmesni dobi, ki ustreza obema obdobjema, v katerih so Hetiti imeli največjo moč. Obe veliki palači sta bili na koncu nasilno uničeni s požarom. Porušenje prve bi moglo biti delo Labarna, o katerem je zapisano, da je vdrl v Arzawo. Neverjetno pa se zdi, da bi bilo mesto zadosti pomembno za to, da bi bilo prestolnica svojega območja v 14. stoletju. V tem času je Arzawa spet dosegla neodvisnost in je bila dovolj močna, da se je postavila po robu poskusom Hetitov, da bi jo priključili svoji državi. Zaradi tega moramo iskati domnevne klinopisne plošče kje drugje. Oživ-ljenje mesta na koncu 13. stoletja, ko je bila zgrajena druga znamenita palača, ne preseneča. Hetiti so namreč v tem času izgubljali moč nad zahodno Anatolijo. Njihovi zgodovinski teksti razkrivajo, da so nekateri od njihovih vazalov, prav tako pa sovražni vladarji izven njihovega imperija ustanavljali tedaj nova neodvisna kraljestva v obrobnih pokrajinah. Najzanimivejši tekst s tem v zvezi je dolgo pismo polno pritožb, napisano od enega zadnjih hetitskih kraljev svojemu nekdanjemu vazalu z imenom Matturoattas — to ime močno spominja na poznejša lidijska imena kakor n. pr. Alyattes. V začetku svoje kariere je ta človek bil očitno tako slaboten, da ga je oče hetitskega kralja moral rešiti več kakor enkrat pred napadi njegovih sosedov izven meja hetitskega imperija. Sedaj pa je, kot je videti, stopil v zavezništvo z enim od teh, si prisvojil kraljestva vazalov, ki so bili bolj lojalni, in se pri tem plenjenju povezal celo s Ciprom, ki je tedaj bil vsaj še po imenu hetitska posest. Vabljivo je seveda razglabljati o tem, ali ni morda bil zloglasni Mattuwattas tisti mož, ki je zgradil ponovno zgornjo palačo v Beycesultanu. Gotovo pa je, da to, kar čitamo o njegovi karieri v hetitskih tekstih, razloži, zakaj je kdo imel možnosti počenjati tako, ne da bi kdo posegel v vmes. Vendar je novi razcvet mesta bil le kratkotrajen. Mesto je bilo namreč spet oplenjeno okoli leta 1200 pred Kr. ali malo kasneje v splošni poplavi barbarskih preseljevanj, ki so uničila tudi hetitski imperij. Ostanki velike palače iz srednje bronaste dobe predstavljajo najbolj impresivno stvaritev naroda v Beycesultanu. Palača je bila zgrajena s tehniko in v stilu, ki sta popolnoma različna od tega, kar kažejo palače narodov na Bližnjem Vzhodu, pa tudi Hetitov. Kamen so uporabili le za temelje, ostali del zgradbe pa je bil, kot se zdi, v glavnem iz lesa. Mnogo dokazov je za to, da je vsaj zahodna Anatolija bila v drugem tisočletju močno porasla z gozdovi. Palača v Beycesultanu predstavlja izredno močan kontrast k trdnosti in monumentalnosti glavnih zgradb v Hattusi in ta okolnost ni v celoti posledica dejstva, da je kamen na hetitskem kraju kar pri roki. Tloris palače v Beycesultanu vzbuja misel, da so tisti, ki so ga začrtali, bolj mislili na prijetno notranjost in na udobje za tiste, ki so v palači bivali, kakor pa na obrambno moč ali pa na to, da bi dali palači impresivno in gospodujočo zunanjost. Velikih dvoran ni. Preudarno so uporabljali preduhe za svetlobo, da bi tako dali dostop razsvetljavi v notranje prostore, ne da bi pri tem dopustili neposredno sončno luč. Nazadnje so tu ohranjeni pod talnimi sloji kanali, ki tečejo ob straneh glavnih prostorov, in težko je tu misliti na kaj drugega kot na kanale ali cevi za centralno ogrevanje. Seveda je res, da te ugotovitve zavise od tega, kako razlaga g. Lloyd svoje najdbe. Toda omeniti moramo, da je po poklicu arhitekt. Nekoliko nepravilni tloris palače in skrb za udobnost bolj spominjata na minojske zgradbe na Kreti kot na hetitske. Lloyd vidi posebno tesne podobnosti s srednjeminojsko palačo v Malliji. Skratka, narod iz Beycesultana je bil, kot se zdi, nenavadno navezan na prijetnosti življenja in se je razmeroma malo zanimal za vojaške zadeve. Tudi za konec trinajstega stoletja se more trditi isto: zdi se 19* 295 namreč, da je ena od najzanimivejših zgradb bila vinska točilnica in zabavišče. V njej so bili vrči za vino, postavljeni v točilno mizo, dalje čaše in kostni členki za igre v velikem številu. Dosti tragičen prizor se pri tem nudi, ko spoznamo, da je menda skrb za zabavo stala nekatere od klientov življenje. Očitno so jih presenetili pri njihovi zabavi med zadnjim plenjenjem mesta; in ko so jih našli, so ležala njihova okostja med čašami. Mimogrede naj omenim, da Herodot pripisuje iznajdbo kockanja in drugih hazardnih iger Lidijcem, ki so živeli kasneje v skoraj isti deželi. Odkritja v Beycesultanu so torej razkrila novo anatolsko kulturo, sicer sorodno s trojansko in s kulturo v osrednji pokrajini, vendar različno od obeh. Za arheologa je najbolj zadovoljivo dejstvo, da so pridobili nepretrgano zaporedje plasti, raztezajoče se od pozno-neolitskih slojev do zgodnje-železnodobnih. Vendar pa je v zadnjem letu postalo jasno, da celo najspodnejši sloji, ki so jih dosegli v Beycesultanu, ne predstavljajo najstarejšega naselja poljedelcev v zahodni Anatoliji severno od pogorja Taurus. Poleti 1958. leta so kmetje iz majhne vasi Hacilar v istem splošnem območju kot Beycesultan pokazali g. Mellaartu zbirko črepinj, ki so jih našli na bližnjem »hiiyuku«. Ta zbirka je vsebovala tudi fragmente keramike, ki so jih že srečali v najstarejših plasteh v Beycesultanu; a tudi druge do tedaj neznanih tipov od poslikanih posod, z nenavadnimi krivo-črtnimi risbami v rumenem na rdeči podlagi in v rdečem na rumeni osnovi. G. Mel-laart je lani začel z izkopavanjem na tem griču in sedaj delo nadaljuje. Uspelo mu je že začrtati zaporednost kultur, ki segajo najmanj več sto let nazaj pred najstarejše, kar jih je prišlo na dan v Beycesultanu. Iz tega moramo sklepati, da so narodi, živeči od poljedelstva, naselili zahodno Anatolijo prav kmalu za Cilicijo. G. Mellaart daje nepričakovano visoke datume za najzgodnejše sloje, saj jih postavlja nazaj v peto tisočletje. Trdi, da datiranje z ogljikom 14 te datume potrjuje. Če ima prav, bodo rezultati imeli dalekosežne posledice. Profesor Schachermeyer je lani obiskal najdišče in opazil presenetljive podobnosti med nekaterimi primerki keramike tega najdišča in keramiko kraja Sesklo v severni Grčiji. Če je datiranje g. Mellaarta pravilno, bo treba datiranje, ki so ga prisvojili za Sesklo kulturo, in enako datiranje uvedbe poljedelstva v Grčiji znatno zvišati. To bo spet najbrž vplivalo na naše mnenje o neolitski dobi v jugovzhodni Evropi kot celoti. Da se za trenutek vrnem k Beycesultanu, bi rad povedal nekaj besed o zgodovinskih problemih, ki so nastali s tamkajšnjimi odkritji in pa z rezultati Mel-laartovih pregledov v severozahodnem področju. Resnična zgodovina se začne šele, ko so najdeni zapiski. Arheologija v strogem pomenu besede pa more edinole očrtati kulture na osnovi njih materialnih ostankov. Zato moramo biti previdni, ko poskušamo povezati predzgodovinsko kulturo, očrtano le na tak način, z antičnim narodom, ki nam je znan le iz kasnejše tradicije ali iz zapiskov, ki niso bili najdeni na krajih, iz katerih nam je znana kultura. Kljub temu pa je vedno vabljivo poskušati identificirati stvaritelje kake zgodnje civilizacije, če imamo le kak namig iz antičnih virov o tem, kdo bi tisti ljudje mogli biti. G. Lloyd in g. Mellaart verjameta, da je civilizacija v Beycesultanu v srednji bronasti dobi bila stvaritev Lu-vijcev, naroda, ki je njega eksistenca v hetitskem obdobju potrjena z mesti v nekaterih tekstih iz Bogazkoya. Njuno domnevo so sprejeli v Britaniji z navdušenjem. Danes pripisujejo Luvijcem vedno pomembnejšo vlogo v predgrški zgodovini. Domnevali so celo, da so se preselili preko Egejskega morja in ustvarili srednje-minojsko civilizacijo na Kreti in prve stopnje mikenske v Grčiji. Ne bi rad trdil, da je katerakoli od teh domnev nemogoča. Toda koristno bi moglo biti, če preudarimo, na čem dejansko slonijo. Ime »luvijski« temelji na hetitskem etniku »Luwijas«. Narod, ki je nosil to ime, je očitno živel na delu teritorija, ki ga je kralj Labarnas vključil v svoje kraljestvo Hatti, pa tudi vsaj v delu dežele »Arzawa«, zahodno od prvega. Očitno so Luvijci govorili indoevropski jezik, ki je bil tesno soroden s hetitskim. Poznamo ga iz nekaterih mest, vključenih v hetitske tekste religiozne vsebine; le-ta so običajno uvedena z besedo »lumilU, t. j. »po luvijsko«. Ta dejstva dokazujejo prvič, da so Luvijci bili narod, ki je živel na jugozahodu od Hetitov najmanj od sedemnajstega stoletja naprej; drugič, da so izšli vsaj deloma od naroda, ki je bil tesno soroden z indoevropskimi predniki Hetitov. Precej varno je domnevati, da je ozemlje, ki so na njem prebivali v sredini drugega tisočletja, vključevalo Beycesultan, vendar pa bi to dokončno potrdili le pisani dokumenti iz najdišča samega. Naj bo že s tem kakorkoli, teorija, da so bili Luvijci ustvaritelji srednje-bronastodobne civilizacije tega mesta, sloni na domnevi, da so prišli v območje Majandra že v 23. stoletju. G. Lloyd in g. Mellaart mislita, da znaki nasilnega porušenja okoli tega časa v Beycesultanu in na drugih krajih to dokazujejo. Menita, da je tedaj bila zadnja prilika pred koncem drugega tisočletja, ob kateri je prišlo v zahodni Anatoliji do takega prevrata, ki je moral spremljati priselitev Indoevropcev. Res pa je, da ta teorija predpostavlja dvomljivo domnevo, da vsaka priselitev, ki ima za posledico spremembo jezika na nekem ozemlju, mora imeti obliko nasilnega zavojevanja. Kljub vsemu pa nikakor ni neverjetna misel, osnovana na jezikovnih razlogih, da je bil luvijski jezik uveden v Anatolijo v tretjem tisočletju. Obe, luvijščina in hetitščina, se zdi, da predstavljata neki dialekt indoevropskega jezika, ki se je ločil od ostalih že zelo zgodaj, bolj zgodaj na primer kot pragrščina, o kateri na splošno mislijo, da so jo prinesli v Grčijo v 19. stoletju. Vendar mislim, da če dopustimo prihod Luvijcev v zahodno Anatolijo za tako zgodnjo dobo, kot je 23. stoletje, moramo domnevati, da so tudi predniki Hetitov prišli na osrednje ozemlje približno v istem času, pa tudi to, da so domnevno pripotovali od severovzhoda. Luvijščina in hetitščina se mi zdita tako podobni, da je težko možno, da so tisti, ki so ju govorili, bili ločeni drug od drugega skozi več stoletij, preden so prišli v dežele, kjer so prebivali v zgodovinskih časih. Na žalost se moram odpovedati zaradi pomanjkanja časa obravnavi teorije o luvijski selitvi na Kreto in v Grčijo. Poleg Mellaarta je njen glavni zagovornik profesor Leonard Palmer iz Oxforda. G. Mellaarta druga, precej revolucionarna zgodovinska teorija zadeva začetek drugega tisočletja in je posebno zanimiva za raziskovalca zgodnje zgodovine Grčije. V svojem pregledu najdišč na skrajnjem severozahodu Anatolije je g. Mellaart dognal, da je v 20. ali 19. stoletju prišla tam v rabo vrsta keramike, ki je bila zelo podobna dobro znani »sivi minijski« keramiki srednjeheladskih najdišč v osrednji Grčiji. Pojav le-te v Tesaliji in Beotiji so nekaj časa v splošnem imeli za znak prihoda prvih Grkov, t. j. prvih od tistih plemen, ki so prinesla s seboj grški jezik. G. Mellaart in g. Lloyd sta takoj postavila domnevo, da je pojav podobne keramike v Troadi treba razlagati s tem, da so se Pragrki naselili tam v začetku drugega tisočletja in nato preselili v Grčijo preko morja. Težko bi bilo možno že sedaj presoditi to zanimivo teorijo, preden je objavljeno popolno poročilo o anatolski sivi keramiki. Okoliščine, ki govore njej v prid, so: da do sedaj »minijska« keramika ni bila javljena iz grške Makedonije, torej iz dežele, ki pride najbolj v poštev kot izhodiščno ozemlje za selitev v srednjo Grčijo po kopnem; drugič, da se res zdi, da so nekatere karakteristične oblike posod »minijske« keramike anatolskega izvora. Če tisti, ki so to keramiko uvedli v Grčijo, tudi niso prišli v resnici iz Anatolije, so pa brez dvoma bili pod močnim anatolskim vplivom. Slaba točka pri tem je, da je druga pokrajina, o kateri bi se dalo misliti, da je iz nje bila uvedena v Grčijo »minijska« keramika, t. j. Traci ja, še zelo malo poznana z arheološkega stališča. Grška in turška Tracija še nista bili pregledani zastran predgrških najdišč; tista najdišča v južni Bolgariji pa, ki so do sedaj bila izkopana, se zdi, da niso bila obljudena v srednji bronasti dobi, torej v obdobju, ki je za nas najbolj pomembno. Celo če so Pragrki res bili naseljeni v Troadi, preden so se preselili v Grčijo, se še vedno zdi verjetno, da so pred tem njih premikanja šla s severa navzdol, ne pa preko Anatolije z vzhoda, kot je g. Lloyd domneval v svoji knjigi »Early Anatolia«. Vendar pa ne morem poseči dalje v podrobnosti tega problema. Želim le pokazati, da so nedavne najdbe v Turčiji ponovno načele vprašanje predzgodovine Grkov. Jasno je, da je vprašanje zapleteno, nam pa še ni na razpolago ves novi material v celoti. Zadnji predmet, ki se ga mislim na kratko dotakniti, je vprašanje nedavnih najdb, ki zadevajo Frigijce. Moglo bi se zdeti, da to presega meje področja, začrtanega z naslovom mojega predavanja, saj doba, o kateri nam je znano, da so Frigijci v njej bili pomembni v Anatoli ji, že spada v grške čase. Vendar pa je popolnoma utemeljeno mnenje, da so prišli v Anatolijo v predgrškem obdobju. Kot sem omenil, v splošnem mislijo, da so oni ali pa njihovi bližnji sorodniki zagrešili uničenje hetitskega imperija v Anatoli ji. Jasno je, da je Hattusas bila uničena z vojaškim napadom okoli leta 1200. Sloj ožganih ostankov leži neposredno nad najvišjo plastjo, ki še vsebuje hetitsko keramiko. Klinopisni teksti ne omenjajo nobenega dogodka, ki bi moral biti poznejši od okoli leta 1230. In egipčanska poročila pripovedujejo, da je bila »dežela Heta« pregažena okoli leta 1200 v velikem premiku severnih barbarov. Več dokazov govori za to, da smemo pripisati poru-šenje Hattuse Frigijcem ali sorodnim narodom. Herodot je poznal Frigijce kot naj večjo silo v Anatoliji pred vzponom Lidije v 7. stoletju; njihova dežela je vključevala precejšen del tega, kar je pred tem bilo hetitsko osrednje ozemlje. Drugič, eden od barbarskih vladarjev, ki so omenjeni v najkasnejših hetitskih tekstih kot povzročitelji neredov na severni meji, ima ime -»Mitas« ali »Midas«, zadnje pa je natančno tako kot ime poznejših kraljev v Gordiju. Nadalje je prvi tip keramike, ki je prišel v uporabo v večji količini v Bogazkoyu po porušenju hetitskega mesta, rumenkasto blago, poslikano z geometričnimi risbami in stiliziranimi figurami v temnosivem, in to je keramika, ki je dobro znana iz Gordija, ki je gotovo bil fri-gijsko mesto. Vendar so tudi nekatere težave. Najprej poslikana keramika ni bila najdena na severozahodu Anatolije, skozi katerega so Frigijci domnevno morali potovati po svoji poti iz Tracije v osrednjo pokrajino. Ta ugovor morda ni resna težava, saj severozahodno ozemlje še ni bilo popolnoma preiskano, turška Tracija pa sploh skoraj nič. Drugič pa poslikana keramika v Gordiju prihaja na dan v plasteh, datiranih v 7. stoletje. Vprašati se torej moramo, ali bi zelo podobno blago v Bogazkoyu moglo biti izdelano štiri stoletja prej, takoj po oplenitvi; morda bi pričakovali večjo razliko v ornamentih, če bi med vzorci iz obeh najdišč bil resnično tolikšen časovni presledek. Možno je torej, da frigijska plemena, tudi če so zares razrušila Hattuso, niso ustanovila naselbine na njeni trdnjavi vsaj, dokler ni preteklo nekaj stoletij. S tem v zvezi je zanimivo, da je del pohištva, ki ga je profesor Rodney Young našel v velikem frigijskem tumulu v Gordiju, dozdevno take vrste, kot bi ga bil izdelal narod, ki je bil vajen nomadskega življenja pod šotori. Možno je torej, da so Frigijci ostali nomadi nekaj časa po porušenju hetitskih mest. Starejša poročila v Bogazkoyu res delajo vtis. kot da je za nje dognano dejstvo, da so se zavojevalci takoj naselili na trdnjavi, pri čemer so izravnali razvaline hetitskih zgradb, ki so jih požgali. Toda morda bo treba to vprašanje ponovno proučiti. Zelo dragoceno bo za nas, ko bomo imeli na razpolago dokončno poročilo o nedavnem nemškem izkopavanju na Biiyukkaleju. Bojim se, da je pričujoča razprava morda vzbudila vtis, da je njen predmet obdelan precej površno, pa da je v veliki meri le ugotovitev problemov. V kolikor prvi očitek drži, prosim oproščenja, če sem porabil preveč časa za opis starejših del v Turčiji in zgodovinskih teorij kot ozadja raziskovanja, ki je sedaj v teku. Razlog za to stališče je v tem, da sem v lastni domovini spoznal, da poslušalstvo ni vedno tako tesno poznalo mojih prijateljev Hetitov, kot bi pričakoval. K drugemu očitku pa nimam opravičila. Skoraj vedno se dogaja, da novo izkopavanje v pokrajini, ki ima zapleteno zgodnjo zgodovino, postavi pred nas prav toliko novih problemov, kolikor razreši starih. Ugotovitev problematike pa je cesto najboljši način poročanja o izsledkih raziskovanja v danem času, ki ga moremo izbrati. SUMMARY Recent excavations at pre-hellenic sites in Anatolia (R. A. Crossland) In 1945 knowledge of the pre-hellenic archaeology of Anatolia was uneven. The eastern half of the central plateau was best known, from excavations at Bogazkoy (Hattusas), Alaca Hiiyuk, Alisar Hiiyuk and Kiiltepe (Kaneš). In Cilicia pre-hellenic sites had been investigated at Mersin and Tarsus. Troy was virtually isolated in the north-west. Research in the past fifteen years has had three main objects: to investigate the western regions; to throw light on the prehistory of central Anatolia and the course of the earlier Indo-European migrations into it (between c. 2300 and 1800 B. C.); and to reconstruct the later ethnic movements which destroyed the Anatolian Hittite state c. 1200 B. C. In the central region the most important excavations have been the Turkish at Kiiltepe (near Kayseri) and Karahiiyiik (near Konya) and the third German series at Bogazkoy (near Sun-gurlu). At Bogazkoy, the clearing of the citadel area on Biiyukkale continues. It now proves to have been occupied from the end of the 3rd millennium at least. So also was the »lower city«. A colony of Assyrian merchants was settled there in the late 19th or 18th century.1 Recent work at Kiiltepe shows that this site too was occupied from the middle of the Early Bronze Age. The Assyrian »karum« or trading-station there was the earliest and most important of the region. The palace of the contemporary mative rulers has now been investigated, on the main mound. A dagger has been found bearing the name of »Anittas«, a king mentioned in the earliest text from the later Hittite archivesat Bogazkoy.2 The earlier history of Hattusas and Kaneš has still to be correlated with the fuller evidence for general 1 See now: K. Bittel, Neue deutsche Ausgrabungen: Mittelmeer und uorderer Orient (ed. E. Boehringer;- Gebr. Mann, Berlin. 1959), pp. 89—120; Turk Arkeoloji Dergisi IX, 1 (Maarif Vekaleti Eski Eserler ve Miizeler Umum Miidiirlugu, Ankara, 1959), pp. 5—10; T. Beran, Anatolian Studies X, p. 20—21. 