Štev. 10. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 10. marca 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cenapri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 16D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za B D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M.List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., NI. Ljsta 25 Din. Plača sevčensovcih na upravništva, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajino Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123.. Cena oglasov: cm2 75 par,. 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno-objavo. Ceha malih o-glasov je: do dvajsetipet’ reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom" 2-50 D. Takso za oglase placa uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi.« Ček. Položnice št.: 11806 j Rokopisi se ne vračajo. Deca svojemi oči. V Novinah smo že prinesli našim čitatelom veselo novico, ka so rimski Papa dobili svojo državo i ž njov dosta pravic. Mala je ta držáva. Obsega samo eden tao velikanskoga varaša Rima. Za sveto Cerkev je ne to glavno, kak deleč segajo njene državne meje, nego to, kak se lejko razvija njena dühovna oblast nad celim svetom. V preteklosti je večkrat prišlo kaj takšega vmes, ka se je ta oblast ne mogla dobro razvijati i to na velko Škodo krščanstva. Zato je vrednost pogodbe med Papom pa Italijov ne samo za par dni navdüšenja nego Ža sto i sto let naprej. Prvi veliki hasek za Cerkev je ta pogodba že obrodila v Italiji. Kak Znamo, majo vse kat. države z vrhovnov cerkvenov oblastjov v Rimi tak zvani „Kon-kbjrdáf" ali Sporazum (pogodbo). Takše pogodbe se nanašajo samo na versko svobodo (cerkev, šola) ne pa na politiko ali há kakšo küpčijo. Gcjá so L 1870 Italijanski puntarje vzeli Cerkvi njeno državo, je ne moglo priti med cerkvenov i posvétnov öblastjov dö koflkordáta. Tak je duga leta taviio $ državi, gde majo Kristušov namestnik svoje bivališče, to je v Italiji, ne bilo verske svobode. Tak ni pr. se je v šolah ne smeo včiti katekizmuš, zato je tüdi dühovnik ne smeo v šolo. Križ je bio iz šol vö vrženi, proščenje so bile prepovedane Itd. Zdaj je vse popravlane, ar sé je vetrič s pogodbov za svobodno državo tüdi skleno kon-kordát med velkov Italijov i svetov Stolicov (cerkvena oblast). Sveti Oča Pij XI. so pravili, ka njim, je te korikordát bole pri srci kak ova pogodba. Zanimivo je pri tom to, ka se je te veliki dogodek zvršo ravno letos,' gda sv; Oča Pij XI. obhajajo svojo zlato mešo, ar je ravno letos 50 Iet, kak so bili posvečeni za mešnika. Tak je razumijo, da se ves krščanski svet od srca radüje vsemi tomi. Od vseh krajov pišejo, kak eden pred ovoga silijo, šteri bi tüdi na zvüna pokazali svojo radost. Tü podamo par takših dogodkov. V Ljubljani i v Maribori so dne 17. febr. jako svečano obhajali špomin na zlatomešnika Pija XI. Ravnotak tüdi v Beogradi so katoličanci priredili lepe proslave. Vse to se je vršilo najprle v cerkvaj s slovesnov slüžbov božov potem z drügimi prireditvami. V Ljubljani v Unioni je bilo do 5000 lüdi pri proslavi. Tak je bilo tüdi v Beči i Budapešti. Vsešerom so spevali Te Deum, to je, zahvalno vpesem. Dne 6. febr. so v Šibenik! blagoslovili novo semenišče v v špomin svetomi Oči. Jako lepi načrt ma Slovenija. Poleg Trbovelj je veliki rudokop Hrastnik. Tü je do 5000 delavcov pa nemajo cerkvi. Zato se zbira za novo lepo cerkev. Radi bi letos bar začnoli či ne dokončali. To pa v špomin svetomi Oči. Kak Znamo, je- vsakše pet-dvajseto leto redno sveto leto. Či pa pride kaj posebno velikoga, potem Papa lejko razglasijo izredno sveto leto. Tak je letos. Zato se iz vseh krajov Sveta pripravlajo velika romanja v Rim. Horvatje do. šli v majuši. Se razmi, ka Italija šče biti na prvom mesti, kak bi poglavari sv. Cerkvi pokazala svojo vdanost. Dala njemi je novo državo z neomejenimi pravicami. Za obdržano pokrajine plača Papi poldrügo milijardo 111'. Več palač i Cerkev je j prišlo v cerkveno posest. Vlada že da delati novo železniško postajo od štere bo pelala železnica v Vatikan. Gotov je že’ tüdi izredno lepi salonski vagon* s šterim ’ se bodo vozili Svéti' Oča. Proglašena bo tak zvana amnestija, to je, odpüstijo se v-jeéo-ah-ízgnansfvo -obsöje^ nim vse kaštige. Poleti ednok bo slovesna prošecija V Vatikan. Pri toj prošeciji bodo vsi iz kralesko drüžine. Potem bodo šli sveti Oča v kralesko palačo na obisk. V Loreti je hižiea