Natisov 15,000, "tajerc" izhaja vsaki k, datiran z dnevom naslednje nedelje. ~očnina velja za Av-'jo: za celo leto krone, za pol in četrt razmerno; za Ogr-ko 4 K 50 vin. za celo :; za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za eriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se uni naročnino z ožina visokost pošt-Nsročnino je plain' naprej. Posamezne ev. seprodajajo po 6 v. Orednišivo in uprav-#tvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača, Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/, strani K 16, za '/a strani K 8, za '/1» strani K 4, za '/si strani K 2, za '/«» sirani K 1. — Pri večkratnem oznanili! sq cena primerno zniža. Stev. 41. V Ptuju v nedeljo dne 11. oktobra 1908. IX. letnik. To je geslo tistih, ki hočejo pod pretvezo narodnosti iz ljudstva čimveč denarja izprešati. Kdo bi veroval, da se gre tem ljudem pri kupčiji za ..narodnost-. Gre se jim edino za dobiček in ta dobiček hočejo na ta način povečati, da zavijajo svoje slabo blago, ga že desetletja sem ponujajo in nevednežem 'ajajo za drag denar, v rdečo-plavo-bele zavitke, da se mečejo v prsa, češ, mi smo Slovenci in le pri nas smejo Slovenci kupovati. Mi pa pravimo: pri kupčiji nima narodnost ničesar opraviti. Slab gospodar bi bil, kdor izkazuje svojo narodnost na ta način, da zagospodari svoj denar, da pride na boben . . . Tam kupi, kjer veš, da dobiš po ceni in dobro bla-g o, tam si naročuj blago, kjer imaš zaupanje. Kmet! Ti veš, da moraš svoje pridelke na-prednjaku in Nemcu prodajati. Ali ti odkupijo tvoje vino, tvojo živino, pridelke tvojih njiv in polja prvaški časnikarski pisači ali dohtarčki? Ne, meščanu v Ptuju, Celju, Mariboru, Ormužu, Slov. Bistrici itd. prodajaš! Zato si ti z njim in on s teboj zvezan. Med vami leži močni gospodarski interes! Kupuj kjer hočeš, ali ne pusti se zapeljavati v nesrečo in hujskati v gonjo, ki bi le tebi škodovala. Politični pregled. Vojska? Kdo ve? Danes ne moremo z ni-kakoršno gotovostjo reči, da se ne prične v kratkem krvava igra z orožjem. Na jugu se vse giblje, vse je v neredu, vse čaka železne odločitve. Dve novici sta svet zlasti presenetili. Prvič novica, da si je vzel srbski knez Ferdinand naslov kralja. Kakor znano, je bila Bulgarija po t. zv. „berolinski pogodbi" nekako vazalna dežela, podvržena Turčiji, in je imela plačevati tudi gotovo svoto denarja kot tribut. Da se imenuje zdaj knez Ferdinand na- krat neodvisnega kralja, pomeni torej: Bulgarija je odpovedala Turčiji svojo pokorščino in hoče biti svobodna. Vprašanje je, je-li bode turška vlada to mirno prenesla. Na Turškem se je vršil ravnokar preobrat, ki ni posebno duhov pomiril. Stvar stoji torej tako, da zna vsak trenutek vojska na 13alkanu izbruhniti. In ker imajo vse velevlasti gotove interese na Balkanu, zamore priti celo do evropojske vojske. — Druga novica, ki je za nas še večjega pomena, je i z-j a v a avstrijskega cesarja, da šmatraBozno in Hercegovino za anektirano, medtem ko se potegne avstrijske vojake iz sandžaka Kovibazar. Berolinska pogodba je dala Avstriji pravico, okupirati te pokrajine, to se pravi, jih podvreči in prevzeti vso upravo, medtem ko je imela Turčija še nekako vladarsko pravo. Avstrija je vrgla milijone v okupacijsko ozemlje. Zdaj po preteku 30 let j e prevzela te dežele za svoje, medtem ko je sandžak Novi-bazar Turčiji prepustila. Judi zdaj je vprašanji'. kaj bodejo velevlasti. Tufttvja in zlasti boznijsko-hercegovinski domačini o temu rekli. Da je položaj nevaren, sledi že iz tega, da je več avstrijskih vojnih korov mobiliziranih. Mi stojimo torej v resnih urah in vsak hip zna i z-bruhniti vojska. Štajerski deželni proračun za leto 1909 je predložen. Skupna svota potrebščin znaša 31 milijonev 639 tisoč o63 kron. To je za skoraj 2 milijona več kot lansko leto. Rednih dohodkov je nekaj čez 17 milijonev kron. Okroglo 14*/> milijonev kron se bode moralo kriti z do-kladami. Obrtniški program. Te dni se je vršil v Gradcu zbor. rokodelcev vse države. Na tem zboru se je sprejel rokodelski program, ki obsega sledeče glavne zahteve avstrijskih obrtnikov: 1. Nova obrtna postava, ki odgovarja današnjim razmeram in kulturelni veljavi rokodelstva. — 2, Uresničenje samostojnih rokodelskih zbornic. ali pa povečanje avtonomnih pravic ter delokroga zvez višjih vrst. ■— 3. Samostojno zastopstvo obrtništva v vseh javnih zastopih. ■— 4. Obrtniški posvetovalci (Beirate) v vseh obr-tniško-političnih instancah. ■— 5. Izboljšanje in zakonito vtemeljevanje vsega obrtniškega poduka na podlagi praktične izobrazbe. Vstvarjenje postavnega temelja za pospeševanje rokodelstva. — 6. Oblikatorična vpeljava mojsterske izkušnje (Meisterpriifung). — 7. Uresničenje posebnega ministerija za vse zadeve, tikoče se obrtnije. — 8. Uresničenje zadostnih zadružnih inšpektorija-tev ter zadružnih komisarjev iz rokodelskega stanu. — 9. Ureditev obrtno-statističnega urada. — 10. Vpeljava obligatoričnega zavarovanja za starost, onemoglost, bolezen in nezgode za obrtniški stan. — 11. Postavna ureditev kreditnih in plačilnih razmer. Uresničenje državne centralne zadružne blagajne in postave za varstvo zahteve stavbinskih rokodelcev. — 12. Preosno-vitev davčarstva. Odprava obrtnega davka (Er-werbsteuer). Dviganje zadružnih doklad po davčni oblasti. — 13, Popolno preosnovanje dela v kaznilnicah. Ureditev razpisa javnih del. — 14. Takojšno uresničenje postave proti nepošteni konkurenci in strogajizvršitev te postave, — 16. Vstvarjenje državnih pravovarstvenih mest ter splošno uresničenje občinskih posredovalnih uradov. — 17. Uresničenje postav, ki bodo onemogočile slabe posledice produktivnih zadrug in razdelilnih ter konzumnih društev. — To so torej glavne zahteve obrtnikov. V zadnjem času je opaziti krepko gibanje obrtniškega stanu. Povsod se ravno izpoznava potrebo združenega dela za boljšo bodočnost. Za Srbom — Rumuni. Svoj čas smo natanko povedali, da je srbska trgovinska pogodba za našo živinorejo grozno nevarna. Omenili smo tudi, da obstoja med državami gotova pogodba, po kateri sinejo Rumuni, Bulgari in Rusi isti uvoz živine v Avstrijo zahtevati, kakor se ga je dovolilo Srbom. Imeli smo prav, pa čeravno so nam slikali prvaški listi srbsko pogodbo tako lepo. Oujemo namreč, da so se dne 22. septembra romunski poslaniki odpeljali na Dunaj, da sklepajo trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Kaj da, bodejo ti poslaniki sklepali, o temu smo si pač že na jasnem. Zahtevali bodejo zanesljivo pravico uvoza kmetijskih pridelkov, v prvi vrsti živine, kako jo imajo danes že Srbi. In Rumuni imajo pravico to zahtevati. Naj člani avstrijsko-ogrske delegacije še tako ropotajo, — Rumuni bodejo ednostavno rekli: mi ne zahtevamo dru-zega nego tisto pravico, katero ste vi bedasti Avstrijci sami Srbom priznali. Kmetje, primite vaše poslance za ušesa, da bodejo odločno proti uvozu tuje živine protestirali in delovali. Mi ne smemo pustiti, da se lahkomiselno našo domačo živinorejo umori! _ ; P a n s I a v i z e m, to je tisto protiavstrij-sko in proticesarsko stremljenje, katerega namen je, raztrgati Avstrijo, raztrgati zgodovinske kronovine Štajersko m Koroško in ustanoviti zaželjeno .Jugoslovansko državo". N a-šji prvaki klerikalne in liberalne barve so glasom svojih programov, govorov in časnikov popolnoma p a n s I a v i s t i. Oni so vsied tega deželni izdajalci! Oni hočejo Štajerce in Korošce združiti s Hrvati, Srbi, cigani, Bulgari in tako naprej. Oni nas hočejo združiti s tistimi arbi, ki so šele pred par leti svojega lastnega kralja na živinski način umorili in raz-mesarili. Oni nas hočejo združiti s tistimi Kranjci, ki imajo toliko dolga, da bi se ga radi otresli in ki hočejo, da bi mi Štajerci in Korošci s svojimi krvavimi davki plačevali njih dolgove... Pa iz te moke ne bo kruha! Mi ne maramo takih zvez! Mi smo Avstrijci in žalostno bi bilo, ko bi izdali svojo lastno deželo. Panslavisti naj gredo med srbske kraljemorilce ali pa na Rusko. Pri nas ni prostora za take zločinske stranke. »tajerci, Korošci, vkup, da nas ne premagajo! Živela zelena naša domovina! n Kmetski dolgovi. Zopet prihajamo s številkami. Kajti naše prepričanje je, da ne pove niti najkrasnejši govor to, kar zamore povedati številka. Celi teden 2 lahko poješ ljudem: kmetu se godi slabo, kmet trpi, kmeta se izkorišča. Vse tvoje pridige ne bodejo mnogo pomagale. Ako pa poveš v številkah, koliko dolga ima kmetski stan, potem mora sleherni človek izpoznati, da je treba te grozovite razmere predrugačiti. Številke nam označijo najbolje resnični položaj. Kmetski naši prijatelji, .