2 See now: Tahsin Ozgiic, Turk Arkeoloji Dergasi IX, 1, pp. 33—34; Anatolian Studies X, 24—25. developments in the Early and Middle Bronze Ages obtained from Alaca Hiiyiik, Alisar Hiiyiik, Beycesultan and Karahiiyiik. It is still not clear which destruction levels reflect the immigration of the Indo-European ancestors of the Hittites. Recent work on pre-hellenic western Anatolia, mostly carried out by members of the British Institute of Archaeology at Ankara, began with any extensive survey of sites, which defined several new pre-hellenic cultural regions. This was followed by excavation of the impressive mound near Beycesultan in the upper Menderes valley.3 The site was inhabited from Late Chalcolithis times, late in the 4th millennium at least, to the lith century B. C. Its people developped a high culture related to, but distinct from, those of Troy and central Anatolia. The excavators attribute the civilization of its most prosperous period, which they date c. 1900—1750 B. C., in the Middle Bronze Age, to the Luwians, an Indo-European people related to the Hittites. They consider them to have immigrated c. 2300 B. C. Comparative linguistic evidence, however, does not suggest a gap of several centuries between the immigration of the proto-Luwians and that of the (Indo-European) proto-Hittites. The excavators note similarities between the M. B. A. architecture of Beycesultan and that of Middle Minoan Crete.4 The settlement was impoverished during the periods of greatest Hittite power, and can hardly have been the capital of »Arzawa«. It enjoyed a revival at the end of the 13th century. There is no evidence of important Mycenean influence. Since 1957 J. Mellaart has been excavating a site at Hacilar, near Burdur in southwestern Turkey, which has provided a sequence from Neolithic into Chalcolithic times, connecting with that of the earliest levels at Beycesultan.5 Excavation has still not proved the plausible theory that it was a Phrygian invasion from the north-west that destroyed the Hittite state. The earliest »Phrygian« wall at Bogazkby is reported to lie immediately above the ruins of the latest Hittite buildings. But the period of extensive »Phrygian« settlement seems to have come later (8th—6th centuries); and the course of the assumed migration in the 13th and 12th centuries has not been traced.6 The American excavation at Gordion has not yet reached levels which might give relevant evidence, except in soundings. 8 8 See Anatolian Studies, V—X 4 Anatolian Studies VII, pp. 119 ff. 5 See Anatolian Studies, VIII—X. 8 See literature cited in fn.l. IN MEMORIAM GERO KURT KARL MARIA MERHART VON BERNEGG Dne 4. marca 1959. leta je v Kreuzlingenu v Švici umrl eden najpomembnejših nemških arheologov — prazgodovinarjev. Rodil se je 17. oktobra 1886. leta v Bre-genzu (Vorarlberg) v Avstriji. Promoviral je iz geologije leta 1913 na univerzi v Miinchenu. Istega leta je postal tudi asistent v antropološko-prazgodovinskem inštitutu v Miinchenu. V prvi svetovni vojni je prišel v rusko ujetništvo. Od leta 1919 do 1921 je bil predstojnik prazgodovinskega oddelka v muzeju v Jeni-sejsku v Sibiriji. Po vrnitvi iz Rusije se je habilitiral 1924. leta v Innsbrucku, kjer je bil tudi do 1927. leta docent. Leta 1927 je bil nameščen kot asistent v Centralnem muzeju rimsko-germanskega inštituta v Mainzu. Že 1. maja 1928. leta je bil postavljen za rednega profesorja za prazgodovino na Phillipsovi univerzi v Marburgu ob Lahni, kjer je imel katedro do 1942. leta, ko je bil upokojen. Ponovno je bil izbran po vojni 1945. leta na staro mesto, kjer je ostal do 1949. leta kljub težki bolezni, ko je bil ponovno upokojen. S prihodom na marburško univerzo, kjer je osnoval tudi prazgodovinsko katedro, se je Merhart predvsem posvetil pedagoškemu delu. Iz njegove šole je izšla dolga vrsta pomembnih predvsem nemških znanstvenikov, ki danes zastopajo prazgodovino. Nič manj plodno ni bilo Merhartovo znanstveno delo. Po študiju geolog se je zelo hitro vživel v prazgodovinsko arheologijo in tu napisal pomembne članke in razprave posebno iz kovinske dobe. Zelo majhno je število razprav, ki bi se dotikale geologije, čeprav je njegova disertacija obravnavala ravno to stroko (Kreide und Tertiär zwischen Hochblanken und Rhein). Iz časa, ko je bil Merhart upravitelj v muzeju v Jenisejsku, je nekoliko zelo pomembnih razprav, ki obravnavajo razne periode v Sibiriji. Takšne so »The paleolithic period in Sibiria«, »Bronzezeit am Jenissei«, itd. S tem je v dokajšni meri približal razne tamkajšnje probleme tudi evropskim raziskovalcem, včasih pa je tudi sploh prvi obvestil o tamkajšnih najdbah. Drugo obdobje v Merhartovem znanstvenem delovanju nastane, ko se vrne v Evropo. Njegovo bivanje v Innsbrucku je imelo dokajšen vpliv na problematiko, s katero se je začel ukvarjati. Predvsem je posvetil zelo veliko pažnjo prazgodovini alpskega področja, ker je opazil velik pomen vzhodnih Alp, ki so ga te imele v času bronaste in železne dobe, bodisi da so dajale ali pa sprejemale razne vplive iz Podonavja, z Balkana ali pa iz Italije in Srednje Evrope. Med najpomembnejša dela te vrste spadajo poleg manjših člankov »Donauländische Beziehungen der früheisenzeitlichen Kulturen Mittelitaliens«, »Studien über einige Gattungen von Bronzegef'ässen«, »Panzer-Studie«, »Geschnürte Schienen«, »Ueber blecherne Zierbuckel (Faleren)« itd. Vse te razprave, čeprav obravnavajo samo eno vrsto orožja ali pa orodja, se dotikajo tako kronoloških kakor tudi drugih momentov, ki so pomembni za tolmačenje obrti, kulturne ravni, socialnega stanja in podobnih problemov kovinske dobe. Z objavo takšnih razprav je Merhart v veliki meri osvetlil mnoge probleme v prazgodovini ter podal temelj za splošno sintetično sliko kovinske dobe vzhodnoalpskega področja v zvezi z Balkanom, Panonsko ravnino, Italijo in Srednjo Evropo. Smrt prof. Merharta je glede na njegovo pedagoško in znanstveno delo zelo težko prizadela ne samo nemško, temveč evropsko prazgodovino. P. Korošec KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA Slovenská archeológia Y1/2. Časopis Slovenskej akadémie vied Archeo-logického Üstavu v Nitre, Bratislava 1958, 241—480 str. Juraj Barta poroča v članku »Jaskyña Mažami v krasovom území Yel’kej Fatry« s čisto speleološkega gledišča o jami Mažami, v kateri so bili najdeni tudi sledovi prazgodovinskega človeka. O teh pa avtor ne poroča. Omenja samo, da tu najdene kulturne ostaline pripadajo kanelirani keramiki. Y zelo obširni razpravi »Neue Beiträge zum Neolithikum Rumäniens« skuša Jifi Neustupny podati sintetično sliko raziskovanj o neolitični dobi Romunije. Avtor je pri tem uporabil celotno novo literaturo in jo kritično ocenil. Ravno tako podaja k temu svoje mnenje. Pri prikazovanju pa uporablja in upošteva tudi posamezne izsledke s področja Jugoslavije, posebno glede vzhodnega dela Podonavja, ki meji na Romunijo. K raznim avtorjevim glediščem bi bilo mogoče podati več pripomb. Poročilo o najdišču s spiralno keramiko v Ludaniciach je napisal Jožef Po-rubsky v članku »Sidlisko í’udu s volútovou lceramikou v Ludaniciach«. Odkrili so kulturne jame s keramičnimi fragmenti in tudi tri grobove. Pál Patay se v članku »Prispevky k spracúvaniu kovov v dobe medenej na Slovensku« bavi z vprašanjem obdelave kovinskih predmetov v bakreni dobi. Pri tem razlikuje tri tipološke posebnosti sekir, od katerih je ena izdelana iz čistega bakra. Po obliki pripadajo sekire te vrste najbolj razširjenemu tipu. Primeri takšnih sekir so bili na Slovaško, po mnenju avtorja, uvoženi. Sekire druge tipološke vrste so na Slovaškem razširjene v obmejnih krajih proti Ogrski in so bile izdelane iz surovega bakra. Sekire tretje skupine, ki predstavljajo lokalen slovaški tip, so pa izdelane iz bakra, pomešanega z arzenom. V članku »Sidliskovy vyskum na Somotorskej höre r. 1955« podaja Ján Pastor poročilo o železnodobni in staroslovanski naselbini na Somotorski gori. V celoti so odkrili 6 halštatskih t. i. polvkopanih hiš, dalje 8 halštatskih kulturnih jam in 4 staroslovanske vkopane hiše, t. i. zemunice. Halštatsko-skitski stanovanjski objekti so v glavnem ovalni ali pa okrogli, le v posameznih primerih so podolgovato ovalni. Pri stanovanjskih objektih so našli tudi glinaste klopi, ki so bile okoli ognjišča ali pa ob steni nasproti ognjišča: Vhod v hišo je bil na južni ali pa vzhodni strani. Ognjišča so bila okrogla, ovalna ali elipsoidna. Na temelju keramike, ki ima največ analogij v tiski dolini in sploh v ogrski ravnini, dalje na Sedmograškem v Podoliji itd., datira avtor kakor keramiko tako tudi sámo najdišče v precej raz-sežno obdobje. Najstarejša keramika naj bi bila še iz predskitske periode ter jo avtor stavi ja v Hallstatt A in B (po Reineckeju). Drugi del bi spadal v skitsko obdobje v čas od VII.—IV. stoletja. Zanimiva je keramika, ornamentirana z valov-nicami, ki so tudi posebnost tega časa na tem najdišču. Slovanske vkopane hiše so bodisi okroglega ali pa elipsoidnega tlorisa. Majhnih so dimenzij, komaj 2—4 m velike. V hišah so našli tudi ognjišča, ki so včasih bila obdana s kamenjem. Glinaste klopi so odkrili ob zidovih. Bile so 1—2 m dolge in 20—40 cm široke. Keramično gradivo, katerega so tukaj odkrili, pripada keramiki t. i. tiškega in podonavskega tipa. Avtor datira na temelju keramičnega gradiva hiše v starejšo gradiščansko periodo v čas od VI.—VIL stoletja. Glede na ostanke tiske keramike pa avtor dovoljuje tudi možnost starejšega datiranja. Juraj Bárta v članku »Majda-Hraškova jaskyña a jej kultová funkcia v dobe lialštatskej« obravnava problem najdb v tej jami. Tu odkrita keramika pripada železni dobi. Zanimivejše so najdbe antropoloških ostalin. Našli so fragmente ? odraslih in 4—5 otroških lobanj. Poleg tega so bile tudi kosti raznih živali, kakor jelena, srne, koze, psa itd. E. Vlček, ki je preiskal in ocenil antropološko gradivo, prihaja do sklepa, da so na posameznih ostalinah sledovi postmortalnega razbijanja lobanj in otroških mandibul z udarci in vrezovi. Glede na to, da je iz ene lobanje napravljena maska ter glede na poskus izdelave podobne maske iz druge lobanje, sodi avtor, da imajo te ostaline kulturni pomen. Kot dokaz za to mu služi tudi kasneje fragmentirana maska iz jelenje lobanje. Sama jama naj bi predstavljala kultno mesto kljub težkemu dohodu, medtem ko naj bi se bili kultni žrtveni obredi vršili nekje v bližini vhoda. Jama bi bila v tem primeru služila kot nekakšna vrsta prepada, v katerega so metali človeške in živalske žrtve skupaj s keramiko po magičnih obredih. O novih halštatskih grobovih v jugozahodni Slovaški poroča Jožef Paulik v razpravi »Nove hrobove nalezy z mladšej doby halštatskej na juhozapadnom Slo-vensku«. Avtor skuša podati sintetično sliko tega časa, upoštevajoč pri tem vse dosedanje izsledke. Poleg tega objavlja tudi novo gradivo z raznih najdišč. Pri tem prihaja do sklepa, da je jugozahodni del Slovaške pripadal področju gomil vzhodno-alpskopanonskega areala. Tako bi področje jugozahodnega dela Slovaške predstavljalo najseverovzhodnejši del tega areala. Vendar pa najdišča na Slovaškem ne sovpadajo kulturno povsem niti z avstrijskimi niti s panonskimi najdišči. Titus Kolnik objavlja posamezne najdbe fibul iz rimskega časa in iz periode selitve narodov na jugozahodnem Slovaškem. O zavarovalnih raziskovanjih, ki so bila napravljena v Nitrianskom Hradku in v Bešenovu, poroča Darina Bialekova v članku »Zachrany vyskum slovanskych sidlisk v Nitrianskom Hradku a Bešenove, okr. Surany«. Ob priliki zavarovalnih del na teh najdiščih so odkrili ostaline tudi drugih starejših period. Hiše, ki pripadajo slovanskemu obdobju, predstavljajo na obeh najdiščih pravilne četverokote, velike 2,50 X 2,50 m; 3,0 X 5,0 m in 4,0 X 4,0 m. Vkopane so bile v zemljo kakih 20 do 80 cm. Ognjišče je bilo v enem od kotov. Fragmenti keramike in drugih ostalin, kakor so živalske kosti in podobno, so ohranjeni v relativno manjši meri. Avtorica datira obe najdišči v čas IX.—X. stoletja. Cyril Ambros pa daje analizo živalskih ostalin z obeh imenovanih najdišč. Pri raziskovalnih delih v Bešenovu so odkril i tudi slovansko grobišče, o ka-teren poroča L’udmila Kraskovska v članku »Vyskum v Bešenove roku 1950«. Poleg zgodnejših kultur, od katerih pripadajo nekatere celo neolitski dobi, je glavni del odkritih grobov iz slovanske periode. Starejši gradiščanski periodi pripada 9 žar, ki jih avtorica datira v VII. in na začetek VIII. stoletja. Srednji slovanski periodi pripadajo 4 grobovi iz prve polovice IX. stoletja, ostalih 81 grobov pa avtorica pripisuje mlajši gradiščanski periodi. Pri analizi nakita, orodja in orožja upošteva avtorica tudi izsledke Szokeja in drugih. V celoti so na tem grobišču doslej odkrili 24 grobov z žarami, 6 grobov iz srednjeslovanske periode ter 201 grob s skeletnimi pokopi. Od zgodnejših obdobij je avtorica tukaj odkrila ostaline želie-zovske, lengyelske, unjetiške in drugih kultur. V razpravi »Rimsky republikansky portret v Slovenskom muzeu v Bratislave« obravnava Oldrich Pelikan rimsko portretno glavo, odkrito v Hlohovcu. Belo Polla pa v razpravi »K problematike vzniku Stareho Mesta a Banskej Štiavnice« prinaša nove izsledke raziskovanj na hribčku Glanzenberg, ki so jih začeli, da bi ugotovili začetek naselitve Banske Štiavnice in lokalitete Stare Mesto. Dosedanje ugotovitve raziskovanj pričajo, da je Stare Mesto doživelo cvetočo dobo nekje pred XIII. stoletjem. Po tem stoletju je pa začelo izumirati. Na koncu sledi ena recenzija, ki jo je napisal K. Majevski. J. Korošec Rad Vojvodanskih muzeja 6, Novi Sad 1957, 312 str. Kakor dosedanje, je tudi 6. številka glasila Vojvodanskih muzejev bogata z vsebino, čeprav je arheologija v splošnem slabše zastopana, kakor je bila v prvih številkah. Mirjana Marijanski objavlja v razpravi »Groblje urni kod Ilandže« nekropolo, ki je bila pri vasi Ilandži v Banatu leta 1948 samo sondirana. Odkrili so tedaj 18 grobov z žarami, ki so poleg tega imeli tudi razne pridevke v obliki raznih posod ter bronastih predmetov, ki so se ohranili le v fragmentih. Med temi je bilo tudi nekaj grobov brez kakršnih koli pridevkov. Med keramičnimi izdelki so zastopane žare, skodele in lončki. Avtorica povezuje to nekropolo na nekatera druga grobišča, ki se širijo od Vršca-Ludoša, Vatina in Tolvadije. Poleg omenjenih grobov so istočasno odkrili tudi še dva pokopa zgrčencev, ki pa nista imela pridevkov. Avtorica jih pripisuje neolitski periodi. Dalje je bila odkrita tudi hiša, ki pa pripada že kasnejšemu času, po mnenju avtorice XVI. stoletju n. e. Rajko Veselinovič objavlja lončarske peči raznih časov v razpravi »Keltske i starosrpske lončarske peči na Gomolavi kod Hrtkovaca u Sremu«. Poskusna izkopavanja 1953. leta so odkrila 5 peči, od katerih pripisuje avtor dve keltskemu plemenu Skordiskov. Ena peč je le fragmentarno ohranjena, medtem ko je druga enonadstropna in sestoji iz prostora za ogenj, plošče z odprtinami in iz prostora, kjer so stali lonci. Časovno stavlja avtor na temelju keramike te dve peči v latensko III. periodo. Poleg keltskih peči so tedaj odkrili tudi še 3 starosrbske peči, od katerih je ena fragmentirana lončarska peč z vodoravnim prehodom plamena, dve druge peči sta pa služili za gretje ali pa sta bili krušni peči. Zadnje tri peči po avtorju pripadajo XIII. stoletju n. e. Rastko Rašajski v članku »Sarmatska lončarska radionica iz Crvenke kraj Vršca« tudi obravnava lončarsko dejavnost Sarmatov. Na imenovanem najdišču so odkrili poleg drugih objektov tudi lončarsko peč. V resnici domneva avtor, da je tu bila cela lončarska delavnica v velikosti 3,70 X 2,26 m. Precejšen njen del je bil že uničen in je v resnici morala biti veliko večja. V zemljo je bila celo 1,10 m globoko vkopana. V stavbi je bila odkrita tudi peč, ki jo avtor tolmači kot lončarsko peč, medtem ko je ognjišče bilo delno vkopano v puhlico. Okoli 6 m oddaljen od delavnice so našli tudi studenec, ki je bil okoli 4,80 m globoko vkopan. Studenec ni bil obzidan, temveč le izdolben. Na dnu studenca so našli nekaj fragmentov keramike sarmatskega časa, na temelju katerih avtor tudi datira stavbo v sarmatski čas. Poleg tega je bilo tukaj odkritih tudi nekoliko jam, v katerih se je kopala zemlja za razne namene. Avtor obravnava v članku tudi sarmatsko keramiko, ki so jo našli vzidano v slovanski peči na isti lokaliteti. Samo delavnico pa sporeja z delavnico odkrito v Solt-Pale v bližini Hodmezovasarhelya ter jo časovna stavlja v IV.—V. stoletje n. e. O istem najdišču poroča tudi Natalija Simovljevič, in sicer o tam odkritih grobovih in o depotu keramike v članku »Sarmatski stratum na Crvenki kraj Vršca«. Najdbe v grobovih navajajo avtorico, da grobove, ki so bili razstreseni, datira na konec III. in na začetek IV. stoletja n. e. Depot keramike pa stavlja v drugo polovico IV. stoletja. Med poročili spada v arheologijo članek »Praistorisko naselje u Crnoj Bari«, ki sta ga napisala Milutin Garašanin in Draga Garašanin. Poročata o raziskovanjih v Črni Bari v letih 1943 in 1944. Ob tej priliki so ugotovili, da pripada gradivo bodrogkereszturski kulturni skupini, ki jo avtorja delita na dve fazi. Poleg tega so tu odkrili tudi nekatere starejše kulturne skupine, kakor Biikk keramiko, dalje vinčansko in tiško kulturo. Naslednje poročilo je napisal Milorad Giric »Neolitsko naselje kod Idjoša«. Najdišče so sondirali 1954. leta, čeprav so posamezna raziskovanja začela že pred prvo svetovno vojno. Pri raziskovanjih so ugotovili, da najstarejša faza pripada še starčevski kulturi, medtem ko naslednje pripadajo vinčanski in tiški skupini. V okviru zadnje faze so našli tudi hišo. Debelina plasti je dokaj različna. Tako je starejša starčevska plast debeline okoli 80 cm, medtem ko so naslednje okoli 1,20 m močne. L. Sekereš poroča v članku »Jedan interesantan nalaz iz ranog srednjeg veka iz Nose« o koščenem predmetu, na katerem so vrezane tudi razne figuralne predstave. Sam predmet tolmači avtor kot predmet za vsakdanjo uporabo. Časovno ga opredeljuje avaroslovanski kulturi. V članku »Arheološki nalaz iz Srbobrana« poroča Karolj Hadjmaš o stekleni cevi v obliki trombe, ki so jo našli v nekem grobu. Avtor tolmači predmet kot rhyton, etnično ga pa pripisuje Avarom. Ostale razprave in poročila se dotikajo drugih muzejskih vej. Tako v področje obrtne dejavnosti in etnografije spada članek Šandora Mihalika »Četvrt veka iz života somborskih zlatara«, dalje članek Ratka Mamuziča »Zanatlije Srema druge polovine XVIII. veka«, članek Milice Boškovič »Čurčinski zanat u Sremu« in članek Milana Miloševa »Vršačke papudžije«. V isto skupino spadajo tudi nekatera poročila, kakor Ivana Baha »Prilog- historiji zlatarstva v Vojvodini«, dalje poročilo Roberta Paulovica »Kopljača sa natpisom sa barjaka petrovaradinske regimente iz 1749«, Julije Bona »Gajenje i prerada lana u Hrastinu« in Katinke Evinger-Kovačevič »Verenička marama kod Madžara u Vojvodini«. V zgodovino umetnosti spadajo članki: »Stefan Tenecki — banatski slikar iz XVIII. veka«, ki ga je napisala Olga Dimitrijevič-Mikič, dalje članek Sretena J. Bogdanoviča »Neki zapisi i starine u crkvi voganjskoj« in članek Mirjane Lesek »Stara srpska crkva u Sremskoj Mitroviči i njen ikonostas«. V naravoslovne vede pa spadata članka Aleksandra Kukina »Pliocen istočnih ogranaka Fruške Gore izmedu Čortanovaca i Starog Slankamena« in Milorada Marčetiča »Rode u Vojvodini«. Razpravam in poročilom sledijo poročila o delu vojvodanskih muzejev, ter njih sodelavcih, kritike in prikazi ter bibliografija. J. Korošec Slovenska archeologia VII/1. Časopis Slo venske j akademie vied, Ar-cheologickeho Ostavu v Nitre, Bratislava 1959, 200 str. Prva številka novega letnika je izšla v isti razkošni opremi, kakor so bile dosedanje. Vsebinsko pa obsega vse periode, ki obravnavajo arheologijo. Ferdinand Blahuta v članku »Bukovohorske sidlisko v Kapušanoch« obravnava neolitsko najdišče v Kaipusanyh, kjer so odkrili Biikk kulturno skupino. Najdišče je bilo že v večji meri uničeno, zato so napravili zavarovalna raziskovanja. Ob tej priliki so izkopavali ostanke neke t. i. stanovanjske jame. Avtor v jami razlikuje tri horizonte, čeprav je kulturna plast bila celo manj kakor 50 cm debela. Na temelju svoje delitve pa prihaia do sklepa, da delitev Biikk kulturne skupine, kakor jo je napravil Tompa, ni zanesljiva. Dalje sodi avtor, da danes še ni zanesljivih kriterijev, na temelju katerih bi bilo mogoče deliti to kulturno skupino. Nato sklepa, da je ta kulturna skupina zelo pogostno mešana z linearno trakasto in tiško kulturno skupino. Vsekakor imamo na tem najdišču mešano kulturno plast. Ni pa nikakor jasno, ali so vse tri imenovane kulturne skupine, ki so bile tudi tukaj odkrite, istočasne glede na rezultate, ki jih je prinesla le ena stanovanjska jama, dalje mala debelina kulturne plasti in majhna površina, ki so jo raziskovali. O neolitskih skeletnih pokopih v Dudincih poroča Gejza Balaša v članku »Neoliticke kostrove hroby v Dudinciach (okr. Šahy).