sV. Družine. To je Vlada tüdi podarila. Cerkev v Deziji, gde so bili sveti Oča krščeni je prenovlena. Rojstno hižo so predelali za sirotišnice. Mesta, društva, zavodi, posamezniki, vse se pripravla, kak najlepše se izkazati v tom svetom leti. Tak n. pr. so predstojniki Salezijanske drüžbe naprosili vse Številne zavode po sveti, naj gojenci darüjejo za svétoga Očo kak nájveč svetih obhajil, rožnevencov, sv. meš, obiskov Olt. Svestva i zatajüvanj. To vse se vpiše v lepi Album i pošle svetomi Oči. Pij XI. pa od svoje strani ravnotak majo lepe načrte za to leto. Preci svetih romati v Rim, pa naj naše srce poroma v Martinišče v M. Soboti. Letos se mora dovršiti. Trbe ešče jako dosta kcoj. Penez več nega. Brezi sküpne pomoči ne bo šlo. Ka je to je že itak sad vaših trüdov. Trbe samo ešče naprej podpirati s penezi, forin-gov itd. Što inači nemre, naj goreče moli, ka Bog gene srce bogatejšim, posebno našim vrlim Amerikancom. Na te nájveč računamo i je prosimo. V špomin zlatomešništva svétoga Oče v tom jubilejnom leti podpirajte Martinišče, da se dovrši. Vse milodare dozdáj doblene i ka dobimo, zapišeino z imeni vred v lepi Album (knigo) i pošlemo svetomi Oči. To de istinsko lepi špomin, Samo preseiano zrnje. Gda je 6. jan. letos nastalo v držávi novo 'Stanje, so vsa ministerstva poleg drügih lepih reči jako odločno vzela v svoj program tüdi to í Pregledati Vše urade v državi, či je mogoče gde več uradnikov kak trbé ali pá so ne sposobni za slüžbo. Pri tom rešetanji se je najšlo dosta nereda. Najmenje v Sloveniji Mi tű nemamo namena razodevati nerede nego samo to povdarjamo, ka Vlada z uredništvom šče napraviti dvoje lepo delo. Prvič obdržati ■ - samo ^telico Uradnikov, kelko je ravno potrebno. S tem se dosta prišpara. Drügič pa uradniki, štere obdrži v slüžbi, morajo biti za svoj stan zadosta šolani najbole pa to, ka morajo biti pošteni, zvesti, zaneslivi. Uradniki majo velko odgovornost v državi. Brezi njih bi nikak ne mogli naprej. Či so v svojem uradi Pravični,, potem bo šlo vse dobro, vsaki jih bo rad meo i spoštüvao. Či so pošteni, delavni, zanesljivi, potem jim bodo predstojniki zavüpali i znova bo šlo vse gladko. Ravnotak kak v vöri. Či se vsi potačeki vrtijo po določenom načrti, vöra dobro ide, dobro kaže, či pa ne, henja. Tü pa nekaj hašim dijakom i njihovim starišom. Vsaki dijak, gda začne hoditi v šolo, včini to z namenom, da nekaj postane, j Gda šole dovrši si tüdi zbere slüžbe so skoro vsi drügi popolnoma odvisni od države, štera njim določa plače, jih prestavla s kraja v kraj in jih nadzorüje. Či si držáva odebira samo najbolše uradnike, se dijak mora večkrat pitati: Bom jaz gda med temi ? Bom dobo slüžbo ? Bo ta slüžba takša, ka bom lejko živo z njenov plačov? Pa či vse to dobim, me ne bodo vrgli vö zavolo mojega življenja? Odgovor jejo: Či si boš v šoli marlivo nabirao potrebno znanje, pa či si boš neprestano prizadevao za pravo poštenje, tak ka boš „celi mož", potem boš meo delo i jelo. Ovači znaš doživeti grozno razočaranje. Ešče bole kak dijaki pa to morajo premisliti starišje. Ne praviti svojemi diteti: „Idi v šole, ka boš ležej živo kak mi." Ležej de živo? Mogoče. Nego samo te, či ostane dober, delaven, pošteni. Državi samo takše trbe. Plev nešče nego samo Čisto zrnje. Gde naj vaš dijak dobi potrebno vzgojo za kesnejša leta ? Zajtra odide večer pride. Ali pa njemi pišete P Ov tjeden te pridem obiskat." pda pridete, ga dobite na stanüvanji, zato ka vas je čakao. Či bi pa prišli nepričakováno, Bog zna, či bi ga najšli. Pa pravimo, ka je Vaš dijak tak dober kak je bio doma. To je vse preveč malo za kesneje živlenje' gda bo samostojen. Ne bo zadosta pripravleni i zato de meo grozno težave. Na-ŠfHí dífaköni n. pr. 'mora' prejti v krv i meso to, ka svojega verskoga vadlüvanja ne zatajijo pred nikim pa nikdar, nego do brezi straha završavali vse, ka je dužen dober krščenik. Vam, starišje, to niti na miseo ne pride, ka bi se vaš mogeo izneveriti. Ka pa či se bo? Kak velka nesreča je za uradnika či je Pijanec ali razvüzdano. Gvišno ga vržejo iz slüžbe. Pa či se dijak nede znao odločno ogibati slabe tovarišje? Ka bo ž njega? Gimnazije. Vsako leto, gda se v Beogradi dela državni proračun, so prišle tüdi naprej gimnazije. Te državo koštajo mnogo milijonov. Zato se dosta dela na tom, da bi se v državi nepotrebne gimnazije odpravile. Ravno tű so pa velike težave, zato ka niedna pokrajina ali mesto ne bi rada