čitajte torej sledeče vrstice natanko! V deželah, kjer imamo redno zemljiško knjigo, to je na spodnjem in zgornjem Avstrijskem, v Salcburgu, na Štajerskem in Koroškem, v Tirolu in na Predarlberskem, na Moravskem in v Šleziji, obsegajo zemljišča skupno 16 milijonev 756 tisoč in 886 hektarjev (1 hektar je 10.000 kvadratnih metrov). Od tega odpade na latifundijsko posestvo 5,796.487 hektarjev, to je 34"6%; na skupna zemljišča odpade 8,653.512 hektarjev, to je 48%; ostala zemljišča, ki,obsegajo 2,706.887 hektarjev, padejo na velike in male kmete. Glasom štetja leta 1902 je bilo v poljedelstvu in gozdarstvu skupno 9.070.668 oseb uslužbenih. Od tega jih je bilo posestnikov ali najemnikov 3,424.016 ali 377%, družinskih članov 4,389.405 ali 48-3% uradnikov in nadzornikov 69.951 to je0-7%, hlapcev in dekel 1,187.296 ali 13-3%. Že te številke nam jasno dokazujejo, da je na deželi veliko premalo delavskih moči, da bi morala biti torej prva skrb državo, popečati se odločno sposelskim vprašanjem. Vsako leto pride v teli deželah okroglo 10 tisoč kmetov na boben. Leta 1905 se je so-dnijsko-dražbenim potom prodalo 10.723 posestev v vrednosti čez 68 milijonen kron... Dolgovi kmetov pa znašajo čez 8 milijardev kron. To se pravi, čez 8.000-milijo ne v kron! En milijon je 1000 krat 1000. Ena milijarda pa je 1.000 milijonev, to je torej 1.000 krat 1.000 krat 1.000. In ako vzamemo to svoto osemkrat, dobimo število kmetskega dolga!!! Leta 1905 se je zvišal dolg na zemljišču za čez 470 milijonev kipu. Sprejelo seje 102.291 hipotekarnih posojil v znesku i'ez ,sl9'/s milijonev kron. Od te svoto se obrestuje okroglo 37 Vi milijonev z nad 6%-nimi obrestmi. Vkljnb varnosti se mora večinoma s 5 do 6% obrestovati. Obrestno breme znaša Čez 400 milijonev kron; narašča pa vsako leto za 10 milijonev kron . . . Človeku se kar meša, ako čita te grozovite številke. Res, norec ali lopov mora biti človek, ki trdi, da se kmetu dobro godi. Država, kje si? Ali ne čutiš tvojo prokleto dolžnost, pomagati kmetskemu stanu? Le zdravo kmetijstvo je dobri temelj državi! xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Lojze Spindler, bivši socialni demokrat, poznejši urednik nemškega lista, poznejši urednik klerikalno-prvaške „Domovine" in sedanji urednik liberalno-brezverskega „Narodnega lista", — kje si bil v času nemirov? Zakaj si se skrival na kolodvoru in v Brenčičevi krčmi? Zakaj je tvoj list le druge v nesrečo hujskal, ti pa si ostal za pečjo? Korajža velja, kaj-ne da, Lojze? XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Dopisi. Ponikva ob južni žel. Dragi „Stajerč", večkrat sem te že prebiral in pregledoval, pa žali-bog, kakšnega dopisa iz Ponikve še pa nisem našel nikdar. Ne vem, ali smo mi tukaj na Ponikvi sami zaspanci, da svet ne ve nič od nas. Kakor vidim je tukaj zelo razširjeno kleri-kalstvo;.. to se vidi iz tega, ker gospod kaplan je rekel, da letos ne pojde po pšenični birmi ker je huda suša; pa nekateri ki so mu taku .srčno udani, so pa rekli: kaplan je ubog, mu moramo pa po silem dati. Tu to je bil od vsak;' okolice eden, pa ne da bi bili to samo možjn ampak tudi mladeniči in so fehtali. od hiše do hiše in kateri ni hotel data je pa rekel da je pogubljen. Ako se ne bodo poboljšali ti pobo-žneži, še bodem pa več spregovoril od njih. Mladenič iz Ponikve. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dragi „Štajerc"! Kakor Ti je znano, da pri nas nobeden časnik ne poroča o neredu, kateri se godi proti kmetskemu stanu. Torej Te prosimo, da Ti nekoliko Tvoje čitatelje obvestiš, kako se vbogemu davkoplačevalcu od mlečozobnih hujskačev, kateri imajo le nekoliko prepričanja od svoje norosti, čast in poštenje jemlje. Napravila se je 27. kimovca t, 1. pri Sv. Jurju od požarne hrambe veselica na čast 20 letnice ustavnovljcnjo. pevskega društva, tudi ob enem v čast 60 letnice vladanja našega cesarja; ta veselica je čisto drugi pomen, imela, kakor se je reklo. V prvi vrsti se je napadalo v poprečno vse, kar je naprednega mišljenja in kar ne trobi v rog tistih kateri držijo celo stvar v temi- Znano Ti je. da imamo tukaj občinskega predstojnika slovenskega Nemca, kateri je ob enem v rodu z „Pašalikom" iz štrigovske grabe in Terbegofskc občine, pri katerem je bila pred kratkim časom frišna preiskava od orožnikov. Ta Nemec se je močno v svojem govoru zlagal. Celo črez našega vladarja. Opisal je slavnostni jubilejni sprevod, ki se je vršil meseca junija t. 1. v prizočnosti cesarja na Dunaju, ter omenil, da vladar ni nobenega drugega naroda nagovoril, kakor slovenskega, ko so Kranjci mimo pavilona prikorakali. Zavoljo tega pravi toti Nemec, da je naš slovenski jezik tudi cesarju najljubši in se mora toraj le vsaki tega poslnžiti; dalje je govoril ta imeniten govornik, da vsa druga društva nič ne veljajo na slovenskih tleh, kakor ravno le društva teh podrephikov. Drugi slavnostni govor je imel že dolgo poznani hujskač Bosina; pač pa njegov govor ni bil slavnostni, ampak popolnoma le hujskanje proti naprednakom, kateri niso pri „kmečki zvezi" in ,,mladeniškem društvu". Tudi je napadal učitelje zaradi šolskega petja. Narbolj nikakova pesem od sladkega vinca mu ne gre v glavico, katero učijo učitelji iz pesmarice otroke v šoli, katero pesem pa je visoki mož Slomšek sam rad prepeval; mislim da gospodje učitelji se držijo svojega predpisa in znajo vendar razsoditi, kaj je za mladino pohujšljivega in grešnega. Nekdaj je bil to največji greh, ako bi se mladina ha kakovi veselici zbirala, ali danes je ravno narobe, ker morajo že šolariče zVečer- priti na veselico in pa proti jutri domu i*', in to lahko vsaki čita-telj razso'di, kako je to dandanes za našo mladino strupeno. Nekdaj' se je govorilo od naših učiteljev, kako grozen odgovor bode dajal vsaki stariši od svojega hišovanja in bode ga Bog za ojster račun tirjal. Dandanes ne slišimo več teh besed, ampak, kateri stariši ne pristopijo k tej današnji druhalji svojih otrok, ta so od teh voditeljev imenovani .liberalci" in „nemčnrji" in še Bogve kaj le za ena fantalinske imena pristavljajo . . . Kakor je že nekoliko znano, da se je to leto ustanovilo vojaško veteransko društvo, kar je za naše obrekovalce grozen meč v srce. Ne znajo si nikjer mira najti, da bi na vse mogoče načine to društvo poteptali in osramotili, ker je ustanovljeno od takih oseb, kateri imajo popolnoma prepričanje o gospodarstvu in od vsega težnja na svetu, in se ne dajo vsakemu smrkolinu za nos peljati v njihove mreže; to tudi biti ne sme, ker to društvo je le od višje vlade dovoljeno se ustanoviti in potem mimo v tem živeti. Gorica pri Ptuju. Ko sem šel po svojih potih neko nedeljo skoz Gorico je bila ravno veselica „izobraževalnoga društva", katero je ustanovil neki prvaški študent; ker sem imel obilo časa, sem se podal gor proti znanemu prvaškemu županu Vodošeku, na čigar vrtu je bila veselica. Ko stojim nekaj časa tako med ljudmi, kar za-šumi med ljudmi: ,,Župnik se peljajo". Res, čez nekaj časa pridrči koleselj, na katerem se je peljal župnik, mogočno pušeč cigaro liki turškemu paši; mogočno je stopil z voza in stopal bahato v sobo. Pač davaš prečastiti „lep" vzgled ljudem. A tedaj, ko je „kje" kaj za dobiti pod „palec", tedaj ti je pa dober kmetic. G. Župnik, to si bodeino zapomnili, kdaj si nas preziral. Kmetje, kdaj pride zopet „ beračit" po župniji, pokažite mu vrata, in dajte mu čutit, da Vi tudi razumete njegovo ravnanje. Tistega društva, s katerim je toliko truda imel tisti golobradi študentek, bi pač bolje bilo, da bi ne bilo nikoli zagledalo belega dne, kajti odkar je to društvo v Gorici ni božjega miru. Kodar greš, povsod slišiš po vasi prepire raznih strank. Tukaj se grozi kakšen privrženec „črne suknje" naprednemu možu, dagabodedal v „Fihpos" pardon .Slov. Gospodarja" in tako se ta pesen nada- ljuje, da pride do resnih, osebnih razporov in vsega tega je kriv prvak, ker draži miroljubne napredne može. Toliko za danes, drugokrat vet: Tujec, ki vse vidi, sliši in si zapomni. Sv. Bolfenk v Slov. Goricah. Sram bodi vas „hinavske pobožne" Bolfenske klerikalce, da se še v.,Slov. Gospodarju" hvalite, kako sijajno se je meseca avgusta t. 1. slavnost odkritja s) minske plošče dr. Muršeca,vršila; resnice pa upate pisati, da ste se,pretepali, streljali si od vas tolovajsko napadeni naarednj revolverjem oboroženi, komaj življenje rešili, dalje kako se hvalite kako radi imate svoje spode duhovnike in se pritožuje te, da sicer cej mladeničev nosi mladeniške znake, a j mnogo jih je kojih prša ne kinča krasni toliški S. M." znak. Vaša ljubezen do gosp hovnikov je tako velika, da ste na primer povelje župnika Ilešiča, ker je bilo njemu v rist, in sovražnikom v škodo, za glažek vi piva ali fraki šnopsa — z mirno vestjo kri1 prisegli —■ in s tem svoj najdražji zaklad dušo, satanu prodali, poštene farane po kriv; preganjali, preklinjali in njim celo — s s! grozili! Gorje takim ljudem na smrtni postelji ker nima nobeden duhovnik pravice, jim d; za ta vnebopijoči sodomski greh svete odveze, dokler niso popolnoma poravnali sovražniko: napravljene škode!! Ali vas ne peče vest? ljubezni do sedajnega gosji, župnika jemljete Bišanči, naprednemu učitelju M., ki je goto' boljši kristjan kot; vi „kmečki zvezarji in ščansko-socijalni kurzovci". po vsej sili šo zemljišče in sadonosnik, kar je bila že od uek lastnina njegovih prednikov. Rajni gospod Mnršec so to šoli šenkali, vi pa sedaj siloi proč jemljete. Ja, ja, ni več. ; svetosti prise] testamentov! Ko bi rajni gospod tudi vedeli, kako žlahto in častilce imajo in kako srami jim sedajni gospodar rojstne hiše dela, bi razjokali in ne pustili v njo spominske ploi vzidati. Skoraj neverjetno, a vendar popolno; resnično je, kar si Ti, dragi ..Stajerc", p; kratkim o surovi bandi „ katoliških "mladeniče krščansko-socijalnih kurzovcev in i udov ali bormkpv „katoliškega izobraževalnega društva pisal. Izobraženi (?) mladeniči, pretepači na d; Muršečeve slavnosti, zavoljo tatvine zaprt Cer; ljanec, kterega oče — rihtar je hodil s Perkov in GaJserco nad Tebe, dragi „Štajerc", a si v vkup nagnal, posebno vi predsednik društva Fi K. iz Biša na noge in pridno naročajte in ni site »katoliške" mladenske „S. M." znake! so dandanes-tudi največji pretepači, prešestnii in prešestnice — najboljši kristjani, če le nosi, katoliške znake in so. v raznih društvih in br; tovščinah. Kmečka zveza, bodi ponosna na svoji somišljenike, ki so tako hudobni, da se jih d mačini, sosedi in Ptujčani grozno bojijo zarj njihove maščevalnosti in surovih napadov. Hv Ti, dragi „Štajerc", da se ne bojiš pisati čist resnice o pobožnih Bolfenčanih! Vuhred. — Dragi gospod urednik! Zgrabi; pero z desno roko, porinem ga v črnilo in Vi pozdravim črez hrib in dolino. Ko sem b: predzadnjo številko ,Marbnrgcrce", sem si mislil, o ti ferdamana auha, to pa tudi ni mus se: biti, to se mora hitro popraviti. S povzdiguj nimi tacami Vas prosim, ponatisnite v Vaš; cenjenem listu sledeče punkte. 