« Grobišče je bilo zvečine že uničeno in so mogli raziskati le dva groba, medtem ko je bil tretji samo ugotovljen. V grobovih so se našli skrčenci z raznimi pridevki v obliki posod, a tudi orodje. Na temelju keramike sodi avtor, da je večji del nekropole pripadal časovno neki kasnoneolitski kulturni skupini, ki se širijo po južnem delu Slovaške in ki so ozko povezane s t. i. Tiszapolgar skupino Ogrske. Ker so pa tu tudi ostaline starejših kulturnih skupin, kakor so posode na visoki votli nogi z odprtinami na stenah in nekateri drugi starejši elementi, sodi avtor, da je bil tudi močan vpliv lengyelske kulture. Alena Houšfova obravnava v razpravi »Poznamky ke kulture nalevkovitych poharu na Morave« o lijakastih čašah (Trichterbecher) na področju Moravske. Avtorica sodi, da so na Moravskem štiri tipološke in kronološke skupine te kulture. Najstarejša skupina predstavlja po mnenju avtorice obogatitev Becker-sove AB stopnje. Časovno bi mogla biti istočasna s slikano moravsko keramiko. Druga skupina je t. i. balberška skupina, ki je na Moravskem samostojna in se ne veže z drugimi. Tretja je višoviška skupina, ki je na Moravskem najbogateje zastopana, četrta pa ohrozimska skupina. Zadnja prihaja skupaj tudi s kaneli-rano keramiko. Inkrustirana keramika se na Moravskem javlja tudi s kanelirano keramiko, in sicer v večji meri šele v mlajši fazi kanelirane. Najdbe kulture lijakastih čaš so na Moravskem zvečine znane na naselbinah. Živalske osteološke ostaline bronaste dobe v Ganovicah objavlja Cyril Am-bros v članku »Zvieracie zvyšky z doby bronzovej z Ganoviec, okr. Poprad«. Kljub težavam, ki jih je imel zaradi pomanjkanja komparativnega gradiva, je avtor mogel ugotoviti, da so prebivalci naselbine v Ganovicah uporabljali za hrano v glavnem meso domačih živali, medtem ko so se manj ukvarjali z lovom. Največ so lovili jelene, lose, medvede in bobre. Našli so pa tudi kosti ptičev in rib. Od domačih živali je avtor mogel ugotoviti konja, govedo, svinjo, kozo, ovco in psa. O depotu bronastih mečev poroča Vlado Uhlar v članku »Poklad šiestich bronzovych mečov z Vyšneho Sliaea«. V celoti je depot imel šest mečev, ki so bili zelo dobro ohranjeni. Štirje meči pripadajo t. i. liptovskemu tipu s polno delanim ročajem in listastim rezilom. Dva meča pa pripadata tipu mečev z jezi-častim ročajem. Dva meča liptovskega tipa predstavljata domačo varianto, ostala dva istega tipa pa južnonemško varianto. Avtor jih časovno stavlja pod konec mlajše bronaste dobe (HA). Zlata Čilinska v članku »Žiarovy hrob kuštanovickeho typu v Michalov-ciach« objavlja žgani pokop, v katerem so našli kot pridevke 19 celih posod in več fragmentov drugih. Keramika je delno izdelana prostoročno, delno pa na lončarskem vitlu. O skitski nekropoli poroča Gejza Balaša v članku »Skytske pohrebisko v PresePanoch nad IpPom, okr. Šahy«. Nekropola je bila delno že uničena, ko so se izvršila zaščitna raziskovanja. Odkrili so 34 žganih in tri skeletne pokope. Časovno datira avtor grobišče v IV. stoletje pr. n. e., etnično ga pa na temelju keramike pripisuje Skitom, ki so se tukaj pomešali z domačim halštatskim prebivalstvom. Ob obširni razpravi »Hroby z doby rimskej v Zohore« poroča L’udmila Kraskovska o petih rimskodobnih grobovih, ki so imeli izredno bogate pridevke. Med kovinskimi posodami so bronaste vedrice-fsitule, dalje trebušaste vedrice, skodele, sklede, zajemalke, sita, patere, vrči z živalskimi protomi in srebrne čaše. Nakit je zastopan z zlatimi zapestnicami in s srebrnimi fibulami. Steklene posode so bile v obliki čaš iz millefiori stekla in čaš iz prozornega stekla. Dalje so našli tudi bronaste škarje, ostanke tkanine ter ostanke kože in lesa. Odkriti grobovi so obsegali žgane in skeletne pokope. Glede na provenienco najdenih predmetov sodi avtorica, da lahko sodimo o italskih uvoženih predmetih in o provincialno rimskih izdelkih. Avtorica skuša ugotoviti provenienco vsake oblike posebej. Po inventarju pripadajo najdeni predmeti t. i. liibsovski skupini bogatih grobov iz starejše rimske periode. Časovno bi po dataciji posameznih grobov, kakor jo je napravila avtorica, spadali v zelo široko časovno območje. Najstarejši grob spada še v polovico I. stoletja, medtem ko mlajši pripada že prvi polovici II. stoletja. Titus Kolnik v razpravi »Germanske hroby zo staršej doby rimskej zo Zo-hora, Žlkoviec a Kostolnej pri Dunaji« obravnava poleg najdb z dveh drugih najdišč tudi en nov grob iz Zohora. V celoti je podobno gradivu, ki ga je v prejšnjem članku obravnavala Kraskovska. Glede na odkrito keramiko pripisuje avtor grobove, ki jih obravnava, etnično Germanom. Časovno jemlje isti razpon kakor tudi Kraskovska za grobove iz Zohora. Po vsem prihaja avtor do sklepa, da je sredi I. stoletja n. e. zavzela germanska ekspanzija velik del jugozahodne Slovaške. O prvih raziskovanjih v slovanski nekropoli z gomilami v Skalici poroča L’udmila Kraskovska v članku »Prve vyskumy na slovanskom mohylniku v Skalici«. Raziskovanja je izvršil že 1922. in 1923. leta Červinka, vendar je rezultate raziskovanj tedaj objavil le pomanjkljivo. V celoti je raziskal 30 gomil. Grobovi so vedno bili vkopani pod gomilo v samo zemljo do globine 120 cm in usmerjeni od zahoda proti vzhodu. Vsi grobovi so bili skeletni, le en grob je bil žgan, vendar brez pridevkov. V glavnem so tu bile pokopane žene z otroci z raznimi pridevki, kot so manjši noži na levi strani skeleta in manjše posode ob nogah. Poleg tega so se našli tudi razni nakitni predmeti. Moški grobovi oziroma skeleti so pa imeli nekoliko večje nože in na nogah ostroge. Novo obdelavo tega grobišča je avtorica skušala napraviti na temelju samega gradiva, ki je v Slovaškem muzeju in ni popolno, dalje na temelju inventarja ter podatkov, ki sta jih objavila Červinka in Matiegka. Časovno datira avtorica grobišče v IX. in na začetek X. stoletja. J. Korošec BIBLIOGRAFSKI PRISPEVKI K JUGOSLOVANSKI ARHEOLOGIJI 1957 IN 1958 Članci, Tuzla Glasnik, Priština Glasnik, Sarajevo Godišnjak, Beograd Godišnjak, Novi Sad Grada, Novi Sad Jahrbuch, Mainz Katalog, Sarajevo Lihnid, Ohrid Ljetopis, Zagreb Naše starine, Sarajevo Peristil, Zagreb Rad, Novi Sad SAN, Beograd Saopštenja, Beograd SAZU, Ljubljana Spomenici, Pula Starinar, Beograd Studii, Bucuresti TT, Ljubljana Vesnik, Beograd Vi jesti, Zagreb Vjesnik, Split Vjesnik, Zagreb Zbornik, Beograd, VIII, IX Zbornik, Beograd, I = Članci i grada za kulturnu istoriju istočne Bosne, Zavičajni muzej u Tuzli = Glasnik Muzeja Kosova i Metohije, Priština = Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu — Nova serija: Arheologija, Sarajevo = Godišnjak Muzeja grada Beograda = Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu = Grada za proučavanje spomenika kulture Vojvodine, Zavod za zaštitu i naučno proučavanje spomenika kulture Autonomne pokrajine Vojvodine, Novi Sad = Jahrbuch des Römisch-germanischen Zentralmuseums, Mainz = Katalog prehistoriske zbirke Zemaljskog muzeja u Sarajevu = Godišen zbornik na Narodniot muzej vo Ohrid = Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti, Zagreb = Godišnjak Zemaljskog zavoda za zaštitu spomenika kulture i prirodnih rijetkosti NR Bosne i Hercegovine, Sarajevo = Zbornik radova za povijest umjetnosti i arheologiju, Zagreb = Rad Vojvodanskih muzeja, Beograd = Srpska akademija nauka, Beograd = Saopštenja Zavoda za zaštitu i naučno proučavanje spomenika kulture NR Srbije, Beograd = Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana = Kulturno-povijesni spomenici Istre, Arheološki muzej Istre, Pula = Starinar — Nova Serija, organ Arheološkog instituta SAN, Beograd = Studii si cercetäri de istorie veche, Academia R. P. R., Bucuresti = Tedenska tribuna, Ljubljana = Vesnik Vojnog muzeja JNA, Beograd = Vijesti Društva muzejsko-konzervatorskih radnika NR Hrvatske, Zagreb = Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku, glasilo Arheološkog muzeja u Splitu i Arheološkog muzeja u Zadru = Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu = Zbornik zaštite spomenika kulture, glasilo Savez-nog instituta za zaštitu spomenika kulture, Beograd = Zbornik radova Narodnog muzeja, Beograd Zbornik, Novi Sad Zbornik, Skopje Zbornik, Zadar Bd. br. C. fasc. god. Hlbd. no. nr. N. S. roč. sl. str. sv. sz. št. T. vol. zv. = Zbornik Matice srpske, serija društvenih, nauka, Novi Sad = Izdanija na Arheološkiot muzej, Skopje = Zbornik Instituta za historijske nauke u Zadru ■ Band = broj = pisano v cirilici = fascicule = godina = Halbband = Jahrgang = knjiga = number = numéro = Nova Serija = ročnik = slika = stran = svezak = szam = številka = tabela = volumen = zvezek Andelič Pavo: Tragovi prethistorijskih kultura u okolini Konjiča. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 277—283, skica. BačicBoris: Ilirsko žarno groblje u Kaštelu kraj Bu ja. — Die Ausgrabungen der illyrischen Gräberfelder bei Kaštel. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1957, II, str. 381—432, T. I—XXVIII. Bačič Boris : Novi grobovi iz brončanog doba u Istri. — De nouvelles tombes de l’Age du Bronze en Istrie. Vjesnik, Split, 1957, LVT—LIX/2 (1954—1957), str. 15—23, si. 1—4. Bačič Boris: Novi ilirski žarni grobovi u Puli. — Neue illyrische Urnengräber in Pula. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1958, III, str. 315—322, T. I—III. Bačič Boris: Starohrvatsko groblje u Žminju. — Eine altkroatische Grabstätte in Žminj. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1958, III, str. 323—330, T. I—IV. Bačič Boris: Starohrvatsko groblje u Žminju u Istri. — Summary. Starohr- vatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 77—91, 1 skica, sl. 1—12, T. I—VII. Bajič Baja — Vasilič Branko: Ostava rimskog novca iz Bikic-Dola u Sremu. — The Discovery of Roman Money at Bikic-Dol in Srem. Grada, Novi Sad, 1958(1959), II, str. 58—64, sl. 1—12 a. C. Barb Alphons: Zur Deutung der römischen Bronze-Dodekaeder. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 101—109, sl. 1—3 e. Basler Büro: Bazilike na Mogorjelu. — Zwei Kirchenbauten auf dem Mogor-jelo. Naše starine, Sarajevo, 1958, V, str. 45—62, sl. 1—21, skica. Basler Duro: Paleolitski nalaz na Crkvini u Makljenovcu. — Paläolithischer Fund auf der Crkvina in Makljenovac bei Doboj. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 93—108, sl. 1—10, T. I—VI. Basler Duro i Tihič Smail: Crkva sv. Petra u Zavali. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 109—111, T. XII. Batovič Šime: Plattenfibeln aus Kroatien (Hrvatska). Germania, Frankfurt A/M, 1958, 36. Jg., Heft 3/4, str. 361—372, sl. 1—3, T. 46—48. Baum M (i lic a): Arheološka istraživanja Zavičajnog muzeja u Tuzli. — Fouilles exécutées par le Musée de Tuzla en 1955. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956-1957, str. 235. C. Baum Milica: Župa Soli (Prilog za poznavanje prošlosti tuzlanskog kraja). — Der Gau Soli. Članci, Tuzla. 1957, I, str. 7—37, zemljevid. C. Behrens Gustav: Zangenfibeln. Vjesnik, Split, 1957, LYI—LIX/2 (1954—1957), str. 67—73, sl. 1—2. Benac A (lojz) : Crvena Stijena — 1955 (I—IV stratum). — L’Abri Rouge — 1955 — (I—IV Stratum). Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 19—50, sl. a—b, profil, tloris, sl. A—B, T. I—XII. Benac Alojz: Gradevinska djelatnost u prehistoriskom naselju Varoš kod Kora ja. — Les constructions dans l’agglomération préhistorique de Varoš, près de Koraj. Članci, Tuzla, 1958, II, str. 5—22, sl. 1—6, T. I. Benac Alojz: Neke nove prethistoriske kulture u sjeveroistočnoj Bosni. Članci, Tuzla, 1957, I, str. 209—211. Benac Alojz: Neolitsko naselje u Lisičicima kod Konjiča. — Die neolithische Siedlung in Lisičici bei Konjic. D jela, Sarajevo, 1958, knjiga X (Od jel jen je istorisko-filoloških nauka, knjiga 9), str. 1—106, sl. S 1—9, sl. P 1—4, sl. T 1—8, T. I—XXX, plan I—III. Benac Alojz: Zelena Pecina. — L’Abri Vert. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 61—92, zemljevid, sl. a—f, 3 skice, sl. A—B, T. I—XIII. Benac A ( 1 o j z) : Grga Novak, Prethistorijski Hvar (Grapčeva špilja). Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 285—286. Benac A (loj z) — Brodar M (it j a) : Crvena Stijena — 1956. — Crvena Stijena — (L’Abri Rouge) — 1956. Glasnik, Sarajevo, N. S. — Arheologija, XIII, str. 21—69, sl. 1, 2 skici, T. I—XXXII. Benac A(lo jz) — Čovič B (orivoj) : Glasinac. Dio II: željezno doba. — Gla-sinac. Teil II: Eisenzeit. Katalog, Sarajevo, 1957, sv. 2, str. 1—127, sl. 1—6, T. I—L + 1 karta. Benešova Anna: Spätneolithische Gürtelplatten aus Knochen. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft, Wien, 1957, LXXXVII, str. 70—75, T. 1—2, sl. 1. Berciu D.: Neolitic preceramic in Balcani. — Dokeramiceskii neolit na Bal-kanskom poluostrove. — Néolithique précéramique dans les Balkans. Studii, Biicuresti, 1958, IX, nr. 1, str. 91—100. Berciu D.: F. Maier, Zu einigen bosnisch-herzegowinischen Bronzen aus Griechenland. Dacia, Bucuresti, 1957, N. S. I, str. 354—357. Betz Artur: Neue Inschriften aus dem römischen Dalmatien. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), istr. 82—87, sl. 1, T. IX. Birtaševič Marija: Arheološka nalazišta u Beogradu i okolini — srednji vek. Monuments archéologiques à Belgrad et ses environs — epoque médiévale. Godišnjak, Beograd, 1957, IV, str. 667 (672), sl. 13—14. C. Blavatskiï V. D.: Ljubiša Popovič, Narodni muzej Beograd. Antika I. Sovet-skaja arheologija, Moskva, 1957, 3, str. 311—312, sl. 1—4. C. Bolta Lojze: Ilirska naselbina na Ritniku. 7 dni, Maribor, 1958, VII, št. 6 (7. IL), str. 11. Bolta Alojzij: Rimsko grobišče na Bregu v Celju. — Römisches Gräberfeld »Na Bregu« in Celje. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VTII/3—4, str. 317 do 327, sl. 1—10, risba 1—3. Bolta L (o j z e) : Slovensko gradište kod Mozirja. — Le Gradište slave près de Mozirje. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 335. C. Boltin E (1 i c a) : Arheološke najdbe na Koprskem. Slovenski Jadran, Koper, 1957, št. 48 (29. XI.), str. 5, slika. Boškovič Burde: Miloje M. Vasic 1869—1956 (francoski povzetek). Starinar. Beograd, 1958, N. S. VII-VIII/1956-1957, str. XI—XIV. C. Boškovič Burde: Prilog proučavanju »tračkog konjanika«. — Contribution au problème du »cavalier thrace«. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII do VIII/1956—1957, str. 159—163, sl. 1, C. Boškovič Burde — Vulovič Branislav: Caričin grad — Kuršumlija — Studenica. — Résumé. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 173—180, sl. 1—10. C. Bosch Gimpera P.: El neolítico europeo y sus pueblos: El problema indoeuropeo. Zephyrus, Salamanca, 1958, IX, fase. 2, str. 141—162, 10 skic. Bratanič Rudolf: Prilog k topografiji Poetovi ja. — Ein Beitrag zur Topographie von Poetovio. Yjesnik, Split, 1957, LV1—LIX/1 (1954—1957), str. 156 do 162, zemljevid. Bratanič Rudolf: Razvoj rimskega denarstva (Ponatis iz »Ptujskega zbornika«), Numizmatični vestnik, Ljubljana, 1958, I, št. 1, str. 9—19. Bregant Tatjana: Kremeno in drugo kamenito gradivo iz jame Samatorce. — Silex und anderes Steinmaterial aus der Grotte Samatorza. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 130—140, T. I—VI. Bregant Tatjana: Arheološki vestnik, VII/1—4, 1956. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1957, X—XI (1956—1957), str. 398—399. Bregant Tatjana: Josip Korošec, Arheološke ostaline v Predjami. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 163—164. Bregant Tatjana: Josip Korošec, Arheološke ostaline v Predjami. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1957, X—XI (1956—1957), str. 550—351. Bregant Tatjana: Stanko Pahič, Drugo žarno grobišče v Rušah. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1957, X—XI (1956—1957), str. 351. Brodar Mitja: Crvena Stijena — 1955 (Stratum V). — L’Abri Rouge — 1955; V. Stratum. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, II, str. 51—55, T. I—III. Brodar Mitja: Površinski nalazi iz okoline sela Petroviči u Crnoj Gori. — Matériaux trouvés en surface aux environs du village de Petroviči, au Monténégro. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 57—60, si. a do b, T. I. Brodar M(itja) —Benac A(lojz) : Crvena Stijena— 1956.— Crvena Stijena (L’Abri Rouge) — 1956. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 21—69, sl. 1, 2 skici, T. I—XXXII. Brodar S (rečko) : Črni Kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju. — Črni Kal, eine neue Paläolithstation im Küstengebiet Sloweniens. Razprave SAZU, Ljubljana, 1958, IV, str. 269—363, sl. 1—3, priloga 1—7, T. I—VII. Brodar S (rečko) : Zur frage der Höhlenbärenjagd und des Höhlenbärenkults in den paläolithischen Fundstellen Jugoslawiens. Quartär, Bonn, 1957, Bd. 9, str. 147—159. Brodar Vida: Antropološka obrada neolitske lubanje iz Semizovca. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 257— 258 sl. 1—3. Budrovich Attilio: Per la lettura di alcune importanti iscrizioni salonitane. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 91—93. Bulat Mirko : Obilasci arheološkog terena od 1. XI. 1956 do 1. XI. 1958 i važ-nije arheološke prinove. Bilješke iz dnevnika (nastavak). Osječki zbornik, Osijek, 1958, VI, str. 310—313. Bulat Mirko: Terra sigillata s pečatima u Muzeju Slavonije. — Estampilles sur les poteries sigillées à Mursa. Osječki zbornik, Osijek, 1958, VI, str. 73 do 88, T. I—IV, sl. 1—5. Buntak F.: Muzej Slavonije izdao je peti broj Osječkog zbornika. Vijesti, Zagreb, 1958, VII, br. 2, str. 53—55. Cermanovič Al eks a n d r in a : Bronzana statueta iz Novog Beograda. — Eine Bronze-statuette aus der Umgebung Semlins. Godišnjak, Beograd, 1957, IV, str. 47—52, sl. 1—5, C. Cermanovič Aleksandra: Grčki tip krivog mača u našoj zemlji. — Griechischer Typus des Krummschwertes in unserem Land. Vesnik, Beograd, 1957, 4, str. 74—82, T. I—IV. Cermanovič Aleksandrina: Zur Deutung der Funde von Etzelsdorf-Bach bei Nürnberg., Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 1, str. 129—135, sl. 1—3. Colin Jean: Le latiniste en face des monuments archéologiques. A propos d’une inscription de Salone. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 148 do 155, sl. 1—5. Constantinescu N.: în legàturâ eu cîteva descoperiri prefeudale din R.P.F. Iugoslavia. Studii, Bucuresti, 1958, IX, nr. 1, str. 189—192. Cvetkovič Gordana: Sa drugog savetovanja konzervatora u Sloveniji. O konzervaciji arheoloških objekata. Zbornik, Beograd, 1958, VIII (1957), str. 156—157. C. Č e r š k o v Emil: Antička bista žene iz Klokota. — Busta antike e grues së Kllokoiit. — Ancient bust of a woman from Klokot. Glasnik, Priština, 1958, III, str. 187—193, sl. 1—4. Čerškov Emil: Oko problema komunikacije i položaja naselja na Kosovu i Metohiji n rimskom periodu. — Sur le problème des communications et de la situation des installations humaines dans la région de Kossovo et de Metohie à l’époque romaine. — Rreth problemit të komunikacioneve dhe pozitës së vendbanimeve të Kosovë-Metohis në periudhën romake. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 65—86, zemljevid. Čerškov Emil: Pečina pod crkvom Sv. Nikole n selu Grnčar. — The cave under the church of St. Nicholas at Grnčar. — Shpella nën kishën e shën Kollit në Gërnçar. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 273—278, sl. 1—5. Čerškov E (mil) — Popovič Lj(ubiša) : Ulpiana. Kratak izveštaj o arheološkim istraživanjima u 1958 g. — Ulpiana. Raport i shkurtë mbi kërkimet ar-keologjike në vj. 1958. — Ulpiana. A Short Report on Archaeological Discoveries in 1958. Glasnik, Priština, 1958, III, str. 275—280, sl. 1—5. Čerškov E (mil) -— Popovjič Lj(ubiša): Ulpiana — Prethodni izveštaj o arheološkim istraživanjima n 1957 god. — Archaeological researches in 1957. — Hulumtime arkeologjike në vjetin 1957. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 321—328, slika, sl. 3—6. Čovič Borivoj: Bariče — nekropola kasnog bronzanog doba kod Gračanice. Bariče — ein spätbronzezeitliches Umenfeld bei Gračanica. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 77—96, priloga I—II, sl. 1—19, T. I—II. Čovič B (orivoj) : Nekoliko man jih preistoriskih nalaza iz BiH. — Einige kleinere prähistorische Funde aus Bosnien und der Herzegowina. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 241—255, sl. 1—14, T. I—II. Čovič B (orivoj) — Benac A(lojz) : Glasinac. Dio II: Željezno doba. — Gla-sinac, Teil n: Eisenzeit. Katalog, Sarajevo, 1957, sv. 2, str. 1—127, sl. 1—6, T. I—L + 1, karta. Čremošnik Irma: Arheološka istraživanja n Brodcn. — Archäologische Forschungen in Brodac. Članci, Tuzla, 1957, I, str. 127—150, sl. 1—4, T. I—VII. Čremošnik Irma: Arheološka istraživanja u okolici Bihaca. — Recherches archéologiques dans les environs de Bihaé, agglomération de Založje« Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 117—136, sl. 1—9, T. I—VI. Čremošnik Irma: Dalja istraživanja na rimskom naselju u Lisičičima. — Nouvelles fouilles dans l’agglomération romaine de Lisičici. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 143—162, sl. 1—10, T. I—II. Čremošnik Irma: Na granici kultura Rima i Grčke. — À la frontière des civilisations romaine et grecque. Tkalčičev zbornik, Zagreb, 1958, sv. II, str. 7 do 16, zemljevid, sl. 1—10. Čremošnik Irma: Narodna simbolika na rimskim spomenicima u našim kra-jevima. — Les symboles populaires sur les monuments romaine dans nos régions. Glasnik. Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 217—234, sl. 1—3, T. I. Čremošnik Irma: Panonska nošnja na rimskim spomenicima u Bosni i u drugim našim krajevima, — Le costume pannonien sur les monuments romaine en Bosnie et dans nos autres régions. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 147—151, T. I—IL Čremošnik Irma: Rimska vila sa slavenskim naseljem n Tutnjevcu. — Eine römische Villa mit slawischer Siedlung in Tutnjevac. Članci, Tuzla, 1958, II, str. 37—51, sl. 1—3, T. I—VI. Čremošnik Irma: Rimski spomenici iz okoline Bihaca. — Monuments romaine des environs de Bihaé. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XH, str. 163—172, si. 1—9, T. I—III. (Čremošnik Irma) Dr. I. Č.: Izvještaj o radu Arheološkog od jel jen ja. Glas-snik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 273—274. Čorovič-Ljubinkovic Mirjana: Dosadašnja iskopavanja u Brestoviku na lokalitetu Visoka Ravan. — Fouilles effectuées, jusqu’à présent à Brestovik dans la localité de Visoka Ravan. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/57), str. 325 do 333, sl. 1—6. C. Čorovič-Ljubinkovic Mirjana: Obrada metala. Jugoslavija, Beograd, 1957, 13 — Srbija, str. 65—67, 11 slik. Čorovič-L jubinkovic Mirjana: Prehl’ad prâc zo slovanskej archéologie v Srbskej narodnej republike od roku 1945 do konca roku 1955. Slovenska archeologia, Bratislava, 1957, ročnik V-2, str. 465—473, sl. 1—8. Corovič-Ljubinkovič M(irjana) : Ranohriščanska kadionica iz Popeljevca. — Un encensoir paléobyzantin de Popeljevac. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 139—140, slika. C. Dašič Ljubomir: Praistorisko naselje na Širokom. — Vorgeschichtliche An-siedlung am Široko. — Lokaliteti parahistorik në Shirokë. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 249—264, sl. 1, T. I—VIII. Degmedžič Ivica: De atheniensium in Adriatico thalassocratis opinata (Ad CIA II 809). — O naumu atenske talasokratije u Jadranu (Ad CIA II 809). Vjesnik, Zagreb, 1958, Trece serije I, str. 61—73. Degmedžič Ivica: Rimske gerne iz Siska sa simbolima zodijaka. — Gemmae siscianae zodiaci signis insignatae. Tkalčičev zbornik, Zagreb, 1958, sv. II, str. 23—34, sl. 1—4. Degmedžič Ivica: Sadržaj antiknih kamenih spomenika nadenih u Zagreba. Zbornik iz starog i novog Zagreba, Zagreb, 1957, slike. Deroko Aleksandar: Starohrvatski pleter i srpski moravski preplet. — L’entrelacs en Serbie et en Croatie au Moyen Age. Vjesnik, Split, 1957, LVI do LIX/1 (1954—1957), str. 252—260, si. 1—7. Diez Erna: Mythologisches Relief in Poetovio. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 135—140, T. XI. Dimitrijevič Danica : Rad zemunskog Narodnog muzeja na rimskom limesu u Sremu. — Recherches du Musée national de Zemun sur le limes romain. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 299—308, sl. 1—9. C. Dimitri jevic Stojan : Dvije posude bodrogkereszturskog tipa iz Srijema. — Zwei Gelasse des Bodrogkeresztur-Typus aus Syrmien. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 297—301, sl. 1—3 b. Dobo Àrpâd: W. Reidinger, Die Statthalter des ungeteilten Pannonien und Oberpannoniens von Augustus bis Diokletian. Archaeologiai értesitô, Budapest, 1958, vol. 85, sz. 1, str. 108—110. Drechsler-Bižič Ružiča: Naselje i grobovi preistorijskih Japoda u Vrepcu. — Die Siedlung und die Gräber der urgeschichtlichen Japoden in Vrebac. Vjesnik, Zagreb, 1958, Treče serije 1, str. 35—60, sl. 1, T. I—XIV, plan I. Drescher Hans: Der Uberfanggnss. Ein Beitrag zur vorgeschichtlichen Metalltechnik. Mainz, 1958, str. 1—192, T. 1—43. Dujmovič F rano: Nekoliko novih rimskih natpisa iz okolice Šibenika. — Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 123—126, 6 risb. Dumitrescu Vladimir: Observations sur certains preblèmes du néolithique de l’Europe Sud-Orientale. Dacia, Bucuresti, 1958, N. S. II, str. 35—58. Dušanic Slobodan: Neobjavljene vari jan te novca kolonije Viminacium. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1958, V, br. 12, str. 27—37, T. I. Dyggve Ejnar: Grčka kolonizacija u Dalmaciji. — La colonisation grecque en Dalmatie. Urbs, Split, 1958, str. 99—103, 103, sl. 1—2. Dyggve Ejnar: Nova basilica discoperta u Solinu. — Summary. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 57—61, sl. 1. Dyggve Ejnar: Oltarna pregrada u krunidbenoj crkvi kralja Zvonimira. — Chancel presbytérial dans l’eglise du couronnement du roi Zvonimir. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 238—243, sl. 1, T. XXVII—XXXII. D. St. P.: Rimski nadgrobni spomenik u Sopotu. —• Monument funéraire romain à Sopota. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 139 (140), slika. C. Egger Rudolf: Allerlei aus Inschriften. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 129—135, sl. 1—3, T. IX—X. Ercegovič Slavenka: Neobjavljeni grobni nalazi iz Bijelog Brda. — Unver-öffentliche Grabfunde aus Bijelo Brdo in Kroatien. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 165—186, sl. 1—37, priloga A—B. Ercegovič Slavenka: — Vinski-Gasparini Ksenija: Ranosrednjo-vjekovno groblje u Brodskom Drenovcu. — Das frühmittelalterliche Gräber- feld von Brodski Drenovec. Vjesnik, Zagreb, 1958, Treče serije 1, str. 129—161, plan I—III, T. I—XXVII. ” Fehér G.: Beiträge zum Problem des ungarisch-slawischen Zusammenlebens. Acta archaeologica, Budapest, 1957, VIII, fase. 1—4, str. 269—318, sl. 1—10, T. XXVII—XL. Fiskovič Cvito: Segetski spomenici. — Les monuments de Seget. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 213—232, sl. 1—11. Fitz Jenö: Septimius Severus Pannoniai latogatasa i. u. 202-ben. Archaeologiai értesitô, Budapest, 1958, vol. 85, sz. 2, str. 156—173, skica. Forni Giovanni: Die römischen Tribus in Pannonien. Carnuntum Jahrbuch 1956, Wien, 1957, str. 13—22. Frankovič Eugen: Prilog upoznavanju odnosa romaničke prema antiknoj nmjetnosti u Dalmaciji. — Résumé. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 139 do 142, T. XXI. F ranjkovič P (avle) : Glasnik Muzeja Kosova i Metohije. Vijesti, Zagreb, 1957, VI, br. 1, str. 16. Fran jkovic Pavle: Vesnik, Vijesti, Zagreb, 1957, VI, br. 4, str. 108—109. Freund Gisela: Betalov spodmol und Parska golobina. Forschungen und Fortschritte, Berlin, 1956, Jg. 30, Heft 6, str. 180—183, sl. 1. Freund Gisela: Der 5. Kongres der. Hugo Obermaier Gesellschaft 1956 in Regensburg und die anschlissende Exkursion nach Österreich und Jugoslawien. Quartär, Bonn, 1957, Bd. 9, str. 195—221. Fromols Jean: Découverte d’une »Plaquette Danubienne« à Port sur Saône (Dept. Haute Saône). Jahrbuch, Mainz, 1958, 5. Jg., str. 259—265, T. 39—44. (FS) : Milutin Garašanin, Sur quelques problèmes de Chronologie relative en préhistoire. Internationale Zeitschriftenschau, Tübingen, 1958, V, str. 166. F. V.: Jadranski zbornik. Bd. I, 1956. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 295—296. Gabričevič Branimir: Antička Issa. Arheološko-povijesni prilog za urbani-stičko-regulaciono osnovu grada Visa. — L’ Issa antique. Contribution histo-rico-archéologique au plan de régulation urbanistique de la ville de Vis. Urbs, Split, 1958, str. 105—125, sl. 1—24. Gabričevič Branimir: Arheologija i život. — L’archéologie et la vie. Urbs, Split, 1957, str. 77—79. Gabričevič Branimir: Deus Laetus. — Résumé. Vjesnik, Split, 1957, LVI do LIX/1 (1954—1957), str. 136—138, T. XI. Gabričevič Branimir: Nepoznati šljem na provjesla iz Solina. — Zusammenfassung. Peristil, Zagreb. 1957, II (1958), str. 49—51, sl. 1—2. Gadeša Nikola: Godišnjak Muzeja grada Beograda (1/1954, 11/1955, III/1956). Zbornik, Novi Sad, 1957, 18, str. 160—162. C. Gadeša Nikola: Rad Vojvodanskih muzeja, 4. Zbornik, Novi Sad, 1957, 18, str. 155—156. C. Galovič Ré loflav: One bead of a realistic statuette from Priština. — Glava jedne realističke statuete iz Prištine. — Kryet e njij statuete nga Prishtina. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 241—247, sl. 1. Galovič Radoslav: The monumental plastic of Kosovo and Metohija. — Plastika monumentale e Kosovë-Metohis. — Monumentalna plastika Kosova i Metohije. Glasnik, Priština. 1958, III. str. 175—185, T. I—V a. Garašanin Draga: Ka problemu polja sa urnama u Srbiji. — Considération sur les champs d’urnes en Serbie. Zbornik. Beograd, 1958, 1(1956/1957), str. 297 do 309, T. I-IV. C. Garašanin Draga: Mač mošunjskog tipa u Narodnom muzeju u Beogradu. — Une épée du type de Mošunj au Musée national de Beograd. Vesnik, Beograd, 1958, 5, ,v. i, str. 9—24, T. I—III, sl. 1. Garašanin Draga M.: Zur typologisch-chronologischen Einreihung der Brillenfibeln auf Grund der Funde aus der Nekropole in Nin. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LDT i (1954—1957), str. 28—30, sl. 1. Garašanii i_> -aga : Naprelje neolitsko našelie kod Novec i1 Blaženka Stalio i Radoslav Galovič). Zbornik. Novi Sad, 1957, 18, str. 150 do 151. C. Garašanin Draga: Praistorija II, katalog keramike L Zbornik, Novi Sad, 195?, 18, str. 154—155. C. Garašanin Draga — Garašanin Milutin: Iskopavanja tumula u Beloticu i Beloj Crkvi (Zapadna Srbija). — Les tertres funéraires de Belotic et de Bela Črk va (Serbie de l’Ouest). Compte-rendu des fouilles de 1953—1954. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 17—50, sl. 1—55, plan, plani I—XI. C. Garašanin Draga — Garašanin Milutin: O problemu ranog bronzanog doba u Zapadnoj Srbiji i Bosni. — Zur Frage der frühen Bronzezeit in Westserbien und Bosnien. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija XIII, str. 5 do 19, sl. 1—3. Garašanin Draga — Garašanin Milutin: Praistorisko naselje u Crnoj Bari. Izveštaj sa arheoloških iskopavanja. — L’habitat préhistorique de Črna Bara. Compte-rendu des fouilles. Rad, Novi Sad, 1957 (1959), 6, str. 199—218, sl. 1—3, plan 1-2, T. I-VIIÏ. C. Garašanin Draga — Garašanin Milutin: Sépultures de l’âge des métaux en Serbie. Inventaria archaeologica — Jugoslavija, Bonn, 1958, fasc. 2, Y 11 do 20, (15 listov tabel in teksta). Garašanin Milutin V.: Ausgrabungen in Bubanj bei Niš (Serbisches Moravagebiet). Germania, Frankfurt A/M., 1957, 35. Jg., Heft 3/4, str. 198—207, priloga 4, sl. 1—2, T. 12—15. Garašanin M (il uti n) V.: Contribution à la civilisation des Dardaniens à l’époque de La Tène. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. l. str. 121—128, sl. 1—2. Garašanin Milutin: Idoli neolita. Jugoslavija, Beograd, 1957, 13 — Srbija, str. 6—9, 15 slik. Garašanin Milutin V.: Ilirsko-grčki šlem iz Ražane. — Un casque illyro-g'recque découvert à Ražana. Vesnik, Beograd, 195?, 4, str. 37—51, sl. 1—2, karta. Garašanin M (i lutin) V.: Iskopavanja na Bubnju kod Niša. Prethodni izve-štaj za 1954—1956 godinu. — Les fouilles de Bubanj près de Niš. Rapport préliminaire sur les travaux de 1954—1956. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII do VIII/1956—1957, str. 269—274, sl. 1—8. C. Garašanin Milutin V.: Ka jezičkoj pripadnosti neolitskog prastanovništva Balkana. — Zur sprachlichen Zugehörigkeit der neolithischen Urbevölkerung des Balkans. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 201—216. Garašanin Milutin V.: Ka problematici kasnog latena u Donjem Podunavlju. — Probleme des Spätlatens in unteren Donauraum. Zbornik, Novi Sad, 1957, 18, str. 78—102, sl. 1—3. C. Garašanin Milutin V.: Kontrolgrabung in Bubanj bei Niš. Praehistorische Zeitschrift, Berlin, 1958, XXXVI, str. 223—244, plan 1—2, sl. 1—3, T. 1—9. Garašanin Milutin V.: Neka hronološka razmatranja oko bubanjsko-humske grupe. — Quelques remarques sur la chronologie de groupe de Bubanj-Hum. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 109—118, sl. 1—6. Garašanin Milutin V.: Neolithikum und Bronzezeit in Serbien und Makedonien. Überblick über den Stand der Forschung 1958. Bericht der Römischgermanischen Kommission, Frankfurt A/M., 1958, 39, (1959), str. 1—130, T. 1 do 25, sl. 1—27. Garašanin Milutin V.: O poreklu i hronologiji balkanskog neolita. — Contribution à la connaissance des origines et de la chronologie du néolithique balcanique. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 29—35, 4 risbe. C. Garašanin Milutin V.: Zur Entstehung der Mäanderdekoration. Vjesnik. Split, 195?, LVI—LIX/1 (1954-1957), str. 58-62. Garašanin M(ilutin) V.: Dorde Mano-Zisi, Nalaz iz Tekije. Zbornik, Novi Sad, 1957, 18, str. 151—154. C. (Garašanin M.) : Pregled arheoloških iskopavanja u NR Srbiji 1955 godine. — Chronique des fouilles en RP Serbie au course de l’année 1955. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—195?, str. 397—417, 2 sliki, sl. 1—2. C. Garašanin Milutin — Garašanin Draga: Iskopavanja tumula u Beloticu i Beloj Crkvi (Zapadna Srbija). — Les tertres funéraires de Belotic et de Bela Crkva (Serbie de l’Ouest). Compte-rendu des fouilles de 1953—1954. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 17—50, sl. 1—15, plan, plani I—XI. C. Garašanin Milutin — Garašanin Draga: O problemu ranog bronzanog doba u zapadnoj Srbiji i Bosni. —- Zur Frage der friihen Bronzezeit in West-serbien und Bosnien. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 5—19, sl. 1—3. Garašanin Milutin — Garašanin Draga: Praistorisko naselje u Črno j Bari. Izveštaj sa arheoloških iskopavanja. — L’habitat préhistorique de Črna Bara. Compte-rendu des fouilles. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 199—218, sl. 1—3, plan 1—2, T. I—VIII. C. Garašanin Milutin et Garašanin Draga: Sépultures de l’âge des métaux en Serbie. Inventaría Archaeologiea — Jugoslavija, Bonn, 1958, fase. 2, Y 11-20, (15 listov tabel in teksta). Garašanin Milutin — Ivanovič Velja: Praistorija leskovačkog kraja. — La préhistoire de la région de Leskovac. Biblioteka Narodnog muzeja u Leskovcu, Leskovac, 1958, br. 12, str. 1—63, T. I—XII, karta. C. Gavela Branko: Eneolitska naselja u Grivcu. — Agglomérations enéolithiques à Grivac. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 237—268, sl. 1—65. C. Gavela B(ranko) B.: Sur les premiers Illyriens dans le domaine Balkanoda-nubien. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 2, str. 333—337. Gerkan Amin: Gedanken zu den Baudenkmaelem von Split (Misli o spome-nicima graditeljstva Splita). — A propos des monuments de l’architecture à Split. Urbs, Split, 1957, str. 63—65. Giric Mi lorad: Neolitsko naselje kod Idoša (Parcijalni izveštaj o iskopava-njima u 1954 godini). —■ Ein neolithisches Haus auf Gradište bei Idoš. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 219—230, sl. 1—2, plan 1—2, T. I—II. C. Glišič Jovan: Kratak izveštaj sa sondažnih rekognosciranja Muzeja Kosova i Metohije u toku 1956 1957 god. — A short report on the preliminary soun-ding investiga effectuated by the Muséum of Kosovo and Metohija in the course of 1956/57 — Rekognoscimet sondazhe të Muzeumit të Kosovë-Me-tobis gjat vjetve 1956/1957. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 315—320, sl. 1—2, T. I. Glišič J (ovan) — Jovanovič B(oris): Praistorisko naselje na Gladnicima kod Gračanice. Sondažno rekognosciranje 1956. — Eine vorgeschichtliche An-siedlung am Gladnica bei Gračanica. — Vendabanimi parahistorik në Glad-nica te Graçanica. Rekognoscimi sondazh më 1956. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 223—239, risba, T. I—V. Gorenc Marcel — Vikič-B elančič Branka: Arheološka istraživanja an-tiknog kupališta u Varaždinskim Toplicama od 1953. do 1955. godine. — The archaeological excavations of antique thermas at Varaždinske Toplice — Aquae Jasae — (1953—1955). Vjesnik, Zagreb, 1958, Treče serije 1, str. 75—127, sl. 1—15, T. I-XXVII. Gos tar N.: Singidunum si Singidava. — Singidunum i Singidava. — Singidunum et Singidava. Studii, Bucuresti, 1958, IX, nr. 2, str. 413—419. Grabar André: Basilique et baptistère groupés de part et d’autre de l’atrium. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 224—230, si. 1—3. (Grabnar Boris) b g. : Ganimedov relief iz Šempetra. TT, Ljubljana, 1958, VI, št. 2 (16. L), str. 5, slika. Grabnar Boris: Zgodba o Ifigeniji v Šempetru. O izkopanih reliefih. TT, Ljubljana, 1958, VI, št. 11 (20. III.), str. 5, slika. Grbič Miodrag: Balkanski elementi u formiranju vizantiske umetnosti. — Eléments balkaniques dans la formation de Part byzantin. Vjesnik .Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 163—168, si. 1—2. Grbič Miodrag: Geografski položaj praistoriskih naselja u Srbiji. Skica za dalje proučavanje i zaštitu praistoriskih starina. — La situation géographique des colonies préhistoriques de Serbie. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 115 do 122. C. Grbič Miodrag: Odabrana grčka i rimska plastika u Narodnom muzeju u Beogradu. — Choix de plastiques grecques et romaines au Musée national de Beograd. Posebna izdanja SAN, Beograd, 1958, knjiga 322 — Arheološki institut, knjiga 4, str. 1—136, T. I—LXX. C. Grbič Mi o drag: Postanak vatinske gmčarije. — Der Usprung der Vatin-Keramik. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 35—38, sl. 1—4. C. Grbič Mio drag: Postavke arheoloških zbirki u srpskim muze jima. — Die Aufstellungen der archäologischen Sammlungen in serbischen Museen. Tkalčičev zbornik, Zagreb, 1958, sv. II, str. 317—320, sl. 1—6. Grbič Miodrag: Prestanak neolita u Srbiji i susedne veze i paralele. — Das Ende des Neolithikums in Serbien. Izsledvanija v cest na akad. D. Decev, Sofija, 1958, str. 365—368. C. Gunjača Stipe: Novi naučni rezultati u hrvatskoj arheologiji. Predavanja — Jazu, Zagreb, 1958, sv. 18, str. 1—30, sl. 1—25. Gunjača Stipe: Oko položaja kninske katedrale (Osvrt na prikaze dr. Ljube Karamana o mojoj radnji). Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 45—59. Gunjača Stipe: Pošto jan je jednog centra za izradivanje starohrvatskog nakita. — Un centre de fabrication de bijoux paleocroates. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 231—237, sl. 1—2, T. XXVI. Gunjača Stipe: Rad Muzeja hrvatskih starina u god. 1954. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 227—232. Gunjača Stipe: Rad osnivača Muzeja hrvatskih arheoloških spomenika i utemeljitelja Starohrvatske prosvjete (Povodom stogodišnjice rodenja fra Luje Maruna 1857—1957.). Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 7—28, sl. 1—19. Gunjača Stipe: Tiniensia archaeologica — historica — topographica I. — Summary. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb. 1958, III. serija, sv. 6. str. 105—164, sl. 1—132. Gušič Branimir: Čovjek i kras. — Der Mensch in Karst. Krš Jugoslavije, Zagreb, 1957, 1, str. 23—61, sl. 1—48. G. C.: Naše starine III, 1956. Zbornik, Beograd, 1958, VIII (1957), str. 164—165. C. Habunek-Moravac Š.: Tkalčičev zbornik. Vijesti, Zagreb, 1957, VI, br. 3, str. 79—82. Hadmaš Karolj: Arheološki nalaz iz Srbobrana. — Der archäologische Fund aus Srbobran. Rad, Novi Säd, 1957, 6 (1959), str. 236—239, sl. 1—2 b, skica 1 do 2. C. Haevernick Thea E.: Hallstatt •— Tassen. Jahrbuch, Mainz, 1958, 5. Jg., str. 8—17, T. 1—4. Haevernick Thea E. — Pfeffer Waldtraut: »Zarte Rippenschalen«. Saalburg Jahrbuch, Bad Homburg, 1958, XVII, str. 76—88, sl. 1—4. Hahn-Weinheime r Paula: Die spektrochemische Untersuchungen einiger »Zarte Rippenschalen«. Saalburg Jahrbuch, Bad Homburg, 1958, XVII, str. 88 do 91. Hausmann Ulrich: Eine spätrömische Reliefkanne in RGZM Mainz. Jahrbuch, Mainz, 1958, 5. Jg., str. 266—275, T. 45—49. Hopf Maria: Neolithische Getreidefunde aus Bosnien und der Herzegovina. — Neolitske žitarice iz Bosne i Hercegovine. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 97—103, sl. 1—3, T. I—II. H ral a J.: A. Benac, B. Čovič: Glasinac, dio I — Bronzano doba. Archeologicke rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 1, str. 114—115. Hrala J.: Rad Vojvodanskih muzeja, 1955. Archeologicke rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 3, str. 447—448. Hrala J.: St. Pahič, Drugo žarno grobišče v Rušah. Archeologicke rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 2, str. 274. Hralovä J.: Vjesnik za arheologi ju i historiju dolmatinsku LVI—LIX, 1954 do 1957. Archeologicke rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 5, str. 752—753. Ilakovac Boris: Prethistorijski nalazi u Zadru. — Prähistorische Funde in Zadar. Zbornik, Zadar, 1958, II (1956—1957), str. 1—11, sl. 1—5. Ilakovac Boris: Prim jena cilindričnog koordinatnog sustava kod iskopavanja tumulusa. — Applications of cylindrical coordinate System at excavations oí tumuli. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 105—116, sl. 1—8. Ivanovič Velja — Garašanin Milutin: Praistorija leskovačkog kraja. — La préhistoire de la région de Leskovac. Biblioteka Narodnog muzeja u Leskovcu, Leskovac, 1958, br. 12, str. 1—63, T. I—XII, karta. C. I. R.: Glasnik zemaljskog muzeja. Arheologija. Sv. XI, Sarajevo 1956. Numizma-tičke vijesti, Zagreb, 1957, IV, br. 8/9, str. 27. (Jakopič Lojze) Jak: Na temeljih Rimske ceste. Nova vas, Ljubljana, 1958, št. 5, str. 78—79, slika. Jeličič Branka: Dva Mitrina reljefa iz Narodnog muzeja u Beogradu. Mitrini reljefi na našoj teritoriji. — Deux reliefs de Mithra au Musée National de Beograd. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 313—320, sl. 1—2. C. Jeločnik Aleksander: Prvi follesi iz kovnice Siska. — Les premiers folles de l’atelier monétaire de Siscia. Numizmatični vestnik, Ljubljana, 1958, I, št. 1, str. 3—8, sl. 1—11. Josifovska Borka: Grčki natpis so signatura na umetnikiot "ASv/iog EôdvSçov. L’inscription grecque avec la signature de l’artiste AAÏM02' 2ÏANAP0Ï. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 2, str. 295—300, sl. 1. C. Josif ovska Borka : Nadgroben spomenik na L. Apuleius Valens, veteran od V. makedonska legija. — Le monument funéraire de Lucius Apuleius Valens vétéran de la légion V. Macedónica. Zbomik, Skopje, 1956, I (1955—1956), no. 5, str. 1—12, slika, skica. C. Jovanovič B(oris) — Glišič J (o va n); Praistorisko naselje na Gladnicama kod Gračanice. Sondažno rekognosciranje 1956. — Eine vorgeschichtliche Ansiedlung am Gladnica bei Gračanica, — Vendbanimi parahistorik në Glad-nica te Graçanica. Rekognoscimi sondazh më 1956. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 223—239, risba, T. I—V. Jovanovič Borislav — Srejovič Dragoslav: Pregled kamenog oruda i oružja iz Vince. — A survey of stone implements and arms. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 256—296, T. I—XXVII, grafikon 1—2. (Jovanovič Borislav — Dimitrijevič Danica — Dabišič Miodrag) : Arheologija. Arheologija, Zemun, 1958, I, str. 1—32, 11 tabel. C. Jovanovič Radmila: Dve preistoriske ostave iz severoistočne Bosne. — Zwei prähistorische Depots aus Nordostbosnien. Članci, Tuzla, 1958, II, str. 23—35, zemljevid, sl. 1—46, sl. 1—10, T. I—IV. Jovanovič Radmila: Preistoriski nalaz u dolini rečice Soline. — Ein vorgeschichtlicher Fund im Tale des Flüsschens Solina. Članci, Tuzla, 1957, I, str. 245—249, T. I—IV. C. (Jurišič Aleksandra) A. J.: Arheološki radovi. — Interventions de protection sur des localités archéologiques. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 123—138, sl. 1—16. C. jf: J. Korošec, Arheološke ostaline v jugoslovanskih jamah po paleolitski dobi. Archeologické rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 2, str. 302. j f : J. Korošec, Einige Probleme um die Pfahlbauten am Laibacher Moor. Archeologické rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 2, str. 302. jf : Todorovič, Praistoriska nekropola na Rospi Čupriji kod Beograda. Archeologické rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 4, str. 603—604. Karaman Ljubo: O rimskom zaseoku u Polačama na otoku Mljetu. — Römisches Landhaus in Polače auf der Insel Mljet. Vjesnik, Split. 1957, LVI do LIX/1 (1954—1957), str. 102—107, slika. Kastelic J (ože) — Lahtov V (asil) : Novi istražuvanja na Nekropolata »Tre-benište« 1953—1954. — New Researches at Trebenište. Lihnid. Ohrid, 1957, I. str. 5—58, T. I—XXIII, plan I—II. C. Katic Lovre: Granice izmedu Klisa i Splita kroz vjekove. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 187—210, zemljevid. Katanič Nadežda: Nekoliko pretstava Trajanovog mosta na Dunavu. — Quelques interprétations de l’ancien pont de Trajan sur le Danube. Zbornik, Beograd, 1958, IX (1958), str. 115—120, sl. 1—6. C. Keller L: Zbornik Filozofskog fakulteta III. Beograd 1955. Archeologické rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 5, str. 735. Klaffenbach G.: Zur Siedlungsinschrift von Korkyra Melaina. Izsledvanija v cest na akad. D. Dečev, Sofija, 1958, str. 219—220. Klemenc Josip: Beg Ifigenije s Tauride na šempetrskem reliefu. — Die Flucht Iphigenies von der Halbinsel Tauris auf dem Relief von Šempeter v Savinjski dolini (St. Peter in Sanntale). Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/1, str. 26—31, sl. 1—2. Klemenc Josip : Die Greifenfiguren aus St. Peter in Savinjska dolina. Bonner Jahrbücher, Bonn, 1958, Heft 158, str. 177—182, T. 47—49. Klemenc Josip: Evropa iz Šempetrai. — Ein Europa-Relief aus St. Peter im Sanntale. Tkalčičev zbornik, Zagreb, 1958, sv. H, str. 17—22, sl. 1—4. Klemenc Josip: Izkopavanja na Sadnikovem vrtn v Celju. Celjski zbornik, Celje, 1957, str. 92—102, sl. 1—12. Klemenc Jos(ip): Lov na spomenikih v Šempetru v Savinjski dolini. Lovec, Ljubljana, 1958, XLI, št. 6, str. 171—174, slike. Klemenc Josip: Oružje na spomeniku »Ifigenije na Tauridi« (otkopanom u Šempetru u Savinjskoj dolini). — Die Waffen auf dem Reliefe Iphigenie auf Tauris. (Ausgegraben in St. Peter im Savatal). Vesnik, Beograd, 1957, 4, str. 52—60, sl. 1—4. Klemenc Josip: Reliefi Dioskurev in letnih časov na rimskem pokopališču v Šempetru. — Reliefs funéraires représentant les Dioscnres et les Saisons à Šempeter. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 141—147, T. XII do XIII. Klemenc Josip: Rimsko grobišče v Šempetru v Savinjski dolini. Celjski zbornik, Celje, 1958, str. 155—164, sl. 1—13, T. I, slika. Knez Tone: Preistoriski depo iz Osretka. — Das Depot aus Osredak. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 255—260, sl. 1—7 b. Kočo Dimce: O simvoličnom značenju podnih mozaika ranohriščanskih bazilika. — Résumé. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 53—56, T. VIII. Kočo Dimce: Proučavanja i arheološki ispituvanja na crkvata na manastirot Sv. Naum* — Études et fouilles de l’église du monastère de Saint Naum. Zbornik, Skopje, 1958, II (1957—1958), str. 56—80, sl. 1—19. C. Kolšek Vera in Tone: Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju. Celjski zbornik, Celje, 1958, str. 165—183, sl. 1—6, zemljevid. Kondič Vladimir: Antički Ritopek. — Le Ritopek antique. Godišnjak, Beograd, 1957, IV, str. 35—46, sl. 1—17. C. Kondič Vladimir: Arheološka nalazišta u Beogradu i okolini — rimski period. — Monuments archéologiques à Belgrade et ses environs — époque romaine. Godišnjak, Beograd, 1957, IV, str. 664—667 (672), sl. 11—19. C. Korošec Josip: Eine neue Kulturgruppe des späten Neolithikums in Nordwestjugoslawien. Acta archaeologica, Budapest, 1958, IX, fase. 1—4, str. 83 do 93, T. I—III. Korošec Josip : Kultura in kulturna skupina v predzgodovini. — Culture and culture group in prehistory. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 95—98. Korošec Josip: Lengyelska kulturna skupina v Bosni, Sremu in Slavoniji. — Lengyel-Kulturgmppe in Bosnien, Syrmien und Slawonien. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 175—203, sl. 1—15. Korošec Josip: Neolitska naseobina na Crkvinama u Turbetu kod Travnika. — Habitat néolithique de Crkvine à Turbe près de Travnik. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 5—18, sl. 1, T. I—VII. Korošec Josip: Opredeljevanje arheološkega gradiva. — Bestimmung und Zuordnung des archäologischen Materials. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 99—108. Korošec Josip: Ostava brončanih matrica za otiskivanje u Biskupiji kod Knina. — The depository of bronze matrices at Biskupija near Knin. Staro-hrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 29—44, T. I—IV. Korošec Josip: Roman family tombs in Yugoslavia. Archaeology, Cincinnati, 1957, vol. 10, nr. 2, str. 117—122, sl. 1—13. Korošec Josip: Slavonske naušniee sa spiralno nvijenim konusom na jednom kraju. — Boucles d’oreilles slaves à conê entronlé en spirale à une extrémité. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 175—180, si. 1—2. Korošec Josip: Stražbenica v Danilu pri Šibeniku. — La grotte Stražbenica à Danilo près de Šibenik. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/1, str. 48 do 64, priloga 1—2, sl. 1, T. I—VII. Korošec Josip: Zanimive upodobitve na keramičnih fragmentih iz »Grapčeve spilje« na Hvaru., — Composizioni interessanti su frammenti ceramici dalla grotta »Grapčeva spilja« nell’isola di Hvar (Lésina). Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VJII/1, str. 3—8, sl. 1—6. Korošec Josip: Zaštitno istraživanje u Demir Kapi ji 1948 god. (Preistorija). — Schutzforschungen in Demir Kapija im Jahre 1948. Zbornik, Skopje, 1956, I (1955—1956), no. 6, str. 1—18, 8 slik, 2 prilogi. C. Korošec Josip: Mednarodni seminar za slovansko arheologijo. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 329—331. Korošec Josip: In memoriam: Miloje M. Vasic. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/1, str. 76—78. Korošec Josip: In memoriam: V. Gordon Childe. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 328. Korošec Josip: In memoriam: Vladimir R. Petkovič. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/1, str. 79—80. Korošec Josip: Miloje M. Vasic (1869—1956). Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hib d. l,str. 157—159. Korošec J (osip) : Novi je publikacije u istraživanju gvozdenog doba u Sloveniji. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 285—287. C. Korošec J (osip) : Starinar, N. S. V—VI, 1956. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1957, X-XI (1956—1957), str. 399—402. Korošec Paola: Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkeramik) na Ljubljanskem barju. — Litzenkeramik am Laibacher Moor — Ljubljana. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/1, str. 9—25, T. I—VI. Kos Milko: Ceste na Slovenskem v starem in srednjem veku. — Les routes en Slovénie dans l’antiquité et au moyen-âge. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 169—174. Kosoric Milica D: Praistoriske votivne grivne iz Velikog Cmuca. — Bracelets votifs préhistoriques de Veliko Črnuče. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 279—280, sl. 1—4. C. Kovač R.: Poskusno istraživanje Bjelovarskog muzeja. Vijesti, Zagreb, 1957, VI, br. 1, str. 11. Krekič Aleksandra: Rad Vojvodanskih muzeja, br. 1 (1952), 2 (1953), 3 (1954). Zbornik, Novi Sad, 1957, 17, str. 155—156. C. Krivec F.: Odkopano bogastvo. Ljudska pravica, Ljubljana, 1958, XXIV, št. 68 (22. III.), str. 10. Kuhar Boris: Izgubljena preteklost. Tovariš, Ljubljana, 1957, št. 50, str. 1200 do 1201, slike. L a e t S. J. de : Acta Archaeologica. (Arheološki vestnik) T. VII. L’Antiquité classique, Liège, 1957, XXVI, fasc. 2, str. 577—578. Lahtov Vasil: Arheološko oddelenie. — Raport on the work of the Archaeological department, Lihnid, Ohrid, 1957, I, str. 141—147, sl. 1—10. C. Lahtov V(asil): Ranosrednovekoven nakit vo srednovekovnata zbirka na Narodniot muzej vo Ohrid. — Slav Jewels at Ohrid and Environs. Lihnid, Ohrid, 1957, I, str. 59—114, T. I—VIII. C. Lahtov V(asil) — Kastelic J (ože) : Novi istražuvanja na Nekropolata »Tre-benište« 1953—1954. — New Researches at Trebenište. Lihnid, Ohrid, 1957, I, str. 5—58, T. I—XXIII, plan I—IL C. Lahtov V(asil) — Pašič R.: Zaštitno iskopavanje na neolitskom lokalitetu »Crkveni livadi« u Vraništu kod Ohrida. — Fouilles de protection dans la station néolithique de »Crkveni livadi« à Vranište près d’Ohrid. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 233—234, 2 sliki. C. Leben Aci: Arheološko odkritje na Lubniku pri Škofji Loki. Slovenski poročevalec, Ljubljana, 1958, XIX, št. 236 (6. X.). Leben France: Nove arheološke najdbe v jamah na Notranjskem. — Nuovi scavi nella Slovenia interiore. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VJII/3—4, str. 302—316, sl. 1—8, T. I—IV. Lesek Mirjana — Miloševič Petar — Vasilič Branko: Kontrolna arheološka iskopavanja u Sremskoj Mitroviči 1957 god. — Archaeological Excavations in Sremska Mitrovica. Grada, Novi Sad, 1958, II (1959), str. 46 do 57, sl. 1—17. C. Lisi čar P (e tar) : Artemida Efeska i Dioskuri na votivno j steli u bitoljskom muzeju. — Artémis d’Éphèse et les Dioscures sur une stèle votive au Musée de Bitola. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 2, str. 305—309, slika. L'i s i č a r P (e t a r) : Strigilis u našim zbirkama. — Les strigiles des collections Yougoslaves. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 2, str. 323—331, sl. 1—4, slika. Liščič Vladimir: Nalaz barbarskog novca u selu Ribnjačka. — Zusammen-fassung. Numiizmatičke vijesti, Zagreb, 1957, IV, br. 8/9, str. 1—11, tabela. Logar Ivan: Zdravstvo na Slovenskem v predzgodovinski dobi. Priroda, človek, zdravje, Ljubljana, 1957, št. 11—12, str. 187—192. L o pa c Matija: Bibliografski podaci arheološko-epigrafskih rado va o spome-nicima Bosne i Hercegovine (nastavak). Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 291—341. (Lovec Zdenka) L. Z.: Izola — antični Haliaetum. Pomembna odkritja naših arheologov. Slovenski Jadran, Koper, 1958, VII, št. 30 (1. VIII.), str. 1 + 5, slike. Malez Mirko: Paleontološko istraživanje pečine Velemice u 1955 god. Ljeto-pis, Zagreb, 1957, 62, str. 280—294, sl. 1—4, T. I—VI. Mano-Zisi Borde: Bronzana statueta Herakla iz Tamniča. — Statuette en bronze de Tamnič représentant Héraclès. Zbornik, Beograd, 1958,1 (1956/1957), str. 63—74, sl. 1, 4 tabele. C. M a no-Z is i Do rde: Iskopavanja na Caričinom gradu 1955 i 1956 godine. — Les fouilles à Caričin Grad en 1955 et 1956. Starinar. Beograd. 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 311—328, sl. 1—40. C. Mano-Zisi Dorde: Mozaici kasne antike. Jugoslavija, Beograd, 1957, 13 — Srbija, str. 42—43, 3 slike. M a n o - Z! si Dorde: Nalaz iz Tekije. — Les trouvailles de Tekiya. Narodni muzej — Antika, Beograd, 1957, II, str. 1—127, 2 tlorisa, T. I—XXVII. Mano-Zisi Dorde: Nalaz iz Tekije. — Une importante trouvaille près de Tekija. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 174—178, sl. 1. C. M a n o - Z i s i Dorde: Rimski skiptar iz Marguma. — Un sceptre romain de Margum. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 51—61, sl. 1—2, tabla. C. Marasovič Jerko: Doprinos Urbanističkog biroa proučavanju i zaštiti gra-diteljskog naslijeda u Dalmaciji. — Contribution du Bureau d’urbanisme à l’étude et à la protection de notre heritage architectural en Dalinatie. Urbs, Split, 1957, str. 51—62, 16 slik. Marasovič Tomislav: Ranosrednjovjekovna crkvica u Ošlju kod Stona. Summary. Peristil, Zagreb, 1957; II, (1958), str. 85—90, sl. 1—4, T. X. Marasovič Tomislav...: Zaštita, asanacija i rekonstrukcija urbanističkog naslijeda u Dalmaciji. — Protection, assainissement, reconstruction du patrimoine urbain en Dalmafie. Urbs, Split, 1958, str. 7—54, sl. 1—58. Marič Rastislav: Civitas Confluentes. — Résumé. Godišnjak, Novi Sad, 1956, I, str. 5—12, sl. 1—2. Marič Rastislav: Iz numizmatičke zbirke Narodnog muzeja. — Aus der Nu-mismatischen Sammlung des National-Museums in Beograd. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 119—125, T. I—III. C. Marič Rastislav: Municeps municipii. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 2, str. 332. Marič Rastislav:Ostave sfarog novca u numiznatičkoj zbirci Narodnog muzeja u Beogradu. — Dépôts de vieilles monnaies dans les collections numis-matiques du Musée National de Beograd. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 179 do 181. C. Marič Rastislav: IIEPRN TOI I2TP0X ERHM02 XQPH — Résumé. Godišnjak, Novi Sad, 1957, II, str. 5—10. Marič Ra st is lav: Spev Apolonija Rodanina o pohodu Argonavta kao izvor za istoriju Podunavlja, — La valeur des données des Argonautiques d’Apollonius de Rhodes pour la connaissance des régions danubiennes. Godišnjak, Novi Sad, 1958, III, str. 39—43. C. Maric R(astislav) : Une nouvelle inscription votive de Zeus d’Okkonè. Živa antika, Skopje, 195?, VII, sv. 2, str. 248—251, sl. 1—2. Marič Rastislav: Bibliografija radova d-r. Miloja M. Vasica. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. XV—XX. C. Marič Zdravko: Neki novi man ji preistoriski nalazi iz BiH. —• Quelques découvertes préhistoriques de Bosnie — Herzégovine. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 243—253, 22 slik, T. I—III. Marijanski Mirjana: Groblje umi kod Ilande. — Urnengräber von Ilandža. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 5—26, plan 1—2, sl. 1, T. I—VI. C. Markov ič-Marjan o vic J (e le n a): Prethodno saopštenje o novim paleolitskim nalazištima Severne Bačke. — Communication prélimimaire sur les nouvelles localités paléolithiques de la Bačka du Nord (Bassin Pannonien). Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 213—226, sl. 1—7. C. Markovič -Marjanovič Jelena: Prvi preneolitski tragovi u lesu pod vedrim nebom na teritoriji Srbije. — Premières traces prénéolithiques dans le loess à ciel ouvert sur le territoire de la Serbie. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/195.6—1957, str. 227—228. C. Marovič Ivan: Brončani mač iz Medina kod Sinja. — Ein neues Schwert aus Medine bei Sinj. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 24—27, sL 1—2. Marušič Branko: D jelatnost sredn jovjekovnog od jela Arheološkog muzeja Istre u Puli 1947. — 1955. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 211—226, zemljevid, sl. 1—20. Marušič Branko: Iz rada Arheološkog muzeja Istre. Vi jesti, Zagreb, 1958, VII, br. 4, str. 99—100. Marušič Branko: Kratak doprinos proučavanju kontinuiteta izmedu kasne antike i ranog srednjeg vijeka te poznavanju ravenske arhitekture i rano-srednjovjekovnih grobova u Južnoj Istri. Izvještaj o iskapanju kod Sv. Elise ja kraj Fažane. — Ein kurzer Beitrag dem Studium der Kontinuitäts zwischen der späten Antike und des frühen Mittelalter, wie auch der Kenntnis der ravenischen Architektur und der frühmittelalterlichen Gräber in Süd-Istrien. Jadranski zbornik, Rijeka — Pula, 1958, III, str. 331—351, sl. 1—3, T. I -VHI. Marušič Branko: Poročilo o sondažnem izkopavanju v Vižinadi pri Kaštelu. — Rapport sur le sondage archéologique à Vižinada près de Kaštel. Arheološki vestnik, Ljubljana, 195?, VIII/1, str. 65—75, risba 1—5, T. I—IV. Marušič Branko: Slavensko-avarski napadi na Istru u svijetlu arheološke grade. — Riassunto. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 63—70, sl. 1—2, T. IX. (Maslo Anton) -ma-,: Rimske najdbe v Šempetru sodijo med najpomembnejše evropske arheološke dogodke zadnjega desetletja. Celjski tednik, Celje, 1958, IX, št. 12, (28. III.), slika. Mayer Antun: Duklja i Dioklecijan. — Doclea und Diocletianus. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 95—101. Meixner Ivo: Nepoznati novae gepidskog kralja Kunimunda. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1956, III, br. 6—7, str. 4—5, slika. Meixner Ivo: Prilog kovanju srebrnih denara (argenteusa) Dioklecijanove tetrarhije. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1958, V, br. 11, str. 1—2, sl. 1—8. Miki Iva : Arheološka izkopavanja v Dolgi vasi. Svet ob Muri, Murska Sobota, 1958, III, št. 1—2, str. 129—133, slike. Miletič Nada: Nekoliko nepublikovanih predmeta iz srednjovekovne zbirke Zemaljskog' muzeja. — Quelques objets non publiés provenant de la collection médiévale du Musée National. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 263—265, sl. 1—4. Miloševič Anka: Plastique inédite au Musée national de Pbžarevac. Živa antika, Skopje, 1957, VII, sv. 2, str. 261—270, sl. 1—3. C. Miloševič Anka — Milutinovč Olga: Zaštitna arheološka iskopavanja u Sremskoj Mitroviči. — Archaeological Excavations in Sremska Mitrovica, 1957. Grada, Novi Sad, 1958, II (1959), str. 5—45, sl. 1—52. C. Miloševič Petar — Vasilič Branko — Lesek Mirjana: Kontrolna arheološka iskopavanja u Sremskoj Mitroviči 1957 god. — Archaeological Excavations in Sremska Mitrovica, 1957. Grada, Novi Sad, 1958, II (1959), str. 46—57, sl. 1—17. C. Milutinovič Olga: Arheološka zaštitna iskopavanja u 1955 i 1956 godini. — Archaeological Protecting Excavations in 1955 and 1956. Grada, Novi Sad, 1957, I (1958), str. 7—12, sl. 1—12. C. Milutinovič Olga — Miloševič Anka: Zaštitna arheološka iskopavanja u Sremskoj Mitroviči. — Archaeological Excavations in Sremska Mitrovica, 1957. Grada, Novi Sad, 1958, II (1959), str. 5—45, sl. 1—52. C. Mlakar Štefan : Amfiteatar u Puli. Spomenici, Pula, 1957, I, str. 1—31, 16 slik. Mlakar Štefan: Antička Pula. Spomenici, Pula, 1958, II, str. 1—46, 20 slik. Mlakar Štefan: Muzejsko-konzervatorski radovi na otočju Brioni. — Museum and Conservation Activities in the IBrioni Islands. Muzeji, Zagreb, 1957, 11—12 (1956—1957), str. 12—42, zemljevid, si. 1—15. Mlakar Stefan: Neki novi antikni nalazi u Istri. — Archäologische Funde auf dem Gebiet Istriens. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1957, II, str. 433 do 464, sl. 1—31, priloga I. Moačanin Fedor: Izvještaj Komisije za razradu problematike muzejskih ustanova u NRH. Arheologija i muzejske ustanove u NR Hrvatskoj. Vijesti, Zagreb, 1958, VII, br. 2, str. 45—47. Mohorovičič Andre: Problem tipološke klasifikacije objekata srednjovje-kovne arhitekture na području Istre i Kvarnera. Ljetopis, Zagreb, 1957, 62, str. 486—536, sl. 1—50, T. 1—54. Mohorovičič Andre: Sjeverozapadna granica teritorijalne rasprostranje-nosti starohrvatske arhitekture. — Résumé. Peristil. Zagreb, 1957, II (1958), str. 91—106, sl. 1—12, T. XI. Molè Vojeslav: Rotunde predromanske dobe na jugu in na severu. — Zusammenfassung. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 81—84. M. A.: Josip Korošec, The Archaeological Remains at Predjama. Latomus, Liège, 1957, XVI, fase. 4, str. 778. Nedič Olivera: Saopštenja, knjiga I, 1956; knjiga II, 1957. Zbornik. Beograd, 1958, VIII (1957), str. 160—162. C. Nenadovič S. M. — Panič Sure p M.: Zaštita ranohriščanske grobnice sa freskama u Nišu. — Les travaux de protection d’un caveau paléochrétien comportant des fresques à Niš. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 142—146, sl. 1—2. C. Nikolajevič-Stojkovič Ivanka: Ranovizantiska arhitektonska dekorativna plastika u Makedoniji, Srbiji in Crnoj Gori. — La décoration architecturale sculptée de l’époque Bas-romaine en Macédoine, en Serbie et au Monténégro. SAN, Posebna izd an ja, Beograd, 1957, CCLXXIX (Vizantološki institut, 5), str. 1—112, skica, sl. 1—180. C. Nikolanci Mladen: Pharos, Rimljani i Polibije. — Pharos, les Romains et Polybe. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 52—59, sl. 1. Nikolič Danica: Bronzana statueta sa Ulpijane. — Bronzestatnette aus Ulpiana. — Nji statuetë bronzi nga Ulpiana. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 265—271, 2 tabeli. Nikolič Danica: Vénus de Kladušnica. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 1, str. 137—148, sl. 1—3. Nikolič Danica: Borde Mano-Zisi, Nalaz iz Teki je. Živa antika, Skopje, 1957, VII, sv. 2, str. 289—291. C. Noll Rudolf: Mano-Zisi Borde, Nalaz iz Tekije. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 489—490. Noll Rudolf: Veličkovic Milivoje, Katalog grčkih i rimskih terakota. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 2, str. 457—458. Novak Gr ga: Nepoznato preinačivanje istočnog perimetralnog zida Dioklecijanove palače. — Remaniement du mur périmétral Est du Palais de Dioclétien. Vjesnik, Split, 1957, LYI—LIX/2 (1954—1957), str. 190—192. Novak Grga: Povijest Splita. Knjiga prva: Od prethistorijskih vremena do definitivnog gubitka pune avtonomije 1420 god. Split, 1957, str. 1—660, slike 1—100. Novotnâ M.: Z. Vinski — K. Vinski Gasparini, Prolegomena k statistki i kronologiji prethistorijskih ostava u Hrvatskoj i vojvodanskom području Sri-jema. Archeologické rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 1, str. 151—152. N. K.: Rad vojvodanskih muzeja. Sveska: 1/1952, 2/1953, 3/1954, 4/1955. Zbornik, Beograd, 1958, IX (1958), str. 172—176. C. N. P.: Naše starine, IV, 1957. Zbornik, Beograd, 1958, IX (1958), str. 169—171. C. N. P: Varstvo spomenikov V, 1953—1954. Zbornik, Beograd, 1958, VIII (1957), str. 166. Oelmann Franz: Zum Verständnis des sogenannten libumischen Grabcippus. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 48—57. Orlov Georgije: Emisije viminaciskih moneta XI godine lokalne ere. — Émission de la monnaie de Viminacium de Pan XIe de l’ère locale. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 281—287, sl. 1—22. C. Orožen Janko : Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. I. Od početka do 1918. Trbovlje, 1958, str. 1— 736, 72 slik, 65 skic. Pahič Stanko: Arheološke najdbe na Brinjevi gori. Slovenski poročevalec, Ljubljana, 1957, št. 199. Pahič S (tanko) : Arheološka raziskovanja Pokrajinskego muzeja v Mariboru. 1955. — Fouilles du Musée de Maribor en 1955. Starinar, Beograd. 1958. N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 310. Pahič Stanko: Arheološka raziskovanja v Slovenskih goricah. Slovenski poročevalec, Ljubljana, 1957, št. 172. Pahič Stanko: Arheološki zakladi Slovenskih goric. 7 dni, Maribor, 1957, št. 28, str. 11, slika. Pahič Stanko: Drugo žarno grobišče v Rušah. — Das zweite Urnenfeld in Ruše. Razprave SAZU, Ljubljana, 1957, IV/3, str. 1—75, sl. 1—6, priloga 1—11, T. I—XXVI. Panič Su rep M. — Nenad o vic S. M.: Zaštita ranohriščanske grobnice sa freskama u Nišu. — Les travaux de protection d’un caveau paléochrétien comportant des fresques à Niš. Saopštenja, Beograd, 1956, I, str. 142—146, sl. 1—2. C. Pantelič G.: Glasnik Muzeja Kosova i Metohije. Knjiga I, knjiga II. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 293—295. C. Papazoglu Fanula:Le municipium Malvesatium et son territoire. Živa antika, Skopje, 1957, VII, sv. 1, str. 114—122. Papazoglu Fanula: Makedonski gradovi u rimsko doba. Živa antika — Posebna izdanja, Skopje, 1957, I, str. 1—378, 6 slik, 4 karte. Parducz Mihaly: Der spätsarmatische Friedhof von Törökkanisza (Novi Kneževac). A Mora Ferenc Muzeum Evkönye, Szeged, 1957, II, str. 93—106. Pašalič Esad: Rimska cesta izmedu Banjaluke i Bosanske gradiške. — La voie romaine entre Banjaluka et Bosanska Gradiška. Naše starine, Sarajevo, 1957, IV, str. 63—74, sl. 1—2, skica. Pasic Radmila: Neolitski naogališta vo Ohridsko. — Neolithic finding-places in the Ohrid. Lihnid, Ohrid, 1957, I, str. 115—121, sl. 1—11. C. Pašič R(admila) — Lahtov V (a s il): Zaštitno iskopavanje na neolitskem lokalitetu »Crkveni livadi« u Vraništu kod Ohrida. — Fouilles de protection dans la station néolithique de »Crkveni livadi« à Vranište près d’Ohrid. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 233—234, 2 sliki. C. Paškvalin Veljko: Nalaz sa gradine Hrvačani kod Banjaluke (Arheološko-topografska bilješka). — Objets découverts à gradina Hrvačani près de Banjaluka. (Notice archéologique-topographique.) Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 259—262, sl. 1, T. I. Paškvalin V (eljko) : Tri rimska natpisa sa područja Bosne i Hercegovine. — Trois inscriptions romaines du territoire de Bosnie. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 153—157, sl. 1—3. Pavan Massimiliano: Ricerche sulla provincia romana di Dalmazia. Me-morie, Yenezia, 1958, Yol. XXXII, str. 1—300, zemljevid. Perc Bernarda: Prazgodovinska naselbina v Ormožu. Ob zaključku štiriletnih raziskovalnih del. Slovenski poročevalec, Ljubljana, 1958, XIX, št. 257 (31. X.). Petkovič S(reten): Starinar, N). S. knj. I, 1950; knj. II, 1951; knj. III—IV, 1952—1953; knj. V—VI, 1954—1955. Zbornik, Novi Sad, 1958, 19, str. 152—155. C. Petricioli Ivo: Dva tisuclječa zadarskog urbanizma. — Deux millénaires d’urbanisme à Zadar. Urbs, Split, 1958, str. 65—-71, 5 risb. Petricioli Ivo: Neki preromanički spomenici Zadra i okolice u svijetlu naj-novijih istraživanja. — Alcuni monumenti d’architettura preromanica di Žara (Zadar) e dei dintorni alla luce delle nuovissime ricerche. Zbornik, Zadar, 1958, II (1956—1957), str. 51—76, sl. 1—24. Petrikovits Harald: Die Varciani. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954 do 1957), str. 60—66, sl. 1. Petrov Konstantin: Eden nov podatek za Herakleja Linkestis. — Une nouvelle donnée pour Heraclea Lyncestis. Zbornik, Skopje, 1956, I (1955—1956), no. 7, str. 1—3, skica. C. Petrov Konstantin: Nova konzervacija u Stobima. Vijesti, Zagreb, 1958, VII, br. 4, str. 112—113, 2 sliki. Petrov Konstantin: Smešano sidanje vo nekolku zgradi vo Makedonija od III do VI vek. — Parement arasé dans quelques édifices du III au VI s. en Macédoine. Zbornik, Skopje, 1956, I (1955—1956), no. 4, str. 1—8, sl. 10. C. Petrov Konstantin: Staurodekoracija od Konjuh. — Staurodécoration plastique de la rotond à Konjuh. Zbornik, Skopje, 1958, II (1957—1958), str. 31—47, sl. 1—7. C. Petrovič Jožo: Arheološki referati iz Bugojna i Ljubi je-Japra. — Archäologische Berichte aus Bugojno und Ljubi ja-Japra. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 267—271, T. I—IV. Petrovič Joizo: Numizmatički izvještaj (nastavak) IV. Tragovi velikoga rimskoga blaga iz Trijebnja kod Stoca. — Numismatische Berichte (Fortsetzung). Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 173—183, T. I—III. Petrovič Nevenka: Proporci je i mere osnova crk venih gradevina u Cari-činom Gradu. — Étude sur les proportions des églises à Caričin Grad. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 165—172, sl. 1—5. C. Petrovič Nevenka: Radovi na konzervaciji objekata Caričinog Grada 1954 do 1956 god. — Travaux de conservation effectués de 1954 à 1956 dans certains édifices de Caričin Grad. Zbornik, Beograd, 1958, VIII (1957), str. 131 do 136, sl. 1—8. C. Petru Peter: Arheološki izsledki na avtocesti. Dolenjski list, Novo mesto, 1958, IX, št. 24 (19. VIL). Petru P (eter) — Šribar V(inko): Neviodunum Posavje, Brežice, 1957, str. 16—28, 2 sliki. Pfeffer Waldtraut — Haevernick Thea: »Zarte Rippenschalen.« Saalburg Jahrbuch, Bad Homburg, 1958, XVII, str. 76—88, sl. 1—4. Picard Charles: Attis-Atlante et pilier du ciel. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 15—22, sl. 1—10. Piletič Dragoslav: Arheološka istraživanja na rimskom limesu u Starom Slankamenu. — Les fouilles archéologiques du limes romain à Stari Slan-kamen. Vesnik, Beograd, 1957, 4, str. 61—73, sl. 1—10, skica. Piletič Dragoslav: Rekognosciranje rimskog limesa i njegove neposredne pozadine na terenu u okolini Starog Slankamena. — Prospection du limes romain et des régions avoisinantes aux environs de Stari Slankamen. Vesnik, Beograd, 1958, 5, sv. 1, str. 245—252, sl. 1—4, T. I—IL Piletič Dragoslav — Rašič Bogdan: Orijentaciono rekognosciranje du-navskog limesa na itinereru Novi Banovci — Sremski Karlovci. — Recon- 21 Arheološki vestnik 325 naissance de l’orientation du limes danubien sur l’itinéraire Novi Banovci — Sremski Karlovci. Vesnik, Beograd, 1957, 4, str. 337—342, sl. 4, T. 1—4. Pink Karl: Die Münzstätte Siscia unter Carus und seinen Söhnen. Vresnik, Split, 1957, LVI—LIX/i (1954—1457), str. 88—94, T. VI. Pinterovič Danica: Novi i neobjavljeni rimski kameni spomenici s terena Murse i okolice. — Roman stone-work from Mursa and its surroudings. Some recent discoveries and earlier unpublished finds. Osječki zbornik, Osijek, 1958, VI, str. 23—63, risba 1—4, sl. 1—17. Pinterovič D (a nie a): Zaštitno iskapanje na terenu Murze 1955 godine. — Fouilles de protection à Mursa en 1955. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII do VIII/1956—1957, str. 309. C. Pinterovic Danica: Zaštitno iskapanje na Vukovarskoj cesti. — A conservatory excavation at Osijek 1955. Osječki zbornik. Osijek, 1958, VI. str. 89—92, sl. 1—3. (Pirc Anton S.) P.: Ribič na šempetrskih nagrobnih spomenikih. Ribič, Ljubljana, 1958, XVII, št. 10, str. 318—319, slika. Pivova rova Z.: M. Grbič, Starčevačka retencija. Archeologické rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 4, str. 598. Piavsak Borut: Izkopana tisočletja. O arheoloških izkopavanjih pri Brežicah. Zasavski tednik, Brežice, 1957, št. 41. Plein e rova I.: Opuscula archaeologica I, Zagreb 1956. Archeologické rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 2, str. 273—274. Pleinerovâ I.: Osječki zbornik V, Osijek 1956. Archeologické rozhledy, Praha, 1958, X, sešit 4, str. 600—601. Poč Miro: Skrivnosti Lubniškega kevderca. TT, Ljubljana, 1958, VI, št. 38 (24. IX.), str. 1 + 6, slike. Polaschek Erich: Audiantur et milliaria romana territorii jugoslaviensis. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 95—100, sl. 1—3. Popovič Ljubiš a: Deux reliefs funéraires de Macédoine. Živa antika, Skopje, 1957, VII, sv. 2, str. 252—260, sl. 1—2. Popovič Ljubiša: Radolište (Prilog proučavanju ilirsko-grčke kulture u Makedoniji). — Radolište (Contribution à l’étude illyro-grecque en Macédoine). Zbornik, Beograd, 1958, I (1956—1957), str. 75—87, T. I—XL C. Popovič Lj(ubiša) : Srebrno posude iz nekropole kod Trebeništa. — La vaisselle d’argent de la nécropole de Trebenište. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 1, str. 149—154. C. Popovič Lj(ubiš a) — Čerškov E (m il): Ulpiana. Kratak izveštaj o arheološkim istraživanjima u 1958 god. — Ulpiana. Raport i shkurtë mbi kërkimet arkeologjike në vj. 1958. — Ulpiana. A Short Report on Archaeological Discoveries in 1958. Glasnik, Priština, 1958, III, str. 275—280, sl. 1—5. Popovič Lj(ubiša) — Čerškov E(mil): Ulpiana — prethodni izveštaj o arheološkim istraživanjima u 1957 god. — Archaeological researches in 1957. — Hulumtime arkeologjike në vjetin 1957. Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 321—328, slika, sl. 3—6. Posedel Josip: Još o ubikaciji otoka Taurisa. — A propos de l’ubiquation de Pile de Tauris. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 131—134. Poulsen Vagu: Notes on the Iconography of Diocletian. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 188—191, T. XIX—XXI. Prelog Milan: Poreč, grad i spomenici. — Poreč — La ville et ses monuments. Beograd, 1957, str. 1—200, 1—24, sl. 1—324, T. I—III. Prijatelj Kruno: Umjetnički spomenici naših otoka. Jugoslavija, Beograd, 1958, 16, str. 113—128, 7 slik. P uš Ivan : Neolitsko naselje u Tuzli (Slučajni nalaz u Rudarskoj ulici). — Die neolithische Ansiedlung in Tuzla. Članci, Tuzla, 1957, I, str. 85—102, T. I—XVII. Radojičič Borde: Srpsko Zagorje, das spätere Raszien. Zur Geschichte Serbiens in der 2. Hälfte des 10. u. 11. Jahrhunderts. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 259—284, zemljevid. Rakovec I (v an): Bobri iz mostiščarske dobe na Ljubljanskem barju in iz drugih holocenskih najdišč v Sloveniji. — The beavers of the lacustrine age from the Ljubljana moor and from other holocene find spots in Sloveni*. Razprave SAZU, Ljubljana, 1958, IV, str. 209—267, sl. 1—16, T. I—IV. Rakovec I (v a n) : Pleistocenski sisavci u pripečku Crvena Stijena kod Petroviča u Crnoj Gori. — Les mammiféres pleistocenes de L’Abri »Crvena Sti-jena« preš de Petroviči (Monténégro). Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 65—75. Rašajski Rastko: Sarmatska lončarska radionica iz Crvenke kraj Vršca. — Die sarmatische Töpferwerkstatt in Crvenka bei Vršac. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 39—56, sl. 1—6, plan I—IV, T. I—V. C. Rašic Bogdan — Piletič Dragoslav: Orijentaciono rekognosciranje du-navskog limesa na itinereru Novi Banovci — Sremski Karlovci. — Recon-naissance de Torientation du limes danubien sur l’itinéraire Novi Banovci-Sremski Karlovci. Vesnik, Beograd, 1957, 4, str. 337—342, sl. 4, T. 1—4. Reidinger Walter: Die Statthalter des ungeteilten Pannonien und Oberpannoniens von Augustus bis Diokletian. Bonn, 1956, Antiquitas, Reihe 1, Bd. 1, str. 1—262, 2 sliki, 1 tabla. Reinecke Paul: Ein neuer Helm der negauer Reihe aus Unterkrain. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 72—75, T. II—V. (Remec Miha) mr: V staroilirsko hišo sem stopil... O arheoloških izkopavanjih v Ormožu. Ljudska Pravica, Ljubljana, 1957, št. 248 (21. X.), str. 5, slike. Rendič-Miočevič Duje: Nova kasnoantička stela iz Solina. — Nouvelle stele funéraire de la basse-antiquité ä Salone. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 156—162, sl. 1, T. XIV. Rendič-Miočevič Duje: Oko datiran ja srebrna zoomorfnog nakita iz goričke ostave. — Resume, Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 29—38, T. I—III. Rešetar Milan: Numizmatika u Jugoslaviji, Numizmatičke vi jesti, Zagreb, 1958, V, br. 11, str. 15—20. Salamon Agnes: Pannonische Vorhängeschlösser mit Maskendeckel. Folia archaeologica, Budapest, 1958, X, str. 66—76, sl. 10. Saria Balduin: Antidoron Michaeli Abramič septuagenario oblatum a col-legis et amicis. Vol. I. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 2, str. 454—456. Saria B(alduin); Arheološki spomenici i nalazišta u Srbiji II. Südost- Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 488—489. Saria Balduin: Arheološki vestnik, VI, Jg., 1955. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 208—209. Saria Balduin: Arheološki vestnik, 7. Jg. SUdost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 288—289. (Saria Balduin) B.S.: Benac, A. — Sergejevski, D. — Mazalič, Dj.: Kulturna istorija Bosne i Hercegovine. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 488. (Saria Balduin) B.S.: Gabrovec, Stane: Najstarejša zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 490—491. Saria B(alduin): Glasnik Zemaljskog Muzeja u Sarajevu. N. S. XI, 1956. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 483—484. Saria B(alduin): Jugoslavija. Heft 13. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 2, str. 458—459. (Saria Balduin) B. S.: Mlakar, Štefan: Amfiteater u Puli, Ders.: Das Amphi-teater in Pula. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 300. (Saria Balduin) B.S.: Mlakar, Štefan, Ancient Pula. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 2, str. 459. (Saria Balduin) B. S.: Muzeji in zbirke Zadral Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 222—223. Saria Balduin: Narodni muzej — Beograd, Praistorija I, Katalog metala. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 223. Saria Balduin: Novak, Grga: Povijest Splita. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 2, str. 460—461. Saria B(alduin): Numizmatičke vi jesti. Jg. III, 1956. Nr. 6—7. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 486. 21* 327 Saria Balduin: Papazoglu, Fanula: Makedonski gradovi u rimsko doba. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 299—300. (Saria Balduin) B. S.: Popovič Ljubiša, Katalog nalaza iz nekropole kod Trebeništa. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 224. Saria Balduin: Reidinger Walter, Die Statthalter des ungeteilten Pannonien und Oberpannonien. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 177—178. (Saria Balduin) B. S.: Sergejevski, D.: Bazilika u Dabravini. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 490. Saria Bfalduin): Stalio, Blaženka — Galovič, Radoslav: Naprelje. Neolitsko naselje kod Novog Pazara. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 489. Saria Balduin: Starinar. Neue Serie Bd. V—VI, 1954—1955. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 289—290. Saria B(alduin): Šašel, Jaro: Vodnik po Emoni. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 218. Saria B(alduin): Vjesnik za arheologi ju i historiju dalmatinsku. Jg. LV. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 2, str. 482—483. Saria Balduin: Zbornik za društvene nauke. Bd. 13—14, 1956, Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 294—295. Saria B(alduin): Zgodovina Ljubljane. Prva knjiga Geologija in arheologija. Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 212—213. Sekereš Laslo: Jedan interesantan nalaz iz ranog srednjeg veka iz Nose. — An interesting found from Nosa, Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 231—236, sl. 1—14. C. Sergejevski Dimitrije: Ad Basante. — Zusammenfassung. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 261—265, skica. Sergejevski D(imitrije): Bazilika u Dabravini (Revizija). — Basilika von Dabravina (Revision). Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, sv. XI — Posebno izdanje, str. 1—49, sl. 1—21, T. I—XXII. Sergejevski Dimitrije : Epigrafski nalazi iz Bosne. — Epigraphische Funde ans Bosnien. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 109—125, sl. 1-5, T. I—III. Sergejevski Dimitrije: Nadgrobni reljef iz Višnjice. — Das spätantike Relief aus Višnjica. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 108 do 114, sl. 1—2, T. VII. Sergejevski Dimitrije: Pinte ji iz bazilike u Založju. — Die Brüstungsplatten der Basilika in Založje. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 137—145, sl. 1—5. Simič Vojislav: Staro i savremeno rudarstvo u okolini Avale. — Alter und neuzeitlicher Bergbau in der Umgebung des Avala-Berges bei (Beograd. Go-dišnjak, Beograd, 1957, IV, str. 71—92, sl. 1—5. C. Simovljevič Natalija: Sarmatski stratum na Crvenki kraj Vršca. — Sar-matischer Stratum Crvenka bei Vršac. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 57 do 66, sl. 1—7, T. I—VII. C. Simovljevič N (a ta lij a) : Izložba »Južni Banat u rimsko doba« u Narodnom muzeju u Pančevu. Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 278—279, sl. 1. C. Slama J.: Z. Vinski, Muzeološke bilješke s puta po inozemstvu. Archeologicke rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 2, str. 304. Slama J.: Z. Vinski, Prethodni izvještaj o iskapanju nekropole na Lijevoj bari u Vukovaru 1951, 1952 i 1953 godine. Archeologicke rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 2, str. 303. Slama J.: Z. Vinski, Zlatni prsten naden u Samoboru i nakit arhitektonskog tipa u VI. i VII. stolječu. Archeologicke rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 2, str. 304. Skok Petar: Sermo militaris. Vjesnik. Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 113—122. Spajič Emil: Rimski grob. — A roman grave. Osječki zbornik, Osijek, 1958, VI, str. 65—71, 13 risb. Sprockhoff Ernst: Seddin — Sarajevo. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 16—44, sl. 1—12, T. I. S re j ov i c D(ragoslav): Kritsko-mikenski religiozni simboli u badensko-vučedolskoj kulturi. — The Mynoan-Mycenaean religious symbols in the Baden-Vučedol culture. Živa antika, Skopje, 1957, VII, sv. 1, str. 123—136. C. Srejovic Drago slav: Prethodni izvesta j o zaštitno-sistematskom iskopavan ju u Donjoj Brnjici. — Gërmini ne fushen e uruave në Bëmjicën e poshtme. — Vorläufiger Bericht über die Ausgrabung des Umenfeldes von Donja Brnjica. Glasnik, Priština, 1958, III, str. 271—273. Srejovic D (ra gos la v): Wilhelm Brandenstein, Die Göttin von Dupljaja. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 420—422. C. Srejovic Dragoslav i Jovanovič Borislav: Pregled kamenog oruda i oružja iz Vince. — A survey of stone implements and arms. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 256—296, T. I—-XXVII, grafikon 1—2. Stalio Blaženka: Teriomorfni sud iz Guče. — Récipient terriomorphe de Guča. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 311—313, slika. C. Stalio Blaženka: Draga Garašanin, Katalog metala. Zbornik, Novi Sad, 1957, 18, str. 151. C. Starè France: Polmesečne britve iz Jugoslavije. — Halbmondförmige Rasiermesser ans Jugoslawien. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/3—4, str. 204—234, risba 1—5, T. I—X, karta 1, priloga 1. Starè France: Tombes plates à urne à Dobova en Slovénie et à Velika Gorica en Croatie. Inventaria archaeologica — Jugoslavija, Bonn, 1957, fase. 1, Y 1—10 (13 listov tabel in teksta). (S tipi o vš ek Franc) Peška: Po rimski cesti od Čateža do Bregane. Slovenski poročevalec, Ljubljana, 1958, XIX, št. 137 (13. VIL), slika. (Stričevič D j.) : Répertoire d’archéologie, d’art et d’histoire culturelle. Publications parues en 1955 sur les monuments historiques, stations archéologiques et recherches scientifiques en Yougoslavie. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII do VIII/1956—1957, str. 429—468. Sure Mate: Novija arheološko-topografska istraživanja antičkog Jadera. — Ricerche archeologico-topografiche sull’antica Jader. Zbornik, Zadar, 1958, II (1956—1957), str. 13—50, sl. 1—29. Suic Mate: Novo o Kairosu. — Du nouveau sur Kairos. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 1—5, slika. S. T.: Savjetovanje arheologa NR BiH. Naše starine, Sarajevo, 1958, V, str. 146 do 147. S. T.: »Umjetnička «brada metala kod naroda Jugoslavije kroz vijekove«. Naše starine, Sarajevo, 1958, V, str. 151—152. Schober Arnold: Der »Norische Krieger« von Celje. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 192—197, T. XXII—XXIII. Schönberger Hans: Zwei weitere römische Vorhangschlösser mit Maskendeckel. Jahrbuch, Mainz, 1958, 5. Jg., str. 253—259, sl. 1—3. Schütz J.: Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu, Bd. I, 1956. Südost-Forschungen, München, 1958, Bd. XVII, Hlbd. 1, str. 290—292. Sch. A.: Saria B.: Dalmatia (als spätantike Provinz). Südost-Forschungen, München, 1957, Bd. XVI, Hlbd. 1, str. 218. Sasel J(aro): Arheologija in tehnika. Izkopavanja na ozemeljskem področju Emone. Ljudska pravica, Ljubljana, 1958, XXIX, št. 244 (18. X.). Sašel Jaro: Kipi in reliefi iz Emone. Kronika, Ljubljana, 1958, VI, št. 1, str. 1 do 12, slike. Sašel J (aro): O arheoloških nalogah ljubljanskega Mestnega muzeja. Ljudska pravica, Ljubljana, 1957, št. 179 (1. VIII.) str. 6. Seper Mirko: Der Taufstein des Kroatischen Fürsten Višeslav aus dem Frühen Mittelalter. Nachrichten, Erlangen, 1958, Jg. 1957/1958, Heft 14—16, str. 1—21, sl. 1—7. Škaler Stanko: Posavski muzej. Posavje, Brežice, 1957, I, str. 119—124, slika. Škerlj B(ožo): Were Neanderthalers the only Inhabitants of Krapina? Bulletin scientifique, Beograd, 1958, tome 4, no. 2, str. 43—44, sl. 1—3. S (k u f c a) S (a š a) : Rimska doba na Gorenjskem. Glas Gorenjske, Kranj, 1957, št. 96 (13. XII.). Sonje A.: Nalaz rimskog natpisa na Caski kod Novalje na otoku Pagu. — Die Auffindung einer römischen Inschrift in Caska bei Novalja auf der Insel Pag. Živa antika, Skopje, 1958, VIII, sv. 2, str. 311—322, risba 1, sl. 1—2. Šribar Vinko: Latenski grob iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju. — A La Tène grave at Spodnja Slivnica near Grosuplje. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 141—149, zemljevid, T. I—IV. Šribar V(inko) : Starodavni mozaiki odkrivajo svoje lepote. Delo arheologov na Koprskem. Slovenski Jadran, Koper, 1958, VII, št. 31 (8. VTIL), str. 5, slike. Šribar Vinko: Še o arheološkem izkopavanju v Krkavčah. Slovenski Jadran, Koper, 1957, VI, št. 43 (25. X.), str. 6. Šribar V (inko) — Petru P (eter): Neviodunum. Posavje, Brežice, 1957, str. 16—28, 12 slik. Švanjncer Marija: Ugasla ognjišča. Ilirska naselbina v Ormožu — več kot tisoč let stari okrasni in uporabni predmeti. 7 dni, Maribor, 1957, VI, št. 25 (21. VI.), str. 11, slika. So.: Arheološki vestnik VI —• 1955. Archeologické rozhledy, Praha, 1957, IX, sešit 5, str. 727—728. Tasič Nikola: Dve bakame bojne sekire sa teritorija NR Srbije. — Deux haches de combat en cuivre découvertes en Serbie. Vesnik, Beograd, 1958, 5. sv. 1, str. 193—204, si. 1—2. Tasič Nikola: Praistorisko naselje kod Valača (Iskopavanje 1955 god.). — The prehistoric settlement by Valač (Excavation in 1955). — Vendbanimi para-historik në Valač, Glasnik, Priština, 1957, II (1958), str. 3—63. sl. 1—6, 2 risbi, T. I—XV. Tasič Nikola: Žitkovac i neki problemi relativnog hronološkog odnosa neolitskih i eneolitskih naselja na Kosovu i u dolini Ibra. — Zhitkovci dhe disa probleme të marrëdhanjeve relative kronologjike të vendbanimeve neo-eneolitike. — Žitkovac und einige Fragen der relativen Chronologie der jüngeren Steinzeit und des Äneolithikums in Kosovogebiet und im Ibartal. Glasnik, Priština, 1958, III, str. 11—49, sl. 1—3, plan I. T. I—X. Tatič-Curič Mirjana: Gotski grob iz Ostružnice. — Le tombeau gothique d’Ostruznica. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 161—185, sl. 1—8. C. Teply Bogo: Dravska dolina v tisočletjih pred prihodom Slovencev. Dravski bobri, Vuzenica, 1957, št. 4, str. 10—13, slike. Tihič Smail i Basler Duro: Crkva sv. Petra u Zavali. Peristil, Zagreb. 1957, II (1958), str. 109—111, T. XII. Todorovič Jovan: Arheološka nalazišta u Beogradu i okolini — Praistoriski period. — Monuments archéologiques à Belgrade et dans ses environs — époque préhistorique. Godišnjak, Beograd, 1957, IV, str. 662—664, (671—672), sl. 6—10. C. Todorovič J(ovan) : Bronzana ostava iz Vojilova. — Le dépôt de bronze de Vojilovo. Starinar. Beograd. 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 275—278. sl. 1—3. C. Todorovič J(ovan) : Ranoslovenske peči kod Višnjice .— Fours paleoslaves à Višnjica. Starinar. Beograd, 1958, N. S. VII—VUI/1956—1957, str. 329—334, sl. 1—8. C. Trbuhovič V.: Plastika vršačko-žutobrdske kulturne grupe. — La plastique du groupe Vršac-Žuto Brdo. Starinar. Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957 str. 131—139, sl. 1—11. C. Treimer Karl: Le probleme Illyrien: Celtes et Indo-Européens. Ogam, Rennes, 1957, tome IX, fase. 4, str. 286—299, fase. 5—6, str. 347—356, slika; 1958, tome X, fase. 6, str. 355—364. Tudor D.: Gamizoane romane pe malul Bänätean al Dunârii in secolul IV e. n. — Rimske garnizony na banatskom poberežje Dunaja v IV v. n. e. — Les garnisons romaines sur la frontière danubienne de Banat au IV« siècle. Studii, Bucuresti. 1958, IX, nr. 2, str. 373—379, si. 1—2. Tutundič Sava: Dr. Branko Gavela, Preistoriska arheologija. Živa antika, Skopje, 1958. VIII, sv. 1. str. 178—182. C. Unverzagt Wilhelm: Neue Ausgrabungen in der Festung Belgrad. Praehi-storische Zeitschrift, Berlin, 1958, XXXVI, str. 271—274, sl. 1—5. Urleb Mehtilda: Gradišče v Slavini. — Il castelliere di Slavina, Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 150—161, tloris, T. I—IV, priloga I. (Urleb Mehtilda): Ilirsko grobišče pod Križno goro v Loški dolini. Načrtna arheološka raziskovanja na Notranjskem. Ljudska pravica, Ljubljana. 1958, XXIV, št. 238 (11. X.). (Urleb Mehtilda) M. U.: Rimske naselbine v Loški dolini. Arheološka izkopavanja Notranjskega muzeja. Slovenski Jadran, Koper, 1958, VII, št. 3 (24. I.), str. 5, slika. (Urleb Mehtilda) M. U.: Stari grobovi — Arheološke zanimivosti v Loški dolini. Ljudska pravica, Ljubljana, 1957, št. 245 (17. X.), str. 6. Vasic MilojeM.: Arheologija i lingvistika. — L’archéologie et la linguistique. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 1—14, sl. 1—3. C. Vasic MilojeM.: Cvetni motiv. — Motif floral. Vjesnik, Split, 1957, L VI—LIX/1 (1954—1957), str. 11—15, sl. 1—4. Vasilič Branko — Bajič Baja: Ostava rimskog novca iz Bikič-Dola u Sremu .— The Discovery of Roman Money at Bikič-Dol in Srem. Grada, Novi Sad, 1958, II (1959), str. 58—64, sl. 1—12 a. C. Vasilič Branko — Lesek Mirjana — Miloševič Petar : Kontrolna arheološka iskopavanja u Sremskoj Mitroviči 1957 god. — Archaeological Excavations in Sremska Mitrovica, 1957.. Grada, Novi Sad, 1958, II (1959), str. 46 do 57, sl. 1—17. C. (Vasilič B. — Lesek M. — Miloševič P.) : Sirmium — Sremska Mitrovica. Muzeji i Galerija. Iskopine. 1948—1958. — Sirmium — Sremska Mitroviča. Musées et Gallerie. Les fouilles. Sremska Mitroviča, 1958, 36 str. 40 slik. C. Vego Marko: Crkva u Razičima kod Konjiča. — Die Kirche in Raziči bei Konjic. Glasnik, Sarajevo, 1958, N. S. — Arheologija, XIII, str. 159—167, sl. 1—2, T. I-V. Veličkovic Milivoje: Katalog grčkih i rimskih terakota. — Catalogue des terres cuites grecques et romaines. Narodni muzej — Antika, Beograd, 1957, III, str. 1-120, T. I—XXIX. Veličkovič Milivoje: Prilog proučavanju rimskog rudarskog basena na Kosmaju. — Contribution à l’étude du bassin-minier romain de Kosmaj. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 95—118, sl. 1—5. C. Veselinovič Rajko: Keltske i starosrpske lončarske peči na Gomolavi kod Hrtkovaca n Sremu. — Keltische und altserbische Töpferofen auf Gomolava bei Hrtkovci (Syrmien). Rad, Novi Sad, 1957, 6 (1959), str. 27—38, sl. 1—9, T. I—III. C. Vi dm an L.: Fanula Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba. Listy filo-logické, Praha, 1958, roč. VI (LXXXI), sv. 2, str. 263—265. Vikič-Belančič Branka: Četiri rimska portreta. — Summary. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 39—44, sl. 1, T. IV—VI. Vikič-Belančič Branka: Keramički nalazi i njihov doprinos za da taci ju gradevinskih faza antiknog bazena u Varaždinskim Toplicama. — Findings of pottery and their contribution for dating the construction phases of the antique basin of Varaždinske Toplice (Aquae Jasae). Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VTII/1956—1957, str. 141—150, si. 1—11. C. Vikič Branka: Dvije arheološke publikacije. Vijesti, Zagreb, 1957, VI, br. 4, str. 107—108. Vikič-Belančič Branka — Gorenc Marcel: Arheološka istraživanja antiknog kupališta u Varaždinskim Toplicama od 1953. — 1955. godine. — The archaeological excavations of antique thermas at Varaždinske Toplice — Aquae Jasae •— (1953—1955). Vjesnik, Zagreb, 1958, Treče serije 1, str. 75 do 127, si. 1—15, T. I—XXVII. Vinski Zdenko: Arheološki spomenici velike seobe naroda u Srijemu. — Die archäologischen Denkmäler der grossen Völkerwanderungszeit in Syrmien. Situla, Ljubljana, 1957, 2, str. 1—79, T. I—XXV (sl. 1—95). Vinski Zdenko: Brončanodobne ostave Lovas i Vukovar. — Die bronzezeitlichen Hortfunde von Lovas und Vukovar. Vjesnik, Zagreb, 1958, Treče serije i, str. 1—34, slika, T. I—X. Vinski Zdenko: Der Silberfund von Gornje Psarjevo in Kroatien. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/2 (1954—1957), str. 74—81, sl. 1—2, T. VIII. Vinski Zdenko: O nekim zajedničkim značajkama sla venskih nekropola s područja Dalmatinske Hrvatske, Blatnog jezera i Moravske u 9. stoljecu. — Zusammenfassung. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 71—80, slika. Vinski Zdenko Une collection d’art du Haut Moyen Age provenant des Croates pannoniens au Musée archéologique de Zagreb. Revue archéologique, Paris, 1958, 1/1, str. 44—50, sl. 1—7. Vinski Zdenko: Zikadenschmuck aus Jugoslawien. Jahrbuch, Mainz, 1957, 4. Jg., str. 136—160, sl. 1—49. Vinski-Gasparini Ksenija: Novi ji arheološki nalazi s područja grada Zagreba. — Neuere archaeologische Funde aus Zagreb. Tkalčičev zbornik, Zagreb, 1958, sv. II, str. 35—48, sl. 1—6, sl. 1—8. Vinski-Gasparini Ksenija: Ranosrednjovjekovna kadionica iz Stare Vr-like. — Ein frühmittelalterliches Räuchergefäss aus Stara Vrlika im Dalmatinischen Hinterland. Starobrvatska prosvjeta, Zagreb, 1958, III. serija, sv. 6, str. 93—103, sl. 1—11. Vinski-Gasparini Ksenija: Zlatni nalaz iz Progra u Srijemu» — Der Goldfund von Progar in Syrmien. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 6—10, slika. Vinski-Gasparini Ksenija — Ercegovič Slavenka: Ranosrednjo-vjekovno groblje u Brodskom Drenovcu. — Das frühmittelalterliche Gräberfeld von Brodski Drenovac. Vjesnik, Zagreb, 1958, Trece serije 1, str. 129 do 161, plan I—III, T. I-XXVII. Vlah ovac Boris: Prethistorijski nalazi u Zadru. — Prähistorische Funde in Zadar» Zbornik, Zadar, 1958, II (1956—1957), str. 1—11, sl. 1—5. Volbach W. F.: Ein byzantinischer Silberteller im Römisch-germanischen Zentralmuseum in Mainz. Peristil, Zagreb, 1957, II (1958), str. 45—47, sl. 1, T. VII. Vučkovič-Todorovič D(ušanka) : Rimski dvojni grob iz Dobrog Dola kod Skoplja. — La double tombe romaine de Dobri Dol près de Skoplje. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 289—297, sl. 1—14. C. Vukovič S(tjepan): Arheološko-paleontološko istraživanje špilje Vindije u godini 1955. — Recherches archéologiques et paléontologiques dans la grotte Vindija en 1955. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 229 do 230, sl. 1—2. C. Vukovič S (t je p a n) : Pokusno istraživanje neolitskog nalazišta Malo Korenovo. — Fouilles d’orientation dans la station néolithique de Malo Korenovo. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 231—232, sl. 1—2. C. Vukovič Stjepan : Tragovi spiljskog medvjeda i kulture ljudi paleolitske dobe na teritoriju Varaždinskih toplica. — Les traces de l’Ursus spelaeus et la culture du paléolithique dans la région de Varaždinske toplice (Thermes de Varaždin). Arheološki vestnik, Ljubljana, 1957, VIII/2, str. 119—129, sl. 1—6. Vukovič Stjepan: Vrpčasta keramika spilje Vindije. — Schnurkeramik in der Höhle Vindija. Arheološki vestnik. Ljubljana, 1957, VIII/1, str. 32—47, T. I—VI. Vulovié Branislav — Boškovič Bürde: Caričin Grad — Kuršumlija — Studenica. — Résumé. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VII—VIII/1956—1957, str. 173—180, sl. 1—10. C. Werner Joachim: Zwei gegossene koptische Bronzeflaschen aus Salona. Vjesnik, Split, 1957, LVI—LIX/1 (1954—1957), str. 115—128, karta I—II, sl. 1, T. vm. Zmajič Bartol: Kovničke kratice i znakovi na rimskim i bizantinskim nov-cima od IV. do VI. st. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1956, in, br. 6—7, str. 1—4. Zmajič Bartol: Novci Juliusa Neposa (474—480.), posljedneg priznatog za-padno-rimskog čara. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1957, IV, br. 10, str. 19—24, slika. Zmajic Bartol: Rimski medaljoni,. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1957, IY, br. 8/9, str. 18—21, slika. Zmajic Bartol: Josip Brunšmid (1858.—1929.). Povodom stogodišnjice roden ja. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1958, V, br. 11, str. 20—21. Zmajic Bartol: Bratanič Rudolf, Razvoj rimskog denarstva. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1956, III, br. 6—7, str. 24—25. Z majic B(artol) : Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu. Arheologija. N. S. sv. XIL Sarajevo 1957. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1957, IV, br. 10, str. 35. Zotovič L j.: Ritualno klanje bika kao ostatak antičkog kulta plodnosti. — L’égorgement rituel du taureau comme survivance de l’ancien culte de la fécondité. Starinar, Beograd, 1958, N. S. VTI—VTII/1956—1957, str. 151—157, sl. 1—3. C. Žuržalina N. P.: Po stranicam jugoslavskih periodičeskih izdanija po arheologiji. Sovetskaja arheologija, Moskva, 1958, 1, str. 293—299. C. Izvještaj o radu u godini 1956—1957. Arheološki odsjek. Zbornik, Zadar, 1958, II (1956—1957), str. 230. Izvještaj o radu Zavoda u 1957 godini — Arheološki sektor i zaštita nadgrobnih spomenika. Naše starine, Sarajevo, 1958, IV, str. 142. Izvještaj o radu Zavoda u 1956 godini — Arheološki spomenici i spomenici sepul-kralne ari itekture. Naše starine, Sarajevo, 1958, V, str. 133-134. Nalaz rimskog novca u Bikičdolu kod Šida. Numizmatičke vijesti, Zagreb, 1957, IV, br. 10, str. 36—37. Pokopališče antičnega Haliaetuma. Epilog k arheološkim raziskavanjem v Izoli. Slovenski Jadran, Koper, 1958, VII, št. 42 (24. X.). Rad odeljenja Narodnog muzeja u 1956 57 godini. 1. Odeljenje praistoriske arheologije. 2., Numizmatičko-epigrafsko odeljenje. 3. Srednjevjekovno odeljenje. Zbornik, Beograd, 1958, I (1956/1957), str. 347—363. C. Rad Zavoda u 1955 godini — Arheološki radovi. Naše Starine, Sarajevo, 1957, IV, str. 311—312. VII izvještaj o radu Arheološkog odjeljenja. Glasnik, Sarajevo, 1957, N. S. — Arheologija, XII, str. 343—345. Skriti ostanki Emone. Tovariš, Ljubljana, 1957, št. 15, str. 349, slike. Svet pod arheološko lopatico. Pri izkopavanju stare naselbine v Ormožu. Ljudska pravica, Ljubljana, 1957, št. 191 (15. VIII.), str. 5, slika. ZAMENJAVA - EXCHANGE Arheološka sekcija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je v letih 1958—1959 prejela publikacije arheološke vsebine od spodaj navedenih ustanov: Aarhus: Statsbiblioteket Alger: Direction des Antiquités de l’Algérie Alma-Ata: Kazak SSR Gylym Akademijasynyn The Archaeological Section of the Slovene Academy of Sciences and Arts has received in the years 1958—1959 the archaeological publications from the following Institutions: Amersfoort: Rijksdienst voor het Oudheidkundig Bodemonderzoek Amsterdam: Archaeologisch-historisch Instituut der Universiteit Koninklijk Instituut voor de Tropen Aquileia: Associazione Nazionale per Aquileia Athënai: Akadëmia Athënôn American School of Classical Studies British School of Archaeology at Athens Deutsches archaeologisches Institut École Française d’Athènes Société Archéologique d’Athènes Bad Godesberg: Deutsche Forschungsgemeinschaft Bad Homburg: Saalburgmuseum Baghdad: Iraq Museum Library Barcelona: Museo Arqueológico Basel: Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte — Institut für Ur- und Frühgeschichte Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka Arheološko društvo Jugoslavije Muzej grada Beograda Narodni muzej Savezni institut za zaštitu spomenika kulture Srpska akademija nauka Vojni muzej Jugoslovenske narodne armije Bergen: Universitetsbiblioteket Berkeley: University of California Berlin (DDR): Deutsche Akademie der Wissenschaften Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften Berlin (BRD): Museum für Vor- und Frühgeschichte Bern: Bernisches historisches Museum Besançon: Institut d’Archéologie de la Faculté des Lettres Université de Besançon Bogota: Instituto Colombiano de Antropología Bonn: Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Verein von Altertumsfreunden im Rheinlande Bordighera: Istituto Internazionale di Studi Liguri Bratislava: Archeologicky seminar Filosofické fakulty Slovenská akadémia vied — Üstredná knižnica Üstredná technická knižnica Brno: Archeologicky ústav Ceskoslovenské akademie vëd Moravské muséum Bruxelles: Institut Royal du Patrimoine Artistique. Section: Service des Fouilles Koninklijke Vlaamse Academie voor Wetenschappen »Latomus« Bucuresti: Biblioteca Academiei Republici Populare Romîne Biblioteca Centrala de Stat a R. P. R. Institutul de Arheologie al Academiei R. P. R. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia Konyvtára Országos Magyar Tôrténeti Múzeum Országos Természettudományi Múzeum Konyvtára Buenos Aires: Instituto de Antropología Cambridge (USA): Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Cardiff: National Museum of Wales. Department of Archaeology Cincinnati: University of Cincinnati Library Columbus: Ohio State Museum Como: Société archeologica comense Debrecen: Institut Archéologique de l’Université Djakarta: Dinas Purbakala Republik Indonesia Dresden: Landesmuseum für Vorgeschichte Dublin: Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Eisenstadt: Burgenländisches Landesmuseum Erlangen: Deutsches Institut für merowingisch-karolingische Kunstforschung Firenze: »Rivista di Scienze Preistoriche« Frankfurt a.M.: Deutsches archäologisches Institut. Römisch-germanische Kommission Freiburg i. Br.: Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Genève: Archives Suisses d’Anthropologie Générale Musée d’Art et d’Archéologie Gent: Seminarie voor Archaeologie Graz: Institut für Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität Groningen: Biologisch-Archaeologisch Instituut der Rijksuniversiteit Halle Saale: Landesmuseum für Vorgeschichte Hallstatt: Museum in Hallstatt Hamburg: Museum für hamburgisehe Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Heidelberg: Universitätsbibliothek Helsinki: Suomen Muinaismuistoyhdistys Jerusalem: Department of Antiquities Kiel: Institut für Urgeschichte der Universität Kiev: Derzavna publicna biblioteka URSR Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten Kebenhavn: La Bibliothèque du Musée National Danois Det Kongelige Danske Videnskabernes Selskab Nationalmuseet Krakom: Polska Akademia Nauk Krefeld: Verein Linker Niederrhein Leiden: Rijksmuseum van Oudheden Leipzig: Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl-Marx-Universität Leningrad: Biblioteka Akademii nauk SSSR Linz: Oberösterreichisches Landesmuseum Ljubljana: Narodni muzej Lodz: Biblioteka Uniwersytecka Muzeum Archeologiczne i Etnograficzne Zaklad Archeologii Polski Instytutu Historii Kulturv Materialnej Polskiej Aka-demii Nauk ' London: British Institute of Archaeology at Ankara Institute of Archaeology Joint Library of the Helenic and Roman Societies London and Middlessex Archaeological Society Royal Anthropological Institute Los Angeles: Southwest Museum Lublin: Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej Lund: Universitetsbiblioteket Madrid: Consejo Superior de Investigaciones Científicas Instituto de Arqueología »Rodrigo Caro« Mainz: Römisch-germanisches Zentralmuseum Marburg/Lahn: Vorgeschichtliches Seminar der Universität Martin: Slovenské narodné múzeum Mendoza: Instituto de arqueología y etnología — Facultad de filosofía y letras Minsk: Akademija navuk BSSR Moskva: Fundamental’naja biblioteka obščestvennvh nauk Akademii nauk SSR Gosudarstvennaja biblioteka SSSR imeni V. I. Lenina Gosudarstvennaja publičnaja istoričeskaja biblioteka RSFSR München: Bayerische Akademie der Wissenschaften Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Napoli: Istituto Universitario Orientale Societä Nazionale di Scienze, Lettere ed Arti Nem Haven: Yale University Library Nem York: American Museum of Natural History Nicosia: Department of Antiquities Nitra-Hrad: Archeologicky ústav Slovenské akademie vied N odi Sad: Matica Srpska Vojvodanski muzej Ohrid: Naroden muzej Olomouc: Historicky ústav Vysoké školy pedagogicke Opava: Slezské museum Osijek: Muzej Slavonije Oslo: Universitetets Oldsaksamling Oxford: Ashmolean Museum Pamplona: Museo de Navarra Pavia: »AthenaeUm« Societá Pavese di Storia Patria Philadelphia: University Museum Pontevedra: Museo de Pontevedra Pori of Spain: Royal Victoria Institute Museum Porto: Faculdade de Ciencias Poznan: Muzeum Archeologiczne Poznañskie Towarzystwo Przyjaciól Nauk Praha: Archeologicky ústav Ceskoslovenské akademie véd Kabinet pro studia íecká, íimská a latinska Ceskoslovenské akademie véd Národní museum Slovanská knihovna Základní knihovna Ceskoslovenské akademie véd Princeton: Archaeological Institute of América Priština: Muzej Kosova i Metohije Pula: Arheološki muzej Istre Rabat: »Bulletin d’Archéologie Marocaine« Rennes: ¿OGAM — Tradition Celtique« Reykjavik: Hidh islenzka fornleifafjelag Roma: Accademia Nazionale dei Lincei Istituto di Archeologia dell’Universitä Istituto Nazionale di Archeologia e Storia dell’Arte Museo Nazionale Preistorico ed Etnográfico »Luigi Pigorini« Pontificia Accademia Romana di Archeologia Saarbrücken: Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saarlandes Salamanca: Seminario de Arqueología Sarajevo: Naučno društvo NR BiH Zemaljski muzej Zemaljski zavod za zaštitu spomenika kulture i prirodnih rijetkosti NR BiH Schleswig: Schleswig-holsteinisches Landesmuseum für Vor- und Frühgeschichte Seattle: University of Washington Library Sint-Niklaas-Waas: Oudheidkundige Kring van Waasland Sofija: Bülgarska akademija na naukite Sopron: Liszt Ferenc Múzeum Split: Arheološki muzej Muzej hrvatskih arheoloških spomenika Stalinabad: Akademijai Fanhoi RSS Todžikiston Stockholm: Kungl. Vitterhets Historie och Antikvitetesakademiens Bibliotek Szczecin: Muzeum Pomorza Zachodniego Sydney: Nicholson Museum of Antiquities Štip: Naroden muzej Tarragona: Real Sociedad Arqueológica Tarraconense Tilff: Institut Archéologique Liégeois Tokyo: Anthropological Society of Nippon Trier: Rheinisches Landesmuseum Tromso: Tromso Museum Trondheim: Det Kgl. Norske Videnskabernes Selskab Tübingen: Internationale Zeitschriftenschau für Bibelwissenschaft und Grenzgebiete Tuzla: Zavičajni muzej Valencia: Servicio de Investigación Prehistórica Várese: Musei Civici Warszarva: Instytut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk Pánstwowe Muzeum Archeologiczne Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Archeologiczne Weimar: Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens Wien: Anthropologische Gesellschaft Historisches Museum der Stadt Wien Österreichische Nationalbibliothek Österreichisches archäologisches Institut Urgeschichtliches Institut der Universität Wroclam: Biblioteka Uniwersytecka Institut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk we Wroclawiu Polskie Towarzystwo Antropologiczne Zagreb: Historijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti ARHEOLOŠKI VESTNIK ACTA ARCHAEOLOGICA IX—X/3—4 Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani v septembru 1961 Naklada 1000 izvodov PUBLIKACIJE ARHEOLOŠKE VSEBINE, KI JIH JE IZDALA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Josip Korošec: Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu leta 1946. Ljubljana 1947. 62 str. + XVII tab. 8°. Josip Korošec: Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1948. 76 str. +; III tab. + 32 slik + 18 skic. 8“. Josip Korošec: Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1950. 368 str. -j- LXXXIX tab. + 1 pril. 8°. Jože Kastelic-Božo Škerlj: Slovanska nekropola na Bledu. Arheološko in antropološko poročilo za leto 1948. Ljubljana 1950. 103 str. + 21 slik j- X tab. + 1 pril. 8°. Arheološka poročila. Poročilo o izkopavanju v Ljubljani, Novem mestu in na Panorami v Ptuju. Ljubljana 1950. 112 str. + XXXIX tab. + 3 pril. 8». Josip Klemenc: Ptujski grad v 'kasni antiki. Ljubljana 1950. 100 str. + XLVIII tab. + 2 pril. 8°. Franjo Ivaniček: Staroslavenska nekropola u Ptuju. Rezultati antropoloških istraživanja. Ljubljana 1951. 234 str. 4°. Josip Korošec: Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. Ljubljana 1951. 273 str. + LV tab. -j- 6 pril. 8°. Srečko Brodar: Otoška jama, paleolitska postaja. Ljubljana 1951. 40 str. + IX tab. 8°. Srečko Brodar: Paleolitski sledovi v Postojnski jami. Ljubljana 1951. 42 str. + I tab. 8°. Razprave III. Ljubljana 1953. 335 str. + 69 tab. + 21 pril. 8°. France Stare: Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. Ljubljana 1954. 135str. + LXXXV tab. + 2 pril. + 2 zvd. 8». Josip Korošec: Arheološke ostaline v Predjami (Razprave IV/1). Ljubljana 1956. 64 str. + XLIX tab. + 1 pril. 8°. Stanko Pahič : Drugo žarno grobišče v Rušah (Razprave IV/3). Ljubljana 1957. 75 str. + XXVI tab. + 11 pril. 8°. Arheološki vestnik II/l—2. Ljubljana 1951. 277 str. 8°. Arheološki vestnik III/l—2. Ljubljana 1952. 358 str. 8°. Arheološki vestnik IV/1—2. Ljubljana 1953. 365 str. 8°. Arheološki vestnik V/l—2. Ljubljana 1954. 425 str. 8°. Arheološki vestnik VI/1—2. Ljubljana 1955. 382 str. 8°. Arheološki vestnik VII/1—4. Ljubljana 1956. 500 str. 8°. Arheološki vestnik VIII/1—4. Ljubljana 1957. 355 str. 8°. Arheološki vestnik IX—X/1. Ljubljana 1958—1959. 73 str. 8°. Arheološki vestnik IX—X/2. Ljubljana 1958—1959. 196 str. 8°. Naslov za zamenjavo: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka Poštni predal 323-VI. Ljubljana, Jugoslavija. ARCHAEOLOGICAL PUBLICATIONS EDITED BY THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS Josip Korošec: Report on Archaeological Excavations on the Castle-hill of Ptuj in 1946. Ljubljana 194?. 62 pp. + XVII tables. 8°. Josip Korošec: The Old Slav Sanctuary on the Castle-hill of Ptuj. Ljubljana 1948. ?6 pp. + III tables + 32 phot. +18 drawings. 8°. Josip Korošec : The Old Slav Burial Place on the Castle-hill of Ptuj. Ljubljana 1950. 368 pp. + LXXXIX tables + 1 app. 8°. Jože Kastelic-Božo Škerlj: The Slav Necropolis at Bled. Archaeological and Anthropological Report for 1948. Ljubljana 1950. 103 pp. + 21 drawings +' X tables -f-1 app. 8°. Archaeological Reports. Reports on Excavations in Ljubljana, at Novo mesto and, on the Panorama of Ptuj. Ljubljana 1950. 112 pp. + XXXIX tables + 3 app. 8°. Josip Klemenc: Le château de Ptuj à l’époque de la décadence romaine. Ljubljana 1950. 100 pp. -j-XL VIII tables -j- 2 app. 8°v Franjo Ivaniček: Ancient Slav Necropolis at Ptuj. Results of Anthropological Researches. Ljubljana 1951. 234 pp. 4°. Josip Korošec: A Prehistoric Settlement on the Castle-hill of Ptuj. Ljubljana 1951. 273 pp. + LV tables + 6 maps. 8°. Srečko Brodar: The Otoška Cave — a Paleolithic Station. Ljubljana 1951. 40 pp. -j- IX tables. 8°. Srečko Brodar: On Paleolithic Traces in the Postojna Cavern. Ljubljana 1951. 42 pp. I tab. 8°. Dissertationes III. Ljubljana 1953. 335 pp. -f- 69 tables -j- 21 maps. 8°. France Starè: Illyrische Fimde aus der Eisenzeit in Ljubljana. Ljubljana 1954. 135 pp. + LXXXV tables -f 2 app. + 2 maps. Sc. Josip Korošec: The Archaeological Remains at Predjama (Dissertationes IV./l). Ljubljana 1956. 64 pp. + XLIX tables + 1 map. 8°. Stanko Pahič: Das zweite Urnenfeld in Ruše (Dissertationes IV/3). Ljubljana 1957. 75 pp. + XXVI tables + 11 maps. 8°. Acta Archaeologica II/l—2. Ljubl jana 1951. 277 pp. 8°. Acta Archaeologica III/l—2. Ljubljana 1952. 358 pp. 8°. Acta Archaeologica IV/1—2. Ljubljana 1953. 365 pp. 8°. Acta Archaeologica V/l—2. Ljubljana 1954. 425 pp. 8°. Acta Archaeologica VT/1—2. Ljubljana 1955. 382 pp. 8°. Acta Archaeologica VII/1—4. Ljubljana 1956. 500 pp. 8°. Acta Archaeologica VIII/1—4. Ljubljana 1957. 355 pp. 8°. Acta Archaeologica IX—X/l. Ljubljana 1958—1959. 73 pp. 8«. Acta Archaeologica IX—X/2. Ljubljana 1958—1959. 196 pp. 8°. Address for exchange of publications: The Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Post office box 323-VI, Ljubljana. Yugoslavia.