195. številka. Trst v četrtek dne 28. avgusta 1902. Tečaj XXVII. ..EDINOST" tzha'a enkrat na «lan. razun nedelj in pnrniknt. ob 4 uri popoludne Naročnina znaša : sa <*lo leto........24 kron za pol leta........12 „ za «>trt leta........ 6 za en ............. 2 kroni Naro«"-nino je plačevati naprej. Na naroči* brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tohnkarnah v Trrtn <*e prodajajo po- ^BBifrji*- -tfvilk*- p<» 6 *totink 3 dtč.i: izveii Tr'U pa po 8 stotin k 4 nvr Telefon >f v. Sja. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd . se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi «ie ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla>e »prejema upravništvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nuhajata v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. .'}, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godaik. iš te vala samo poldrugf ga tucata italijanskih poslancev, združenih iz raznih dežel in strank, temveč in v še veči meri veče število jugoslovanskih za državni zbor po i »blaščenih mož, zastopajcč.h več dežel in zares narodno š roko naseljenje. Kako je neki to, da ravno z Jugoslovani ob najvažnejših odločbah postopajo tako, kakor da b: jih ne bilo ? ! Jugotirolcev ni pol m i Jona, a vlade se trudijo na vse načine, da bi jih pomirile in da bi tako ves italijanski klub spravile na svojo stran. Italijanov vseh -kupaj ni milijon duš v Cielitvanski. Jugoslovanov pa je v državnem zboru zastopanih veaj dvakrat toliko nego Italijanov ! A kaka je razlika v vedenju vlad nasproti Ita-i jaoom n nasproti tem Slovanom ? Tem Slovanr m. ki so glede na celokupne državne nterese praiiimir se je moral nasmehniti o teh besedah, da si vsa stvar ni bila smešna. Ce želiš, pojdem, da-si ne soglašam s s tvojim namenom.« Grof je bil zadovoljen tudi s tem pasivnim spremljevanjem. Odredil je, naj se takoj pogrne za zajutrk, a drugi kočijaž (»paradni« je bil odpeljal mladega grofa) naj takoj upreže. Za pol ure sta se odpeljala iz Deli-dvora, a grt t'je zapovedal kočijažu, naj ju popelje do prve železniške pestaje, do katere je bilo dve uri dobre vožnje. >a poti so se srečali s »paradnim«, kate j* hitro gonil konja. Opaziv^i znana ko- z b o r u, č m osrednja vlada ne bo pištevala dejanskih razmer v Primorski ! Ob takih vprašanjih se še le vidi vsa brezmejna zaslepljenost tistih slovenskih politikov, ki s svojim konservatizmom in 1 i b e J a • lizmom slabe sebe in narodne moči! Vprašanje o novem tržaškem namestniku je za slovenske politične razmere jednako ali vsaj podobno vsakemu važnemu vprašanju na Slovenskem. Osrednja vlada ne pešteva Slovencev, ker vidi, da ne pomenjajo nobene take sile, katero bi morala peštevati vsaj v državnem zboru ! Naj se slovenski konservativci ali liberalci bahajo .š i toliko, da so uplivni pri vladah : dejanja jih postavljajo na laž ! In to se bode godilo dalje in dalje, dokler ee ne povrne, ali, pravilniše in pravičniše rečeno: dokler Be ne ustvari prava, dejanska solidarnost slovenskih državnih poslancev posebe, in solidarnost ostalih jugoslovanskih zasopnikov z našimi poslanci v oboe. Niti ostale slovanske skupine državnega zbora ne morejo za-resoo postevati jugoslovanskih tovariše/, dokler ti poslednji ne dokažejo prave solidarnosti med seboj in v delovanju ž njimi. Mi Slovani se z vso pravico opiramo na svojo moralno silo, kolikor nam nedostaje dejanske sile, oziroma dejanske nadsile, da bi si priborili svojih pravic. Kako pa postopajo slovenski polit-ki v svoji domovini in ceio tudi v državnem zboru ? Ali se podpirajo moralno ? Ne, temveč uničujejo še ta malostni ugled, ki so si ga bili priborili pojedini njih predniki! Najprej smo torej dolžni dokazati moralno silo sami med seboj in v sebi, potem še le se rpirajmo na moralno silo tistih narodov, katerim ni izgiailo čutstvo za pravo in pravico ! Ako so slovenski zastopni ki na svojem mestu, dajo naj osredoji vladi jasno in odločno razumeti, da ne vsprejennjo indiferentno vsakaterega imenovanja v jugoslovanskih deželah, in da tudi ne vsprejmejo imenovanja katerega si bodi naslednika sedanjemu tržaškemu namestniku ! Narod pa naj skuša potem presojevati vrednost svojih zastopnikov ! A to ne toliko po barvi konservatizma in liberalizma, kolikor po barvi prave