1. Ni res, da sei hotel polnoletnost doseči zavoljo tega, da „otajerc" ne more mojo mokroušesnost napr očitati, ampak stvar je taka. Meni gre presn trda za ljubi denar. Zatoraj smo ustanovili Remšniku ob državni cesti velikansko poso-| jilnico. Zdaj pa čakam da bodo tamošnji kmetje vanjo nanosili denarja, katerega si hočem potem izposoditi; zato pa moram biti polnoleten. Za-stopite? Tak je baj. 2. Ni res, da bi bil videl; na živinskem sejmu vole, ki so večji od mene,; res pa je,' da sem bil jaz največji med njimi. 3. Ni res, da bi mi gospod mareuberški sodnik, ko sem v njegovi kancliji kadil kakor rauhfank, bil rekel, naj si raji kruha kupim, res pa je, da me je gospod sodnik iz kanclije napodil, da se je. kar kadilo za menoj, in sem se močno čudil, kako je to mogoče, če človek predi vleče, pa se vzadi kadi. 4. Samo to je res, da jo bom prej ko slej popihal" v Prago k babici Slaviji. Tam pa brez; skrbi se fajfa kadi, Oj ti ferdamana auha ti. , ...: . Kenibus nos? 3 Lincoln HI. Amerika. Cenjeni g. urednik! Dovolite mi mali prostorček v Vašem cenjenem časniku. Najprve Vam poročam žalostno vest. Naš rojak Andrej Sprogar šel je pred mesecem v gozd nabirat divje grozdje in to v. večirni svojimi tovariši. Splezal je na precej visoko drevo; oberiije grozdje in nič sluteč hudega, pride, mimo nek lovec, pomeri in ustreli iz puške; kakor se lovec zagovarja videl je' na drevesu nekega ptiča a mesto ptiča priletelo je iz drevesa človeško telo; bil je naš Andrej. Prepeljali smo ga nezavestnega v bolnišnico. Angleški zdravniki so nad njim popolnoma obupali in mi izjavili, da zanj ni nobene pomoči, na kar letim ves usup-njem k enemu nemškemu, jako staremu zdravniku in ga milo prosim, naj gre z menoj v bolnico, če bi bilo znabiti mogoče še rešiti mlado življerje; stari zdravnik ga preišče in je jako kimal z glavo, ker kugla je bila v trebuhu; malo časa so se zdravniki posvetovali, konečno pravi moj stari zdravnik: poskusil bom nevarno delo z operacijo, kajti življenje je tako in tako kraju. Po operaciji še je naš bolnik precej to počutil, kajti bil je poln krvi, ker se mu odprtina od zunaj" zamašila; Ustreljen je bil vaost vjetre; ko ga pridem drugi dan obi-t, mi je zdravnik izjavil, da njegovo življenje je najbrž pri kraju; po njegovem mnenju bi še imel le živeti 24 ur, kajti jetrc ni bilo mogoče zašiti in je kri s polno močjo odhajala. Po pre-teko nekaj časa pride zopet imenovani zdravnik z neko srebrno kroglo in mu jo položi na jeterno odprtino, s tem je bila kri ustavljena in danes je že mesec dni in se že počuti čilega in zdravega. Lahkomišljeni lovec je pod ključem. Spro-fir je šele eno leto v Ameriki; doma na Sp. tejerskem pri Poličanah, priden in fleten dečko in vaš somišljenik, star 26 let. — Nadalje Vam naznanjam, gospod urednik, da je denarna kriza tukaj večinoma polegla in so prišli za nas boljši časi. Po zadnji kontroli se naše banke precej dobro stojijo. Z delom se povsod začenja; letino imamo jako dobro, žitja obilo, upati je da tudi tam ne bode prevelike draginje, kajti bote lahko iz .Amerike potrebno po ceni dobili. Konečno bi Vas pa prosil g. urednik, za vašo krtačo; rad bi malo pokrtačil neko klerikalno trojico. Pred nekaj leti prišel je v Ameriko Janez Stefek vulgo Slovak, Simon Leskovar in za njim njegova žena. Ker je pa ta trojica tako klerikalno in sveto živela, sem opazoval njih življenje. Enkrat sem ležal v postranski sobi in navidezno spal in smrčal; na enkrat začno Janez Stefek Lesko-varjovo ženo nagovarjeti za prepovedane reči; a Eva se ni dolgo obotavljala. Ker se pa g. Leskovar ni nikakor mogel s svojo ženo sporazumni, jo je poslal doma v Poličane; za njo je tudi Janez Stefek oddišel. Ker se pa Janezu Štefeku vulgo Slovaku neki tam ne dopade in namerava nazaj v Ameriko, svetujem ti ko tvoj prijatelj in šlaf-kamerad, da se ne vrneš sem v Lincoln, kajti tukaj boš linčan. G. Leskovar ima vse pripravljeno. Zajel sem iz vrča le'nekaj, a vedi, da je v vrču še veliko vsebine kar pride v priložnosti na dan! ' Tvoj „šlaf-kamerad". XXX* J§ XKXKXXKXKXXXttXtt „Na vrhuncu našega stremljenja in naših skrbi mora stati kmetijsko vprašanje. M i m o-ramo ustvariti samostojni in krepki kmetski stan. Že pred 60. leti, ko sem študiral v Gottingen, izpoznal sem važnost agrarnega vprašanja. To mi je položil \ srce moj takratni učitelj profesor Georg Hausen. Imel sem za učitelja tudi narodna ekonoma Rau in Roscher. Agrarno vprašanje je tisto, s katerim se največ pečam. Za nas je kmetijsko vprašanje tudi narodno vprašanje. Ono ima tudi odločilni vpliv na razvoj armade. Samoumevno je, da se prosti, samostojni kmetje z popolnoma drugačnimi pa-' triotičnimi čutili za svojo domovino zavzemajo nego ljudje, ki so napol tlačani". Rumunski min.-pred. S t u r d z a. Kmetje drugod in pri nas. če se ozremo nekoliko po svetu, vidimo, da so si znali pridobiti kmetje po nekaterih krajih več samostojnosti, pravic in spoštovanja, nego naš kmet. Po našem kmetu jašejo še vedno drugi stanovi ter ga izkoriščajo, kakor le znajo in morejo. Med tem ko drugod z besedo ,,kmet" koga najbolj počastijo, rabi naša gospoda to besedo za onega, ki ga hoče posebno osramotiti. Pač zadnji čas bi bil, da se kmetje tudi pri nas postavimo na noge. Ali naj še nadalje vsakdo poljubno pometa z nami? Ne! Dovolj je bilo tega! Če hočemo dobiti kmetje več pravic in več spoštovanja, hodimo tudi mi po poti, ki so jo hodili kmetovalci v naprednih krajih. Posne-majmo Čehe, Nemce, Francoze, osobito pa Amerikanee! Kako so prišli ti do boljšega stanja? Pred vsem so spoznali, da človek, ki nič ne zna tudi nič ne velja. Zato so se kmetje izobrazili. Na Češkem in Moravskem najdemo zaradi tega vse polno kmetov, kmetov v pravem pouemu besede, ki so izvršili gimnazijo, realko, srednjo in višo kmetijsko šolo. Ti kmetje ne znajo samo obračati pluga, marveč tudi pero. Poglejmo, koliko imamo takih kmetov pri nas! Če je bil kedo v drugi latinski, že noče na kmetijo in naj bo ta še tako Jepa. Rajši je pisar ali vojak, nego kmetovalec. Ce postane pa vendarle kmet, vedno misli, da je kaj vzvišenega, zato se noče navzeti kmetskega duha in tak npolučenjak" ni za nobeno kmetsko delo. Ker nočejo naši posestniki svojih sinov izobraziti, zato nimamo tudi kmetskih zastopnikov in si moramo vedno izposojevati v ta namen može iz drugih stanov, čestokrat stanov, ki nimajo s kmetijstvom prav nobene stike. Gotovo je torej da ne pridemo kmetje pri nas toliko časa do svojih pravic, dokler ne dobimo zastopnikov iz svoje srede, ker le kmet ve, kje ga čevelj žuli, in dokler ne opustimo današnjega boja — za oslovo senco. Marsikdo bo mislil, da učen kmet ni za nobeno kmetijsko delo. To ni res! Kmetskega dela sramuje se samo neumnež, pravemu inteligentnemu človeku pa niti na um ne pride, da bi bilo to kaj sramotnega. Kdor je čital zgodovino, ta bi nam lahko povedal, koliko visokih in slavnih mož se je pečalo s kmetijstvom. Dobrega dela naj se pa sploh nikdo ne sramuje. Blagor onemu, ki dela lahko tudi s telesom! Koliko jih je, ki bi radi delali, a ne morejo. Pri nas je treba, če se hočemo postaviti kmetje na lastne noge, tudi več uzornih kmetov. V vsaki vasi bi jih moralo biti nekoliko. Ti naj bi bili potem voditelji in učitelji kmetskega ljudstva. Oni naj pokažejo s vzgledom, kako se mora dandanes kmet obnašati na polju, v vinogradu, v sadovnjaku, v kleti, v hlevu itd. Ti bi morali biti toraj drugim v izgled, kajti naš pri-prost kmet ne da se prepričati samo z besedo, marveč on- hoče tudi videti. Drugod je takih uzor-kmetovaleov vse polno, zato napredujejo vsi. Tudi pri nas jih imamo že precej, toda še vse premalo. Ti kmetje, ki so se navadno bolj s svojo pridnostjo in s čitanjem kmetijskega časopisja in kmetijskih knjig nego s šolo izobrazili, morali bi biti, kakor prej rečeno, tudi učitelji drugim, manj ukim kmetom. Na Češkem in Nemškem shajajo se kmetje ob nedeljah popoldne v kmetijski podružnici ali kmetijski čitalnici, kjer či-tajo bolj inteligentni med njimi kmetijske članke, o katerih se potem na sploh razgovarja. Kaj delajo pa naši kmetje? Komaj konča nedeljski blagoslov, pa izginejo v krčmo, od koder jih ne zvabi zlahka niti prošnja žene, niti lačnih otrok. To pa naj bi še bilo, ako se človek drži v pijači mere, kajti vsakemu je treba včasih nekoliko razvedrila in veselja. Marsikedo naleze se ga pa tako, da ne zna več ne kaj govori, ne kaj dela. Tak človek mora oboleti, a ž njim trpi potem družina in premoženje gre podzlo. In kaj se pri nas v krčmi vse govori? Drugod gredo kmetje včasih tudi v krčmo, toda tu premetavajo kmetijska vprašanja, pri nas pa večinoma — politiko in spoh reči, ki niso za kmeta. Tu je treba, da nastopajo kmetovalci, ki so se že zavedli svojega stanu. Tudi pri nas vpeljejo naj :;se povsod nedeljski sestanki, kjer naj se predajajo ali čitajo kmetijska vprašanja in kmalu \ izgine iz naše hiše nemili gost, ki mu pravimo s siromaštvo in če se kmetje povspemo do večje lizomike, spoštovali nas bodo tudi drugi stanovi, a mi jim ne bffdemo vedno le tlačili, marveč zlepa ali zgrda, dobiti moramo ono, kar nam pri tiče — pravico. K srbski trgovinski pogodb«. 