zgübila svoje gimnazije. Pa vendar, kak čtemo v novinaj, do toga pride v stalnom srednješolskom zakoni. To pa že letos. Kak te zakon napravijo tak ostane. Nas najbole briga naša v M. Soboti, pri nas so težáve dosta vekše kak indri. Drüga mesta branijo samo svojo že obstoječo gimnazijo, mi 3e düš bodo proglasili k Blaženim. Med temi tűdi Don Boska. Ka pa mi ? Nikaj posebnoga ne bomo nesli pred noge Kristušovomi namestniki na zemli ? To nebi bilo lepo. Či nemremo nekši poklic. Tak se odločijo edni za duhovnika, drügi za zdravnika, sodnika, apotekara, profesora, fiškališa, vučitela, poštara, železničara, žandara, financa, oficera itd. Zvün dühovniške 2. NOVINE 10. marca 1929. pa moramo boriti za dvoje. Prvič za to, ka naj našo gimnazijo pripoznajo za popolno, to je, ósemrazredno. Istina, ka že mamo 8 razredov, nego držáva vzdržuje samo 4 razrede, drügi 4 pa se morajo sami s tem, da dijaki Plačüjejo šolnino, podpore pa davlejo nekaj Beograd, nekaj Maribor nekaj pa M. Sobota (občina). To šolsko leto se hvala Bogi že nekak pride do konca. Ka pa drügo leto? Na vsaki način držáva naj vzeme v svoj proračun vse razrede. Do toga naše Prekmurje ma pravico. S tem pa ešče vendar vse ne rešeno. Ka nam pomaga 8 razredov, či ne vemo kam ž njimi? To je tisti trdi oreh, šteroga moramo neprestano tuči, ga 'vladi kazati, či ščemo kaj dosegnoti. Potrebno nam je kak oko v glavi primerno poslopje za gimnazijo. To bi naj bilo takše, ka bodo meli vsi razredi prostor. Tü trbe miljone, to vsakši razmi. Bo dala držáva naskori te miljone? Či trezno premislimo, kak Vlada dela na tom, da se na vse kraje špara, i to je jako pametno, potem se nam je bojati, ka brezi težave ne da zadostne pomoči za novo, lepo, primerno gimnazijo. Ka, či bi zavolo te velke težave trpela cilo izpolnitev razredov? To telko pomeni, kak či bi Vlada pravila: „Zdaj penez za novo gimnazijo nega. Ar pa brezi te 8 razredov nema prostora zato naj bo skrčena". Skrčena? V kakšo formo? Kak dugo? Či se letos ne bo zidalo novo poslopje, ali se bo drügo leto, ali se bo za tri leta? To je gotovo, ka brezi državnih miljonov nikdar ne bo šlo. Te vrste so napisane za lüdstvo. To ma najvekši interes pri našoj gimnaziji. Dobro i pravično je, ka se lüdstvi večkrat odkrito pove, kak istinsko ceIo delo stoji. Tak se bo znalo bole trdno i odločno postaviti v obrambo svojih Potreb, kak je to ravno nova, Popolna gimnázija v M. Soboti. Na Izlandiji že orjejo. Čüdno je včasi vreme na sveti. Izlandija je jako na severnom kraji, gde je takša zima, kak smo jo tű meli dne 3. febr. nekaj sčista navadnoga. Zdaj je pa tam tak toplo, ka že kmetje orjejo. NEDELA. Štrta, nedela v posti. Evangelium sv. Janoša 6.1—15. V onom vremeni je šo Jezuš prek gaiilejskoga morja, štero se zove tiberijsko. Za njim pa je Šla velika množica, ar so vidili čüde, štere je delao nad betežnikami. Jezuš je tedaj šo na goro i je tam sedo s svojimi vučenci. Bio je pa blüzi Vüzem, židovski svetek. Gda je Jezuš zdigno oči pa vido, ka je jako velika množica prišla k njemi, pravo je Filipi: Gde küpimo toliko kruha, ka se tej vsi nahranijo? To je pa zato pravo, da bi ga sprobao, znao je najmre ka de činio. Filip njemi je odgovoro: Za dvesto denarov krűha jim ne doide, či bi si vsakši samo malo vzeo. Eden od njegovih vučencov Andraš, brat Simona Petra, njemi pravi: Tu je eden mladenec, ki ma pet ječme-novih krükov pa dve ribi; nego ka je to meo tolike? Jezuš pa je pravo: Zapovejte lüdem doli sesti. Bilo pa je tam dosta trave. Seli so se, okoli petjezero moških. Potem je vzeo Jezuš krühe i gda je hvalo dao, je razdelo med sideče; ravno tak tüdi ribe, kelko je što šteo. Gda so se pa nasitili, pravi svojim vučencom: Poberite žalože, šteri so ostati, ka ne prejdejo. Pobrali so i napunili dvanajst košar z žalož!, šteri so ostali od petih ječmenovih krühov tistim, ki so jeli. Tedaj so lüdje, da so vidili čüdo, štero je Jezuš včino, pravili: On je istinsko prorok, ki ma na svet priti. Oda je Jezuš spoznao, ka ščejo priti i ga posili vzeti, da bi ga postavili za krala, je sam odišeo na goro. Čüdežno nasičenje 5000 lüdi je predpodoba svétoga prečiščavanja, k šteromi nas zove, Jezuš te dni. On sam nam pove: Či ne bote jeli mesa Sina človekovega i ne pili njegove krvi, ne bote meli živlenja v sebi". (Jan. 6, 54). Što opravi dobro vüzemsko spoved i pristopi s čistim srcom k sv. obhajili, je zadosta včino cerkvenoj zapovedi. To je istina