na-cijo'nalnosti! Ipsilon. čijo svojega gospodarja, je začel voziti počasi ter se zbirati. Bil je še na pol pijan in omamljen od vina. Od mladega grofa je dobil za to, ker je hitro vozil, dobro napitnino, s katero se je »paradni« tako napil, da je spal pet ur kakor zaklan. Ko se je prebudil, je videl, da stoji solnce na pol dnevu in sedaj se je požuril, da bi prišel či n prej domov. Grof je takoj opazil, da glavni kočijaž, na katerega se je mnogo zanašil, ni trezen. Visoki klobuk mu je sedel po strani na glavi, lasje iz-pod istega so bili neurejeni in raz-mršeni, a oči motne in nesigurne. Koje spregovoril, se je opazilo, da se mu jezik zapleta. »Kam je odpotoval mladi grof?», je vprašal Orfeo »paradnega«, ko je dal za-vstaviti svojo kočijo tik njegove. O tem je opomnil Branimir: «Glej samo, kako izgleda ta lopov !« »Ne vem, vaša milost!«, je odgovoril »paradni«, z zapletujočim se jezikom. »Ne vem, vaša milost«, je jecljal ubogi sluga, napenjaj e vse sile svojega obnemoglega jezika. »Mene je milostni gospod odpravil takoj v mesto, kjer sem shranil konje.« »Pet ur! Ne-li... Pijana mrha ! Canaille..! Znanost v službi politike in to pa ono. (K Glaaer.) (Dalje.) Pisec tega sestavka ni pooblaščen od nikogar osebno, da bi jih potiskal v javnost. Tudi ne ve, ali bi dotični gospodje prevzeli take posle. To sodbo pa sme sigurno izreči vsaki Slovenec po dovršenem službenem poslovanju : koga bi smatral sposobnim, da bi b 1 med voditelji naroda! Pisec hoče povdar-jati to še o neki drugi priliki, da Slovenci svojih zaslužnih in izskusenih mož ne morejo odlikovati na nobeden drug način, nego da jih volijo med voditelje. Za vse Slovence velezaslužen mož ie predsednik Ciril in Me-todijeve družbe. V prvi vrsti bo za voditelje spososobni zgodovinarji. Mož, ki ne išče nobene časti, ne sklepa nobenega kompromisa, ki je neupogljiv in neomadeževan značaj, ki bi se ne bavil b knofi in groši in ki bi ne govoril poprej o kvedrastih črevljih in potem o dobrohotnosti vlade: tak mož bi bil n. pr. Janez Jesenko. Kdo naj bi se umaknil od navedene petorice, to naj bi odločili Slovenci sami na Kranjskem. Ako bi štajerski Slovenci imeli več samozavesti in narodnega ponosa, bi ne imeli med svojimi voditelji nemškega Reichsritterja. V celjskem okraju je bil r«-jen pisatelj slo-vensko-nemškega slovarja, blagi in plemeniti kremen-značaj, profesor Pleteršnik. To je mož, ki ne more imeti nasprotnika v Slo-venc h. Ali naj se le kažemo na dvornega svetnika Kreka J! Jesenko, Krek in Pleteršnik bi se morali otresti svoje pretirane skromnosti ; vsi trije so še čili na duhu in telesu. Pisec teh vrstic je nasprotnik čudni navadi Slovencev, da nekaterim odličnjakom kar naprtjajo razne narodne plačan e službe in s tem (vsaj na Štajerskem) potiskajo v roko sovražnikov jako v«pešno orožje za agitacijo proti Slovencem. Ivo je pisec teh vrstic lani sestavljal slovens co bibliografijo za »Matico Slovensko«, si je kupil par številk »Š t a j e r c a«. V 11. številki od 1900 1. v članku: »Državne volitve in kmečki zastopniki gg. Robič, Zičkar in Ploj« izračunava nekemu slovenskemu prvaku vee razne dohodke, ki jih dobiva na leto ter mu predbaciva, da ni nikoli skušal, kaj je pomanjkanje! S takimi dati nemškutarji lahko vspešno Pazi, da mi prideta konja in kočija zdrava domov !« Grofov voz je krenil dalje, a »paradni« je zlovoljno živo pognal konja, čim je obrnil za zavinek nekega holmca, kjer ga gospodar ni mogel več videti. Ko sta pr š a na postajo, je želel grof govoriti s samim postaje-vodjo. Železniški sluga je rekel gospodu grofu, da vodja spi ter da ga ob tem času nihče ne sme nadlegovati. »Nesi mu mojo karto, že vstane !« In grof je nudil karto služabniku ; no, ta je vzdignil roke v vis in stopil korak nazaj. »Jaz si ne upam, vaša grofovska milost!« »Pa poskusim sam!«, je rekel grofjezno, a železniški uslužbenec se je isti hip zgubil nekam. Branimir je sicer svetoval grofu, naj ne budi postajovodje, ker železniški uradniki radi ponočne službe potrebujejo po dnevu počitka. No, to ni koristilo. Grof je šel do uhodnih vrat postaje vod j i nega stanovanja in poskušal vstopiti. Vrata so bila zaprta! Potrkal je enkrat, dvakrat in tretjikrat, vedno močtejše in močnejše. Na tretje trkanje se je oglasil od znotraj osoren, očito srdit glas. » Kdo je ?