18. dne avgusta t. I. je srbska skupščina sprejela trgovinsko pogodbo, sklenjeno z avstrijsko-ogrsko vlado, kar je dalo industrijelnim in veletrgovinskim krogom povod, da so od vlade takoj zahtevali, naj stopi pogodba na podlagi oblastitvene postave nemudoma v veljavo. Na drugi strani pa so zastopniki agrarnih strank vplivali na ministerskega predsednika, da bi na ustaven način rešil pogodbo. Torej imamo tukaj nasprotje med indu-strijelnimi in agrarnimi interesi in sedaj je naša naloga, da tukaj razložimo, pojasnimo in odpravimo nasprotstva. Pooblastitvena postava, ki daje vladi pravico, da sklene še ne rešene pogodbe z inozemstvom, je z dne 21. decembra 1907, a ima izrecno omejilno pripombo, da se morajo vse pododbe, ki se raztezajo ali ki bi naj veljale dalje ko do 31. decembra 1908, na vsak način rešiti prej ustavno. Pri trgovinski pogodbi pa ni določen nikak provizorij, kajti, ni se sklenilo, da naj velja le do konca tega leta, ampak ona bi naj veljala za dobo 10 let. In zaradi tega se krije zahteva agrarcev popolnoma z besedilom pooblastilne postave. Že, ko se je ta postava sprejela, je sklenila zbornica resolucijo, ki je bila naperjena proti eventuelni popustjivosti na polju uvoza živine in mesa iz balkanskih dežel in 9. julija t. 1. je protestirala prosta agrarna zveza proti temu, da bi se trgovinska pogodba s Srbijo rešila na podlagi pooblastilne postave. Kar se tiče pogodbe same, pa bo gotovo zadostovalo, če v sledečem na kratko obrazložimo vzroke, zakaj so avstrijski kmatovavci bili proti tej pogodbi. Pred vsem moramo opozoriti na to, da je naš izvoz živine v Nemčijo in v Švico zaradi neprimerno zvišanih carin zelo nazadoval. V »Fremdenblattu« je izšel pred kratkim članek poljedelskega ministra dr. Eben-hoeha, v katerem pravi minister, da smo poslali leta 1907, 100098 glav živine mani v Nemčijo; denarja smo dobili za izvoženo živino 395 milijonov manj. Če še vračunamo izvoz konj in izvoz v Italijo, se je znižal naš izvoz v celoti leta 1907. za 678 milijonov kron. Ker pa se lahko statistično dokažo, da mora naša monarhija izvažati živino, je pač popolnoma naravno, da upliva doma zaostala živina neugodno na ceno živine. K temu še pride, da je letos zaradi dolgotrajne suše nastopilo občutno pomanjkanje krme, tako da se je ponujalo še več živine za prodajo, kar pa zna dovesti do velikega poloma v trenutku, ko bode vsled uveljavljene trgovinske pogodbe s Srnijo upanje na boljše cene uničeno. Posledice te pogodbe pa se ne bodo kazale samo v tem, da bo prišla večina za prodajo določene živine na dunajski sejem, ampak tudi v tem, da bodo za Srbijo zahtevale tudi druge balkanske države, Bulganja in Rumu-nija, za sebe iste ugodnosti. K. vsemu temu še pride drug moment. Če lahko verujemo poročilom raznih dnevnikov, se je Srbiji dovolilo, da sme dovoljeno množino mesa uvažati ne s carino za meso, ampak za živo blago. To bi bila velika ugodnost posebne vrste, s katero bi se znižala carina za meso, ki znašaj sedaj 30 K za meterski stot, za dobro polovico. Jasno je, da bi ta ugodnost pripadla nazadnje ne le tudi drugim državam, s katerimi smo v pogodbeni zvezi, ampak spoh vsem onim, s katerimi se urejujejo naše trgovinske zveze le na podlagi večjih upodnosti. To so nakratko glavni pomisleki, ki govorijo z gospodarske strani proti trgovinski pogodbi s Srbijo in ki so tem lažje umljivi, če si predočimo, da se je z mnogim trudom in delom okrajev, dežele in države in z velikimi žrtvami vendar enkrat posrečilo, da smo našo živinorejo dvignili na višjo stopinjo, kar pa bi bilo popolnoma brez pomena. in brez uspeha, če se naša bojazen uresniči. - Tudi moramo kar tukaj konštatirati, da je trditev, ki jo zastopa pogodbi prijazno časopisje, da se moramo čuditi, da ogrski živinorejci, ki bi jih uvoz vendar ob-čutnejše zadel ko pa avstrijske, niso proti pogodbi, da je ta trditev po najnovejših poročilih v listu ogrskega deželnega kulurnega sveta neresnica, ker se pravi v listu tega društva, da pomeni uvoz živine hud udarec za ogrsko živinorejo in da se mora delati z vsemi močni zoper to določbo v pogodbi. Res je, da imajo ruzlogi, ki jih navajajo industri-jelni krogi za pogodbo, marsikaj na sebi in želeti bi bilo, da bi ne bilo tako nastrotje med industrijelci in agrarci, Vendar pa za narodnega gospodarja, ki gleda vso stvar z vzvišenega stališča, ne bo težko, v tem nasprotovanju različnih mnenj zadeti pravo. V tem Oziru opozarjamo samo na profesorja dr. Oldenburga, ki določa za industrijelen razvoj v svoji knjigi »Deutschland als Industriestaat« sledeče meje: »Trdno pritličje narodnega gospodarstva tvori kmetijstvo, ki nosi industrijo na svojih ramah. Dokler še ni vsa zemlja pozidana, se lahko širi pritličje do meje dežel; če se na ta način razširi podlaga, se lahko razširi tudi prvo nadstropje: industrija. Dalje, kjer ni kmetijske podlage, se industrija ne more širiti, razun če živi njeno ljudstvo od inozemske hrane in če je nekake vrste izvozna industrija, ki dela na inozemstvo in se od njega živi. Na ta način se razraste industrijelno nadstropje stransko daleč črez meje v inozemstvo in sloni na umethih stebrih, ki jih tvori inozemska trgovina in ki stoje na tujih tleh. A ti stebri stoje na tujih tleh le tako dolgo, dokler dovoljuje lastnik tuje zemlje. Če hoče enkrat sam rabiti dotično zemljo, izginejo stebri, ž njimi pa izgine tudi nadstropje. Da je to naziranje pravilno, o tem ne bo dvomil nobeden pameten naroden gospodar ali polili!; ; zato pa — 4 se mora pogodbi ahteva Srbiji i, da se bori pri sklepa tudi na to oziralo. iju o trgovins Član družbe. Trgovinska dlagi pooblastilo do 31. decembri pogodbi postave 1908 v je stopila m dne 30. avgu; veljavo. (Opomb: :d tem ta provi po-ično uredništva.) Novice. Trgatev. Lepi krasni časi trgatve so pričeli. V vinogradih streljajo, mladina vriska iu poje, in grozd za grozdom roma pod prešo, da nam s svojo krvjo oslajša življenje . . . Trgatev! Naj-krasnejši čas celega leta! Koliko življenja in koliko veselja je od tebe odvisnega! Življenja, — kajti ti si plačilo za celo leto truda in dela. Dragocena kapljica je sok grozdja; — kri, znoj kmeta je to, — čimlepša je trta, temveč dela in trpljenja kmetovega je zahtevala . . . Gospoda v velikih mestih pije zlato vinsko kapljico iz zelenih naših goric. Kristalni kozarci zvenketajo in hvalospevi naši trti donijo do stropa — „Oče nebeški zdaj še en kozarček daj —" --------a nikdo, nikdo se ne spomni na vstva- ritelja te krasote, na kmeta, ki je delal in trpel in se mučil in tresel pred nevihto in molil iz vročega srca k Večnemu, naj mu ohrani nežno rastlino do sadu . . . Kmet-vinogradnik, ali ne čutiš ponos v sebi, ko vidiš, da se raduje celi svet nad tem, kar je tvoje delo vstvarilo, izse-salo iz žemljice?! Kmetski ponos, vzdrami se v času trgatve, ko zavlada po celem svetu veselje, ker si bil ti priden, — razkošje, ker si se ti celo lete mučil, — sreča, ker si žrtvoval ti kmet nehvaležnemu svetu svojo kri . . . Bodi nam pozdravljena, krasna trgatev, ki nam dokazuješ moč kmeta, ki nam daješ veselje za zeleno domačo grudo, — ti trgatev, ki si praznični čas ... Mladina, raduj se, trgatev je krasna! Vinogradniki! Pričela seje vinska trgatev in kmetje že prihajajo v mesta, da bi prodali svoj vinski mošt. Trgatev je v splošnem imenitna in izpolnuje pač vse nade. Tudi kakovost letošnjega pridelka je taka, da smemo z njo zadovoljni biti. Ali na nekaj moramo vinogradnike vendar opozoriti! Kakor znano, velja zdaj že nova vinska postava in tudi kletarski nadzorniki so že imenovani. Opozarjamo tedaj kmete, naj se nikar ne pustijo zapeljati, da bi mešali in kvarili vina. Zlasti prosimo kmete v njih interesu, naj ne mešajo vinskega mošta z sadnim moštom. Prišli bi v hudo kazen in imeli veliko škodo. Tudi glede cene naj se kmeti preje posvetujejo z strokovnjaki. Tja v en dan ni treba' vina prodajati. Cene se lakko izve! Torej še enkrat: vinogradniki, pozor! Trgatev je šele dobra, kadar imate — denar v žepu! I Psovke dokazujejo po navadi pomanjkanje resnih argumentov. Človek, ki ve, da je v krivici in ki je dovolj nesramen, da tega ne izpo-zna, psuje in vpije. Približno na tem stališču stojijo tudi prvaški listi. Edino z navadnimi psovkami, kakor se jih čuje le v predmestnih krčmah, hočejo svojim čitateljem pesek v oči natresti. Vbogi čitatelji prvaških zakotnih lističev, kako se nam smilite! Vi še ne čutite, za kako neumne vas imajo uredniki vaših lastnih časopisov ! . . . Nam je pač vse eno, ali nas ti prvaški časnikarski poštenjakoviči hvalijo ali pa psujejo. Za te ljudi imamo le pomilovalni nasmeh. In čimbolj nas psujejo, tembolj čutimo potrebo pametnega naprednega dela. Čimbolj kričijo, tembolj dokazujejo svojo onemoglost. Čimbolj se jezijo, tembolj kažejo otročjo svojo slabost, smrkolinsko svojo nature Vsaka psovka, ki jo napišejo naši nasprotniki, je le dokaz, da so s svojimi argumenti pri kraju in da le pljujejo ogenj ter žveplo, ker ne znajo druzega. Bal se teh groženj nikdo ne bode! Presneto otročji bi morali biti, ko bi se zbali na primer enega Spindlerja. Ta študent si pač preveč domišljuje. On hoče biti ne vemo kaj. Menda izveličar ali prerok slovenskega naroda. Pač revno, žalostno bi moralo biti to slovensko ljudstvo, ko bi bilo odvisno od takih prerokov in izveličarjev. Gospod Lojze Spindler naj se imenuje Vekoslav ali kakorkoli hoče, zato je v javnem življenju spodnje Štajerske vendar le — ničla. In čez to dejstvo mu ne pomaga nobena psovka, pa če je še tako i žiški prvaki, da bi nahujskali kmetsko ljudstvo in gorostasna. Lojzek, ne smeši sam svojo ose-bico, saj vendar veš koliko veljave ti gre! Saj ve danes vendar vsakdo, da si le hlapček prvaških dohtarjev, da moraš plesati, kakor žvižgajo prvaški dohtarji, ker bi drugače dobil brco, kakor si jo svoj čas dobil od uredništva „ Domovine'-. Mi se s teko malenkostno osebico, kakor je ta Spindler, res ne bodemo več pečavali. Skoda papirja in tinte! V splošnem pa ponavljamo prvaškim listom: Le psujte naprej, vsaka vaših neumnih, surovih psovk pade na vas nazaj in prišel bode čas, ko se bodete prvaki v lastnem blatu zadušili . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Smrtne obsodbe in grozilna pisma so dobili, kakor smo že poročali, nekateri možje, katere imajo prvaški hujskači za voditelje naprednega gibanja. Tako je dobil župan Ornig od nekega „anarhističnega društva1, ki pa je čudom čuda v prvaških rokah, smrtno obsodbo. Istotako g. dr. Plachki in urednik g. Walter v Celju. Posebno piko imajo ti fantalini, seveda tudi na našega urednika g. Linharta, ki je dobil skupno 2G grozilnih pisem. Na vsa ta otročje-falotska pisma imamo seveda samo en odgovor in to je — zaničevanje. Fej čez take ljudi, ki grozijo z u-morom! Fej čez te strahopetneže, ki jih je le gobec in nič druzega! Kaznovani prvaki v Sevnici. Kakor znano, je bila nemška šola v Sevnici že davno prvakom trn v očesu. Sovražili so jo v dnu svoje duše. In sovražijo jo še danes. Kajti ti ljudje dobro vedo, da bi se ljudstvo že davno otreslo prva-škega jarma, jarma izsesalcev in pijavk, ko bi se pridobita potom nemškega jezika potrebne izobrazbe. Ze pred dvema letoma so napadli nahujskani sevniški prvaki nemške šolske otroke. Kako surov mora biti odrašen človek, ki se ne sramuje, izpustiti svojo narodnjaško jezo nad nedolžno deco! In vendar se je to že v Sevnici zgodilo. Ko pa so se pojavili zadnji izbruhi prvaške gonje in so zaslepljeni ljudje razbijali tujo imetje, hoteli so pokazati tudi sevniški ^narodnjaki1 svojo »prepričanje". Ali imeli so smolo. Sodnija jih je zasačila, obtožila in obsodila. Ravno ta slučaj nam dokazuje dva dejstva. Prvič dejstvo, da kmetje, sploh široka masa slovenskega ljudstva nima ničesar opraviti s temi brezvestnimi napadi in da imamo na Štajerskem le nekaj zločinskih hujskačev, ki se s takimi napadi pečajo. Drugič pa, da imajo prvaki največjo jezo na nemške šole. Oni se bojijo te nemške šole, ako ravno jo rabijo sami za-se in za svojo deco. Bojijo se te nemške šole, ker dobro vedo, da se da le neumno ljudstvo izkoriščati in v narodnjaške namene zlorabljati, — pametno ljudstvo vzame metljo in pomede s temi narodnjaško-bedastimi smetmi . . . Kakor smo že poročali, so napadli sevniški narodnjaki ponoči nemško šolo in razbili poslopju okna. Ali bili so zasačeni in so se morali pred sodnijo za svoj junaški čin zagovarjati. Toženi so bili: sodnijski pisar Friderik Visjak, v državni tiskarni na Dunaju uslužbeni Gustav Simončič, ljubljanski plakater J. Smolej in mlinar Anton Poljanec. Zadnji je precej premožen; ko so ga zaprli, našli so pri njemu 2.500 kron denarja. Obtoženci so se delali seveda za nedolžne in so metali krivdo eden na druzega. Vsi so naglašali, da so bili nahujskani in pijani. Seveda, najprve napravijo ti junaki nesramno lumparijo, potem pa prosijo za milost, češ da so bili pijani. Priče so izpovedale, da se je vrglo proti šoli 15 težkih kamenjev in ciglov; nekateri teh kamenjev so bili do 2 kil težki. S takimi rokovnjaškimi čini so hoteli prvaki v Sevnici svojo ^narodnost" dokazati. Nemške priče, zlasti g. nadučitelj Tomi-tuh so vkjlub temu sodnike za milost prosile. In res so bili obdolženci milostno kaznovani. Poljanec je bil obsojen na 4 tednov ječe, Visjak in Simončič vsak na 3 tedne ječe, Smolej pa na 14 dni zapora s trdim ležiščem. Tako si bodejo ti tički že zapomnili, kaj se pravi drugo lastnino poškodovati in hujskače poslušati. Žal da se tiste lopove ne more zapreti, ki so pravzaprav glavni krivci in ki sedijo v uredništvih prvaških listov . . . Napad na Brežice? Sprejeli smo nesramni in naravnost krvoločni spis, ki so ga izdali bre- teh brezvestnežev je tako nesramno, da se prvaki sami bojijo prevzeti odgovornost za svoje, zločinsko ravnanje. Zato so pustili dotični list) v neki tuji hrvaški tiskarni tiskati. Mi opozar-) jamo kmete brežiškega okraja, naj se ne pustijo nahujskati in naj držijo tudi svoje sinove j doma! V Brežicah je vojaštvo in škoda je krvi( prelivati za podle, prvaške hujskače! Proti nemški šoli v Hrastniku delajo prva zlasti Roševi pobje, z vsemi močmi. MalodaneS obljubujejo nebesa vsakemu, ki ne pošilja svo jih otrok v nemško šolo. Ali vse jim nič ne po-) maga. Letos seje v hrastniško šolo še 15 o t rokj več kot lani vpisalo. Le tako naprej, prvaki. Sejem V Ptuju. Živinski in svinjski sejem, ki je bil obenem tudi sejem s konji in žrebe-tami, in ki se je vršil 7. oktobra se je dobro obnesel. Prignalo se je 180 konj, 750 komadov govede in 680 prašičev. Trgovina je bila pri navadni ceni dobra. Prihodnji svinjski sejem se vrši dne 14. oktobra 1908. Ostale tržne cenej (katere smo objavili v zadnji številki v posebni! tabeli) se niso spremenile. V »t. Ilju v Slov. gor. se vrši potovalno zborovanje kmetijske podružnice pri Št. Ilju I Slov. gor. v nedeljo, 18. oktobra t. 1. ob pol 3 popoldne v gostilni gospoda O r n i k a na Ja-renini. Govoril bo deželni potovalni učitelj z~ živinorejo, gospod Martin Jelovšek o pomoči pri porodih živine in o prvi pomoči pri nezgodah. P. n. člani kmetijske podružnice in kme-tovolci so uljudno vabljeni, da se zborovanj" udeležijo v kolikor mogoče velikem številu. Lepo! Kakor znano, je napovedal svoj čas prvaški kamnosek čamernik v Celju konkurz. Vsled tega se mu je tudi koncesija za obrt odtegnila. Zdaj ga je pa rešil neki nemški kamnosek Fellner iz Lipnice. Le-ta je posodil bank" rotnemu Čamerniku svoje ime, tako da ta zop lahko svojo obrt izvršuje. V sili so torej Nem tudi najbolj zagrizenemu prvaku dobri, kaj-ne?! Posl. H. VVastian je imenovalo mariborsk" pevsko društvo za svojega častnega člana, če stitamo! Niti ženske jim niso svete. Neki nezn prvaški falot je napadel v celjski okolici hčerk napredne družine in jo hotel usmrtiti. Žendar-merija išče falota in upamo, da ga bode tud dobila. Torej tej bandi niti ženske niso svete. Sram jih naj bode, teh pouličnih falotov! V Vojniku bode ustanovilo nemško šolsk-društvo novi nemški otroški vrtec. V Rogaško Slatino je prišlo do 30 septembra 3050 strank s skupno 4442 osebami. Kakor se vidi, se ta izvrstna kopelj prav krasno razvija, kar je gotovo celemu okraju le v dobiček. Vlak je povozil beracico Uršo Cmok i sv. Jurja ob j. žel. Mašina je vlekla nesrečnico 10 metrov daleč. Seveda je bila takoj mrtva. Iz drevesa padel je posestnik Maks Čater na Pečovniku pri Celju. Padel je tako nesrečno, da je v dveh urah umrl. Umrl je v Laškem trgu g. župnik Zuža. Bil je pravi, dobri duhovnik in vse žaluje ■ z~ njim. Bodi mu lahka domača žemljica ! V Konjicah je umrl posestnik g. Joh. Wal-land v 80. letu svoje starosti. Bil je eden najznamenitejših meščanov v Konjicah, čez 50 let je sodeloval v občini. Pravi poštenjak in krepki značaj je bil pokojnik. N. p. v m.! Iz ljubosumja je hotela žena H. v Brežicah neko drugo žensko ustreliti. Zadela pa ni dobro. O ti presneta „EifersuchtB ! Iz Koroškega. Št. Vid v junski dolini. Lep gospodek je vsakakor naš župnik Jožek Svaton. Kakor znano zna mož imenitno piti; 25 steklenic pive na enem sedežu niti ni preveč. Ali to ni še najhujše. Mož se peča tndi s politiko. Svoje politične nazore pa hoče drugim ljudem na ta način v glavo prisiliti, da jih pretepava, suje in telesno poškoduje. Da je to istina, nam dokazujejo zadnji slučaji, ki so se dokončali na. sodniji. Dne 22. 7. t. 1. se je namreč vršila pri sodišču glavna razsprava proti fajmoštru Sva-tonu zaradi pretepavanja enega svojih faranov po imenu Aleks. Wrienz. Župnik je.bil obsojen na 20 kron globe odnosno 48 ur zapora. Ta duhovnik krščanske ljubezni je zgolj iz hudobije po noči ob 10. uri dotičnega farana na prostem 7 5 - , vrgel na tla in ga s pestmi pretepa val, delajo to tolovaji in ubijalci. Čudno je , da je prva sodnija tako milo sodila in du- niškcmu pretepaču tako malo kazen naložila. pnik Svaton pa je bil celo tako predrzen, da je proti krivdi in kazni pritožil. Pritožbo je vložil tudi državni pravdnik. Vzklicna raz- va se je vršila dne 4. 9. 1908 v Celovcu. [tožba župnika-pretepača je bila seveda zavr- -a. Pač pa se je ugodilo pritožbi državnega vdnika in je bila župnikova kazen zvišana kron globe odnosno 3 dni zapora. Hm, , to si pač Svatonček niti sanjati ni pustil. ovi farani pa so baje zelo zadovoljni s to odbo. Zdaj bode župnik vsaj vedel, da tudi ne sme pretepavati in da smo pred postavo * ednaki . . . Velikovec. Sprejeli smo od prvaškega g. 'eta sledeči ,popravek", ki mu ga je skrpu- »vo kakšni farček, ker je sam premalo bražfii: ,Slavno uredništvo! Sklicujoč se na 9. tisk. zak. z dne 17. 12. 1862. blagovolite Dm na Vaš članek Velikovec v Vašem „Štajercu z dne 6. sept. 1908. št. 36 ob- na istem mestu in z istim črkami v pri- i ali naslednji številki sledeči popravek. Ni da jaz uboge kmete, kateri so v stiskah o podpiram, da jim 22 goldinarjev za met. plačujem." Res pa je, da pod 33 do 35 'narjev za meterski cent še nisem kupil V Velikovcu dne 25. sept. 1908. — Sterže". —■ Mi temu „popravku" seveda niti ce ne verujemo. Naš dopisnik nam bode že vedal imena tistih kmetov, katerim je Sterže tako krščanski način pomagal. A potem se enimo o stvari nadalje! Po svetu. Kamenje na vojake metal je v Ljubljani pri "ijih izgredih tiskarnarski učenec Kadunc. ežozobni fantek je bil obsojen na 14 dni za- 25 po zadnici bi bilo morda bolje. Ljubi „ŠtajerC"! Dve ženski sta se pogo-rjali. Prva vpraša: „H kateremu gospodu greš ti k spovedi, gospa Maier? Jaz grem k patru jiww." — „Ne, ne", pravi druga, Jaz grem patru Kozimu; ta me vpraša za tako lepe , da se čutim takoj za 30 let mlajša . , ." 0 masini za košnjo. Ako si hoče kdo mašino za košnjo (Miih-Line) nabaviti, naj napravi preje proračun čkov: 1. izvršitev zaželjenega dela z mašino ; izvršitev istega dela brez mašine. Ako se pre-eda uspehe obeh teh računov, prišlo se bode di do sklepa, je-li je nabava mašine za košnjo "ristna ali ne. Ako imamo posestvo z 36 hektarjev trav-(v, ki se dajo dvakrat kositi, potem znašajo 'nji troški košenja sledeče s vote: 1. Z mašino za košnjo. za košnjo po 240 K, 57« obresti K avarovanje proti ognju 1% .... „ "ortizacija 5°/».........„ opravki 5%......... . „ konja po l'/a dneva = 3 konjskih dnij. Mrva in otava skupaj 6 konjskih dnij po 4 K 80 h . . . . „ hlapec. 3 dni po 4 K 80 h ... . „ -ne potrebščine........