NAPIS NAD ČLANKOM 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 100 KNJIŽNIH DEL Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani IZVLEČEK V digitalnem katalogu 100 knjižnih del iz prvih let delovanja knjižnice je predstavljen izbor nekaterih pomembnejših del, ki jih hrani knjižnica Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V prispevku je predstavljena zgodovina pridobivanja tega gradiva, prikazano je, kako je katalog nastajal, nato so opisani trije sklopi kataloga, v katerih so predstavljeni dela s področja tuje in slovenske geografije ter učbeniki. Ključne besede: zgodovina geografije, zgodovina Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, geografska knjižnica, geografska literatura, digitalni katalog. ABSTRACT The digital catalogue of 100 monographs from the Department of Geography at the Faculty of Arts (University of Ljubljana) In the digital catalogue of 100 monographs of the library's early years we present a selection of some of the most important books kept by the Library of the Department of Geography. The article discusses the history of acquiring this material and how the catalogue was made followed by three sections featuring works in foreign geography, Slovenian geography and textbooks. Key words: history of geography, history of Department of Geography (Faculty of Arts, University of Ljubljana), geographical library, geographical bibliography, digital catalogue. Digitalni katalog 100 knjižnih del GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 | 15 100 KNJIŽNIH DEL Avtorici besedila: IDA KNEZ RAČIČ, prof. geog. in nem., bibliotekarka LUCIJA MIKLIČ CVEK, univ. dipl. geog. in etnol.-kultur.antrop., bibliotekarka Knjižnica Oddelka za geografijo FF UL, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ida.knezracic@ff.uni-lj.si, lucija.mikliccvek@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: IDA KNEZ RAČIČ, ARHIV KNJIŽNICE ODDELKA ZA GEOGRAFIJO COBISS 1.04 strokovni članek V letu 2019 praznujemo stoletnico ustanovitve Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jubilej praznuje tudi knjižnica Oddelka za geogra- fijo, ki je ena od najstarejših knjižnic Filozofske fakultete in najbogatejša geografska knjižnica v Sloveniji. Knjižnica se je od začetkov delovanja do danes strokovno razvijala in izpolnjevala svoje poslanstvo – to so nudenje podpore študijskemu procesu in raziskovalnemu delu, poučevanje in ustvarjanje novega znanja ter predvsem prenos znanja iz bogate knjižnične zbirke. Zato smo se ob stoletnici delovanja Oddelka za geografijo in njene knjižnice odločili, da pri- pravimo digitalni katalog pomembnejših geografskih in sorodnih del, izdanih pred letom 1960. Na ta način želimo javnosti predstaviti nekaj knjižnega bo- gastva, ki ga hranimo v knjižnični zbirki, med njimi knjige, ki so bile aktualne v začetnih letih delovanja ljubljanske univerze in so bile pomembne za razvoj geografske stroke, tako v tujini kot Sloveniji. Kratka zgodovina pridobivanja gradiva Geografska knjižnica je bila ustanovljena leta 1920 in je bila najprej v prostorih sedanje Univerze v Ljubljani. Zasluga za njeno ustanovitev in zagon gre zago- tovo prvi generaciji profesorjev novoustanovljene Univerze v Ljubljani, ki so z organizacijo seminarjev in urejanjem Seminarske knjižnice opravili veliko delo (Modic 1969). Njen upravnik je bil Artur Gavazzi, prvi redni profesor za geo- grafijo Univerze v Ljubljani. Za knjižnico so pod strokovnim vodstvom tedanjih profesorjev skrbeli asistenti, pomagali pa so jim študentje geografije, ki so jih imenovali dijaški bibliotekarji (Frelih s sodelavci 2009). V prvih letih delovanja se je zbirka najbolj izdatno dopolnjevala z darovi posameznikov, založnikov, ge- ografskih društev in vladnih ustanov, predvsem iz Slovenije, tedanje Jugoslavije in Nemčije. Sčasoma se je nabralo tudi precej literature v angleškem, francoskem in italijanskem jeziku. O nabavi knjižničnega gradiva je odločal predstojnik in- štituta, sredstva, ki so jih uporabili za nakup, so dobili kot državno donacijo. Po ustanovitvi Geografskega društva Slovenije se je knjižnični fond povečeval tudi na račun izmenjave Geografskega vestnika za domače in tuje revije. Slika 1: Rektorjev podpis v inventarni knjigi (foto: Ida Knez Račič). 