« »Grof Armano pro9i samo za hip !«, se agitujejo proti slovenskim poslancem in vendar je blizu Maribora njen slovenski književnik in profesor, ki bi bil rad opravljal jedno tukaj kumuliranih služeb. In nasprotniki bi imeli jedno orožje manje, štajersko-slovenska politična četvorica pa nekaj takega elementa, ki ga je pogrešal češki odličnjak Kaizl. Tudi na Kranjskem naj bi ne bilo združeno v eni osebi državno poslanstvo in deželno odborništvo! T* ga nihče ne more verjeti, da bi na Kranjskem ne mogli najti še par resnobnih mož več /.i politično delo. Dobre slovenske politike si pisec teh sestavkov ne more misliti brez intenzivnegst sodelovanja Frana Podgornika ; velika škoda je za narodno reč, da se je pred leti temu možu ponujala prepičla plača kakor uredniku »Slovenskega Naroda«. Zajednotno in vspešno narodno politiko bi se moral osnovati »Narodni svčt«. Ta bi naj obstajal 1) iz vseh državnih poslancev, 2) iz deset deželnih poslancev in sicer: trojico njih naj bi poslala Kranjska, trojico Štajerska, dvojico < '< jriska, po jednega Koroško in Trst z okolico. Med temi desetimi poslanci bi se morali nahajati deželni glavar kranjski in namestniki deželnih glavarjev na Štajerskem in Goriškem in potem župan ljubljanski, bodi s?, da je že eo ipso poslanec a!i ne. 3) Slovenski škofje kakor virilisti naj bi si izbrali po jednega zastopnika. (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 28. avgusta 1902. Nemška brezobraznost in neslanost. »Neue Freie 1'resse« je zagrešila ne-odpustno neslanost, da je iz čina munificence našega vladarja, s katerim je ustvarjena galerija za moderno umetnost v kraljestvu Češkem, hotela kovati kapitnl za politiko Kor-btrjevo. Iz vladarjeve radodarnosti je hotel ta list tesali most, preko katerega bi g. Koerber mogel z gotovostjo rešiti svoje nagodbene predloge. Za to, kar je osebna dobrotnost ceearjeva naklonila Cehom, da bi morali ti poslednji vračati — vladi v državnem zboru, to je : morali bi že sedaj slovesno priseči, da ne bodo tirali obstrukcije proti nagodbi z Ogrsko (da morajo torej dati iz rok tisto o rt ž je, katero Nemci, isti prijatelji g. Koer- je oglasil Orfeo z ljubeznivim, skoro proBe-čim glasom. Znotraj v sobi je bilo čuti godrnjanje jeznega človeka, katerega so nadlegovali ob slabi uri. Za nekoliko trenotkov so se odprla vrata in debel človek, modrega obraza, je prišel s čmernim licem na hodnik. Niti sanjalo se mu ni, da bi ponudil grofu, katerega je dobro poznal, naj vstopi v sobo. »S čim bi vam mogel poslužiti?*, je vprašal postajevodja ne ravno uljudno, zalo-, putni vsi za seboj sobine vrata. »Oprostite, ker sem vas nadegoval«, je rekel grof jako uljudno, »ali stvar je za-me zelo važna... Želel bi vedeti, kam je moj sin danes od tukaj odpotoval: v Zagreb, ali v Zidani most ?« Postajevodja je pogledal grofa nekako čudno. »Vas gospod sin? Nimam sreče poznati mladega grofa.« »Bil je v huzarski uniformi.« »Ne morem se spomniti... Danes je bil velik naval na postaji... V bližini so slavili zaroko hčere nekega vlastelina z domobranskim častnikom... Bilo je tu nekoliko oficirjev, a jaz nisem utegnil študirati njihovih oblek.« heija in njegove vlade, vedno drže pripravljeno zadej za hrbtom) in da bodo pozneje tudi re- ponižno in brez prigovora glasovali za vse, kar se je g. Koerber izvolil dogovoriti z gospodom Srellom!! Tako spajanje osebne dobrotnosti vladarjeve z zadregami konstitucijonelne vlade že ni već nekonstitucijonelno, ni ve? bedasto, ampak je že neumno, neslano! Politik« zavrača po zaslugi rečeno in-j>ertinentno glasilo za borzijance in razne umazane kupčije. Povsem primerno opaža praški li-«t, da rečeni cesarjev Čin nima čisto nič opraviti s politiko. To je le čin pripo-znanja čišsi umetnosti in vspodbuje na nadaljnje ustvarjanje na polju umetnosti. Naravnost izborna pa je »Politike, kjer izvaja, da tudi \ slučaju, ko bi večkrat omenjeni Po poioki bo v carski palači velik banket za 500 ljudij, na večer pa veliko vspre-jemanje in koncert. Priči na poroki bosta veliki knez Kosi^ntin Konstantinovič in princ Kristijan Danski. Vsled carske naredbe vršila se bo poroka z največim sijajem in bodo morale vse povabljene dame priti v ruski narodoi noši Na slavnost so povabljeni Sv. S nod, ministri, državni