„ ški košnje z mašino znašajo torej skupaj..........K 9528 2. Košnja s koso. Košnja 36 hektarjev travnika (mrva in otava) teva 20 moških delavnih moči po 5 K 70 h 115 K 52 h. Pri košnji z mašino nam pride rej delo za okroglo 20 K 70 h ceneje nego ri košnji s koso. Ozirati se mora tudi na to, , je košnja z mašino veliko hitreje končana. tem se prepreči, da bi postala krma trda, ar zmanjša njeno redilno vrednost. V splošnem se torej lahko reče: ako imamo V« do 3'/« hektarjev travnika, potem se na ~ak način rentira nabava mašine za košnjo. Razvoj melijorizacij na Štajerskem. etih 1905. in 1906. ;em stalno napre- 12 — —•24 24-— 12 — 2880 14-40 384 Tako je znašalo v letu 1905 število prošenj za melijorizacijske načrte 289, leta 1906. celo 330, leta 1904. pa samo 221. Vedno napredovanje prošenj nam daje pravico sklepati, da se zanimanje za melijorizacije med kmetovalci vedno bolj širi in da bo to napredovanje stalno. Zadružniški načrti so se v dobi, o kateri poročamo, popolnoma izvršili in že ogledali in odobrili. Št. Okraj Zadruga Melijorizi-rano povrlje Dejanjski »troiki ha | a K . vi,, 1 Fehring Perlstain 6j— 1701|73: 2 Fiirstenfeld Dietersdorf 17|06 5208 95 3 Furstenfeld Tauendorf 68 33 22008321 4 Fiirstenfeld Obgriin 9 65 3996J92 5 Fiirstenfeld Sochau 2474 7863 50 6 Gradec-okoiica Dobi 1918 671170 7 Hartberg Unterrohr 1375 241048 8 Hartberg Neudau 6073 16551 24 9 Hartberg Ialter$i-Seb8rsd. 1167 3576,77 10 Lipnica Ragnitz 1. 16 20 7906 81 Skupno 247(31 77936;42 Manjših melijorizacij (načrtov posameznih kmetovalcev) se je v letu 1905. izvršlio 155 s skupno površino 187 ha 26 a in stroški 78.569 kron 62 vin., leta 1906. 224 s skupno površino 318 ha 58 a in stroški 127.511 kron 91 vin., torej skupno 379 s skupno površino 505 ha 84 a in s skupnimi stroški v znesku 206.080 kron 63 vinarja. Da dobimo pregled o melijorizacijskem delovanju po posameznih okrajih, pokažemo tukaj v tabeli število malih melijorizacijskih načrtov z površino in stroški, pregledno urejeno po posameznih okrajih: Št. Okraj : Število iivršenili načrtov Zboljtana površina Stroški | !„ K |vii,. i 1 Birkfeld 7 3,52 1666 40 2 Deutschlandsb erg 1 -05 360 15 3 Kozje 1 -45 198 91 4 Ivnica 4 512 1379 44 0 Fehring 37 4161 22472 —| 6 Feldbach ■ 21 2516 13529 S L' 7 Ormuž 2 1 94 1316 2-1 8 Frohnleiten 1 1 so 570 —1 9 Furstenfeld 89 116 32 51059 67! 10 Gleisdorf 29 3666 16736 33i 11 Konjice 8 2320 768007 12 Gradec-okoiica 5 1105 488367 13 Hartberg 27 2617 832851 14 Irdning 11 12 26 3632L58 15 Judenburg 6 18 — 5662 55 16 Kirchbach 9 7 S 2 2927 63 17 Knittelfeld 2 1 95 692 20 18 Lipnica 1 3 17 875 90 19 Ljubno 5 14 2.'! 5902 93 20 Liezen 2 O 28 155647 21 Ljutomer 2 2 30 87697 22 Murau 1 1 60 550'— 23 Neumarkt 11 22 59 6547:95 24 Obdach 7 12 IS 4807 64 25 Obenviilz 17 23 17 7172 28 26 Oberzeiring 2 1 83 74979 27 Ptuj (Haloze) 11 9 79 6043 34 28 Pollau 6 7 08 2558 49 29 Radgona 1 2'50 111:55 30 St. Gallen 1 283 820 — 31 Šmarje pri J. 2 188 585 83 32 Schladming 6 7J37 2883 02 33 Stainz 32 36 88 14084 93 34 Weiz 2 6 04 182612 35 Slov. Bistrica 1 — 50 856 28 36 Slov. Gradec 9 12 54 4175 97 Skupno 379 505 84 206080 63 Veselo je, da je tudi v letih melijorizacijstvo na Štajerskem dovaJo. Največ melijorizacijskega dela je bilo, kakor se vidi iz tabele, v okraju Fiirstenfeld. V mnogih okrajih pa se melijorizacija takorekoč šele začenja. Povprečno lahko računimo, da je na podlagi melijorizacij Štajerska v letih 1905. in 1906. pridelala za 124.000 K več pridelkov. Da se izobrazijo preddelavci pri melijorizi-ranju, so se, kakor druga leta vršili drenažni tečaji in sicer leta 1905. na Preski, okr. Ljutomer, leta 1906 pa v Lieznu in Gr.-St. Florijanu. Razen tega se je vršil na Spodnjem Bregu pri Ptuju z viničarskimi učenci tamošnjih deželnih trsnic in v Gornji Radgoni z viničarskimi učenci drugih deželnih viničarskili šol po eden šest dni trajajoč tečaj o zazidavi zemeljskih usadov v vinogradih. V Gradcu, 8. marca 1908. Rudolf Werner, dež. kult. inžener. Veliko posestvo ne daje vedno velikih dobičkov. V vsakdanjem življenju vidimo prav mnogokrat, da izhajajo kmetovalci na srednjem, da dostikrat celo na majhnem posestvu mnogo lažje, kakor oni, ki imajo obširno premoženje. Uzrok, odkod to prihaja, ni težko izprevideti. Kmet z. majhnim posestvom zamore vse mnogo lažej pregledati in drugič, kar je še bolj važno, on zamore izvršiti večino opravil sam ali s svojimi otroci. Tuje delavske moči stanejo dandanes mnogo denarja in zraven tega se jih tudi težko dobi. Zato mora vsak gospodar dvakrat premisliti, predno kupi nov kos zemljišča z namenom, da bi povečal svoje posestvo. Kdor obdeluje svoje polje in travnike, kakor se tiče in tudi v hleva in na domu sploh dobro gospodari, bode gotovo boljše izhajal, nego da se loti obdelovati preveč in zanemari radi tega celo premoženje. Tu pa tam misli kak kmetic, da mora povečati število travnikov in ž njimi število živine, ko se povsod govori in čita, da nosi dandanes živinoreja največ. Dobro ! Cena žitu ni dandanes taka, da bi se morali vrniti k staremu kmet-skemu ponosu, po katerem velja oni' največ, ki je obsejal največ zrnja. Predno pa se je namenil gospodar kupiti travnik, pomisli naj še dobro, ako ne bi zamogel dobiti več in boljše piče na kak drugi bolj ceni način. Marsikateri kmet ima travnik, ki bi se dal s primerno obskrbo in z gnojenjem tako zboljšati, da bi pridelal potem na njem lahko dvakrat toliko, kot prej. Ako potrosi n. pr. na tak travnik 10 q Tomasove žlindre in ravno toliko kajnita, ima približno 120 K stroškov. To pa niso še davno obresti one glavnice, ki bi jo stal travnik, ker prihajajo k tem tudi prepisnina v zemljiško knjigo, davki itd. Pa ne misliti, da hočemo s tem reči, naj kmet popolnoma opusti dokupoifcinje primernih zemljišč; ne, če mora kupovati na dolg, potem ga požrejo — kakor se navadno govori — obresti in veči stroški za delavske moči. Nič ne pomaga, upniki so soposestniki take zadolžene kmetije in čestokrat se dogaja, da se mučijo kmetje od leta do leta samo za svoje upnike in razne posojilnice. Kolikokrat se sliši v vsakdanjem življenja: „ France mora iti pod zlo, ako bo obdeloval še nadalje toliko zemljišča, kakor do sedaj. Lahko bi se rešil, če bi zmanjšal kmetijo tako, da bi jo lahko pregledal in bi delal s svojimi delavskimi močmi". V tem je skrita gola resnica Srečen je oni kmet, ki zamore s svojo družino gospodariti. Domači ljudje si lahko prikratijo, kakor hočejo, osobito pa pri hrani. Saj je znano, da mora marsikatera gospodinja samo radi poslov boljše kuhati. Družina dete ob času žetve in drugih silnih opravil rada kako uro dalje; posli in težaki pa že mrmrajo in posnemajo rokodelce, ki vržejo, kakor udari ura, svoje orodje iz rok. V kmetijstvu pa ni to vselej tako lahko, da se zamore razdeliti čas dela po urah. Kdor nima torej dovolj kapitala na razpolago in kdor živi v krajih, kjer so delavske moči redke in drage (in kje niso dandanes?) pomisli naj prav dobro, predno poveča svojo kmetijo. Ako povečamo kmetijska zemljišča, povečati moramo v največ slučajih tudi hleve in druge gospodarske prostore. Kdor si pa kupuje hištvo ali ga mora celo na novo zidati, ta zna, koliko to stane! Ce se počutiš toraj na svoji majhni kmetiji primeroma dobro in izhajaš povoljno, drži se je! Že marsikedo je padel radi nepremišljenega večanja kmetijskega gospodarstva v dolgove in je šel pod temi pod zlo! Te vrstice naj bodo opomin za previdnost. Nikakor pa ne misli pisec teh vrstic, naj pusti vsakdo v vseh razmerah vse pri starem! R. Gospodarske. Kaj bo letos z živino? Temu vprašanju naj letos posvetijo vso pozornost posebno oni vinogradniki, ki jih je suša občutno zadela. Deževje v avgustu nam je nevarnost, da nam lahko po-manjkuie krma, bolj prikrilo ko pa odpravilo. Krme, ki smo jo suho skrmili, ki pa je bila in bi pravzaprav morala biti pripravljena za zimo, nam noben dež več ne vrne, ki je prišel na vse zadnje, na takih travnikih paša malo boljša, ni to noben nadomestek za krmo. Kjer pa je suša travnike popolnoma posmodila in požgala, tam so bili ljudje lahko veseli, če se je še pokazalo malo paie; a tudi tam, kjer si je pozneje otava malo opomogla, ni bilo mnogo košnje, ker trava ki jo suša stisne in v rasti zastavi, le jako počasi napreduje. Kakor se živinče, ki je v mladosti v rasti zaostalo, nikdar več pošteno ne razvije, tako se tudi ne moro otava ; tukaj pomaga edino, če jo hitro pokosimo in na ta način kore-ničje pomladimo; če tudi ni potem več košnje, si vendar paša malo opomore in če ostane vreme do Vseh svetnikov ali še dalje lepo, je že mnogo pridobljeno. Naš skupen nastop je v večini šolskih okrajev omogočil jesensko pašo, tako da imajo posestniki sedaj za september in oktober dovolj pastirjev in pastiric na razpolago. Ti pa se naj sedaj seveda, kolikor je mogoče, za to tudi porabijo. Marsikateri ubogi kočar je vesel, če pridejo njegovi otroci za par mesecev k polni skledi in če si prislužijo pri tem še kako obleko ali par obutala. To se malim pastircem za skrb, ki jo prevzamejo, lahko obljubi, posebno letos, ko bo vsled drage krme dobila paša tem večjo vrednost, če paseme tudi tam, kjer že teta in leta nismo pasli Posledice pomanjkanja krme se kažejo jasno na tedenskih sejmih v Gradcu (vsak četrtek). Iger so julija in avgusta prignali skoro vsakokrat po 100 glav vcČ živine, kakor drugače povprečno računjeDo ; da, bili so celo sejmi, na katerih smo našteli do 2000 glav živine. V zadnjem času se je ta položaj nekoliko zboljšalj, ker so prignali manj živine, a še vedno 1600 do 1700 glav in tudi cena se je, posebno za boljšo živino, nekoliko zvišala. Tako bo sedaj ostalo do konca paše, potem pa bodo prignali ljudje gotovo več živine in cena bo ravno tako v isti meri zopet nazadovala. Previden