438. štev.
V Ljubljani, sobota dne 15. marca 1913.
Leto TL
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Zn inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se n:	pošilja	upravništvu.	ut
«:	Telefon	številka 118.	at
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vin£rf$v.
SR	Uredništvo	In npravulštvo:
Učiteljska Tiskarna, FmafiŠUnsIta ulica fx.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrnnkh sna pr-ima se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasi se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju 10-k:	pust. — Za odgovor Je priložiti uinmko.
Telefon številka '1R
Pismo iz Beigrada.
Belgrad, 26. febr. (11. marca) 1913.
Kakor poroča »Trgovinski Glasnik«. jc sporazum med Srbijo in Bol. garsko vendarle dosežen in to na podlagi, ki popolnoma zadovoljuje srbske želje. Vse ono ozemlje, katero je zavzela srbska vojska — tedaj tudi Bitoli in Veles — pripade srbski državi. Nasproti teinu pa stoji Izjava bolgarslega poslanika v Parizu M&nčova, da se določijo meje med obenja bratskima državama šele po definitivnem zaključenju miru, ker Se smatra dosedaj zavzeto ozemlje za skupno last vseh štirih zaveznikov. Pravičnim zahtevam Srbije se brezdvomno ugodi. Kar se pa tiče Soluna, zanikuje Stančov, da bi postalo to mesto mednarodno.
Pri tej priliki ne bo odveč, ako izvemo, kako mnenje je imel srbski ministrski predsednik pok. dr. Milovanovič o odnosih izmed Srbije In Bolgarske. Pozabiti ne smemo, da je bil on eden glavnih propagatorjev balkanske zveze, le žal, da mu prerana smrt ni dopustila videti sadove njegovega dela.
Mesec dni ircd svojo smrtjo razgovarjal se je z nekim bolgarskim Zurnalistom ter >e jako povoljno izrazil o boigarvkc-srbskih odnošajih Ces, da so vsaki dan trdnejši in iskrenejši.
— Vendar je nekaj, kar kvari te dobre odnošaje med obema bratskima naroufima, ako smem pripomniti — odgovori mu časnikar.
— • Vse neprijetnosti — nadaljuje ministrski predsednik pok. dr. Milovanovič, — zn katere se Imamo zahvaliti napakam v preteklosti, moralo se pozabiti pri nas I11 pri Vas. Maha je bila — rad priznavam — Politika kralja Milana, ker je pozabil M*be v Bosni in Hercegovini, v no-vopazatskeni sandžaku In v Stari orblil In se lotil solati kulturo v Ma-cedoniji, kjer ste VI že začeli. Iz teh razlogov le nastalo med Srbijo In Bolgarijo »macedonsko vprašanje.«
— Macedonsko vprašanje, kakor ga Jaz opazujem. Je jabolko razdora med Srbi in Bolgari — prekine ga novinar.
—■ Povedati Vam hočem sedaj svoje osebno mnenje pod pogojem, da se zavežete s častno besedo, da ne bodete o tem ničesar pisali, kar Vam sedaj povem. Ako Vi uvidite v macedonskem vprašanju jabolko razdora med nami in Vami vslcd teka, ker Vi zahtevate avtonomijo in rni nekaj druzega — je to čisto malenkostna stvar. Pogreške, katere smo delali — in to mi in Vi s svojimi Propagandami, izpodrinjujoč drug druzega. ni treba ponavljati.
Poirebno je, da pridemo — ml Srbi in Vi Bolgari — do popolnega spoznanja, da so naši narodni interesi do pičice identični in tedaj bode-— „  --------------------------------
1'inrrm.
mo sprevideli, da macedonsko vprašanje ni za nas jabolko razdora, pač pa jabolko sloge in zbiižanja za Vas in za nas. Da pridemo do tega, je treba delati, ali ne na podlagi kakega sporazuma za Vašo in našo propagando v Macedoniji, pač pa za propagiranja ideje našega — združenja
Vprašam Vas, kolika je razlika med Srbi in Boglari v obče? Glejte, Vi govorite z menoj bolgarsko in jaz govorim srbsko in jako dobro se razumeva. Ali gre tedaj zato, da delamo za svoje razdruženje 111 da težimo za drugačnimi ideali, za udej-stvitev, katerih bi se morali med seboi boriti; te borbe pa bi nas sicer osvobodile in uničile?
Kot mala zrna velikega slovanskega plemena imamo pred seboj nalogo, da se združimo za resno borbo proti našim skupnim sovražnikom.
Ako se nemška in italijanska plemena, katera se med seboj razlikujejo boli kot mi, Srbi in Bolgari, če so se ta plemena mogla združiti v močne države, zakaj bi se tudi mi ne mogli združiti? — Pred nami je sijajna bodočnost, ker ako sedal latinske in germanske narodnosti postopno padajo, utrujeni od moderne kulture, mi Slovani rastemo in se razcvetamo.
Politična unija, za katero moramo vsi delati, v bližnji ali daljni bodočnosti, nagradila bo Bolgarsko in Srbijo prejalislej.
Da, ali... veste, ekscelenca, kaki osebni interesi ovirajo tako unijo. Unija zahteva samo eno dinastijo; vzemimo n. pr. Avstrijo...
—	Ne rečem, da ne bo zaprek. Pravim samo, da naj se dela vztrajno samo s pogledom vprtim v bodočnost in z določenim ciljem. Naše dinastije so patriotične in one morajo delati, da se stvori ta ideal. To jih ne bo zničilo. Nemški vladarji so napravili današnjo Nemčijo.
K dosegi popolnega zjedinjenja Južnih Slovanov oviral nam bo jako Izostren nacionalizem, kateri je zmožen preiti v skrajnost. Proti temu nacionalizmu je treba, da se borimo z vsemi močmi. To se doseže le potoni kulturnega zbiižanja, za katero morajo delati naši učenjaki.
V	vsakem slučaju, najbližja bodočnost naprtila nam bode elementarno delo k neminljivemu združenju.
Ne z ognjem in mečem, pač pa z občo kulturo in prosveto moramo povzdigniti naše in Vaše zasužnjene brate, da jih osvobodimo in da se s tem olajša velika ideja zjedinjenja vseh Jugoslovanov.
To je bistven program, na katerem je delal dr. Milovanovič skupno s Pasičem.
Veliko »elementarno delo«, kakor ga je prerokoval dr. Milovanovič, se bliža svojemu koncu. Oster veter prejšnjih dob bratomornih bo-
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Udarec, ki ga je bil zadel, 11111 je puščal samo globoko začudenje, in duša mu je trepetala pred to nenadno svetlobo kakor oko, ki se ozre mahoma^ iz teme v preveč močno luč.
Glede Monklarja ni bil storil ni-kakega sklepa.
Ni se mu zdelo verjetno, da bi se Sc kdaj videla.
Pripomniti moramo tudi, da Lantne ni vedel, da je ura njegove niuke tako bližnja. Menil je, da ga Dostavijo pred sodišče, ne vedoč, da le storil veliki profes drugačen sklep ° njem.
Ves tisti del noči je torej minil, da bi se bil ustavil le za trenotek °b misli na smrt.
Smrt se mu je prikazovala le kot ^‘mna in še zelo negotova stvar.
Mislil je samo na to, da je našel rjojega očeta, kar ga pa nikakor ne zo , •**’ marveč ga navdaja z gro-ki je ne more premagati, ij Takrat pa je zaslišal, da Skripta zapahi njegove ječe.
Nekdo je prihajal.
Brez dvoma ječar... le nu Ylata so se odprla -- vstopil °nklar v svoji lastni osebi.
Veliki proios je bil vstal s svojega naslanjača rekoč:
»Treba je, da grem sam pogledat k temu človeku!«
Tistikrat jc bi'a ura štiri zjutraj.
Zavil se je torej v .svoj plašč, vzel svetiljko-slcpico, šel na dvorišče in se napotil nato proti zaporom. 1« V pritličju je bila stražnica, kjer je spalo par ječarjev. V tei sobi so se tudi začenjale stopnjice, ki so vodile v zapore.
»Pojdite mi odpret jetnikova vrata«, je ukazal Monklar.
Ječar, ki ga je bil nagovoril, je vzel ključe.
»Ali pojde vaša svetlost sama?« je vprašal.
»Da. Čemu to vprašanje?« je dejal veliki profos trdo.
Mož se je ustavil, očividno v zadregi. Zakaj bila je v resnici velika predrznost, izpraševati velikega profosa — tudi Če je narekovalo vprašanje hvalevredno čustvo.
»Vaša svetlost naj mi oprosti,« je zajecljal.
In nerodno se je obrnil proti stopnjicam.
Monklar je šel za njim in stopal molče navzdol.
Pod stopnjicami je bila nekakšna okrogla klet. Ob zidu te rotunde si videl pet ali šest močnih, z železom okovanih vrat, opremljenih z ogromnimi zapahi.
Bila so vrata letniških celic.
jev na Balkanu je še enkrat zave! s tako silo, da so se zatresle opore balkanske zveze, zapihala je burja tudi od zunaj, da pripomore zrušiti ogrodje za zjedinjenje Balkana, toda stavitelji in delavci niso stavili svoje zgradbe na pesek, temveč na kremen bratskega altruizma in požrtvova-nja.
Kakoi sem čiil se je Klofač že vrnil iz Sofije in sicer z zadovoljivim vspehom. V tem oziru so tedaj uglajena vsa nasprotstva. •
Kljub temu pa ostaja še vedno uganka, čemu se še vedno agitira med Bolgari v krajih, katere imajo Srbi že v svoji oblasti, da se prideli to ozemlje Bolgarski. Baje se nabirajo tudi podpisi za adreso na kralja Ferdinanda v gornjem smislu. Prišlo ie že tudi do posameznih krvo-prelitij med Srbi in Bolgari vsled velike agitacije, katero razvijajo Bolgari. Energični koraki obojestranskih vlad bi pač lahko naredili konec takim obžalovanja vrednim dogodkom s tem. da se vsai formalno prizna meja med eno in drugo državo.
Danes jc posetil avstro-ogrski poslanik Ugron srbskega ministrskega predsednika Pasica ter je ogorčeno protestiral — v imenu svoje vlade — proti temu, da pošilja Srbija svoje čete pred Skadar Črnogorcem v pomoč, češ, da mora biti srbski vladi vendar znano, da mora Skader pripasti Albaniji. (Kaka brez-primerna prcpotenca! Op. por.)