svet, vojaški in mornarski poveljniki, diplomatični kor itd. Avstrija in Romunija. Dunajska »Information« prinaša iz Bukarešte dopis, kateri komentira sestanek našega cesarja z romunskim kraljem Karolom v Ischlu. Dopisnik pravi, da se je o priliki tega sestanka mnogo govorilo o tajni zvezi, ki da baje obstoji med našo državo in Romunijo. Jeden čin cesarske dobrotnosti imel poliučne ten- najuglednejših romunskih diplomatov da je dencije. bi bila ravno »Neue Freie Prose« pred kratkim proglasil kakor krivo mnenje, naj-lab-i tolmač teh tendencij. It hvaležnosti da se Romunija že deBet let zadovoljuje z radi tega č na cesarjevega da bi Čehi ne ulogo navadnega avstrijskega satelita, mesto brneli delati težav proti nagodbi, ker cnsar da bi pristopila trozvezi. Na vsak način pa želi, da j.i : le do sporazumljenja in do zak( n te — zatrjuje dopisnik — so se na sestanku uravnave g spodarskega razmerja med obema obeh vladarjev pretresala važna vprašanja in polov vina monarhije! Vendar je znano, da so se obnovile gotove obveze med našo dr- je ravno sta »Neue Freie Preske« najbrez- žavo in Romunijo, katere so jasno določene vestneje n tila plamen in podžigala parlamen- za Blučaje političnih zapletljajev. Te obveze tarno revolucijo proti jezikovnim na- da obstoje že kakih 8 let. r e d b a m i n p r o t i č e š k i tehnični Potovanje italijanskega kralja na ioli v Brnu — netila in ščuvala vzlic Nemško. Kralj Viktor Emanuel je dosj el Gospoda, po taki poti ne pridemo do ta, da ljudje našega razreda vzamejo sami miru ! Mi ne znamo v naprej, kako bo de- stvar v roke in da se primerno združijo od direkcije do direkcije v ta namen, da sestavijo svoje zahteve. Potem naj bi se sklicali lovanje novega škola, a to vemo, da znamenja, ki hodijo pred njim, niso dobra! Zato stopamo z zahtevo na dan, da se Da- ' železničarski shodi, na katerih naj bi se pred-šemu narodu da tak pastir, ki bo mogel iz- ložene zahteve odobrile, oziroma popravile in polnjevati škofovske dolžnosti: mi z a h t e - ' popoloile, in slednjič v primerni obliki — vamoškofovskega k o a d j u t o r j a ' ali v spomenici, ali petič ji predložile kibozvestsin našega n a r o d a ! ( državnemu zboru in ministerstvu za že- V spomin. Sinoči je preminol bivši leznice. mnogoletni uradnik »Tržaškega podpornega p0 dosedanjem potu — s tem, da "drugi, in bralnega društva«, g. I v a n H a t c e r, neželezničarji — kriče za nas in groze vsemu \ 70. letu svoje dobe. svetu, ne pridemo na bolje. To je moje Pokojnik je bil ob enem ustanovn ik trdno prepričanje. Mi sami moramo pritisniti imenovanega društva in je vzgojil svoji hčerki na one, ki so nam dolžni in ki tudi morejo po- tako, da sti svoječasno opetovano sodelovali magati ! S tistimi kronami, ki jih plačujemo na narodnih slavnosth. sedaj brez koristi, bi lahko skrbeli še dru- Pogreb bo jutri v petek ob 6. uri po- gače za naše pravno varstvo, poludne iz hiše št. 5, ul. Bacclv. j y prvi vrsLi nara more priti odrešenje Vječnaja pamjat . l7 državnega zbora. Tam je prostor, kjer je Mržnja pangeruianov proti knegiiiji možen najizdatneji pritisk, kjer je vsaki hip Hohenberg. Pod tem naslovom nam pišejo: moŽQQ priti vM[ do živega in iz3;lit; iz Te dni so zabeležili razni slovenski in nemški listi grd izbruh mržnje v nekem celjskem listu proti soprogi našega prestolonaslednika. Vzrok tej mržnji je v češkem pokoljenju visoke gospe. V namenu, da bi to mržnjo širili dalje česar noče dati dobrovoljno. Skupina energičnih poslancev lahko doseže marsikaj. Žito prosimo hrvatsko-slovenske poslance, naj se oni sami potegnejo za nas, a ob enem pa naj skušajo isposlovati tudi pri drugih parlamentarnih Bkupinah, da se potegnejo za nas in po razgretih nemških glavah z opozarjanjem podpro naše zahteve, da pridemo enkrat d ► na nje češko pokoljenjenje, jej ne privoščajo pogojev dostojne ekzistence. okoltoui, da je vedela, da cesar odobruje jezikovne naredbe in da je imenovana visoka šola navstala po eesarski naredbi : Po vsej pravici kliče torej »Politik« včeraj ob .'i1/* ur' popoladne v Magdeburg, kjer eo ga pričakovali oni nemški častniki, ki so pridodeljeni njegovemu spremstvu tekom bivanja v Berolinu. Kralj je na to se svojim niti tistega naslova, katerega ona danes faktično nosi. Dosledno jo imenujejo le