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 100 KNJIŽNIH DEL človeške značaje. Knjiga je leta 1971 izšla tudi v slovenskem prevodu z na- slovom Značaji. Od avtorjev antične dobe hranimo tudi nemški prevod (K. Kärcher 1830) znanega geografa, zgo- dovinarja in filozofa Strabona. Njego- vo obsežno delo v 17 knjigah Geografi- ja, grško Geōgraphiká, je nastajalo dalj časa, dokončal ga je za časa rimskega cesarja Tiberija. Prinaša politične, go- spodarske, družbene, kulturne in geo- grafske opise. Nemški zgodovinar in geograf Jo- hann Georg August Galletti je na- pisal več kot 50 knjig o nemški in evropski zgodovini. Njegovo obsežno geografsko delo v treh zvezkih All- gemeines geographisches Wörterbuch (1822) po abecednem zaporedju pri- naša opise držav, mest, naselij, rek. Med njimi najdemo tudi več zapisov za slovenske kraje in reke. V drugi polovici 19. stoletja je prišlo do ra- zvoja posameznih geografskih ved. Iz Digitalni katalog 100 knjižnih del Ko smo se odločali, s katero letnico izdaje naj omejimo izbor knjig, ki naj bi jih uvrstili v naš katalog, smo izbra- li letnico 1960, ki nekako predstavlja mejnik v zgodovini knjižnice. Tega leta se je namreč knjižnica pričela pri- pravljati na selitev, ki je bila izvedena naslednje leto. Ob tej priložnosti se je preimenovala v knjižnico Oddelka za geografijo. Izbrani letnici je sledil izbor 100 enot, ki naj bi reprezenta- tivno predstavljale gradivo iz začetne knjižnične zbirke. Pri izboru smo se oprli na nekatera temeljna dela zno- traj posameznih področij geografije in na nekatere temeljne geografske učbe- nike, ki so bili izdani do leta 1960. Katalog je razdeljen na tri sklope. V prvem so zbrana dela iz svetovne geo- grafije, v drugem dela iz slovenske ge- ografije in v zadnjem sklopu učbeniki. Vsak sklop je označen s svojo barvo, medtem ko so knjige nanizane glede na letnico izida – od najstarejše, ki je izšla leta 1778, do najnovejše, ki je iz- šla leta 1954. Pri vsaki elektronski ko- piji naslovnice oziroma platnice knjige je naveden osnovni bibliografski opis in kratek zapis vsebine. Digitalni ka- talog je objavljen na spletni strani Od- delka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svetovna geografska dela Najstarejša tuja knjiga v knjižnici je iz leta 1792. Gre za nemški prevod dela starogrškega filozofa in botani- ka Teofrasta z naslovom Theophrasts moralische Charaktere mit erklærenden Anmerkungen und einem griechisch-de- utschen Wortregister für Schulen. Avtor na kratek, karikiran način opiše slabe 11. 6. 1946 je knjižnica začela voditi inventarne knjige. Prvo je podpisal celo tedanji rektor Alojz Král. V inven- tarnih knjigah se vodi uradna evidenca knjižničnega gradiva, iz katere razbere- mo naslov publikacije z avtorjem (ali naslov zemljevida) in število izvodov posamičnega gradiva, ki so ga prejeli. Na začetku so le občasno beležili način nabave, pozneje je to postal obvezen podatek. Najpogosteje so beležili le opombe o darovalcu. Tako na primer iz inventarne knjige izvemo, da je eno od knjig podaril gospod Štravs, takra- tni šolski upravnik v Dolenjem Logat- cu, ali da so knjige dobili od vladnega svetnika dr. Andrejke, Université de Paris, Zadruge šolskih knjig in podob- no. Knjižnica je v svoj fond dobila tudi nekatere redke knjige, ki so zdaj zelo dragocene. Glede na to, da so večino knjig