kmetovavec, ki še mora živino oddati, ker nima dovolj krme za zimo, naj ne čaka do zadnje sile ampak naj sedaj med pašo svojo živino počasi proda, ker bo sedaj za njo mnogo boljše plačan, ko pa ob koncu paše ali celo v zadnjem trenotku,_ko jo bo moral oddati za vsako, tudi slepo ceno. Če pa smo 23 sedaj prisiljeni zmanjšati število svojih goved, vendar ne smemo pozabiti na prihodjnost in moramo misliti že sedaj nato, kako si bomo število glav zopet izpolnili. Znižana cena, ki je nastala vsled velikega pomanjkanja krme, se pozna posebno pri teletih, za katera se danes večkrat ponuja celo polovico manj, ko pa pred par leti. Names!u, da bi letos teleta za polovično ceno oddali, storimo mnogo bolje če jih redimo. Vsak dober bikič, vsaka dobra telička od dobre molzne krave, ki obeta, da bo tudi sama dobra dojnica, naj se redi: v dveh letih bo imela taka živina ceno, ki nam bo bogato plačala krmo. In suhe krme taka teleta v prvi zimi ne rabijo ravno mnogo. Tako si prodano živino nadomestimo sami doma in pozneje nam ne bo treba kupovati živine, ki bo takrat gotovo zelo draga. Regula. Zaradi pomanjkanja krme je treba največje varčnosti s pridelano krmo. Paziti je, da se nič ne pogubi po nemarnem in da je nič ne pride pod noge in v gnoj. Zjedi naj se poškrope z nekoliko slano vodo, da jih živina do Čistega požre. Kar je mogoče spraviti za zimsko krmo, naj se spravi, živina naj se 'pa pase, kolikor je mogoče. Če bo paša ugodna, se bo lahko prihranilo piecej krme. Slamo je vso porabiti za krmo. Tudi ovsene in pšenične pleve naj se po malem mešajo med rezanico in naj se prej nekoliko zmočijo, da se rezanice primejo. V letih pomanjkanja je vse dobro I Pomagajmo si toraj kolikor-mogoče tudi sami, saj je samopomoč v takih slučajih najbolj izdatna in največ vredna. Prašičjo meso. Če pitamo prašiče s koruzo, dobimo od njih dobro meso. Drugače je s slanino in klobasami. Slanina je premehka, klobase se tudi premehke in nimajo lepe barve. Prešiči naj se torej le do teže 60 kg pitajo s koruzo, pozneje z drugim žitom. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in somišljenikom, da izide i letos naš ,Štajerčev kmetski koledar*. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem Štajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora i kmet čimveč znati. Edino z znanjem si zamore kmet zboljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarju i druge zanimive, večidel statistične članke. Tako hočemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu pokazati, kako stoje razmere po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati, kako se ravno naj-ubožnejše sloje najbolj izkorišča. Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki bodejo podale zanimive slike iz ljudskega življenja. Nadalje omenimo, da bode obsegal ko- ledar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode prinašal naš ,, kmetski koledar". Visokost cone ne bodo občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši naš koledar. Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini. Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter prijatelje, da se čimpreje naročijo na ,Štajerčev kmetski koledar4. Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost ^^^ inzeratov ^^^ v našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode gotovo to tudi letos .storil. "Vsi na delo tedaj za naš kmetski napredni koledar. ft**XK*SKttXttXXS)m*M*ft Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano so izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki. se bode porabila v n a [i r e d n e šolske 'namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu ,Štajerca". ■ i KXKcrtyHHXXKKKKIgHKKItKK Somišljeniki ! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le na jeziku temveč tudi v dejanju, ta mora biti član našega tiskovnega društva (Pressverein). Vaak član tegu .društva ima posoditi društvu 10 deset kron, ki še vrnejo in ki se tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč se vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Društvo ima namen, zasiguriti gospodarski, denarni temelj „Štajerca", povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto ,Štajercev koledar", ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše tiskovno društvo namen, delati za izobrazbo, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bodočnosti. Nadelo! j Vodstvo tiskovnega društva „Štajerca" v Ptuju. Loterijske številke. Gradec, dne 30. septembra: 27, 52, 73, 41, 29. Trst, dne 26. septembra : 14, 63, 85, 37, 47. Naši naročniki in čitatelji dobijo s 1. oktobrom lastenj novi J časnik „lllustrirte L'hrenberichleu z nad 6000 podobami o urah, \ zlatemu in srebrnemu blagu znane fabrike ur Max Biiliuel, Dunaj j IV. Marfarttenstrasne 27/27. Pošljite tedaj Vas" natančni naslov j zgorajsni firmi, ki Vam bode to ilustrovano knjigo zastonj in po-1 štnice prosto vposlala. Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi matracc, divaai, otročje postelje, posteljne vloge, pod-zglavnike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebro v Maribora. Teffftthoffova cesta 23. 642 Močni učenec za pe-karijo 68i se sprejme v pekariji Masek v Mariboru, koroška ulica 11. Kovaški pomočnik se takoj sprejme pri ?. Antona Kiintie v Dobravi, Zavrl (Sauritsch). 691 Pridni konjski hlapec, ki se rabi za gajsica (voznika kruha) se takoj sprejme pri j;. Job. Biili'ti, umetni mlin v Krauheimu. 697 Pridni mlin arski učenec se takoj proti mesečni plači sprejme pri Juh. BSbiu, umetni mlin v Krauheimu. 698 Pekovski učenec sprejme pri g. Urini kovski al Simonitsch, peko Zeltw«;, /.g ■J Staj«. M Pridni viničar Dasp z 4 do 6 delavskimi mofi^H se sprejme pri vinnpradd^H oskrbniSlvu g. Kanila Mtf — liaum v Framu Več pri g. Jožefu Wratsr.aki, fl govcu v Ptuju. fSprip ---------------------------------J xija 1 kolarski učenec wf*?- 2 pivavarnarska P88' učenca mat- iz dobrih družin, se \s% sprejmejo. Vpraša se [ tijski zadrugi (t,andwiri Genossenschaft) v Vel Starejši, izkušeni] konjski hlapec se takoj sprejme pri g. ]i v Ptnjn. Za jesenski; in zimski** priporočamo našo veliko zalogo manufaktur blaga za moške in ženske obleke, lepo novo štrikane in zidane tihelce, odevala, koče in i vse drugo. Blago je novo, (pisno, cena znano nizka, posti' poštena iit solidna. Vsak kdor pride v mesto, naj obišče našo trgovino l se naj prepriča o resnici našega razglasa. S tem se V«i priporočamo a L. F. Slawitsch in Heller vPtuji Kupuje se: puter, jajca, perutnina, sir, smetana, suhe goh orehi, med, jaboljka m mošt. — Ponudbe spn jema upravništvo ., Štajerca" pod Šifro ,,Ba Kassa 965". za rjuhe in Obleko priporoča vedno v veliki logi trgovina Brata Slawitsch t Ptui (pri mostu VVagplatz). Izučena dobra prodajalk; zmožna nemškega in slovenskega jezika se spreju pod ugodnimi pogoji za trgovino z mešan blagom ter branšo rezanega blaga (Schnittvvar pri g. Adolf Orel v Šoštanju. pred osleparjenjera! Opozarjam' cenjene čitatelje tega lista,Jj da posnemajo tujci v zadnjem času zo-l pet moje inzorate ter da prodajajo na-1 vadne plehnate ure, ki se jili dobi pol vsod po K 3'—. kot prave „ železniške I RtiMkupf". Prave »železniške KoskopP-l ure, katere prodajam že mnogo tet vi polno zadovoljnost c. t. državnih želei-l nic, se dobijo le z zgorajšno varstveno! marko po moji firmi in so vsa drugal naznanila navadne sleparije, Moja originalna ..železniška KoxkopM košta brez sekundnega kazalca K 7" -,,l s sekundnim kazalcem K 8—. 3 leta | garancija. Se pošlje po povzetju Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstraase 27/27 nrar, sodit, zapri«, crn i I ni k iastrokovnjak | Katalog 9 0000 slikami zastonj in po-l Stninc prosto. trgovina z mešanim blagom »sprotiUl.Sirk'S Nil. in fililalka nasproti minoritske cerkve preje 0. Gossner v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo v špecerijskem, mate-njilnem, barvnem, galanterijskem, kratkem in rezncm blagn, 9S&~ 80"/, jesihovo kislino, "Mg lijkn. bnčho in namizno olje, vse vrste moke, riža, kave, čaja. lowest!! Novost!! Podagrin kopeljna sol- Inknlus ter klajno apno (Futterkalk) za svinje, ije v steklenicah ter vse drago pri najboljši in najcenejši postrežbi. v znesku K 3'— Od 1. oktobra do 1. decembra 1SU8 se ta varstveni list (Gutschein) v znesku K 3*— pri pismeni naroebi v najmanjši svoti K 30— nakrat proti vpoSiljatvi za K 3— v plačilo vzame. Poleg tega dobi vsak narocitelj lepi koledar zastonj Max ISolinel, Dunaj IV. Margareten8tra8se štev. 27/27. Zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga. Zahtevajte moj glavni katalog z 5.000 podobami zastonj in poštnine prosto. 695 Lepo posestvo pri Mariboru s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, s fundus instruetus, 19 oralov zemlje, lepi sadonosnik, polja, gozd, se proda za 24.000 kron; lahko ostane na posestva 10.000 kron ; proda se zaradi smrti. Vpraša se pri upravi „Štajerca". 702 jroča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor skill, ženskih in otročjih čevelj domačega in larniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in ipi pri gospodu tvan Berna, Gospodska ulica št. 6 U CeljU. 408 samo pravi je le Thierry -balzam 1 felmo nuno kot znamko. Najmanj se posije 12/2 ali 6/1 aH patent polna družinska steklenica K 6-—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij*maz!lo K&jiniuij se pofilje 2 doze K 3*60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana h«t najboljša do»aia sredstva proti bolečinam, pečenje v želod™, krt«, liaslju, hiipavoati, vnetju, ranami itd. — Naslov za natoCb« in Jenar. I fWerry, apoteka l angelj-T/arnin ? Pregradi pri Rogatcu. Zalege v lajvečih »petekah. «37 Pri letošnji draginji Meščanska parna žaga. more štediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo po-i na perilu za postelj in telo, na oblekah za gospode, danim roke, na potrebščinah za neveste samo direktno pri fabri-;i. PiSitc nam in pošljemo vam zastonj in noJlnin^ prosto naš najnovejši krasno ilustrovani umetno tiskani dik. h :ijega priporočamo posebno: vinarjev Ostanki (rešti)44 *,nar,8U pri metru brez napak P" me*ru -12 m d.olgi ft izvolitvi v lodnu, barhentu za- obleke, llanelu i srajce, Stotih za zimsko obleko, paj* za postelj, oksford, plavi rok, pike,' štouh za bluze, oujg za predjia.snike, aritlje,. vsegaran-inuiii ci-tii-barvnii. !