grofico Ivo-tek, da-si je bila že pred poroko povišana v kneginjo Hohenberg. Izlasti jih žge, da je to isto ime, katerega je nosila so- in nemškim spremstvom nadaljeval vožnjo do P«ga prvega nemškega cesarja Rudolfa dunajskemu glas lu za razne umazane borzne \\'ildparka, kamor je dospel ob 5l/4 uri po- Habsburžana — Gerirad Hohenberg. kipčije: Zdravnik, zdravi najprej — sebe!! poludne. Na lepo odičeni postaji pričakoval Učiteljsko vprašanje v Tirolu V je kralja cesar Viljelm s cesarskimi princi, Tridentu dne 25. t. m. zborovalo učitelj- kancelarjem, grofom Biilo\vom, maršalom stvo tega okraja, kakih 200 učiteljev in \Valderseeom, nemškim poslanikom na itali- ičiteljic. Razprava je bila viharna in so uči- janskem dvoru, NVede'om, in drug m sprem- telji tiral pravo pravcato obstrukcijo proti stvom. Po presrčnem pozdravi: podala sta se vsakemu razpravljanju o pedagogičnih stva- vlaxlarja v kočiji v »Neues Palais« ; kočiji, reb. \%e e prevladovalo vprašanje materi- v kateri sta sedela vladarja, sledile so druge Zato jim je kneginja Hohenberg, soproga našega prestolonaslednika le — grofica Ko-tek, h5i češkega aristokrata, ker menijo, da jo s tem najbolj ponižujejo v očeh veleger-manov. Houiatije v Hojami. Mi smo opozarjali že večkrat, da na homatijah v Rojanu je nemalo kriva očitna koalicija med župnikom .ega p',loženja učiteljstva na Tirolskem, kočije s spremstvi obeh vladarjev. V »Neues Jurizzo in redarstvenim! organi istotam, oziroma na Belvederju. Ker se ti organi nikakor ne m »rejo odtezati sugestijam gospoda župnika, je z logično konsekveneo moralo priti do napetih odncAajev mej temi organi in mej vsemi onimi, katerim g. župnik ni prijatelj. Gospod župnik pa ne pozna obzirnosti do s tr- Zbor je vsprejel nastopno resolucijo : t'ćite- Palais« je pričakovala vladarja nemška ce- iji in učaeljice so naveličani zastonj čakati sarica v družbi s princesami cesarske hiše in ua končno uravnavo vprašanja plač; oni se drugih nemških vladarskih hiš. Ob S. uri ne zad »voljujejo več s praznimi obljubami in zvečer je bil v tej palači domač obed, kate- zahtevajo takojšnjo odpomoč. Učitelji in uči- rega so se udeležili samo členi vladarskih teijice Tirda odklanjajo že v naprej vsako hiš. Kralj italijanski je sedel med nemškim odgovornost na posledicah, ki bi mogle na v- cesarjem in nemško cesarico stati za dt želo po nadaljnjem zavlačevanju tega vprašanja«. To se jt zgodilo predpoludne, ali tudi popoludne so zborovslci tiiali obstrukcijo in konferenco eo morali zaključiti ob 8. uri zvečer, ne da bi bili razpravljali o kateri drugi stvari. Poroka na ruskem carskem dvoru. Včeraj smo poročali o mrzlem duhu, ki nikogar, kdor ni brezpogojno žnjim in veje iz obligatnih pozdravov v uradnem nem- žaškim magistratom. Zato pa vsakdo, ki je škem časopisju, danes pa nam je zabeležiti, pristopen njegovemu uplivanju, mora zaiti da neodvisni listi skoraj popolnoma ignori- na zgrešeno pot in v nesrečno razmerje. Lako rajo prihod laškega kralja. Nekateri pa oči- se je godilo tudi dosedanjemu načelniku ra- tajo kralju, daje postal nezvest svoji nemški darstvenih organov. V večnem navskrižju je bil zaveznici ter da ga sroe vleče k Franciji ! z mnogimi domačimi in celo pred sodiščem so In slednjič se nekateri 1'sti kar naravnost se reševala ta navskrižja. Mi smo se le cu- Mi ne zahtevamo druzega, nego to, kar nam gre. Naša plača naj bo taka, kakorjo zaslužimo, primerna naši službi in raz m erna s plačami d r u z i h državnih uslužbencev! To zahtevamo mi in nič druzega. In to menda ni neskromno ali pre /eč zahtevano. Iz pred postne palače. P.šajo nam : Ona dva vrtiča pred poštno palačo sta v takem stanju, da ne delata časti ne mestni upravi ;n ne meščmom! Prvih par let se je pazilo in držalo ta vrtiča v lepem redu, letos pa je vse zapuščeno, vse suho, vse v najveČem neredu. Celo zimzeleni, ki pretrpe največo sušo, jeli so bledeti v znak, da se jim, ako ne pride pomoč od zgoraj — bliža kone«*! Ako nočete skrbeti in držati v redu teh vrtiČev, ki bi b li lahko v okras mestu, storite boljše, da spravite vse preč in postavite tja, kar je že bilo, namreč — prostor za voznike ! Nimate vode? Kako pa je to, da je oni dan, ko je imela »Zalega* občni zbor, tekla ves dan na škafe v morje ? ! Kdor nima, naj se ne baha in naj