kupili v antikvariatu, vidimo, kako premišljena in načrtovana je že tedaj bila nabavna politika. Na ta način je knjižnica svojo zbirko dopolnjevala z deli, ki so bila bistvenega pomena za razvoj geografije v tujini in Sloveniji. Dobila je dela Valvasorja, Hacqueta, Knobleharja, Jesenka, Ratzla, Hettner- ja, Davisa, Cvijića itd. (Modic 1969). Pri antikvarnih nakupih so zapisali tudi ceno (za obe knjigi Balthasarja Hacqueta so plačali tedanjih 800 lir). Po letu 1950 je slovenska geografija doživela izreden razvoj. Bila je institu- cionalno in kadrovsko okrepljena (Vri- šer in Šifrer 1978), kar se je odražalo tudi v publicistiki, zaradi katere se je povečal prirast gradiva. Knjižnica se je vedno težje spopadala s prostorsko sti- sko, zato je bila velika pridobitev seli- tev v novo stavbo Filozofske fakultete. Zbirka se je vsa leta dopolnjevala tudi s kartografskim gradivom. Slika 2: Knjiga Strabo's Geographie (vir: Arhiv Knjižnice Oddelka za geografijo). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 | 17 100 KNJIŽNIH DEL 100 KNJIŽNIH DEL prvič izšla leta 1915, drugi, popolno- ma prenovljeni izdaji (1920), je sle- dilo še več izdaj. Teorija o potovanju kontinentov je bila priznana šele po avtorjevi smrti in je osnova teoriji o tektoniki plošč. Eno prvih klasifika- cij podnebnih pasov je izdelal rusko- -nemški geograf, meteorolog in kli- matolog Wladimir Peter Köppen. Temelji na dveh prevladujočih ele- mentih – temperaturi zraka in pada- vinah. Knjiga Die Klimate der Erde, Grundriss der Klimakunde je razdelje- na na dva dela. V prvem je poglavje soavtorstvu z Gustavom Braunom. Naslednja izdaja je izšla v dveh delih, leta 1915 je najprej izšel drugi del z naslovom Morphologie, leta 1917 pa je Gustav Braun sam priredil še prvi del z naslovom Grundlagen und Me- thodik. Osnove kraške geomorfologi- je je postavil Jovan Cvijić. Njegova knjiga z naslovom Karst je izšla leta 1895. Alfred Lothar Wegener je bil nemški naravoslovec in raziskovalec polarnih območij. Njegova najpo- membnejša knjiga je Die Entstehung der Kontinente und Ozeane. Knjiga je tega obdobja hranimo več temeljnih del. V zbirki Weber’s illustrirte Ka- techismen, Belehrungen aus dem Ge- biete der Wissenschaften und Künste, ki obsega več kot 250 knjig, je izšla matematična geografija Adolpha Drechslerja z naslovom Katechismus der mathem. Geographie. Več del je s področja geomorfologije. Ameriški geograf William Morris Davis je raz- vil tezo o cikličnem razvoju reliefa in jo objavil v knjigi Physical geography (1898). Leta 1911 je izšla dopol- njena izdaja v nemškem prevodu in Slika 3: Knjiga J. Barrow's Reise durch China von Peking nach Canton …(vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo). 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 100 KNJIŽNIH DEL 100 KNJIŽNIH DEL determinističnimi nazori zasnoval te- melje politične geografije. V Franciji je v tem času deloval Paul Vidal de La Blache, ki je začetnik sodobne franco- ske geografije in ustanovitelj francoske šole za geopolitiko. V delu Principes de géographie humaine (1922) opisuje svet kot dialog med okoljem in družbo (Cigale in Ogrin 2016). Na področju regionalne geografije so sprva prevladovali potopisi, dnevniki o odpravah in odkritjih ter pregledi po državah. Knjižnica hrani nemški prevod knjige Travels in China (1804) z naslovom John Barrow's Reise durch China von Peking nach Canton im Ge- folge der Großbrittannischen Gesandt- schaft in den Jahren 1793 und 1794, ki je izšel le leto po originalni izdaji. Opi- suje Peking, palačo cesarja Yuen-Min- -Yuena, življenje in navade na dvoru, kitajsko umetnost, znanost, medicino ter potovanje iz Pekinga v Kanton. V letih 1806–1827 je v Pragi izhajala zbirka Neueste Länder- und Völker- kunde, ein geographisches Lesebuch für alle Stände, regionalna