Pašič mu je mirno odgovoril, da se je Srbija s pogodbo obvezala pomagati svojim zaveznikom, kadar ti zahtevajo pomoči, brez ozira na to, komu in kdaj ima pripasti oblegano ozemlje.
Na to pojasnilo Ugron ni ničesar odgovoril.
Sodeč po raznih dejstvih bo Skader še dolgo kljuboval Črnogorcem. Kljub temu na je ,nade, da bo srbsko ojačenje, ki pride te dni pred Skader s težkimi oblegovalnimi topovi po suhem skozi Mitrovico. pospešilo padec mesta.
Skader bi bil že davno lahko zavzet, toda kaj pomaga, ako vzemo mesto, nad seboi na Tarabošu pa puste turško zalego, ki bo brez usmiljenja razrušila mesto.
Utrdba Taraboša je, poleg svoje naravne, nepristopne lege, tako popolna, da se jo upravičeno smatra za nepremagljivo.
Toda Srbi in Črnogorci prekašajo z vstrajnostjo in odločnostjo tudi te mrtve ovire, ki so umetno nastavljene na njihovem zmagoslavnem potu.
Ako jih ne oplaše grožnje, protesti in intrige evropske diplomacije, oplaše jih še manj bodičaste žice, lisičje jame, visoko skalovje, rovi in obkopi, četudi čepi za njimi še toliko turških glav in naperjajo svoja topov ska žrela na junaška prsa pogumnega novodobnega Špartanca. Odločna
Težak, smradljiv in leden vzduh je ležal v tem prostoru.
Ječar se je obrnil proti enim izmed vrat.
Toda Monklar ga je pridržal za roko.
»Zgoraj si mi zastavil neko vprašanje?« je dejal.
Vprašanje je bilo pač preprosto in grof De Monklar se v nobenem drugem trenotku ne bi bil zmenil zanj...
Toda njegovo duševno stanje jc bilo takšno, da so zadobivale naine-znatnejše reči ogromen pomen.
»Da, vaša svetlost,« je odgovoril ječar trepetaje.
»Ponovi ga...«
»Če vaš^ svetlost ukazuje!... Prašal sem vašo svetlost, ali pojde sama v jetnikovo celico.«
»Sam!... Kaj hočeš reči s tem?«
»Hotel sem vedeti, ali se vaša svetlost ne bi dala rajši pospremiti s par stražniki...«
»Aha!« je vzkliknil Monklar in se nasmehnil. »Bal si se zame. Hvala ti, vrli mož!«
»Vaša svetlost, stvar je namreč...« je izpregovoril Ječar srčneje.
»Govori odkrito, ukazujem ti.«
»Tak dobro, vaša svetlost: jetnik je znorel!«
»Znorel! Beži no!«
»Da, svetlost, znorel je j po vseji pravilih! In pravijo, da dobe norci nenavadno moč. mislil sem to-
Turški konkurz.
Pridite kupite, mesta, mošeje vse vam prodamo mnogo ceneje —
Mnogo blaga smo preje imeli — nekaj prodali smo — drugo so vzeli!...
Najprej prodali smo Avstriji Bosno, to je podietje — dobičkanosno.
Pridite, kupite, vse se prodaja — turška se firma
v	konkurzu nahaja...
Lepih izdelkov polna je miza — k temu prignala nas huda je kriza!
Prej smo za druge kovali okove — s tem pa smo delali same dolgove.
Ko se je vprl krščanski nam rod — smo napovedali svoj bankerot!
Tudi drugod je zdaj malo denarja, ker vsa se Evropa z vojsko ukvarja.
Toda v Evropi kredit še imate, napumpate lahko Rotschilde bogate.
Pri nas pa denar in kredit jc ves preč -» nam ne posodi nihče nič več.
volja bo tudi Tarabošu zvonila poslednji pozdrav v turškem robstvu.
Radi Skadra postaja vojna nevarnost med Rusijo in Avstro-Ogr-sko vedno večja. Rusija privoli v sporazum z Avstrijo le tedaj, ako se Skader vzdrži v turških rokah do zaključitve miru, drugače pa Skader mora pripasti Črni gori.
Ker je pa po najnovejšib vesteh mir zopet pomaknjen v »ncdogledno bodočnost«, se brezdvomno posreči z združenimi močmi prisiliti turško posadko v Skadru in na Tarabošu na predajo.
Tu pa se križajo pota ruske in avstro-ogrske diplomacije in v tem slučaju je vojna zelo verjetna, ker bo težko najti srednjo pot v tem kočljivem vprašanju, ker je na obeh straneh jasno in neizogibno nasprotstvo.
Na zadnjem sestanku centralnega mladoturškega odbora v Carigra-
^ eaiu©«
P® AIAJM
ODRI M
Zato si pa tu za spomin kaj zberite, in znancem svojim
v Evropo nesite.
Mesta, trdnjave, džamije, minarite preproge, presi6l;k
vi tov i. tapete.
Vzemite, kupite za gotov aeuar — sicer zastonj vzame jih Grk, Srb ali bolgar.
du se je baje sklenilo, naj se voina z vso vehemenco nadaljuje, dokler se zavezniki ne odrečejo Drinopoliu, češ, da je to mesto sploh nepremagljivo in nedobitno in mora ostati v turških rokah.
Sicer je pa tudi razumljiv turški odpor. Ako izgube Drinopolle. izgube tudi zaupanje ljudstva, katero ie že itak skrajno razdraženo.
Ravnateljstvo srbskih državnih železnic odposlalo je v nove kraie posebno inženirsko komisijo, da prouči teren, kje nai se grade nove proge. katere se bodo začele še letos eksploatirati.	Mars.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" >
re j... dejal sem ...«
Monklar se je globoko zamislil.
»Kako pa veš, da je ta človek znorel« je vprašal čez nekaj časa. »V čem obstoja njegova norost? Ali je kričal in žugal?«
»Ne, vaša svetlost...«
»Kaj tedaj?...«
»Takole je bilo, vaša svetlost. Ko je prišel, ali bolje rečeno, ko so ga pripeljali v dvorec — baš v trenotku, ko se je voz ustavil na dvorišču — jc odprl oči, vzdramivši se iz omedlevice, in pogledal okrog sebe. Vojaki, ki so ga obdajali, so videli, da je prebledel, kakor da le dobil po glavi udarec, enak onemu, ki ga je bil pripravil v to stanje.«
»Tak končaj že!«
»Vojaki so ga torej videli prebledeti in so ga slišali, ko je vzkliknil: — Blaznim! In gotovo je, da je bil njegov obraz jako čuden, vaša svetlost.«
Monklar je skomizgnil z ramami.
»A to še ni vse, vaša svetlost,« je povzel ječar, ki je hotel povedati predstojniku dokaz svojega ostro-umja, ki bi lahko povzročil njegovo povišanje.
»Kaj je še takšnega?«
»To, kar pride, je še bolj čudno, vaša svetlost... Vedite, da sem se proti večeru napotil k jetniku. Bila je ura, ko mu je trebalo nesti hrane. Vzel sem torej običajni hlebec kruha in vrč vode ter se napotii dol.«
Ječar je bil gostobeseden.
Z naslado je razlagal podrobnosti. ki so bile brez vsakega pomena za to, kar je hotel povedati.
Prejšnji dan ali ob katerikoli drugi priliki bi mu bil Monklar obrnil hrbet.
Zdaj pa se je čudno zanimal celo za te podrobnosti.
Poslušal je skoraj strastno, kakor da mu pripoveduje ječar najne-verjetnejšo aventuro.
In ko je vrli ječar videl, s kakšno pozornostjo ga počaščuje, se je sam še bolj navdušil za svojo povest, misleč si;
»Oho! Nemara pa je stvar Še mnogo vžižnejša, nego sem si mislil izprva?«
»Nadaljuj!« je ukazal Monklar kratko.
»Saj sem že tam, svetlost. Stopil sem torej v celico. Postavim vrč na tla — blizu jetnika. Dobro. Pokažem mu kruh. Tako. Nato vzamem svetiljko in se hočem vrniti gor. Takrat pa, vaša svetlost — premislite, ta mož, ki se ni bil zmenil niti za vodo, niti za kruh, kar je že dovolj slabo znamenje za človeka, ki J*» moral brez dvoma umirati gladu in žeje...«
»Tak izmečkaj se že, tepec!
»Jetnik me začne gledati... toda s takšnimi očmi. tako krotkimi in tako prosečimi, tako polnimi solz. da sem bil mahoma ves zmeden, čeprav se ne dam izlahka geniti To, vaša svetlost, morda ni dobro 1* ječarja... morda Je bilo krivo.«
Vojna.
SKADER IN DRINOPOLJE PRED PADCEM.
Nervoznost, ki se je polastila avstrijskih krogov vsled srbske pomoči Črnogorcem bo. kakor vsa poročila kažejo kmalu minula, Skader svoji usodi — kapitulaciji ne uide. Ako pa srbsko-črnogorska armada Skader osvoji, tedaj ga Črnogorci ne bodo izročili, pa naj se še tako na vseh straneh proglaša, da bodo usodo mesta in trdnjave določili londonski poslaniki. Ne: orožje bo določilo usodo in zmaga je nekaj, kar ima tudi svoje neoporekljive pravice. Dva boja se bijeta za Skader: eden med Avstrijo in Rusijo, drugi med Skadrom samim. Prvi boj se približuje odločitvi: ena kot druga stran stoji nepremakljivo na svojem stališču. Skader mora imeti Albanija — Skader mora imeti Cma gora. Ali se gre za Albanijo in Crno goro? Zakaj tako Ijuti boj? Za Avstrijo in Srbijo se gre — je vse. Skader je močna trdnjava in v Albanskih rokah bo to mogočna oporna avstrijska točka, če pride do kakšnega nesporazumaC.) med Avstrijo in Srbijo. Avstrija rabi Skader
—	to je vse in za to takšen boj, ki bo pa končan, kakor hitro pade Skader. To vedo tudi avstrijski diplomati, zato takšna nervoznost in za to vse tisto prizadevanje pri londonski konferenci, da bi se napravil definitivni sklep glede Skadra, da naj pripade Albaniji, in ta sklep da naj velesile brž sankcionirajo. Dobro vedo ti možje, 'da bo po zavzetju trdnjave takšna sankcija brezvspešna, Zato so hiteli pridobivati velesile, da bi taiste »prijazno« v Belgradu protestirale proti odpošiljanju srbskih čet v Drač, češ: usoda Albanije je že zapečatena. Da! Saj je vse res! O Albaniji je sklep — ali ne o njenih mejah. V Drač pošiljajo Srbi čete ali ne za nič dru-zega kot za to, da izpolne zavezniško dolžnost in pomagajo zavzeti Skader, ter zato, da ojačijo svoje posadke v Albaniji, ki jim grozi poguba od Albanske strani, ki so dobili orožje »sam bogve odkod« — v svrho napadanja srbskih čet. Naj se potolažijo na Dunaju, bo kmalu boljše!