ne meče vode v -norje — Lsginih aspiracij I Redarstveni komisarijat na V rdel i. Dne 25. t. m. se je ta komisarijat preselil iz Predsinoči *e je vršila v Pettrhcfu »garden delajo norca iz vsega skupaj. Pa vendar se ,»ariv« večerja na planem) na čast ženinu kljubu temu zatrjuje, da stoji trozveza tako princu N kolaju Grškemu in nevesti veliki trdno, kakor še nikdar poprej ! kneginji Jeleni. Razuo teh dveh udeležili so - se »garden pa rt v e« tudi car, carica Aleksandra, carica ma i Marija Fcodorova, grški kralj Jurij, njego\a soproga, kraljica Olga ter nevestina roditelja, veliki knez Vladimir in velika kneginja Pavlovna. Nadalje so bili navzoči tudi knezi sorodniki, pobečn k grškega kralja, general Reinach, in maršal na grškem dvoru, Paparigopulo. dili, kako da viša redarstvena oblast ne stori ulice »Scttssa. v »Vicolo cieco-, kar je bilo konca takim razmeram po najkrajši in naj- objavljeno od vseh tržaških časnikov. Objav- primernejši poti: s premeščenjem. Ijeno ni bilo, kje da se nahaja ta oslepi Sedaj še le — po tolikih pritožbah — klanec- ali »Vicolo cieco«. A to je najvaž- je menda prišlo poznanje na visi oblasti, neje, ker je gotovo, da vsaj 80% onih, ki kajti čujemo, da je rečeni funkcijonar moral spadajo pod ta komisarijat in bodo imeli tam zapustiti svoj dosedanji delokrog ! Malo pozno posU prej ali slej, ne vedo, kje da se prav Novi škof tržaški. Danes ob 5.35 uri je to sicer, veliko pozneje, nego bi bilo za prav nahaja sedaj komisarijat! popoludne dospe po južni železnici v naše želeti v interesu potrebnega dobrega razmerja mesto novi tržaško-koperski škof prig>sp>1 med prebivalstvom in javnimi organi.; no, d r. Nag 1. Do Ljub- vendar btlje kasno, n°go — še kasneje ! Najrevnejši razred državnih usliiž- Tržaške vesti. Iran K s a v e r i j ljane sta mu šla nasproti kanonika tržaškega krasne umetaljne ^nje. in župnik novega sv. Antona, pragospod Dane- se je ves dvor odpeljal v Car- F a b r i s, v Nabrežini pa bo škofa pričako- ekoje Selo, ki je kiasio ovenčano zelenjem val primorski namestnik grof G o e s s. Na ter ruskimi in grškimi zastavami. južnem kolodvoru v Trstu pozdravi novega _____ ^ škofa tržaški župan, dr. S a n d r i n e 1 1 i. Ta ne ravno uljudni odgovor je ozlovo- ^ Poda Potem v škofijsko palačo, kjer Ijil vrofa vsprejmejo tržaški mestni svečeniki. Slo- »Ah, tako! Torej oprostite!« In pokazal je hrbet postaje vodji. Pa tudi ta ni ostal dolžan gr^fu, temveč je. ne da bi mu bil rekel niti besede, vesno ustoličenje se bo vršilo v nedeljo po veporedu, kakor smo ga že objavili. Da zadosti svoji časnikarski dolžnosti nasproti sv«jim čitateljem, je moralo uredni- * vstopil v - >!>o in zopet zaloput-vl vrata za stvo ntšega lista teikati od nemila do nedraga, seboj, v kater h je dvakrat silovito obrnil da je ulovilo navedene podatke. Temu na- Po vel k i v »jaški serenadi so uprizorili kapitelja, pragospoda Simcicli in F leg o (>eneev. (Dopis.) [Zvršetekj. — Ce jim potožimo radi tega, da se za nas vendar nič ne zgodi, izgovarjajo se naši zaščitniki in prvo-boritelji, da je vzrok temu v okolnosti, da niti polov:ca nas železničarjev ni — v društvu ! Zato da ne morejo nič narediti. Naj le vsi pristopijo k društvu, potem da že dosežejo vse! Torej dotlej, dokler ne bodo vsi pri društvu, naj čakam* in naj mi, ki smo že vpisani, prihajamo ali ne prihajamo blizo, samo da — na to pa ni smeti pozabiti — da plačujemo krono na mesec l Tako bodi, dokler ne bodo »vsi« v društvu ! Potem še le bomo govorili dalje, kako in kaj ! Ali apostoli vedo dobro, ali bi morali vsaj vedeti, tla »vsi« ne bomo v društvu — nikdar! Predno se pridobiva ene, pa se že drugi naveličujejo in izstopajo! Gospo J a, to je malce preveč zahtevano, da bi kdo, ki mora ob takem škandaloznem plačilu preživljati sebe in družino, oziroma — stradati, da bi takov Človek Žrtvoval po 12 K na leto le za to, da mu drugi -- pri-digujejo, in pa še pridigujejo nekaj, kar itak sam najbolje ve, ker občuti na lastni koži! Ne. tega res ne treba, da nam kdo pripoveduje, da smo reveži, da je naŠ9 stanje žalostno, da je vnobovpijoče, kakor nas plačujejo za težko delo — saj vemo to sami ! Po mojem mnenju je edina rešilna pol ključ. Branim r je pred jKjstajo čakal svojega tasta. .»Torej ?