««ke bluze v voljni ali barhentu. moderno, solidne, vse velikosti ■—M IT3T)07itaptej. I Jitnke trikotne srajce zelo gorko. . . . . . . od K ieiiske trikotne hlače, mehke za zimo . . . . od K Moške triketne srajce z ovratnikom ali brez . od K Moške trikotne spodnje hlače, debele in jorke . od K 'L* d d i nuntelji za dečke za 6—11 letne . . . od K MoSki lolni mantelji za vsako velikost . . . . od K 11 m Žemka zgernja krila, najboljši šnit.....od K 050 Dobre trike dekne za konje, krijejo celega konja od K 3— in mnogo druzega. Pišite po katalog na -Gebr. Rsichart, fabrikanti Dornbirn 20, Yorarlsberg. 2-30 naprej "1-70' „ 2-— ,., 1-50 „ 660 ., 683 Na Rtvem lentnem trg« (Lendnlatz) v Ptuja traven klalnice in plinartke hide postavljena j« Bova parna žag« vsakemu v perabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-Saga. Viakdo pa sme tudi »am oblati, vrtati ia spahati i. t. d. m Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ta vec nego 30 let,, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju bik in las in to je KAPHA)K št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti ia dolgi, odstranjuje praliaj in vsako drugi kožne bolezen glave. ■ Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in znhval-aie. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h. 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišic: m lekarnar t Pakraen štev. 200 v Slavoniji. v O r m u ž u ali Ptuju se išče za novorojenčka, katera ga vzame k sebi. Ponudbe s priloženim zdravniškim spričevalom in naznanilom zahtevanega plačila se naj pošljejo gospej 685 Anna Landner, hebamka v Gradcu, Burggasse število 8. Ugodna prodaja Zavoljo visoke starosti, se pod ugodnimi pogoji proda lepo zaokroženo posestvo v krasni, imo-viti okolici, ("isto blizu železniške postaje, oddaljeno samo '/» ure od dveh župnih cerkev. Posestvo obsega prilično sedem oralov zemlje s travniki, njivami zrelim gozdom. Na posestvu se nahaja in se ž njim proda stara dobro idoča gostilna, s kegljiščem, prodaja tobaka, pekarija, mlatilnica, sadni mlin, preša, slamoreznica, lastna elektrarna za rezsvetljavo, mlin, žaga z okrožno žago. žična železnica za spravljanje lesa. Ker ima posestvo veliko vodno silo, je zavoljo svoje bližine pri železnici posebno pripravno za večjo tovarno. — Ponudbe Jakobu Rižniku. pri Sv. Lovrencu na koroški železnici ali pa dr. Rado-Slavu PipuŠ, odvetnik v Mariboru. 688 Varstvena nurka n An ker" Liniment Caspici comp. n»domestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoče, izvrstno in bole6ine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K Ž—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na onginalue steklenice v Skathah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. S&fl Dr. Richter-jeva apoteka „zlatl W v Pragi, Elisabetstr 8t. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 6., 7. in 8. oktobra, ter 3., 4. in 5. novembra 1908 Keplerstrasse štev. 114. If Prosti vstop. *3tg <;;o Dr. Franz Graf, župan. Lancaster od K 26'—, flobert-puške od K 8-50, pištole od K 1'JjO, samokresi L od 5'—. Popravljanji po ceni. 587 = Cenik s slikami franko. = F. Dušek, Opočno it. 104 na državni železnici, Češko. ga (Weinbaugenossenschaft) v Ptuju kupuje 689 nepokvarjeni letošnji vinski mošt po najboljših cenah. Pojasnila daje in ponudbe sprejema načelnik zadruge, gospod podžupan Joh. SlSlldte * ¥ PtUjU. 5ooo ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron Rosk. pat. S— Srdi. Knsk. 6"— fel. b. Roa. 7 — Stel>. dvojni manteij 8'— k ton Budilnica . £*> Svetla i iter. S-— Stolp._zvt.il. &■— kuhinj. nt* S.— kron J. budilnica 6*— ,.S.:hlugw." »•— Godba . . 10-— 6 valčkov . 12-— kron Ura na pen-delj 70 cm. 7-— Slulp. zvon. &•— Zbodilnico 10'— 7. godbo . . 18 — Original Omeira. Scbaffhansen, GlashfiUe, Helios, Amalt'a. c. b. izku-eno, cd K IS*—; webrno iu zlato blago po originalnih fabrisk.b cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj Max Bdhnel, Dunaj IV. Margaretenstrasae 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi ceaitelj in stroKOvnjas. Največja in najstarejša tvrdka Osnovana 1. 1840. 5000 slik-katalog zastonj in poitnlne prosto. 691 Vzdržan je zdravega želodca temetji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-mašenja (Stuhlverstopfung,. Dobro.^ iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apettt in preba\ ljenju, pospeSujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice rezmemosti, napačne di-jete, prehtajenje, zaniašenje, sestava preobilne kisline n. p. -Sodbrenneu", napenjanje itd. in krene bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodeo iz apotek* B. Fragner v Pragi. ^* C varilo 1 v"' deli *»T"k» »»»ij« i»- S----------- stavno deponirane varstven« M Barko. . i ■» \V"" ■& Glavni depot: Apoteka x»u«X B. FRAGNER, s. kr. dvorni liferent „zim aohwarzen Adler" PRAGA, Klelnselte 203 kot NuudmcMU. ME* Poitna puiiljatev vsak dan. ~9Q 1 rela steklenica 2 K, Vi »teki. 1 K. Po posti proti naprej ■japMM pošiljat vi K 150 se 1 malo steklenico, K 2-80 _ ■ pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K »'- . , O I • velike, K 22— 14 velikih steklenic franko | <^T • I vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v apotekah avstrijskih V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 glavne pošte) ustanovil se je koncesjjovani urad za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i Red Star Line Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra brana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene 10» pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gtirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljublj&ni, Kolodvorske uliceštev. 41. z zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo pobrano okvirje, meri 30 cm. = K 6-50 = 3 leta garancija. Pošiljate v po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenatrasse 27/27. Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 Božične premije. Vsak p. t. kupec, ki v času od 1. septembra do 30. novembru narodi pismeno najmanje za 40 K na krat, dobi kot božično gratis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-Alarm-budilnico št. 4343 s ponoči svitlo cifernico v vrednosti K 4'20, poleg tega 3-letno pismeno garancijo. Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60'— nakrat. dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-remontoar-nro štev. 4060 v vrednosti K 5 — s 3-letno pismeno garancijo. . Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20'— nakrat, dobi eno angelsko zvt>n<*iije za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K 1-50. Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembru) se te gratis-premije na noben način ne podelijo. Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročilu že v mesecih september, oktober, november. Prva tovarna ur v Briixu št. 15T4 (Češko). Mej 200 strsni niofni, 8000 podob obsegajoči glavni cenik se po zahtevi vsakomur zastonj in poStnine prosto pošlje. 625 V ptujskem mestnem soparnem kopališču N dobijo odsihmal kopeie 8 hlaponom po slade-Sik j*ko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b '/.H uri predpeldan za 60 vin. (30 krajcarjev.) 37* Vtdstvi ptujskega mestnega kopališč« (Pettauer Badeanstaifi. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Gospodska ulica št. 11. — Herrentjasse Nr. lil priporoča _ najnovejše v i tule mlatil ne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mlinc, za rezanje repe, re-bler_ za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabtje (Handschlepp- und Pfcrdeheurechen) za mrvo obračati, »troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične Erese, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck ifferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstalil), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 433 trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodi = v Ptuju štev. ii priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in _, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, pet milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko bb nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in i smodnik za lovce, posebno fini lovski smodi škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za pu revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe zlil kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travmi njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokulegl amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinograi'' -------------Postrežba Jako urna in solidna. • Pozor! Oitaj! Pozoij Pakraške želodčni *$effK8!s^ kap«*« Staro slovito, iz delujoče sredstvo boleznih v želodcu I črevih, — osobito priporočajo — pri ; prtju in nerednem < vajanju — pehanju,-Icongestiji — poms kanju teka, krčih Nedoseženo sredstvo i vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je i 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsi ko pošto po povzetju ali če se pošlje denar d prej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, | ie naroča naravnost od: n ■ ■«.• * P. Junsica, »78 lekarnarja v Pakracu it. 200 (Slavo: f/bini/rč i- ../kmeriko yfaleri xc'/ijo dvbrv, po cent in xcin<\sl/ivo-potovuii na/■seobrne/t? <$irnon