Iz Carigrada se poroča: Položaj v Skadru je silno kritičen. Razmere v mestu so nevzdržljive. Pred mestom je že zbrana tako močna srbska armada, da naskoka ne bo možno vzdržati. Kralj Nikolaj je odpotoval v glavni stan. da naskoku prisostvuje. Srbi in Črnogorci bodo od treh strani ob enem naskočili. Ne samo v Carigrad, temveč tudi na Dunaj so došla zaupna poročila, da je padec Skadra vprašanje par dni.
Isto tako obupen položaj je v Drlnopolju. Turški kabinet računa s kapitulacijo. Poročila, ki jih je poslal Šukri paša so čisto brezupna.
Carigrad, 14. marca. Bolgarsko-srbska vojska je že pričela s splošnim napadom in popolnoma gotovo je, da DHnopoljska posadka tega napada ne zdrži, temveč se uda.
MIROVNI POGOJI BALKANSKIH DRŽAV.
Glasilo srbske vlade »Samouprava« poroča, da stavijo zvezne balkanske države Turčiji sledeče pogoje:
1. Dokler se ne sklene mir, se vojska nadaljuje.
2. Temelj mirovnih pogajanj tvori predlog, ki so ga stavili delegati balkanskih držav dne 23. decembra [1912 v Londonu, po katerem naj tvori mejo črta Midia —Rodosto; polotok Galipoli ostane Turčiji, ki mora odstopiti celo zahodno ozemlje balkanskim državam izvzemši Albanije, ki ji določi meje in organizacijo kon-
ferenca poslanikov v Londonu. Izrecno se zahteva, da se Odrin in Skader, še predno se mir sklene, prepustita Bolgariji, oziroma Črni gori.
3. Egejski otoki se odstopijo Grški. Posebej se navaja Kreta in se zahteva, da se Turčija glede na Kreto vsem svojim pravicam odpove.
4. Turčija je dolžna, da dovoli zveznim balkanskim državam vojno odškodnino, katere višina se mora določiti, še predno se mir podpiše.
5. Ugotoviti se morajo pravice kristjanov in tistih podanikov zveznih balkaskih držav, ki bivajo v Turčiji.
V slučaju, če se obravnava kako finančno vprašanje, ki je vsled vojske nastalo, zahtevajo zavezniki, da se teh pogajanj udeleže tudi zastopniki vsake posamezne balkanske države. Pogoji so se poostrili, ker se je vojska nadaljevala. Če bi Turčija zopet poizkušala pogajanja zavlačevati, bodo novi mirovni pogoji postali še težji.
Ta odgovor balkanske zveze na mediacijo velesil se izroči slednjim danes ali jutri.
TURŠKA VOJNA LADJA POD AVSTRIJSKO ZASTAVO.
Cetinje, 14. marca. Turška križarka »Hamidie« je plula mimo Bara in Ulcinja pod avstrijsko zastavo. Grške torpedovke preže nanjo v kraju, kjer upajo, da jo morajo zalotiti. Škoda, ki jo je v Medui povzročila, je majhna.
»TIMES« NERVOZNA.
London, 14. marca. »Times« piše: Upamo, da bodo zavezniki po zrelem uvaževanju razumeli, kako nevarno bi bilo. če ne bi sprejeli brez pridržka svetov zedinjene Evrope. Vse sile brez izjeme razumevajo, da bi bilo nadaljevanje vojne evropski škandal. Zato imajo namen napravi ti vojni konec na podlagi pravičnega in častnega miru. Gotovo bi jim bilo tiajljubše izvršiti posel posredovalk ali če se izkaže to, da je nemogoče, se bodo poslužile drugih sredstev, da doženo mir. (Dobro, dobro, samo, čc ne razumejo pod »častnim mirom« ono, kar mislijo Turki, ki skoro ničesar nočejo odstopiti. Turke naj se prime za ušesa, pa tiste velesile, ki so pomagale k mladoturški revoluciji in tako k obnovitvi vojne. To je škandal, to!)
KDO JE KRIV?
Iz Aten so dobili srbski vojaški krogi obvestilo, da so imele vse grške ladje strog naloe. da stopijo v varstvo grške mornarice, ki ima svojo bazo na otoku Krfu. Te štiri ladje pa se niso držale povelja in se niso oglasile pri otoku Krfu, ampak so odšle iz Patrasa takoj v Drač. Grška vojna uprava bo radi tega uvedla proti vsem štirim kapitanom strogo preiskavo.
Slovenska zemlja.
Iz Šm arije.
Zadnjič ste pisali o t. zv. »Izobraženih« ljudeh, ki so prišli komandirat v naš občinski odbor. Ko bi taki izobraženi ljudje delali za korist ljudstva, bi Jim nič ne rekli — tega pa pri šmarskem dekanu ih pri Punčaku nismo še nikoli zapazili. Zato pravimo: njim je lahko množiti obč. doklade, ko nič ne plačajo. V tuji hiši vsak lahko gospodari, če ga nič ne stane. O gosp. Punčaku se govori, da hodi zato v Šmarje, ker je častni občan. Mi o tem nič ne vemo. Sicer bi bila občina in častni občan drug drugega vredna. Samozavesten pa je ta gospod. Ko sta bila izvoljena v odbor dva moža. ki nista farovška kimov-ca, je rekel: »Ko bi le teh dveh zgag
ne bilo, pa bi bilo dobro!« Mi pa vidimo: Ko bi le tuji ljudje ne hodili k nam zgago delat, pa bi bilo še boljše.
Obrniti pa se moramo ob tej priliki na našega g. kaplana. Prišli so namreč že tako daleč, da so začeli politiko med otroke v šolo nositi. Na nekem večeru, ki bo kaplanu gotovo še v spominu, je rekel g. kaplan — da je kavalir. (Neki mož je dobro pripomnil: Saj je lahko kavalir, ko je dvakrat biro pobiral.) Toda kavalirji se do nasprotnikov ne vedejo tako, kakor naš kaplan do onih otrok, katerih starši niso z njim volili. Kaplan preteplje otroke, češ, da so taki liberalci, kakor njih stariši. Ali ni to sramota? Ali je to vzgoja. Zadnjič se je znašal nad nekim dečkom, ker baje nosi očetu »Dan«. (Od kčdaj nimajo otroci pravice nositi svojim staršem to, kar jim pošljejo njih znanci ali prijatelji, pa naj bo to časopis, knjiga, pismo ali karkoli!) Kaj pa, ko bi pregledali, koliko naše šolske mladine nosi iz farovžev »Domoljuba« na dom. Vsled tega je nastal v šoli med dvema dečkoma prepir, ker jc eden imel pod klopjo »Domoljuba« in je drugemu očital, da nosi očetu »Dan«. Kaplan se je hotel znesti nad »liberalcem«, toda deček je tako nastopil
—	da si je kaplan premislil. To je res kavalirstvo. Naša duhovščina nima v cerkvi dovoj politike — zanaša jo že v šolo.
Z Vinice.
Na Vinici ie bila ena iz marčevih noči prav temna. Kakor po navadi je eks-kraljica z dobro večerjo postregla Juriča Kralja. Vsega je bilo mnogo na mizi. Ko je enajsta ura odbila, je rekel Jurič-kralj: veš kaj punčka, čas bo iti spat... Poslovila sta se kakor po navadi — in čez pol ure je Jurič spal spanje pravičnega. Ne, ne. Vrata so zaškripala in Jurič je sanjal grozne sanje. V sobo je stopil mož, visoke postave iz daljne tuje dežele: v kožuhu z visoko kučmo na glavi, veliko brado, rdeč kakor rak. V pravi roki je dvigal bič s tremi stremeni s krogljicami na koncu — to Je nagaj-ka. _ Mož je dvignil nagajko in zavpil: Kje so tvoji denarji? — Jurič se je grozno prestrašil, in je rekel: O, ljubi mož, včeraj sem jih poslal v hranilnico ljubljansko. — Lažeš — je rekel mož. Kje so denarji od cerkvenih stolov. Kje denar od Križevega pota? Ti grabiš zase! Koliko si dobil plače? 3000 K. In koliko bire imaš pravico jemati. Nič. Ali veš, kdo sem jaz? — »Ne vem,« je rekel Jurič.
Mož ie zavihtel nagajko in Jurič. se ie tako ustrašil, da se je zbudil. Ko je
zopet zaspal, je imel druge sanje. V reni krčmi je sede! veličastno, kakor kralj na prestolu. Okoli njega so sedeli kmetje, ki so pohlevno jedli, njega pa so pitali s prešičevo pečenko in nalivali z vinom. Naenkrat pa Je nastala zmešnjava na cesti. Komaj se Je Jurič zavedel — ker Je bil ves srečen v svojem kraljevskem ponosu — že stopita dva moža v c. kr. uniformi. Jurič se grozno prestraši. Eden iz mož pa ga vpraša: Ali ste vi župan viniške občine. Jurič je bil zmeden in je povedal, da ima Vinica tri župane. C. kr. mož pa vpraša. Kdo je pravi župan na Vinici. Jurič pravi: Jaz sem Jurič Kjalj. C. kr. mož pa pravi: Moja dolžnost je blagajno pregledati. Jurič se grozno prestraši. S tresočo roko poda knjigo z računi. V knjigi pa so računi: za fa-rovške štedilnike, za dimnike, za hleve. C. kr. mož zmajuje z glavo,^ kajti vsi denarji viniške občine so šli za farovške potrebe..* Na to pravi Ju-riču-KralJu: Veste, vimška občina po trebuje denar zase -vam ni nihče dal nad njim pravice. Kje so pa 40% za občino? Kje pa ie blagajna? —
Tam stoji železna. avs?; p.l®sm’ va. — Kdaj ste jo zadnjič odprli? —
Pred 25 leti. — C. kr. mož je odprl blagajno — v njej je kar mrgolelo zalege — ne zaloge, pa nobenega vinarja ni bilo v nji. — Tega se je Jurič Kralj tako ustrašil, da je zavpil in se je vzbudil. Kaj bo zdaj?