«, je vprašal kratko. »Ne \e ničesar. Nepo9trežen, surov človek !c Ta negotovost, na katero stran je krenil Artur, je jako obteževala zasledovanje beguncev. Trebilo se je sporazumeti, kako naj bi dalje iskala. Artur je m gel, po grofovi sodbi, oditi le v Zagreb. Ridi tega sta se dogovorila tako, da grof odpotuje z večernim vlakom z iste postaje proti Trstu, a Branimir v grofovi kočiji takoj dalje v Zjgreb, kjer naj poišče mlad pustolovni par. (Pride še.) sproti pa dobivajo razni čifutski in frama-zonski listi kar naravnost oficijelne službene objave. Povdariati moramo tudi, je kapitu larni vikar Petronio na vsporedu za vspre-jemanje novega škofa izpustil in prezrl Slovence tržaške škofve in mesta Trsta. Se celo službene objave in lepaki, kakor tudi službena povabila, so izdana izključno le na italijanskem jeziku. Proti temu nečuve-nemu postopanju so ogorčeni vsi slov. krogi. Iz ozira na okolnost, da novi škof ne zna niti besedice slovenski, nas hočejo naši nasprotniki, kakor v cerkvi tako tudi sedaj v občevanju z našim visim pastirjem, prisiliti, posluževati se ptujega italijanskega jezika. Iz ulice Cjlogna se prihaja v >Vicolo cieco«, ako gremo v ono ulico, ki vodi pod »Novim svetom« (Mondo Nuovo) proti ulici Giulia, ali pa iz ulice Giulie — precej pod ulico Kandler — proti ulici Cjlogna. S temi vrsticami smo poslužili onim, ki so nas že vprašali po imenovani »ulici« in onim, ki bi bili morda povpraševali pozneje ! Vojaške vaje v I-tri. Sinočni uradni »Osservatore Triestino« priobčuje sledeči program vojaških vaj, ki se bodo vrš le na istrskem obrežju : I>ne 1. semptembra, v ponedeljek, pri-četek operacij vojne mornarice; torek, dne '>. semptembra, nadaljevanje teh opera«' j proti Malemu Lošinju ; sredo septembra, vel ke izkrcevalne vaje južno od Pulja, kateiih se udeleže 22. pešpolk iz Zagreba, 55. brigada sestavljena iz i>7. pešpolka iz Trsta in 87. pešpolka iz Pulja, 4. trdnjavski tapničarski polk in 5. domobranski polk. Dne 3. septembra popoludne se cesar povrne v Pulj, kjer bo velika razsvetljava v pristanišču in v mestu. Mestni municipij puljsbi razsvetli tudi zgodovinsko rimljansko areno. Za enakopravnost. Pišejo nam: Mi trŽHŠki Slovenci se neprestano bojujemo v dosego onega, kar bi morali že zdavnaj imeti in brez vsikega boja. Mi zahtevamo neprestano od vseh c. k. oblasti in tudi od našf ga mestnega magistrata, naj spoštujejo ono enakopravnost, katera nam je zagotovljena v avstrijskih zakonih. 0lonastero. Tržaška kmetijska družba priredi tudi letos izlet na uzorno posestvo g. barona Ritter-Zahocv-ja v Mona-stero poleg Ogleja. I^anpko leto bili so naši kmetovalci kar iznenađeni, ko so videli, koliko je tam kmetijstvo napredovalo in kje razmerno zadej se nahajajo še oni ! Nikomur ni bilo žal poti. I pati je torej, da se tudi leto* udeleži mnogo nas h gospodarjev tega :zleta. Ustmene ali pismene prijave sprejema v teku - dni kmetijska družba (via Geppa 14i. Ako ne bo drugih zaprek, določil se je dan "z!eta na soboto dne septembra. Znanost v službi politike in to pa ono. Opozorjeni »mo, da se je v začetek spisa, k: ga priob<'ujemo pod tem naslovoma, v šte-vilki o 1 torka urinila s cer neznatna tiskovna pomota, ki pa vendar zelo moti zmisel. V prvi vrsti zadnjega odstavka prve kolone je natisnjeno : »V zadnjih dveh pa je pisec teh člankov zasledil....« Citati pa bi sa moralo: j V zadnjih dneh...« Po/ar. Dane§ ob 1. uri popoltidne je navstal mal požar v nekem skladišču na dvorišču h še štev. 1 ulice S. C-Uter^na. Prihiteli gasilci so takoj ndušiii ogenj. Skoda je neznatna. Dražbe preaftnin. V petek, dne z^'. avg. ob lt). ur predpoludn« se bodo vsled aaredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršila eledeče dražbe premičnin : ulica S. Teela 1*>, hišna oprava : ulica Ri-b"rg>„ hišna oprava; ulica Molingrande 1*», h:šna oprava: ulica A fieri štev. 4, hišna oprava. Vremenski "*<*tnlk Včeraj : toplom« r ob 7. uri ajutraj 24 °4 ob 2. ur popoludn« ^>•.7 0." — Tlaitooier ot> 7. uri zjutraj 7oL h — Danes plima oi» 7.30 predp. in ob 5 31 pop.; oseaa oi O ."».'» predpoludn« in ob —.— popiludiM. Vesti iz ostale Primorske. Na občinskih volitvah v Kobaridu je zmagala narodno napredna stranka. Na^la smrt pod drevesom. Fran Cekovic iz Gabrj je trgal na drevesu češplje. Med tem opravilom mu je prišlo slabo. Splezal je z dreveaa, a čim je stopil na tla, se je zgrudil — mrtev. 