nego preveč malo je za žedno i lač-no düšo. Či teli tak skrbno dvorimo vsaki den, zakaj düši ne bi privoščili bar ednok na mesec angelskoga krűha, to je, svétoga prečiščavanja? Slovenska kraiina — Zahvala. Faflik Franc, plebanoš pri sv. Benediki se v imeni 21 gladne drüžin, štere si nemajo kaj v zobe djasti, vroče zahvalijo občini Črensovci i Posojilnici v Črensovcih za prvi dar, šteroga so sprejeli od njevi za te gladne familije. — Čeki za gladne. Odbor za Zidanje sirotišnice v Črensovcih je poslao prošnjo i čeke bogojanske fare, bogajanskomi občinskomi uradi, za občine beltinske fare občinskomi uradi v Beltince, — za občine törjanske fare občinskomi uradi v Turnišče, — za občine sobočke fare g. kaplani Jeriči, za občine tišinske fare g. Krantz Jožefi plebanoši z prošnjov, da se za gladne pobira i pobrani dar kem prle pošlje po čeki notri odbori. Prosimo občine, da to vzemejo na znanje i si čeke vzemejo v naznanjenom mesti, odnosno, da gospodje, ki,so čeke dobili, je dajo taki naprej. Čeke j prošnjo sta tüdi dobili občini V. i M. Polana, ostala pa dobijo pri drügoj priliki. Med vogrskimi občinami smo pa poslali prošnjo i čeke za občine lendavske fare g. Ošlaj Jožefi, obč. tajniki v D. Lendavi. V ostale madjarske občine je pa pošljemo pri drügoj priliki. — Javna Borza dela v Murski Soboti naznanja delavce!«, da sprejme 150 moških delavcev za že-lez. tovarno (fabriko). Delavci bodo zaposleni v Franciji. Tisti, ki želejo iti na to delo morajo biti prosti vojaščine (naj prinesejo Potrdilo ka so zadostni soldačko] slüžbi) in ne starejši od 40 let. Plača je dnevna in to za 8 vör dela (kak začetna plača) po 22*— fr. Za delo po rednom časi še plača dvojno. Po sposobnosti se bodo te plače z časom tüdi zbogšale. Hrano in stanovanje se dobi pri delodajalcu za približno 10'— fr. dnevno, tak bi .delavec prišpara vsaki den do 12'— fr. ali 27-— Din. z časom Seveda več. Stroški za potni list, kepe, tiskovine, polovično vožnjo do Zagreba, zdravniški pogled i, t. d. bodo znašali približno do Din. 180'— Nadalne stroške do Zagreba pa nosi delodajalec sam ali pod pogojem ka delavec ostane na deli 1 Ieto, če pa delo preje ostavi mora delavec te stroške plačati delodajalcu. Prijaviti se je od ponedeljka t. j. od U. marca naprej pri podpisanoj Borzi dela v M. Soboti. Dalje se sprejme 1000 ženskih delavk, ki pa morajo biti stare najmanje 25 Iet a ne starejše 40 let, znati morajo tüdi pisati i Citati. Znati morajo vse domače delo t. j. hišna dela,živino krmiti, krave dojiti i.t.d. Te delavke dobijo vso oskrbo. Hrano, stanovanje in pranje perila ter mesečno od 150-—, 160’— ali 180-— fr. ali Din. 400— Kelko i kakših drüge vrste delavcov bomo ešče potrebüvali za Francosko naznanjalo v prihodnjoj številki, a samo te gda dobimo v roke z čarnim na belom, ka de stalno, tečas pa naj vsak mirno počaka! — Prosvetno drüštvo v Ljutomeru ponovi v dveh 17. in 24. t. m. krasno Zgodovinsko igro v 8-ih dejanjih: „V zna menj u krila", in Sicer ob pol 4-ih pop. Na cvetno nedeljo vabimo zlasti naše prijatelje iz Prekmurja. Pridite v najobilnejšem številu! Bog živi! — Na Müri terejo Jed. Bojati se je, ka gda pride jüg, de se led v Müri nabirao pa rüšo vse ka najde. Tüdi mostovje so v nevarnosti: Zato je oblast naprosila pomoč. Prišlo je iz Ptuja 30 vojakov, ki z minami, razsfreiavajo led med lesenim i železnim mostom pri Veržeji. Radi bi pripravili prosto pot ledi, šteri príde kesnej, ka se ne bi pred mostom zaphaio. — Stari železniški most na Müri so lepo doli zmonterali pa je že na vagonaj pri veržejskoj postaji. Prí nas je doslüžo. Kam do ga pelali ti« vemo. Vnogi potnik! so ga večkrat šinfali, ka je prej grdi pa nevaren. Se je čülo: Nevolna Jugoslavija, ka nema kaj bogšega dati 1 Takše zdaj pitamo: Zakaj sta pa prle Vogrska i Avstrija niti takšega niti lesenoga ne dali na Müro ? Pa kak krvavo bi bio potreben! — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro JNKA", Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA". Eden glažek z natančni navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN". Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštalo v vsej trgovina) 3 j 6 Din,— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — Člani kmetske podružnice šteri so ešče v tom leti ne dobili novin ,,Kmetovalca" naj se zglasijo prí g. Samci ali Lanšček! M. Soboti. Po lv. Car kar i. V samoti. Kesno v noč je že bilo, kda je stopo Simon s krčme i je se napoto v brege. ,,Bog me je poslao na pot" je mislo v svojem srci i je ne čüto trüjave. Koler si popravo visiko, da njemi je ne pihao ledeni veter naravnoč v lica i je stopao v klanec s krepki-mi stopaji. Nebo je bilo vedro i Sneg se je sveto; razločo je pred sebov pot na sto stopajov. „Ci se je napoto v brege", je premišlavao hlapec, ,,je ne mogeo indri nego tű. Sneg de naskori v ceo-ci i na razmetanoj poti bi razločo njegove stopaje. Nihče je ešče nojco ne hodo prek čengrov kak jaz i smrt. Naskori je bila Zadnja hiža za njim, kolnik le bio nerazvoženi i le malo sledov se je poznalo v visikom zmr-zavajočem snegi. Hlapec je gledao na tla, na pot pred sebe i je premišlavao od Čüd te noči: »Spravlao sam se že na peč, že sam skoron zadremao, pa pravijo mati: Šimon, idi po gospoda! Pa so bili plivanoš že dvakrat pri njoj i greha ma sirota na düši menje kak novo-rojeno dete. 1 stanem pa idem, kak da bi mi Bog zapovedao. Plivanoša je ne bilo doma: lejko bi spao na farofi, čakao zajtro v mehkom seni. Ne, stanem pa idem; srce me je gnalo. Stopim v krčmo. .Popotnik je bio tü‘ pravi krčmár; betežen je siromak i nevolen pa se je napoto v brege. I I se obrnem pa idem na cesto, kak da sam čüo glas: Stani pa idi za njim!“ Postano je, se Prigno i gledao sled v snegi. ,,Ne je ešče dugo, kak je hodo Človik tű. Ni veter neje zapihao sledov i tüdi zmrznoli so ešče ne kre skraja. 1 kak je hodo, siromak! .Mali so njegovi stopaji, Čisto dečinski i vse vskriž hodijo, kak da bi bio pijan. Tü je stao, pozna se, pa je stopo z dugim stopajom i nato je pali drobslano, vse vkriž pešajoč. Vsi sledovje so minoli, ostao je samo ešče eden, šteri je držao naravnoč v brege. Hlapec še je doneslo, kak je čakala mati na sina edinca i kak natenci je znala v svojem srci,: da se je že napoto i da naskori po-kloncka na dveri. ,,Bog pošle mirajočemi miseo, štera je ne nikomi drugomi dana. V smrtnoj vöri vidi Človik skoz zid i prek gor; čüje reči, govoréče z ov-kraj morja i pozna prišestnost, ar njemi je večnost blüzi". Tak je mislo Šimon, gledao v tla i šo natenci po sledaj pred sebov. »Glej ga!“ se je začüdüvao. »Betežen i slab, kak je bio, je žavino po po bližanjo] potí naravnoč prek čengrov. Müdilo sn njemi je". Miidilo se je tüdi hlapci; čüden straj njemi je segno v srce i je pognao stopaje. Sledovje pred njim so bili zmirom bole razločni i blodili so zmirom bole nespametno, zdaj na pravo, zdaj na levo, čistec kre pssike i nato naravnoč prek čengra; včasi so zavrnoli nevedoč venkraj i so napravili velki koiobar, Hlapec je stopo tak krepko, da je na včs glas fükao i njemi je znoj tekeo po obrazi. ,,0 siromak, nesrečne!!“ je zdihavao. „Vej je ne mogeo več nikam, v gübe je šo i se lovio kak v omed-Ienosti. Bodi štokoli, Popotnik, Bog ti dáj mimo zadnjo vüro!" Čüo je s samočine čüden glas, kak ga je čüo pod goščov, kda seje napoto na farov. ,.Žalostna noč je nojco i molo bom i hvalo Boga, kda prestopim prag". Glas je bio tihi, zdihavajoči, zamukno je v samočini kak slednjen trüden zdihloj mirajočega. Hlapec se je paščo, Čarna znamenja v snegi so njemi kazala pot. Da bi le prišeo sprvcajta, da bi ga le dojšeo, prvle kak spadne v Sneg k Večnomi počinki! Tü se je že skoro ne hodo več;. opotekao se je trüden, vlekeo je za sebov, kak da bi bile vinjene, čujsao je v snegi z njimi, ar jih je ne mogeo zdigavati i kapao je siromak. Bog zna što je; pa tüdi meni je žmetno, kak da je moje srce privezano na njega". Zaskop je skočo hlapec, s tremi stopaji je stao pri kamenom ploti', poklekno je v Sneg i se je nagno proti čarnomi život!, v snegi zakopa-nomi. Na obrazi i na rokaj se je naredna tenka ledena skorja i tüdi kaput je bio trdi kak z lesa. Hlapec ga je stroso, zagrabo prgiščo snega i ga voščo po obrazi, po prsaj, po rokaj. ,,Hej Človik krščanski, zdrámi se, odpri oči, spregovori reč, če si ešče živi" Popotnik se je ne geno, lica so ostala mrzla, lampe se neso zgenole, oči so gledale mrtvo. Hlapci samomi je šo škrab od sfrahü i od žalosti. Položo je lice na popotnikova prsa i je poslüšao; srce je ne več tripalo. Nato njemi je napravo znamenje križa na čelo, na vüsta i na prsi i je pomolo za njegovo düšo. „Ka bi zdaj z njim?" je pomislo. Ne je premišlavo dugo, nego ga je na ramo naklao i se napoto z žmet-nim bremenom dale, žmetno fükajoč i globoko Sklüčena (Dale) 10. marca. 