Iz Prečlne.
Franc Vintar se v »Slovencu« na dolgo in široko opravičuje, zakaj ni več župan. Tudi ob »Dan« se je spotaknil, ker je o njem povedal par resničnih besedi. Mi pa pravimo, da je županstvo lepa stvar in se po Kranjskem ravno najbolj nezmožni ljudje pehajo za to častjo. (Klerikalcem je to zelo po volji. Tudi svetokri-ški paša toži o slabili časih. Čudno se mu zdi, ko je tako propadel, ker se je pehal za farovško stranko. Stal je na vseh razpotjih in pobiral pooblastila. Tudi vrhovski kos. ki je celo leto pel po naši občini, je sedaj malo utihnil, ker je postal podrepnik ... Glavna stvar je postala danes na deželi, da je kdo »mož«. Kako je drugače z njim, je postranska stvar. Zato imamo tako slavne župane in odbore ob času klerikalnega gospodarstva.
Iz Doberne.
Ni dolgo tega, kar je poročal »Dan« o razmerah med delavci v Doberni. Pri nas je še vedno tako, kakor poprej. Delavec I. Planinec je n. pr. delal 3 leta pri g. Šuligoju — zdaj pa je zaradi sikiranja in slabe plače (3 K na dan odšel, da si poišče drugo delo.) Ženi je natočil, da jo Vž.ame za seboj, ko dobi delo. Kmalu pa pride g. Hauk in ukaže ženi, da n era v 24 urah zapustiti Doberno, ako ne, pošlje po orožnike. Drugi dan prideta orožnik in policaj, pa sta rekla, da mora 14 dni prej odpovedati stanovanje. Hauk je torej dobil nos. Pretekli teden je pripeljal paznik Turnar 33 novih mož. Ko je Hauk videl, da ima več delavcev, je našuntal Šuligoja, da je delavcem pri vagonu po 5 vin. odtrgal. Prej so imeli 40 v
—	zdaj imajo 35. Ko so delavci videli, da še za živež ne zaslužijo, je vseh 33 novih delavcev odšlo. Ako bodo z delavci tako delali — bodo pazniki morali sami prijeti — za delo. Naši pazniki so raznega Stanu: Senica mesarskega, Turnar čevljarskega, Šelegačnik pa natakarskega. Hauk pa, ki ne zna drugega, ko ljudi sekirati — bivši mažarski učitelj in bo najbolje, če gre nazaj v šolo mažar-ske otroke pretepat. Saj mažarske šole so znane. Delavcem pa kličemo: združite set
Dnevni pregled.
Nasvetov raznih nemških, posebno graških listov menda naša vlada posebno ne vpošteva, (ako bi jih upoštevala, bi še slabše vozila, državni voz nego sedal!) vendar jim nasvetov ne zmanjka. Včeraj Je v »Tagesposti« prišel nekdo na duhovito misel, kako bi se dalo rešiti albansko vprašanje. Da »Hamidie« strelja na Drač in na Meduvo, to je premalo — tako pravi pisec — ker je »Hamidie« samo ena ladja. Ampak Avstrija naj bi poslala svoje ladjevje ob albansko obrežje in naj bi pazila, da bi grške ladje srbskim posadkam v teh mestih živeža ne dovažale. Grške ladje bi si gotovo ne upale postaviti se v bran — za vsak slučaj bi nas morala Italija podpirati — ker mora z nami — če tudi proti svoji volji — albansko vprašanje z nami reševati. Ker so albanske gore s snegom pokrite, bi bile tako srbske posadke v Albaniji brez prelivanja krvi uničene. — To je nasvet! Zadnji stavek smrdi po inkviziciji, ko so ljudi brez prelivanja krvi morili (t. j. so jih sežigali
ali pa pustili od glada poginiti!) Nemcem bi bilo to zelo po volji (ako pojde kupčija na Balkanu tako slabo kakor zdaj — lahko da okusijo to sladkost! Op. stavca.) Vprašanje na je: kaj se imamo mi vtikati v to, kalto Grška kot zaveznica izpoinuje svojo dolžnost, da dovaža živež srbskim četam v Albaniji? Kai nas briga albanska obal, ko niti za svojo ne znamo skrbeti? Ali je naše ladjevje zato na svetu — da z njim intrigi-ramo? (Potihoma lahko povemo, d? naše ladjevje ni brez dela.)
Češki strah se je pojavil na Mazurskem. Da bi prikrili vladni magnati vse svoje lumparije, so začeli trobiti o slovanski nevarnosti, ki preti od češke strani. Zato so začeli na Slovaškem preganjati zopet vse. kar je narodnega. Posebno so se vrgli na »Prudy«. Preganjajo učite-* Ije, politike, žurnaliste. S tem bi radi dokazali, da se da mažarska država rešiti le po sedanjem sistemu, Ma-žarji še nimajo dovolj škandalov. Treba jih ie še več — zato so padli na Slovake. Izključili so iz šol več dijakov, ker so čitali slovaške liste. Čehi bodo te dijake vzeli v Prago. Kos avstrijske kulture.
Ubogi Poljaki. Poročali smo že, kako se Poljaki pripravljajo na vojno. Oborožili so vsa svoja narodna društva: Sokole, skant, mladino, akademike študente. Vse leze pod orožje in že imajo manevre. Poljaki ne vidijo druge rešitve kakor z orožjem. Rešiti se hočejo ruskega absolutizma in nemških hakatistov. Njih upanje so avstrijski Nemci, katerim so toliko časa pomagali vladati proti Slovanom. >Čas« piše, da se je vse poljske družbe polastila besna maščevalnost. Očitajo si. da so bili malo pripravljeni na sedanje velike dogodke. Resno računajo na vojno, ki jih bo osvobodila. Zbirajo se ‘onen in delajo se priprave. Ob priliki 300letnice ruske vladarske rodbine je ruska vlada ponujala koncesije, ako hočejo Poljaki . slaviti jubilej. Poljaki so izdali parolo, da naj bo povsod tiho in mrtvo, kakor v grobu. Proti rodu Romanov so napisali vse zločine, ki jih je storil (v tem je seveda mnogo resničnega 1) Zato postaja poljsko vprašanje vedno bolj napet-). Toda dne 11. t. m. je začel pruski državni zbor razpravo o naseljevanju v Vzh. Marki (t. j. med Poljaki). Osnova za ponemčevanje Poljakov povišuje fond na 175 milijonov mark — 100 milijonov za naseljence. Vlada je za ponemčenje Pollakov dobila 725 milijonov kredita, naselila }e 21.000 rodbin In kupila 236.130 ha zemlje. Schorlemer je rekel, da je sveta dolžnost nemške vlade, da podpira idealne težnje nemškega naroda — ker je ponemčenje Poljakov najboljši jez proti Rusoni. — Tako delajo Poljaki na Poznanjskem — Pri nas pa ubogi Poljaki iščejo pri Nemcih pomoči! Tl so jim seveda naklonjeni, — dokler njim služijo!
Slava kranjskemu županu. Pred par dnevi je bito v neki gostilni v Kranju kakih 10 častnikov. Med njimi je bil tudi en Čeh. Pri dobri volji so začeli nemški oficirji zbadati svojega češkega tovariša, kakor so čitali v raznih nemških listih. Ker pa je dobro pivo navdušilo duhove, so začeli uganjati sploh različne dovtipe na slovenstvo in slovanstvo. To je slišal tudi kranjski župan, ki je se-' del v sosedni sobi. Ko se mu Je zde-
lo.	da je mera polna in prepolna, je stopil v drugo sobo in je povedal častnikom, kar jim gre. Slavofobskl junaki so nato utihnili. Ne klicali m za ta zgledni nastop slave kram' skemu županu, ko bi pri nas ne bili že tako redki možje — pa tudi župani — ki se zavedajo svoje dolžnosti v naših narodnih mestih.
FRANCE ŠTAJER:
iože Rvačar.
(Tragikomičen poem v treh oddihih.) (Dalje.)
Začetkom je malce podvomil: »Nisem H premlad? — Za vraga. Kdo bi bil slabič? Sem li posušeno stročje? Mogočna in odločna naj ti bo volja — volja, in dobro ti bode!«
Napil se je in napisal najprvo naslov: čaroba zaljubljenosti, tragičen poem v treh' prizorih.
1
II.
prizor.
(Mrambrnata votlina. Stene iz ostankov morskih lilij, lokvanja; mlečnat, alžirski mramor, smaragdne in oranžne disonance — modra barva, kakor zunaj morje, peneče se brezdaljno — krasno.)
Mladenič (mršav. slok. dolgolasec blebeče sanjavo); Morje! Ah pogosto stojim ob modrem morju in v lahnem glogotanju penastih valov čujem ljubko tajinstvenost — In mični galebi, topeči se, kakor srebro, so kakor listje vrbe, če piha vetrič.
Nepopisljivo in neznano domotožje se me polašča. Ah, valovi... Odkod? Hiteči v daljave... kam?
Človeka stisne nekaj v grlu. in privil bi se k ljubljenki ter Ji razodel kaj ga teži, kaj me teži.
Starec (mršav, slok dolgolasec, vel, razbrazdan, se odkašlja).
Mladenič (se prikloni); V sanjah si se mi prikazal in sem te našel.
Starec: (očetovsko). Naravo ljubiš: prav Je to! Ampak narava, veš (cinično) je pregrešna poganjav-ka. Nasitil se je petelin koruze in sočnate trave. Pa ščeperi perutnice, jarči, kopča, zapleše v polkrogu — in tisoč omamljivo sladkih čuvstev mu prepreže ostroge.
Mladenič: (sanjavo bridko). Da. minuta omami človeka, in čaša opojnosti rodi tisoč tug — tako mi je pravila mati!