geografija sve- ta v 23-ih knjigah. Knjige vsebujejo bakroreze in več zganjenih zemljevi- dov. V knjižnici hranimo dva zvezka – Holland und Westphalen in Afrika überhaupt, Nord- und Mittel-Afrika. Italijanski geograf in statistik Adriano Balbi je leta 1832 v Parizu izdal knjigo Abrégé de Géographie. Knjiga je dožive- la več izdaj, prevedena in prirejena je v številne jezike. Že leta 1834 je izšla nemška priredba knjige Hausbuch des geographischen Wissens, eine systemati- sche Encyklopädie der Erdkunde für die Bedürfnisse der Gebildeten jedes Standes. glavju o Severni in Srednji Evropi je omenjena kraljeva roža (Daphne bla- gayana – blagajev volčin) na Gori sv. Lovrenca pri Ljubljani. Temeljna dela na področju družbene geografije so dela nemškega geogra- fa in etnografa Friedricha Ratzla. V knjigah Der Staat und sein Boden, geographisch betrachtet (1896) in Po- litische Geographie (1897) je sicer z o splošni klimatologiji, v drugem pa podnebni pasovi in tipi podnebja po posameznih kontinentih. Vsebuje tudi dva zganjena zemljevida. Leta 1899 je na Dunaju izšla knjiga Bil- der-Atlas zur Pflanzengeographie mit beschreibendem Text, avtorja Ernsta Moritza Kronfelda. V obširnem sli- kovnem delu je zbranih 216 lesorezov oziroma bakrenih jedkanic, narejenih po predlogi fotografij in risb. V po- Slika 4: Naslovnica knjige Juliusa Payerja Die österreichisch-ungarische Nordpol- Expedition in den Jahren 1872–1874 (vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 | 19 100 KNJIŽNIH DEL Länderkunde. Obsežno delo, katere- ga urednik je bil Alfred Kirchhoff, obsega tri dele, prvi in drugi del sta nadalje razdeljena na dva zvezka. Prvi del je izšel leta 1887, zadnji leta 1907. Knjige vsebujejo veliko grafikonov, statističnih preglednic, zemljevidov in fotografij. V drugem zvezku prvega dela je poglavje Avstro-Ogrska, kate- rega avtor je nemško-slovenski geo- graf Alexander Supan. chende Statistik. Avtor v knjigi, razde- ljeni na deset poglavij, s statističnimi podatki po državah natančno prikaže stanje po posameznih področjih druž- benega življenja v letih 1869–1873. Med podatki za Avstro-Ogrsko je tudi več podatkov za slovenske dežele, med drugim za narodno sestavo pre- bivalstva. Delo Länderkunde von Eu- ropa je izšlo v zbirki Unser Wissen von der Erde, Allgemeine Erdkunde und Leta 1839 je izšla prva knjiga Char- lesa Darwina z naslovom Journal and Remarks. Opisuje pomorsko odpravo z ladjo Beagle, ki je imela nalogo raz- iskati obale in otoke Južne Amerike. Sledilo je več izdaj, v knjižnici hra- nimo knjigo iz leta 1891 z naslovom Journal of researches into the natural hi- story and geology of the countries visited during the voyage of H. M. S. Beagle round the world. Avstrijski geograf in speleolog Adolf Schmidl je avtor knjige Das Kaisert- hum Oesterreich, ki obsega dva dela, Die Alpenländer in Die Sudeten und Karpathen-Länder. Oba sta nadalje razdeljena na več zvezkov, ki so izha- jali med letoma 1837 in 1843. Za nas je zanimiv četrti zvezek prvega dela z naslovom Das Königreich Illirien. Fi- zičnogeografskemu in gospodarske- mu prikazu ozemlja sledi topografski prikaz. Vsebuje statistične tabele, v prilogi so tudi bakrorezi slovenskih mest in pokrajin. Knjiga Die österre- ichisch-ungarische Nordpol-Expedition in den Jahren 1872–1874, ki je po- svečena kralju Francu Jožefu (po njem se imenuje otočje v Arktičnem ocea- nu Dežela Franca Jožefa, odkrito 30. avgusta 1873), opisuje avstro-ogrsko polarno odpravo z jadrnico Admiral Tegetthoff. Člani posadke so bili re- krutirani iz Avstro-Ogrske, predvsem iz Istre in Dalmacije. Prinaša znan- stvene rezultate na področju geografi- je, meteorologije, geodezije, astrono- mije. Je bogato ilustrirana in v prilogi vsebuje tri zemljevide. Leta 1876 je izšla že tretja, predelana izdaja knjige Huga Franza