1929. NOVINE 3. Tjedenski glasi. — Inženerji — duhovniki. Pri otvoritvi novoga inženerskoga zavoda na Francozkom se je dognalo iz knig, v šterih sozapisani tamošnji inženerji, ka jih je v zadnjih 16 letaj stopilo v semenišče 38. Postali so duhovniki. — Dve Sestri dvojčeti. V Trbovljah sta Sestri Marija i Jožefa Žonta. Rodili ste se dvojčeti 1. 1860. Letos obhajata 60 letnico rojstva. Vzakon sta stopili eden den pred 40 leti. Tak zdaj obhajata 40 letnico zdavanja. Rodili sta vsakša po 11 dece, od šterih je vsáka mela 3 dečkece pa 8 deklic. Obe sta ednok tüdi meli dvojčke (deklice). — Mrtev kočiš. Eden kmet se je lepo pelao z dvema konjoma proti Budapešti. Sedo je z glavov nagnjenov na prsi kak Človik ki spi. Orožnik ga sréča i začne čakati, naj pazi na konje pred varašom. Zaman. Mrtev je bio. — V trügi (drevi) oživela. V Barceloni je te dni mrla na španskom betegi edna ženska. Kak se dela z mrtveci so tüdi njo djali v trügo i malo pred pokopom doli zabili. Na grozo vseh navzočih se je pa iz küge začüo šum. Na prvi hip so vsi odreveneli, potem so pa trügo odprli i vidili, ka je ženska živa. Vso zmantrano so jo djali na posteo, nego za par vör je mrla, tak je bila preplašen. Vganke. Šolah, v .Petoj čitanki" je pripovest od krala Matjaža, v šteroj pripovesti se pravi: on se zbüdi .ednok, te, kda bo vüzemska nedete ravno Jürijov den. Razložite nam, či je to sploj mogoče i kak je mogoče, ka bi vüzemsko nedelo na Jürjev den kazao kalendar. (Nagrada II. zvezek prekmurskih pravlic. To nagrado dajo g. Kontler julij Törnišče. Zato ka so g. urednik Bajlec ešče betežni, pošljite rešene vganke g. Kontleri v Turnišče). Prekosnice. Katehet v šoli pita Vaneka: „Zakaj v molitvi prosimo vsakdenešnji krűh, ne pa za celi tjeden ali mesec? — Vanek malo pomisli potem pa modro pravi: »Zató ne, ar bi bio prestari pa sühi. odgovorijo. — No, či je tak, potem jo načnem doma. To rekši, vzeme torto pa odide domo. Boji se je. Žena: „Kak moreš vsikdar tak dugo posedati v krčmi, pa se nikaj ne zmisliš na mene? — Mož: »Pač, liki ravno zato ne idem rad domo. Pred Sodnikom. Sodnik : „Tak te ste pa svojo palico strli na glavi nasprotnika ?“ — Prosim, gospod Sodnik, to je nikaj nej, vej mam že drügo. Ali pridejo tüdi žeskè v nebesa? — Ženske ne pridejo v nebe-sa“' pravijo g. župnik v predgi. Ženske preplašene idejo školi tožit. Župnik se mora zagovarjati i pravi škofi: V sv. Pismi čtemo to: „1 bilo je v nebesej kakše pol vüre vse tiho". — „Kak bi bilo to mogoče, če bi bile ženske tam ?“ pravi župnik. Moder kmet. Nekaj gospodov povabi kmeta na obed. Po obedi pride cela torta gori. Kmet je ešče takše jedi ne vido, zato gospodje porinejo torto, da jo naj načne. „Gde pa naj načnem ?“ pita kmet. — „Gde ščeš11 Laže za drügoga. „Či ščete, ka vas rešim, pravi fiškališ svojemi človeki, „mi morete povedati Čisto i-stino, kak je bilo. Lagao bom že jaz za vas na sodniji či de trbelo'* Pošta. Hari Marija. Ptuj. M. Lista 2. Štev. smo Vam dali doposlati. Dajte nam na znanje, štere lenske neste dobili, ka vam je dopošljemo, Kočar Alojz B. Lendava. Vaše karte nesmo dobili. Kama ste jo poslali? Zdaj srno prepisati Novine kak želete. Bertalanič Jožef. Skakovci, Samo edne mate zapisane i v knjigi naročnikov i pri naslovaj. .e ste pomotoma več dobili, napišite na pošiljatev gor ,,nazaj" pa dajte na pošto, to nikaj ne košta. Samo zavitek more tisti ostati, v šterom so Novine prišle. Marič Marija. Ropoča. Kda de vreme toplejše i de pot lepša, lehko pridete. Dündek M. Bodonci. Lansko naročnino sprejeli. Hvala. Z letošnjov tüdi počakamo zavolo lanske nesreče. Kalendar smo vam poslali, zakaj neste se prle glasili za njega? Rološa Ludvik. Sebeborci. Javili smo vas. Marič Avgust. Ropoča. M. List smo Vam poslali. Če ga ne bi dobili, nam javite. Prle nesmo ga mogli, ar smo Vašo karto i to samo edno komaj zdaj dobili. V. g. Berden K., Kaplan, Sv. Jürij. Crènsovci so taki javili v Soboto, naj se vam prošeni listi dopošljejo i zdaj k 9. št, Novin pali. Nerédne poštne zveze, zato se pa pošiljatev zamüdi. Pomali pridemo v reden ter. Recek A. Vadarci. Vse smo Vam doposlali. J. Sršan, Podturem. Novine razdelili/kak želete. Ka se pa tiče drügoga pitanja, do konca marca dobite stalen odgovor. MEkiš Roza. Trdkova. Z 90 Din vse je vse plačano. Naročeno doposlali. Palatin A. Pečarovci. v naslovaj mamo zabeleženo, da vam ide tüdi M. List. Ali se je na pošti zgübo, ali so ga pa v tiskarni pozabili Pridjati. Dali smo vam oba poslati i 2 št. Novin. 