Starec: (govori kot večerni zvonovi). Kakor davni akordi se mi zdi aforizem:	prijetno	bi	bilo	na
svetu, ko bi se družila ljubezen z zvestobo. In se s spomini ne spajala žalost. (Zaničljiv preobrat, kot bi se obesil vrag za zvon) Kaj Je svet? Kje ga iSčeš? Tu? (Zasmehljivo.) In kai je ljubezen. Tu? In spomin? (Veselo)
Boljši od vseh spominov je vreča polna cekinov..
Če jih pa ni?
No. če Jih Pa «1 — . . naj pa bodo ti spomini sami svetli le cekini (mrko) pole Tone... Vrag!
Mladenič: Kdo gnezdi tu?
Starec; Idila ,e v, takem gnezdu, (se smeje grozeče). Idila... (oči mu zagore -- čarobno se zaleskeče mramor. 1° i)yakor se v ozadju razklala votlina. Naenkrat stoji tam, kjer ni bilo prej ničesar, velika knjiga, velikanska majolka, in vitez, ves oborožen. To je idila.
Mladenič:	(ga	gane tajin-
stvenost). Kaj Je to?
Starec; Don Juan brez glave brez telesen — kako bi vasoval v tem oklepu? Zletel je iz njega, kakor polž ali želva^ iz hišice. Haha. (veselo). Njegova čelada je nevidlji-va, kakor njen nosilec, če Je živ. (mu jo natakne).
(Stemni ss votlina. Od daleč se začuje grom — bobnenje. Ko se zopet razsvetli, ni mladeniča v votlini, oziroma je — neviden!)
Starec; ima čutaro)?
(sedi na tleh, krog
Pijte vinski sok pa neznan Vam jok >o in stok!
Filozofija je v čaši vinski in prekrasno pleše svet krog čaše...
Pleše ... pleše... (pocincava z glavo in posrkava iz čutare; veselo)
Pa pravijo — haha, da deva srečo da!
(se pripogne z nosom trkajoč ob tla)
V	zemlji je korenika, če napoči pomlad, pride cvetka vasovat.
Vila; (čudokrasna se pojavi v lesketajoči se tančici, kakor ivje v ranem jutru).
Starec:
Pleši, pleši,
kakor svet okrog mene!
Vila: (lepozvočno)
Hoj hoj sluga moj.
, Sem priskoči, mi tančico nosi, da ne zmoči se v
P a ž:	(lep, kakor
pride, prime vlečko.)
Godba:	(zaigra:
rosi.,. Boccacclo,
Les petits
PoneysJ Oalopp. M. Cairanne).
Starec: (posluša in gleda, ne da bi zaprl ustnice. Čez par sekund pa utihne glasba in on zapre oči in zadremlje...)
Vila. Paž, izgineta.
Mladenič:	(neviden, vrže
čelado ob tla, starec se prestrašen vzdrami.) O, bajna vila. Čakaj...
čakaj...
Starec: Neugnanec! Jaz bi rad spal... (vstane in odide).
Mladenič: Ah, sanje... da sreča je po mojem mnenju v njih, sem sanjal vedno: le te pričarajo občutek lahkokril
le sanje spno nas nad oblake, in mi pozabljamo na tleh, da smo na
tleh.
Ali so to sanje? Ali resnica?
Ah, dvomi, dvomi... Mnogokaj ne vemo, ali je res to (se prime za glavo) ali živimo v sanjah!
In pravijo, da je paranoik, kogar mučijo haluncinacije!
0 — vražji samogovori, monologi! Le genetičen element tvori koficijent, ki vcepi dramatično posiljene motive v refleksijskem monologu, srno se učili y šoli!
O — o — o — o (zadremlje ...)
Izprememba.
[	(Dalje.)
Predavanje o Balkanu v Hrastniku. Danes v soboto ob 7. zvečer Predava v »Konsumnem društvu« v Hrastniku urednik Rasto Pustoslem-šek o svojem potovanju po Balkanu. Ker bodo predavanje pojasnjevale krasne originalne skioptične slike. Se je nadejati obilnega poseta.
Javno predavanje v Trbovljah.
V nedeljo ob 7. zvečer predava v Fortejevi dvorani v Trbovljah urednik Rasto Pustoslemšek o doživljajih in vtisih na svojem potovanju po Makedoniji, 'l rakiji in Stari Srbiji. Predavanje bodo ilustrovale skioptične slike.
Drobiž iz Štajerske. V Š t. .! a-k o b u v Slov. Goricah je padla štiriletna Jul. Hanžič v kad, napolnjeno z vrelo pičo ter si zadobila opekline tretje vrste, na katerih je tudi umrla. — V C c 1 j u je poskusil pobegniti te dni iz tamošnjega zapora vjet-nik Bobuslavovič. Paznika in mestni stražnik Gračnar pa sta ga še pravočasno prijela, .le to oni zlikovec. ki je pred tedni ukradel pri krčmarici Vezajkovi v Celju 800 K in bil nastavljen v »Nemški hiši«, o katerem smo 16. t. m. poročali. — Blizu Slov. Gradca je kuril v gozdu posestnika Brišnika, neki Paradiž. Iskre so vžgale grmovje in gozd, katerega je zgorelo do 3 orale. Neprevidnega so deli v preiskavo. Skoda je velika. — V P t u j je premeščen iz Maribora namestniški koncipist dr. F. Lajušič. — Iz S i o-v e n j e g a G r a d c a v Maribor je premeščen dr. Af. Wessely. — V Ptuju je imel te dni ljubljanski prot. pastor predavanje o Balkanu. Ker je dejal, da |e Turčija v razsulu, se je Ptujčanom zelo zameril, da so ga grdo gledali. Težko, da pride še kdaj. — V M a ribo r it silijo zopet razne govorice glede novega mostu preko Drave na dan. Če se sme tem vestem verjeti, zopet »nekaj ni v redu«. Svoj čas se je govorilo zelo mnogo, da bode blagoslavljanje že maja letos. Pa ne, da je bilo to le predpustno norčevanje —?!
Preprečena družinska draina. 391etni krojaški pomočnik Štefan Pochili iz Dunaja je hotel predvčerajšnjem obesiti svoje tri otroke v starosti 12, 8 in 7 let. Pochilija je namreč bolelo, ker so mu odpovedali stanovanje in je botel vsled tega izvršiti zločin. V zadnjem trenotku pa so mu ljudje, ki so prihiteli na otroški krik v Pochilijevo stanovanje, k sreči to preprečili.
Milijone zapustil državi. Baron Wodianer, ki je pred nekaj dnevi umrl v Budimpešti, je zapustil državi svoje premoženje, ki znaša 100 milijonov kron pod pogojem, da pripade prva polovica obresti njegovim sorodnikom, druga polovica pa naj se porabi v kulturne namene.
Požar v lovskem revirju nadvojvode Friderika. Kakor se iz Mo-hača poroča, je izbruhnil predvčerajšnjem v zpanem lovskem revirju Bellye nadvojvode Friderika, kjer se je mudil večkrat tudi cesar Viljem, velik ogenj. Grad Karapancsa je popolnoma pogorel in ga kljub gašenju niso mogli rešiti.
Roparski morilec Sternlckel pred berlinsko poroto. Pri velikanskem navalu radovednega občinstva se je dne 13. t. m. dopoldne začela
v	Berlinu porotna obravnava proti roparskemu morilcu Sternicklu, o katerega umorih je »Dan« že poročal. Obravnava je trajala tri dni. Poklicanih je. 30 prič in več izvedencev. Sternickla so pripeljali pred sodnika vklenjenega. —- Sternickel pravi, da se ne čuti krivega.
Samomorilen poizkus dunajskega veletrgovca z živino. 34letni lastnik velike mesarske firme Josip Siegler na Dunaju, komerčni svetnik Adolf Rotter si je dne 13. marca t. 1. iz neznanega vzroka pognal krogljo
V	glavo in sicer v desno sence. Njegovo stanje je brez upa. Rotterja so takoj odpeljali v bolnišnico.
Morilka? V Berlinu so te dni aretirali 211etno kontoristko Hedvi-1(0 Miillerjevo. ki je bila na sumu, da je umorila svojega ženina, I91et-nega slugo Raimanna s tem. da ga je večkrat ustrelila v glavo, vsled česar ie Raimann umrl.
Pariški apači na delu. Dne 12. t. m. so izvršili pariški apaši grozen zločin. Okrog 3. ure popoldne omenjenega dne so apaši napadli v predmestju Saint-Denis dva pas_anta. Ko je na njun krik prihitela policija, so roparji večkrat ustrelili med njo. Dva stražnika sta se smrtno zadeta zgrudila na tla. Nato je občinstvo »paše s palicami do krvavega preteplo. na kar se je policiji posrečilo apaše aretirati.
Ljubljana.
—	Enketa o slovenskem gledališču, ki se je bavila z nujno potrebnimi reformami«, se je vršila dne 21. febr. 1912 ter je stavilo celo vrsto predlogov. Kakor pa je v Slovencih že stara, ukoreninjena navada, se je pač stavilo in sprejelo mnogo prele-Dih nredlosrov. a do danes se ni iz-
vršil še niti eden. Naglašalo se je pred vsem, da bodi naše gledališče »velekulturen. resni umetnosti posvečen zavod, na katerem je zainteresiran ves slovenski narod« ter da »mora imeti značaj splošnosloven-skega nadstrankarskega, resni umetnosti posvečenega kulturnega zavoda.« Adaptira naj se poslopje, preno-
vi	in izdatno pomnoži kulisni in sploh seeniškj aparat, ustanove naj se štipendije za igralski, pevski in glasbeni naraščaj, treba potovalnih štipendij za izobrazbo režiserjev in izšola-nje strokovnjakov za mesto gled. ravnatelja; razpisujejo naj se iz skupnonarodnega fonda (deželnega, mestnega in radovoljnega) vsako leto nagrade za izvirna gledališka dela itd., itd. Sami krasni predlogi! Ce bi se izvršili, bi ne bilo treba — kinematografa, ki v »velekulturen, le resni umetnosti posvečen zavod« ne sodi. Toda Slovenci smo polni lepih načrtov, bogati idej, velikani v teoriji; ko pa je treba vse to v praksi realizirati, ni od nikoder nobene pomoči. Iv. K.