von Bra- chellija Die Staaten Europas, verglei- Slika 5: Knjiga Orytographica Carinolica Balthasarja Hacqueta (vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 100 KNJIŽNIH DEL 100 KNJIŽNIH DEL ske metode poučevanja in raziskova- nja. V uvodu je avtor zapisal, da je to njegovo življenjsko delo. V delu The nature of geography, a criti- cal survey of current thought in the light of the past ameriški geograf in pred- stavnik tako imenovane regionalne usmeritve v geografiji Richard Hart- shorne predstavi poglede evropskih geografov na to, kaj naj bi bil predmet preučevanja geografske vede, in raz- pravlja, ali je geografija sistematična ali regionalna veda. Geografska dela o Slovenji Na začetku 19. stoletja na Sloven- skem, z izjemo nekaj posameznikov, še nismo poznali znanstvene geogra- fije. Za geografska so označevali dela z domoznansko, potopisno in podobno tematiko (Cigale in Ogrin 2016). V katalogu je predstavljen izbor knjig slovenskih avtorjev oziroma sloven- skega ozemlja. Najstarejša knjiga tega sklopa, ki jo hranimo v knjižnici, je delo Balthasarja Hacqueta Orycto- graphia Carniolica, oder physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Kra- in, Istrien, und zum Theil der benach- barten Länder. V dveh delih je izšlo v letih 1778–1781. V prvem delu avtor opiše podzemne jame, gore, kamnine in fosile ter vode na Slovenskem. V drugem delu so opisani mesto Idrija, kamnine in kristali ter rudnik živega srebra s sistemom rudniških jaškov, ki so natančno izrisani v prilogi. Veliko raziskovalnega zanimanja je bil deležen kras, predvsem Postojn- ska jama in Cerkniško jezero. Alojzij Schaffenrath (1794–1836), ki je zaslužen za prvo turistično ureditev skimi pokrajinami tudi podpoglavji Istra in Kras na Kranjskem. V prvi polovici dvajsetega stoletja je izšlo več pomembnih del s področja geografske teorije. Izpostavljamo delo Alfreda Hettnerja Die Geographie, ihre Geschichte, ihr Wesen und ihre Me- thoden (1927), ki obravnava geograf- Alfred Hettner je leta 1907 izdal knji- go Grundzüge der Länderkunde, Euro- pa. V knjigi je uporabil besedilo, ki ga je napisal za razlago 150 zemljevidov v atlasu Spamers Handatlas (1895). Fizičnogeografskemu in družbenoge- ografskemu pregledu sledi pregled po regijah. V poglavju Balkanski polotok sta v pregledu po regijah med Dinar- Slika 6: Hohenwartova knjiga Die Entsumpfung des Laibacher Morastes (vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 | 21 100 KNJIŽNIH DEL bogato ilustrirana in vsebuje tudi ge- ološki zemljevid Ljubljanskega barja. Pomembno je delo Petra Kozlerja, ki je raziskoval meje poselitve Slovencev in zbiral slovenska krajevna imena. Leta 1854 je zdelal prvi slovenski ze- mljevid Zemljovid slovenske dežele in pokrajin s knjižico Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pra- vosodne razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, tergov, krajev i. t. d. (Cigale in Ogrin 2016). Z opisi slovenskih pokrajin je nadaljevalo več avtorjev, med njimi ron Franc Jožef Hanibal Hohenwart, je avtor knjige Die Entsumpfung des Laibacher Morastes (1838). Natanč- no je opisal Barje, sledijo kronološki pregled osuševalnih del do konca leta 1837 in poročila komisij. Na koncu je tabelarični prikaz z opisom del in stroškov po posameznih ulicah in kanalih. Ernst Kramer je na podla- gi šestletnega raziskovanja območja Ljubljanskega barja in uporabi ob- stoječe literature napisal knjigo Das Laibacher Moor, das größte und interes- santeste Moor Österreichs in naturwis- senschaftlicher, kulturtechnischer und landwirtschaftlicher (1905). Knjiga je Postojnske jame, je leta 1834 izdal knjigo Beschreibung der berühmten Grotte bei Adelsberg in Krain. Pozneje jo je preuredil in dopolnil Maximllian Schäber. Opis jame vsebuje tudi na- črt v prilogi. Viljem Urbas je v reviji