10.000 vceplenoga trsja na podlago Rip-Portalis in Göthe z Pošči, veliki rizling in Muskat Skaner. Cena po dogovori. Dobi se pri Sršen Franci, Veržej. Cene Penezi.. 1 Amerikanski dolar 56*77 Din, 1 nemška marka 13*51 Din, 1 francuški frank 2*22 Din, 1 austrijski šiling B Din, 1 vogrski peri-gő 991 Din, 1 Švicarski frank 1094 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 Češka krona 1*68 Din, 1 taljanska lira 2-97 Din. Zrnje. Cene pšenici i drugomi zrnji so ešče izdak takše, da je nikomi ne vola odavati’ zrnja.. Trgovci majo velke vnožine zrnja naloženega pa čakajo bogše cene. Ravnotak velki kmetje v Vojvodini. Mlini so ešče kelkotelko preskrbleni z zrnjom i melejo naprej. V Sloveniji trgovina z zrnjom že par mesecov skoro popunoma počivle. Poprek Srednja cena, .štera se ponüja za zrnje je bačka pšenica 240 do 250 Din, kukorica 280 do 300 Din. Novi sad: pšenica 230 do 240 Din, oves bački 240 do 245 Din, kukorica bačka 245 do 250 Din, ječmen bč. 270 do 280 Din. Vse brez železnički stroškov. Svinje (v Maribori) mladi prasci 5 do 6 tjednov 100 do 160 Din, 7 do 9 tjednov 225 do 250, 3 do 4 mesece 280 do 450 Din; živa vaga 10 do 1250 Din, mrtva vaga 16 do 18 Din. (bükov žir sühi nelüščeni) küpüje trgovina Fr. Senèar Ljutomer-Mala Nedelja. Zaloga vsakovrstnih semen. Lepo kmetijsko posestvo 10 minut od farne cerkve tri četrt ure od zdravilišča in železniške postaje. Posestvo v izmeri 28 oralov obstoji iz njiv, travnikov, gozda, sadonosnika in vinograda. Hiša in gospodarsko poslopje, novo zidana z opeko pokrita se zaradi bolezni po ceni proda. Lahko se kupi zraven nekaj inventarja. Vse drugo se izve pri lastniku Anton Širila KAPELA pošta in postaja Slat. Radenci. Prostovoljno gasilno drüštvo v Črensovcih priredi dne 17. marca 1929 ob y44. uri v prost, osnovne šole svoj redni obilni zbor z naslednjim sporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo poveljnika. 3. Poročilo tajnika in blagajnika, i 4. Volitev novega odbora in 5. Slučajnosti. ter naproša vse člane, da se zbora polnoštevilno udeležijo. Za drüštvo: BAUER t. č. tajnik. MALI OGLASI Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. tevlari pazite! Začno sam tržiti tüdi z usnjom (ledrom) vabim Vas, da si poglednete moje blago i moje cene. VINKO KLEPEC Beltinci Ste že prišli, ali samo ščete priti iz Amerike? Preskrbi vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki/ Slivar Ljutomer Jugoslavija. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Mlin k odaji v dobrom stanji, poleg farne cérkve, lehko se tüdi Žaga napravi poleg, rentabilen promet. Cena 40.000 Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. — Naslov se dobi v uredništvi Novin. Vsakši kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparala če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove ffidovi* te iznajdbe vsej i vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice, H. SUTTNER Ljubljana* št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i Potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. Hranilnica in posojilnica v Gornji Lendavi naznanja tužno vest, da je Vsemogočni poklical njenega ustanovila in podpredsednika, gospoda Josipa Perkila posestnika v Vidoncih v soboto, 2. marca 1929. po daljši bolezni v bolnici, previdenega s sv. zakramenti. Pokopali smo ga 4. t. m. v Murski Soboti. Zaslužnemu možu ohranimo hvaležen špomin. G. Lendava, 4. marca 1929. Načelstvo Hranilnice in posojilnice v Gornji Lendavi. 4. NOVINE 10. marca 1929. Pavel Gašperšič, Puconci oblastveno izküšeni tesarski mojster, prevzema vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, razna tla, stopnice (stube) ledenice. verande, ograje, itd. Gradba lesenih : mostov, jezov in mlinov. .—: : : Načrte in proračune napravlja po najnižjih cenah. Trgovina stavbenoga lesa, desk, lat, apna, cementa. Solidna postrežba. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruga z neomejenov zavezov Sprejema hranilne vloge po 8% vezane pO 8 1/2 % Daje posojila pod najugodnejšimi pogoji. Svoji k svojim! Da ostane Zdrava i mladostna se posreči vsakoj deklini, ženski, pa tüdi moškomi, če rabi doli že navedene prirodne preparate, šteri se izdelavajo po receptaj, izprobanimi že 32 let i so zato popunoma nèškodlivi. Proti vsem napadom kože Fellerova kavkaska »ELZA" pomada za lice i kožo čuva, ob-novlava i pomladüje piknjasto, hrastavo i rastavo kozo na lici, šinjeki, rokaj. Odstranite piščajce, lüske, hitro delovanje njeno proti sunčevni pegam pa naravnoč iznenadi. Najbole čuvaj* od posledic vetra, vlage, praha i soparce. Eden lonček 12 Din. Mlado čvrstočo i zdrav izgled da Fellerovo Elsa lilijasto mleko. Glažek 13.20 Din. Za gojitev vlasi, za jačanje i hranjenje kože na glavi, za pospešenje lepše rasti vlas, za odstranjenje lüsk, izpadanje vlasi i preranoga oserjenja še rabi Fellerova močna “ELZA" pomada za rast vlasi (Tanohina pomada) drži vlasé mehke' i gibko.’ Eden lonček 12 Din. Nadale ,,Elsa" žganje za vlasé jača, čvrsti i pómlajüje vlase. 27.50 Din. Za pranje vlas i glave Probajte eden .Fellerov lepodišeči ,,Elsa“ Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden paketič 3.20 Din. Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po 1 lonček obej Elsa pomad s pa-kivanjom i poštarínov 40 Din samo, če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta 10 Din več. Fellerove „Elsa“ žájfe za lepoto i zdravje; „EIsa“ lilijasta mlečna žajfa, žučakova, glicerinova, boraksova, Elsa žajfa za briti. Za probo 5 falatov po izbirí 52 Din. Naroči se točno pri Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, la. cilindersko, auto olje t masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, Sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvourstno blago! Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. PODPIRAJTE »NOVINE" Oda se včasi edna v dobrom stanji mlatilna garnitura z bencin motorom. Istotak se oda včasi ena zidana hiša in vse drugo zráven spadajoče gospodarsko poslopje. Več se Zvedi pri Koša’ Jožefi, Petešovci 14p.D. Lendava. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTEL1N“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih orgánov. ,,MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. ,,MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred ... pravim Časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnotn klanji živine rifega dobička nego zgübiček. „MASTÈčlN“ dobite V vsej' trgovina] na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi,- je napisano na pakeci. Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. . ■a gostilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni .IVAN KRAVOS, Maribor, ‘ Ale-• ksandrova 13. Naznajamo vsem da se dobi od sedaj naprej vsako leto vsefelé zelenjavo (ogradno) i rožino Semenje za setev, štera semenja gojimo sami i štero seme v naši zemlji i podnebju dobro uspe-va ter prinese dober pridelek. Kdor nema za bližnjo sprotoletno setev dobrega semenja, naj si sedaj, ko je še čas preskrbi dobro seme, ker »Kakša je setev, takša bo žetev". Nadalje se tudi dobijo razne fajte sadovene cipike, vcepleni Ščipki, cveteče grmovje, rože v teglinaj in Vsefele kapustlnih flancev za saditi itd. — To vse se dobi v Kertesijí v Beltincih. SEMENOGOJSTVO Veleposestva „VRT“ BELTINCI. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbira in po naj-nižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Polskim delavcom na znanje Od zdaj naprej se delavci, šteri namenijo iti na državno imanje v Belje na lejko delo priglašenih do zdaj stalnih gazdaj lejko na vse marofe pogodijo i po želji na šteri marof se ščejo. Delavcom je pri pogajanji na razpolago pismena pogodba, od štere edno tüdi po edini marofaj delavci dobijo na razpolago. Zdajšnja pogodba dá priliko delavcom na zadovolen i dober zaslüž, šteroga delavci v domačoj državi samo na Belji lejko dosegnejo........- - • Pogoditi se je na marofe Kneževo, Zeleno polje, Brestovac, Jesenovac i na Mirkovac pri NÉMETH MIHALJ-!*, Čentiba (Dolnja Lendava) i HORVAT PETER v Pečarovcih. Na pismena pitaifja ali pogajanja pa odgovarja Gašpar Josip deloprevzematel v Prosečkoj vesi Pošta Mačkovci. Nadale pogoditi se je na püste Širina í Mecce pri Gabor Štefani o Odranci p. Beltinci. —*— Pogoditi se je pa na Zlatna-Greda, Sokolovac, Kozjak i na Podunavlje pri Palatin Aleksandri-! v Pečarovci p. Mačkovci. Delavci, Pozor! Naznanjam Vam, ka sam prevzeo delo na železnici (štreki) v Staroj Srbiji, gde ešče naši lüdje najležej zaslüžijo peneze. Naj se kemprle glasijo moški delavci. Nücam jih dosta. Delalo se bo akord ali pa dnevno (nap-szám). Na vöro Plačam 4 do 5 Din. — Delavci se gorjemao vsakši den i to ne samo stari moji delavci, nego tüdi novi se gor jemlejo v Otovci pri samom delodavci Rud^lf-i Kohn Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.