— Razstava odprta. Na splošno željo c. občinstva bo razstava dobitkov umetniške loterije odprta vsako nedeljo in vsak praznik od 10. dop. do 4. pop. Jutri je torej razstava, ki obsega umetniške dobitke za loterijo popolnoma brezplačno na ogled. Pri tem si lahko vsakdo prostovoljno kupi kako srečko, da jo daruje o veliki noči — za pirulic. Najprimernejši velikonočni dar.
— Za piruhe. Star običaj je, da si darujemo o veliki noči »za piruhe« mala vezila. Slovenci in Slovenke, kupujte svojini znancem in znankam za piruhe srečke umetniške loterije,
— Loterijski odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« z zadovoljstvom konštatiije, da pretežna večina v razprodajo poslanih srečk še ni vrnjena, iz česar z vso gotovostjo sklepa, da bodo srečke vsled požrtvovalnosti rodoljubov do zadnje razpečane. Ker je pa vkljub temu še vedno nekaj tisoč srečk na razpolago, opozarja se vnovič narodno zavedna javnost, ali bi se res ne našle v večjih krajih osebe, ki bi se prostovoljno javile ter vzele, če tudi samo jedno srečko za svojo osebo ali pa izkušale jih med znanci in prijatelji razpečati. Enaki prostovoljci so se sicer do sedaj priglasili in še celo iz daljnje Dalmacije, toda v prepičlem številu. V popolnitev zadnje objave glede dam, ki z vso vnemo razpečavajo srečke, omenjati je poleg predsednice g. dr. Tavčarjeve, ki celo akcijo jako spretno vodi, tudi g. Je-lačinovo, g. Govekarjevo, ki ob jed-nem tudi prav marljivo opravlja razna administrativna dela, g. dr. Ko-kaljevo, g. Kroftovo, g. Segavo in g. Pavškovo, vse v Ljubljani. Za Trst in okolico je prevzela vodstvo razpečavanja g. Zinka dr Rybareva, za Gorico g. Marija Kopačeva in za Zagreb pa gosp. Minka Mankočeva.
— Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (nepar) se za smeh in kratek čas prvič na slovenskem odru uprizori vesela burka v trek dejanjih »Pred poroko«, nemški (»Das Opfer-lamm«) napisala O.. Walther in L. Stein. V tej kratkočasni in dovtipni burki, ki je vredna vrstnica pri nas tako uspešne burke »Nebesa na zemlji«, so zaposleni vsi naši najboljši komiki, režijo vodi g. Povhe, tako, da je nedvomno, da bo imela spričo svoje zabavnosti tudi pri nas velik uspeh. — V nedeljo popoldan (izven abonementa, za lože par) se zadnjič v sezoni pri izdatno znižanih cenah uprizori pri nas tako priljubljena burka »Nebesa na zemlji«. Začetek ob
3,	konec ob pol 6. — V nedeljo zvečer (par) se prvič v sezoni uprizori na novo naštudirana Kalmanova kratkočasna opereta »Jesenski manever« z gdč. Grossovo, subreto osiječkega narodnega gledališča, kot gostom v vlogi prostovoljca Marosija. Začetek ob 7, konec ob pol 10.
— Pa kdo je kriv? Odgovor na to vprašanje glede slov, gledališča priobčimo jutri.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wolfo-va ulica 10/1. se tem potom zahvaljuje darovalcem iz Dunaja za krasno zbirko doposlanili knjig. Da bi našel mnogo mnogo posnemovalcev tudi med rodoljubnimi Ljubljančani! V zadnjem času si je knjižnica nabavila zbirko; »Bticher des deutschen Hau-ses«. V tej zbirki so zastopani najboljši pisatelji stare in moderne struje. Posebno lepi prevodi so iz svetovne književnosti. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 4.-8. ure zvečer in ob nedeljah ter praznikih od 9.—12.. ure dopoldne. Izkaznica s pravili vred stane' sedaj samo 20 vinarjev. V knjižnici je na razpolago tudi tiskan katalog knjig. Pridno po-sečajte knjižnico in podpirajte jo pri važnem prosvetnem delu.
Obrambni kamen družbe sv. Cirila in Metoda v dokaz udanostl in hvaležnosti. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od »Trgosko-obrtne zadruge v Trstu« po naročilu g. Justina Arhar. c. kr, učitelja v Tr-
stu K 200 za en obrambni kamen. Ta se glasi; Kamen pok. g. Jederti Protnerjeve, roj. Vodnik; zastopnik njen sin Miroslav Pretner, vodja c. kr. pripravnice v Trstu. Vsoto 200 K so zbrali roditelji učencev in učenk, šolski sluga in 4 učitelji c. kr. pripravnice v Trstu. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Ivan Dimnik. odvetnik v Krškem 4 K iz neke poravnave v črešnicah pri Sv. Duhu. Tudi m. podružnica v Ajdovščini ie poslala 20 K, katere je naklonil g. Rado Jesenko, c. kr. gozdar, iz neke poravnave. G. prof. Sajovic je izročil C. M. družbi bogato zbirko 12.540 rabljenih poštnih znamk z brezprimerno vstrajnostjo zbranih in sortiranih. Opetovano prosimo in priporočamo, naj se zbira vsepovsod te vrste blago, ki prinaša družbi lep letni prispevek. Z ogorčenjem pa zavračamo one klevetnike, ki dolže pisarno, da kuri s podarjenimi znamkami svoje peči. G. Fr. Stele v Kamniku je posla! družbi 50 kg raznega blaga; knjig, stanjola, rabljenih poštnih znamk, starega denarja in odrezkov od stnodlc. G. pošiljalca je stala ta zbirka gotovo veliko truda. Hval g. Steletu! Prosimo, da dobi posnemovalcev po vsej domovini! Namesto venca na grob umrlega tovariša g. Janka Karba, učitelja v Ljutomeru, podarilo je sl. učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer 20 K. Nekdo iz Mirna pri Gorici je poravna! z 10 K družbi v korist neko tožbo. Hvala! Velik prijatelj družbe sv. Cirila in Metoda in vzoren rodoljub slovenski je g. Matija Pogorelc v Chicagu. Za novo leto je pozdravil družbo s stokronskim pozdravom, ko pa je praznoval meseca februarja svoj 45 letni rojstni dan in dvajsetletnico svojega bivanja v Ameriki, je poslal C. M. D. 50kronski pozdrav. Iskreno zahvalo dobremu g. Pogorelcu!
—	Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 15.. nedeljo 16. in ponedeljek 17. marca 1913; 1. Krstno ime. (Humoreska.) Samo zvečer. 2. Posinovljenem (Amer. drama.) Samo zvečer. 3. Gdč. doktor. (Burka.) Samo zvečer. 4. Gaumontov teden. (Kinemat. poročila o najnov. dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 5. Tuji kraj. (Jako komično.) C. Razpečavanje rudninskih voda v Vichyju. (Zanimiva industrijska slika.) 7. Ugasla luč. (Žaloigra v 2 dejanjih s Cenny Porten. (Povest slepe ljubezni.) 9. Piefkejeva zapuščina. (Velekomično.)
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani.
Včeraj ob 5. popoldne je imela trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v dvorani mestnega magistrata redno sejo. Predsednik g. Knez otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje verifikatorjem zbornična člana Rohrmana in Ogrina. Zbornični član Podlesnik je opravičil odsotnost. Nato preide predsednik k I. točki dnevnega reda, k predložitvi zapisnika zadnje seje. Zapisnik se odobri. Na vrsto pridejo
naznanila predsedstva.
Predsednik vstane in omenja, da je dne 18. januarja t. 1. umrl bivši zbornični član Ivan Murnik. V znamenje spoštovanja do spomina umrlega, vstanejo raz sedežev vsi zbornični svetniki. Predsednik tudi omenja zasluge, ki si jih je rajnki stekel na polju trgovstva. Predlaga, naj zbornica nosi stroške za njegov pogreb. Predlog se sprejme. Dalje omenja predsednik, da je zbornični svetnik Pavšler naznanil izstop iz zbornice. Obrtni odsek predlaga mesto njega g. Engelberta Franchettija.
—	Zborničin proračun je trgovsko ministrstvo odobrilo. — Letno poročilo za leto 1912 kaže, da je bilo to leto slabo vsepovsod: kar se tiče (kmetijstva, produkcije, trgovine, industrije, gospodarstva in železnične-ga prometa. — Nato preide predsednik k III. točki dnevnega reda, k poročilom tajnika. Tajnik dr. Murnik poda tozadevno poročilo. Na vrsto pride
volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in treh
računskih preglednikov.
Izvoljeni so; Predsednikom dosedanji predsednik zbornice Ivan Knez, podpredsednikom zbor. svetnik Schrey, računskim preglednikom zbor. svetnik Mejač. Podlesnik, Sa-massa. — V. točka dnevnega reda je
volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah zaradi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin.
Izvolita se zbornična svetnika Perdan in Schrey. Nato se preide k VI. točki dnevnega reda k predlogu za
imenovanje enega člana in njegovega namestnika v carinskem uradu.
Izvoli se zboin. svetnik Pollak.
Kot VII. točka dnevnega reda pride na vrsto volitev zbor. zastopnika v odboru obrtno nadaljevalne šole v Kropi. Izvoljen je g. Šolar.
VIII. točka dnevnega reda: Imenovanje članov sveta za obdačitev tovarniških poslopij. Izvoljeni: Ivan Knez, Josip Lenarčič, Feliks Stare, Jean Poliak, ing. Hugo Sugg. kom. svetnik Maks Samassa.
Predsednik preide nato k IX. točki dnevnega reda, k
ureditvi trgovinsko-političnih odno-šajev do drugih, zlasti balkanskih držav.
Sprejme se tozadevna resolucija.