Zeitschrift des Deutschen und Oesterrei- chischen Alpenvereins leta 1879 objavil razpravo Das Phänomen des Zirknitzer Sees und die Karstthäler von Krain. Leta 1922 pa je izšla knjiga Pavla Kuna- verja Kraški svet in njegovi pojavi. Tudi Ljubljansko barje je bilo večkrat predmet preučevanja. Naravoslovec in muzejski kurator v Ljubljani ba- Slika 7: Knjiga F . Seidla Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice (vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 100 KNJIŽNIH DEL 6 poglavij oziroma, kot jih imenuje avtor, oddelkov. V predgovoru učbe- nika Prirodoznanski zemljepis, ki je izšel leta 1874, je Jesenko zapisal, da je več let zbiral gradivo iz številnih tujih virov, ki jih tudi navaja (Bratec Mrvar s sodelavci 2008). Učbenik je namenjen osmošolcem, tako da se je lahko tudi v najvišjem razredu sre- dnje šole poučevalo v domačem jezi- ku. Da bi bil učbenik bolj aktualen, je Jesenko uporabil nove metrične mere. Na koncu učbenika je poglavje Terminologija, ki v abecednem redu obsega nemške in slovenske zemlje- pisne izraze. Od Jesenkovih učbeni- kov imamo v katalogu predstavljene še Mali občni zemljepis, ki je izšel leta 1876, Zemljepis za drugi in tretji ra- zred srednjih šol, izšel leta 1883, ter drugi popravljeni in skrajšani natis Zemljepisa za prvi razred srednjih šol, ki je izšel leta 1890. Od Kocenovih učbenikov imamo v katalogu predstavljena dva: Leitfaden der Geographie (Vodič po geografiji) in prevod učbenika Erdbeschreibung für Volksschulen z naslovom Koce- nov zemljepis za ljudske šole. Vodič po geografiji, ki pa so ga Kocenovi nasledniki razdelili na več delov, je izšel 1868. Prvi del je leta 1875 pri- redil Alois Vogel in ima naslov Splošne osnove za pouk geografije. Drugi del je popolnoma priredil Konrad Jarc in ga leta 1878 izdal z naslovom Specialna geografija. Potem so izšli še učbeniki Vinka Fere- rija Kluna, Alexandra Supana, Iva- na Vrhovca, Frana Orožna in Elize Kukovec. Prvi univerzitetni učbenik Opća geografija je leta 1929 na željo 1884 je izšlo njegovo delo Grundzüge der physichen Erdkunde, ki je bilo več- krat ponatisnjeno. Po mnenju mno- gih ga je mogoče označiti za njego- vo življenjsko delo (Cigale in Ogrin 2016). Med temeljnimi raziskavami geografske regionalizacije Jugoslavije je delo Antona Melika Jugoslavija, zemljepisni pregled (1921–1923). V katalogu so tudi dela Arturja Gavaz- zija, prvega rednega profesorja za ge- ografijo na ljubljanski univerzi. Leta 1942 je v Zagrebu izšla njegova regi- onalna geografija Apeninske zemlje i susjedna Padsko-venetska zavala. Ru- dolf Badjura je bil zbiralec krajevnih imen, ljudskih in strokovnih izrazov. Leta 1953 je napisal pomembno delo s področja zemljepisnih izrazov in imen Ljudska geografija. Učbeniki V sklopu učbenikov je najstarejši učbenik Siegfrieda Becherja Allge- meine Geographie zum Gebrauche für Real- oder Industrial-Schulen, tiskan v gotici in izšel leta 1845. Razdeljen je na tri dele, v prvem so poglavja s tematiko matematične geografije, v drugem fizične geografije in v tretjem politične geografije. V zadnjem delu je pri regionalnem pregledu Evrope oziroma konkretneje Avstrijskega ce- sarstva tudi poglavje o Ilirskem kra- ljestvu. Najstarejši slovenski učbenik je Ze- mljepisna začetnica za gimnazije in realke, ki jo je Janez Jesenko v sa- mozaložbi izdal leta 1865 v Gorici. V njem je prvič sistematično in v večjem številu predstavil zemljepi- sna imena v slovenščini (Bratec Mr- var s sodelavci 2008). Učbenik ima Josef Erben – Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statističnem in zgodo- vinskem spregledu (1866), skupina šti- rih avtorjev pod imenom Rodoljubi – Slovenski Štajer. Dežela in ljudstvo (1868–1870), Simon Rutar – Samo- svoje mesto Trst in mejna grofija Istra, prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis (1896–1897), Fran Orožen – Vojvodina Kranjska (1901– 1902), Ferdinand Seidl – Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice, poljuden geološki in krajinski opis (1907–1908), Jože Rus – Slovenska zemlja, kratka analiza njene zgradnje in izoblike (1924). V knjižnici hranimo tudi več del ge- ografa slovenskega rodu Alexandra Supana, ki je spadal med pomemb- nejše evropske geografe druge polo- vice 19. in začetka 20. stoletja. Leta Slika 8: Učbenik Blaža Kocena (vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2019 | 23 100 KNJIŽNIH DEL 100 KNJIŽNIH DEL Sklep Eno od pomembnejših poslanstev knjižnice Oddelka za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani je prenos znanja iz knjižnične zbirke. Tega so se zavedali že ustanovitelji knjižnice in poskrbeli, da so se v knji- žnični zbirki znašla dela, ki so bila temeljnega pomena za razvoj geogra- fije v tujini in Sloveniji. V knjižnici smo se zato odločili, da pripravimo izbor teh del in jih predstavimo v digitalnem katalogu, ki smo ga poi- menovali 100 knjižnih del. V njem so trije sklopi – v prvem so zbrana dela iz svetovne geografije, v drugem dela iz slovenske geografije in v zadnjem sklopu učbeniki. Knjige si sledijo gle- de na letnico izida, pri vsaki elektron- ski kopiji naslovnice oziroma platnice je naveden osnovni bibliografski opis in kratek zapis vsebine. Katalog pri- ča o bogati preteklosti knjižnice in je zato pomemben tudi za zgodovino geografije. Uporabnikom bo služil pri preučevanju pomembnejših del z vseh področij geografije. V tridesetih letih so izšli učbeniki Ze- mljepis za II. razred srednjih in njim sorodnih šol v soavtorstvu Karla Pri- jatelja, Valterja Bohinca in Romana Savnika, Občni zemljepis za višje ra- zrede srednjih in strokovnih šol soavtor- jev Valterja Bohinca, Silva Kranjca in Romana Savnika ter Zemljepis za III. razred srednjih in njim sorodnih šol soavtorjev Valterja Bohinca in Ro- mana Savnika. Iz obdobja po 2. svetovni vojni hranimo učbenike Toneta Obla- ka in Romana Savnika Zemljepis za nižje strokovne šole, gospodarske ter industrijske šole in tečaje, Ze- mljepisni pregled zemljin Mavricija Zgonika, Zemljepis za tretji razred osnovnih šol Silva Kranjca in Ludo- vika Vazzaza ter učbenik za klima- tologijo Ceneta Malovrha. Nekaj je tudi učbenikov za nižje razrede osnovnih šol, pri katerih avtorstvo ni jasno, vsebina pa zajema regio- nalno geografijo Jugoslavije in ma- tematično geografijo. študentov napisal Artur Gavazzi. Do takrat so bili namreč na voljo le uč- beniki v nemškem jeziku. Leta 1931 je izdal tudi prvi del regionalnogeo- grafskega učbenika Zemljopis Evrope, v katerem je obravnaval regionalno geografijo Severne Evrope. Viri in literatura 1. Bratec Mrvar, R. 2007: Blaž Kocen – življenje in delo. Šentjur. 2. Bratec Mrvar, R., Kladnik, D., De Brea Šubic, S., Oblak, I. 2008: Geograf Janez Jesenko (1838–1908). Poljane. 3. Cigale D., Ogrin D. 2016: Alexander Georg Supan – v Sloveniji spregledan geograf slovenskega rodu. Dela 45. Ljubljana. 4. Frelih, M., Knez Račič, I., Miklič Cvek, L., T urk, J. 2009: Devetdeset let geografske knjižnice. Dela 32. Ljubljana. 5. Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P ., Vodeb, G. 2009: Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana. 6. Modic, R. (ur.) 1969: Petdeset let slovenske Univerze v Ljubljani, 1919–1969. Ljubljana. 7. Stanonik, T., Brenk, L. (ur.) 2008: Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana. 8. Vavtar, M., Oven, M. (ur.) 2013: Skrito znanje : knjižne dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic. Ljubljana. 9. Vrišer, I., Šifrer, T. 1978: Geografska veda v Sloveniji. Geographica Iugoslavica 1. Ljubljana. Slika 9: Prvi univerzitetni učbenik Arthurja Gavazzija (vir: Arhiv knjižnice Oddelka za geografijo).