Izmed činiteljev. ki ovirajo uspešen razvoj naše industrije in trgovine, je glavni napačna trgovinska politika, ki je vodila do sedanjih trgovinskih pogodb. Naše gospodarske razmere so se jako neugodno razvile, odkar so v veljavi na podlagi carinske tarife iz leta 1906 sklenjene trgovinske pogodbe. Ogromne carine na žito. preprečen uvoz žive živine in na minimum omejen uvoz zaklane živine in mesa so pospešili podražitev najvažnejših živil in izdatno poostrili draginjo. Poostritev draginje zvišuje mezde, viša produkcijske stroške in že s tem otežuje konkurenčno možnost naše industrije pa se je še zmanjšala vsled zapostavitve njenih carinsko tarifa-ričnih zahtev, v tuzemstvu samem je bila industrija oškodovana z dovolitvijo carinskih znižanj inozemski industriji, oboje, da bi se vsied tega zagotovil izvoz agrarnih produktov; izvoz je industriji otežen tudi v države, iz katerih je zaviran uvoz živine. Izvoz naših fabrikatov sedaj stagnira, izvoz polufabrikatov in surovin se zmanjšuje, nasproti pa se veča uvoz popolnih in polufabrikatov. sirovin in živil. Produkcija žita se ie sicer zvišala, pa ne zadostuje potrebam naraslega prebivalstva. Avstrija se razvija iz države, ki izvaža poljedelske pridelke, v import-no državo za te pridelke. Glede prešičev je sicer zaznamovati po-množitev, zato pa pri goveji živini, mnogo važnejši za konsum. izdaten nazadek. Z visokimi žitnimi cenami
—	na katerih pa je interesiran le majhen del poljedelskih obratov, saj velik odstotek teh obratov, zlasti v alpskih deželah (tudi na Kranjskem) žita ne prodaja — so v zvezi visoke cene krmil, ki so poglavitno pripomogle k izdatnemu nazadovanju v številu goveje živine, k pomanjkanju živine, ki je uničilo tudi nade na nadaljni obstoj eksporta v Nemčijo v prejšnji izmeri, ki se je njega možnost kupila z dovolitvijo ugodnosti nemški industriji na troške naše industrije. Pričakovati bi se bilo smelo potemtakem, da bo naša industrija odškodovana v trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. Ker število za eksport zmožne živine v balkanskih državah v primeri z veliko konsumno potrebo v naši državi ni veliko, bi niti v primeru, da bi se popolnoma opustila omejitev na kakšen uvozni kontingent, ne bile znatno oškodovane koristi kmetijstva v naši državi. Vkljub temu Srbiji, ki prihaja med balkanskimi državami za izvoz živine v našo državo skoro izključno v poštev in katere za eksport zmožno število živine se ceni dandanes na okoli 60.000 do 70.000 govedine in 120 tisoč prašičev, dovoljuje sedanja pogodba uvoz samo 15.000 govedine in 50.000 prašičev in še to samo zaklane živine. Umevno je, da Srbija ob takih okolnostih ni dovolila onih ugodnosti naši industriji, ki jih ta potrebuje, da bi si na tem važnem razpečavaliŠču pridobila nazaj prejšnje mesto.
Izredno neugodno stanje našega gospodarstva nahaja strahovit izraz v veliki, takoj prvo leto po sklepu trgovinskih pogodb se začenjajoči in potem od leta do leta naraščajoči pasiviteti naše trgovinske bilance. Saj ni, kakor drugod, znamenje pro-cvita in uspevanja, spričo tega, da naraščajoči Import surovin in živil ne nahaja kompenzacije v močnejšem izvozu fabrikatov. Z uvozom izdatno presegajočim izvoz, je spojena večja poraba inozemskega kredita in perpetuiranje visoke obrestne mere. Močno pasivna trgovinska bilanca v zvezi z velikimi plačili obresti. ki jih je treba plačevati inozemstvu za tamkaj placiran znaten del državnih dolgov mora vkljub denarnim importom, izvirajočim iz tujskega prometa in iz izseljevanja, imeti najškodljivejše posledice za našo plačilno bilanco.
Neugoden razvoj naših gospodarskih razmer zahteva odločno pred vsem popolno premembo naše trgovinske politike, ki enostransko vpoštevajoč pretirane zahteve vele-agrarcev, nalaga industriji, trgovini in obrtu.str.oške.za ugodnosti, prlia*
kovane za kmetijstvo. Gotovo ne more nihče kmetijstvu odrekati primernega. upravičenega varstva. To varstvo pa ne sme segati preko potrebne mere ter poljedelstvu dovoljevati prednosti na škodo industrije, tigovine in obrta. Z največjo odločnostjo se je treba zategadelj postaviti proti izvajam veleagrarcev, ki so komaj, ko so se pričela pripravljalna dela za uvod novega trgovskopolitič-nega obdobja, začeli propagando za to, da se pridrži stara trgovskopoli-tična smer, ne da bi se najmanje ozirali na koristi industrije, trgovine in obrta, ki vendar nosijo pretežni del davčnih bremen, da, tudi brez ozira na to, da je dosedanja trgovinska politika velika ovira za tako zaželjen dober sporazum in prijateljske odno-šaje z balkanskimi državami.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko smatra za svojo dolžnost, izraziti odločen protest proti temu, da bi se ta blaginjo države in prebivalstva ogrožajoča smer trgovinske politike pridržala tudi še nadalje; zahtevati mora namreč, da pri prihodnji reviziji naših trgovinskih pogodb z balkanskimi državami ter pri uvodu 1. 1917 se začenjajočega novega trgovskopolitičnega obdobja vlada iti zakonodaja ne žrtvujeta industrije in eksporta, trgovinskih pogodb in konzuma živil v prid razmeroma malega dela kmetijstva.
Predsednik preide k X. točki dnevnega reda, k načelom za podeljevanje ustanov za eksportne akademike. Tozadevni predlog se sprejme.
—	XI. točka dnevnega reda: Projekt ustanovitve deželne komisije za tujski promet in turistiko. Predlog združenih odsekov zbornice je, da se da tozadevno na razpolago 600 K letno do preklica, se sprejme. Pride na vrsto XII. točka dnevnega reda
prošnje za podporo:
a) deželne zveze za tujski promet za leto 1913. Dovoli se 600 K; b) stalne razstavne komisije na Dunaju za prispevek v pokritje njenih stroškov. Dovoli se 150 K letno. — Na vrsto prideta še dva samostalna predloga: zl>or. svet. Ogrina in Ložarja. Prvi predlog se izroči odseku, drugemu predlogu se pripozna nujnost, zato pride na vrsto. Glede tujih potnikov, ki obiskujejo stranke na domu in s tem oškodujejo domače trgovce in glede ciganov, ki opravljajo kot kleparji po deželi obrt, katero drago za-računijo in s tem oškodujejo domače obrtnike. — Nato predsednik zbornice ob en četrt na 8. zakjuči javno sejo. Tajna seja odpade.
Trst.
Zgodba o psu. Nekdo je naznanil administraciji za javno snago, da se nahaja v ulici S. Cilino mrtev pes ob cesti. Prišel je konjederec z vozom po mrho, pri tem pa je izvedel, da je bil pes ubit od voznika Antonija Mlaka. Ubil ga je pa zato, ker je napadel njegovega konja in ga hotel na vsak način ogrizti. Konjederec je bil prepričan, da je bil pes stekel, zato je javil slučaj oblasti, ki je ukazala prenesti mrhovino v krematorij, kjer jo Je preiskal komunalni zdravnik O. Zantin. Izvedenec je dognal, da je bil pes v resnici stekel. Da bi bili o tem bolj prepričani, je uredila oblast, da so bili odposlani pasji možgani in drob na Dunaj. Z Dunaja pa je prišlo na na-1 mestništvo potrdilo o steklini, in za-, radi javne varnosti je odredilo na-> mestništvo. da se preišče omenjenega konja in polovi vse pse in mačke, ki so bile v stiki z onim steklini psom. Oblast je tedaj poizvedovala čegav je pes in je slednjič dognala, da je bil njegov gospodar Umbert| Menegazzi, vrtnar v norišnici. Sli so in polovili vse pse in mačke okoli Menegazzijevega stanovanja. Previdnost in skrb je lepa reč. a kje je je preveč, kje premalo. Ravno sedaj, se borijo v Trstu delavci za svoje pravice in kruh — vlada pa stoji, in gleda od daleč in molči...
Tukaj ni prostora za dekle. Prejeli smo: Neki uradnik, bivši po-strežnik, se je izrazil na plesu, ki se je vršil dne 9. marca v prostorih »Trgovskega izobraževalnega društva« : tukaj ni prostora za dekle (služkinje). Pri tej priliki ga vprašamo, ali je že pozabil, kaj je bil pred pari leti? Tudi od drugih strani se nami pripoveduje, da postopa z ljudmi, kij imajo opraviti ž njim, zelo surovo. Je res, da se prišteva ta človek zd velikega narodnjaka, a s tem še n? rečeno, da lahko uganja kar hoče itt da se mu stolček, na katerem sedi, nikdar ne bo polomil. Za sedaj naj bo dovolj. Upamo, da se poboljša in da ne bo več uganjal kaj podobnega; če ne, pa bomo proti njemu drugače nastopili, prišli bomo enostavno z njegovim imenom na dan, da sl ga bo vsak dobro zapomnil. Da bi se na podoben način zasramovalo slo-; vensko služeče ženstvo, to vendar ne gre in kaj takega ne bomo dopuščali. Tako uostoaanje .v^dar ni na-
Gričar & Mejač, Ljubljana
:: ::	Piešemova	-ulIIcsu	O.	:: : r
lajvečja zaloga zgotovljeuih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame,
Točna postrežba. _________-"'.mm	;...	Solidne	cene.
rodno, ainppk neolikano, divjaško in barbarsko. To naj si dotični tieoli-kanec dobro zapiše za ušesa.
Podružnica N D. O. v Sv. Križu sklicuje za nedeljo. IG. t. m. ob 2. uri popoldne shod v gostilni pri Oab-rftvcti v Vizovljah. Vsak zaveden slov. delavec se bo tejza shoda, na katerem se bo razpravljalo o pomenu Nar. Del. Organizacije, gotovo udeležil.
Narodni klub »Triglav« v Trstu
priredi danes v soboto, dne 15. marca 1913 v veliki dvorani Nar. del. org., ulica Sv. Frančiška Asiškega 2, I. plesni venček. Med plesom in odmorom posluje šaljiva pošta. Pies traja od 8. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Vstopnina:	gospodje	80	vinarjev,
dame 50 vinarjev.
staroste naroči rogove vrhniški »Sokol« na račun društva Kamnik-Pre-serje. Bradlje se za enkrat ne naroči, napravi se navadno nadomestilo. Oovorilo se je tudi glede krojev. Kroj si naj vsak član sam napravi; kdor ne more, naj mu društvo pomaga; dokler pa obleka ni plačana, ostane seveda last društva. Nabralo se ie pri občnem zboru 22 K. Občni zbor je zaključil br. Antoš z lepimi besedami, naj nam estane sokolska misel vedno sveta, naj ne odnehamo in ne obupamo. Biti moramo delavni in vstrajni. Kaiti edino delt in vstraj-nost je naša zmaga. Na zdar!
Mali oglasi.
Beseda 5 viuariev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič pvpusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Društva.
Pri »Sokolu 1.« predava v torek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer brat profesor Berce o -Sokolski ideji in Jugoslovanstvu« v društvenem lokalu trg Tabor 2. Odbor vabi bratsko članstvo k obilni udeležbi. Na zdar!
Občni zbor »IJruštva slov. učiteljic« se vrši dne 20. marca 1913 v slov. ozemrazrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani ob 10. uri dopoldne z običajnim vzporedom. Poleg tega je na dnevnem redu predavanje iz gospodinjstva in razgovor o draginjskih dokladah. Odbor.
XXX. redni občni zbor ima slov, del. pevsko društvo »Slavec danes v soboto ob polu 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih v »Narodnem domu«.
Društvo lnžerinjev v Ljubljani.
Danes dne 15. marca t. I. ob 8. uri zvečer v »Srebrni dvorani« hotela Union predavanje g. stavbnega svetnika Sbrizaja o nekem alternativnem načrtu za osušenje barja. Jutri v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v istem lokalu III. redni občni zbor. Sestanek dne 14. t. m. odpade.
VI. redni občni zbor društva slov. trg. sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani se vrši danes zvečer ob 9. uri v salonu restavracije »Perles-Matjan«. Opozarjamo vse gg. tovariše in jih kličemo k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
Občni zbor »Gostilničarske zadruge na Bledu« se vrši v ponedeljek dne 17. marca 1913 pričenši ob 1. uri popoldne v restavracijskih prostorih g. Ivana Mencingerja v Boh. Bistrici.
Gledališko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani »pri Jelenu« na Savi Jak. Spicarjevo dramatizacijo »Miklova Zala«. Oosp. Jak. Spicar, neumorni predsednik in častni član »Gledališkega društva«, ki mu je duša. je »Zalo« predelal tako. da bo nudila največji užitek.
Iz Kamnika pri Preserju. Dne 2. sušca ob pol štirih je bil II. občni zbor tel. odseka »Sokol« Kamtiik-Preserje v gostilni staroste br. Jakoba Kovača. Udeležba je bila še precej povoljna: udeležili so se občnega zbora tudi bratje iz Vrhnike: nač. br. Perne, podnačelnik brv Žitko, br. Antoš, br. Mauer in br. Žitko. Br. starosta otvori občni zbor s pozdravom na navzoče brate z željo, da bi ostala sokoiska ideja zanaprej tako živa, kakor se je pričela. Nato poda br. tajnik svoje poročilo o zborovanju, o napravi telovadnice in nabavi tel. orodia, o prirejeni veselici dne 1. septembra 1912 (ob ustanovitvi društva), ki se je končala z dobrim uspehom. Udeležili so se veselice društva iz Borovnice, Vrhnike, Cerknice, Notr, Goric in Ljubljane; vkljub slabemu vremenu je bil obisk povoljen. Br. blagajnik poroča: društveno premoženje znaša 200 K 38 vin. Blagajniška knjiga je v redu, le pravega pregleda manjka. Br. Perne predlaga pl ogledovalcem računov brata Korbarja in Mravljeta in naj se blagajniško poročilo spo-polni pri prvi prihodnji odborovi seji. Br. blagajniku se je izrekla zahvala za njegov trud. Br. načelnik poda poročilo, da se lelovadi štirikrat na teden. Telovadbe se redno udeležuje 12 bratov in 5 iz naraščaja. Nato se preide k voiitvi. Izvolil se je stari odbor: br. Kcvač Jakob, starosta: br. Mravlje Josip, podsta-rosta, br. Ivan Susrnaii, tajnik, br. Leo Petelin, blagajnik; ostali odborniki: bratje Andrej Petelin, Ivan Ulaga, Josip Pršin m Josip Suhadolnik; načelnik Fr. Filipič, podnačelnik Fr. Košir. Po voiitvi je predlani br. Perne, naj se društveno premoženje 200 K 38 vin. naloži plodonosno v Kmetski hranilnic} tia Vrhniki in naj se naroči 4 rogtfve; trobentači: Košir Fr., Petetfn Leo, Umek Fr. in Umek Attiftn. Po predlogu br. pod-
(ilasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-ijana-Glince 92.
Močno kolo se proda za 40 K. Dunajska cesta 25, dvorišče levo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročifa.
SMRT SOPROGE VUJlC.
Reka, 14. marca. Sopioga srbskega poslanika v Rimu, ki se je včeraj v tugi radi moževe bolezni ustrelila. je danes smrti podlegla.
URADNO TURŠKO POROČILO.
Carigrad. 14. marca. Uradno poročilo o vojnem položaju se glasi: Oddelek 7 divizije desnega krila ča-taldžke armade je napravil zapadno od Katnadže proti sovražniku izpad, ki ga je podpirala artilerija. Sovražnikova infanterija je poskusila z naskokom na naše čete Naši so se držali hrabro in vsled močne opore artilerije je bil sovražnik s precejšnjimi izgubami prepoden.
Na višinah zapadno od Ansakej je napadel sovražnik predstraže 8 divizije. Naši so sovražnika odbili.
Oddelek drugega zbora je naskočil pri Čakilkej sovražniške čete in je prisilil, da so se pomaknile za utrdbe.
Pri Kadikej je nastal boj med našimi in sovražmškimi četami. Ker pa je stopila v akcijo tudi naša artilerija. ]c bil sovražnik prisiljen z izgubami se umakniti.
Pri Indisigik se nahajajoče čete so nastopile z ofenzivo, ki je prizadejala sovražniku izgub.
Položaj pred Bulajrom in Drino-poljem je neizpremenjen. Pri Bulajru je stanje naše armade zelo zadovoljivo.
PODROBNOSTI ŠKODE, KI JIH JE
POVZROČILA »HAMIDIE«.
Atene, 14. marca. Uradno poročilo glede škode, ki jo je napravilo bombardiranje »Hamldle« v Sv. Iv. Medivanskem, se glasi; Parnik »Christomoritis« se je vnel in potopil; »Vellotis« je zgorel; »Ertis« je bil preluknjan od 7 krogelj; »Trlfllija« je bila od dveh strelov poškodovana In dva mašlnista na njej sta utonila.
BOLGARSKO - RUMUNSK1 SPOR.
Petrograd, 14. marca. Ker ni izključena možnost, da bo pri posvetovanju na konferenci v Petrogradu kjer se obravnava bolgarsko ru-munski spor, razmerje glasov 3-3, trozveza za Rumunijo, tripelententa za Bolgarijo, bo najbrže k posvetovanjem prltegnejena še 7 država; v poštev prihaja Španija.
BOLGARI CEHOM.
Praga, 14. marca. Dr. Podlipnij, predsednik češkega narodnega sveta je dobil iz Sofije od bolgarskih poslancev, med katerimi e mudi češki državni poslanec V. Klofač zahvalo za ljubeznjivo in bratsko pomoč, ki jo je češki narod izkazal Bolgarom, za kar bodo Bolgari Čehom na veke hvaležni. Dr. Podlipnij je odposlal poslancem zahvalno depešo.
ODGOVOR VELESILAM.
Sofija. 14 marca. Danes je vlada odgovorila na posredovalno ponudbo velesil. Vsebina odgovora je taista, kakor jo prinaša srbska »Samouprava«.
Odr^vnrni urednik Rfldivo' Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Eleganten nov kostum se ceno proda. Naslov pove »Prva anončna
pisarna«.
Cent? so naprodaj sledeči strokovni listi za stavbenike: »Der Ar-chitekt«, »Arclntektonische Rundschau«, »Innen Dekorationen«, »Wie-ner Bauindustrie Zeitung«, »Konku-renzen« in druge. Slomškova ulica 14 (pritličje desno).	109—2
V Ljubljani se izdelujejo Žagarjeve kape samo na Starem trgu 32.
.KjRnuntou:
Odda se takoj po prav ugodni ceni
najl psi lokal
na glavnem trgu v Novem mestu
z dvema velikima, modernima izložbama z roleti, zraven potrebnimi skladišči, s stanovanjem ali brez stanovanja, pripraven za vsako obrt. — Na prodaj je tudi hiša s tremi vrtovi, krita z rezano opeko, v predmestju, pripravna za penz onista. Cena 2200 K.
Ponudbe na lastnika Kopčč In Pavčič, trgovca v Novem mestu.
prvega reda se sprejmejo pri tvrdki
A. KUNC, Ljubljana.
Izvtžbani in solidni
kiniiegelri
za umetni kamen in betonska dela
se sprejmejo takoj v večjo betonsko tovarno v Ljubljani
Ponudbe pod „Kamnosek“ na „Prvo anončno" pisarno v Ljubljani.	182
odprta celo noč.
Kavarna
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
FR. P. ZAJEC
Lfiililjiitii!, Staii trs St. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični kuvod. 'M
Daljnoglede, toplomere, in zraKomcrc vseh vrst. Očala, Sčipal* niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Hrt
m
Na prodaj
S so lepe sfe5flže iz £5 S trdega lesa s pre- ® dali za šneceriisko gg :: trgovino. :: %%
Vpraša se v .Prvi anončni ::	pisarni.	163	A
!SSSBSSEE0B5EBa0l
V
Senzacija za Veliko noč!
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših favnah in najsolidnejšem blagn.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5
%
Lasu« liilc
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne pudlage In mrežice — barva za Use in brado „Neril“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine - lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štela n Strmoli
brlv.c In lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. t,
(vogal Mestnega In Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Cilindre, klobuke, čepice, kravate, perilo itd.
v krasni izbiri nova specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke ===
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3.
v
V
Pri sedanji draginji bode vsaki z veseliem pozdravil da od 20. februarj’a 1913 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
odračunam 10°|o popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od moiih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb i. t. d.
dozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena nedvomljivo z najnovejbi’11 *n na boljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer nedvomljivo največji izbiri.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
- - Modna in športna trgovina za gospode - -
P. Magdič, Ljubljana,
Patite na cene v raziofosta l
J