1'mrli je zapustil udovo in 7 otročičev. < Pravila za okrajno razstavo iro-ved z darili v Podirradu. 1. Razstava goved, katero prireja v Podgradu deželni kulturni svet z državnimi darili, trajala bo od 10. ure predpoludne do 12. ure o poludne. 2. Lastniki goved, kateri že?č udeležiti se in tekmovati za darila, morajo to prija- viti dež. kult. svetu v Poreču, ali eni go-spodarsk h zadrug okrožja razstave, najkasneje do 30. avgusta 1902., naznani vsi število goved, s katerimi hočejo tekmovati in oddelek, v kateri imajo spadati ona goveda. 3. Živina mora biti prignana na razstavo najkasneje do ure dne 1. septembra 1!*02. 4. Razstavljalci morajo sami oskrbovati živino, bodi osebno, ali po najetem pazniku ; podrediti se pa morajo predpisom oeooval-nega odl»orn. kateri preskrbi brezplačno Bta-nje in hrano po primerni ceni. ~>. Kadar *az3tavljalci priženi živino, imajo izkazali spričevalo svoje občine, da so prignano živino doma vzgojili, ali pa da jo imajo v svoji lasti : a) pri kravah in junicah vsaj jedno leto, b) pri bikih vsaj ti mesecev. YT spričevalu mora biti živina opisana po glavnih znakih in svojstvih, da bo mogoče spoznavati identiteto oglašene in prignane živine. Živina, prignana brez spričevala in omenjenega opisovanja ne bo pripuščena na ' tekmovanje. K. Trgovci z živino ne morejo s svojim blagom tekmovati za darila, ako 3e ob jed-nem ne pečajo z živinorejo: tudi to le pod gori (i; 5) navedenimi pogoji. 7. Vsa živina bo razstavljena po oddelkih, po vrsti, kakor bo prignana. 8. Xa razstavo ne bo pripuščena, oz roma bo izključena : a) živina hudobna, divja in bojevita ; b) živina grdo stvorjena, brez ozira na posebne vrl«ne ; c) goveda s sam > jednim rogom, ali jednim okom, z izrastki, gobami, ranami, izvirajočimi od bolezni; sploh vsa goveda, katera niso popolnoma zdrava ; d) živina slabo rejena, blatna, zmršena, garnjeva ali sploh bolna na koži; e) naposle 1 gove li na katerih se nahajajo sledi zanemarjanja, trpinčenja, n. pr. udarci, rane, odrtine ali tudi mršavost po nezadostni krmi. 0. Lastnik goveda, za katero je bil obdarovan, se zaveže obdržati jo-jedno let3 od dneva razstave zgolj v plemenske namene. 10. Lastnik obdarovanegi bika se vrhu tega zaveže, bilježiti skoke v pravilni zapisnik : uzorec takega lehko dobi na deželnem kulturnem svetu. 11. Kdor bi zanemaril te dolžao9t;, katerim se podloži z reverzom, ko prejme darilo, moral bi vrniti prejeto darilo. Okrajne zadruge razstavnf g* okrožja imajo paziti na izvršitev teh dolžnost'. 12. Kdor bi brez svoje krivde bil prisiljen oddati ali prodati obdarovano živino, sme jo izročiti le drugemu živinorejcu okrožja razstave ter mora to prej naznaniti dotični okrajni gospodarski zadrugi, katera imi odločit', da-li ee mu odpusti povračilo prejetega dar;la, deloma ali čeloma ? 13. Trije izvedenci bodo presojal' o vrednosti blaga za obdarovanje : jednega teh izvedencev imenuje c. kr. namsstništvo; drugega deželni kulturni svet; tretjega pa pred-sedništva okrajn h zadrug razstavnega okrožja. — Ta bodi izbran izmed izvedencev tega okrožja. 14. Proti razsodbam izvedencev možno se je pritož ti na osnovalnem odbiru le tedaj, ako razsodbe ne soglašajo s temi pravili. 15. Priznana darila razdeli osiovalni odbor takoj po sklenjeni razstavi in proti podpisanim reverzom, omenjen-m v ^ ! 10. in 11. X Poroka. — Poročil se je dne 25. t. m. gospod Leopold Jonk), trgovec in veleposestnik v Hivcu, z gospodično Marijo Žu-berjevo. Mnogo sreče ! X Iz Kanala nam pišejo: Ker nam je došlo do znanja, da se od nekod izražajo dvomi, ali da celo naravnost oporekajo, da bi bila naša čitalnica res ustanovljena leta povdarjamo, da ma naša čitaln:ca v svojem arhivu orignalna pravila, dat'rana dne 14. oktobra 1^67. in potrjena od c. k. namesništva v Trstu dne 7. novembra 1867 pod št. 14.723. To je menda zadosten dokaz. Ob enem opozarjamo vsa ona slavna društva in posamičnike, ki se pripravljajo na našo siavnost, da je umestno (za vsaki slučaj) vzeti seboj havelok ali pa vršnik. ODBOR »Xarodne čitalnice« v Kanalu. Pevsko bralno društvo »Slovenija na Srednjih škofijah. Vspored slavju prihodnje nedelje bo nastopni : 1. Pozdrav j redsednika. 2. Brajša: »Istrane dragi«, poje pevsko bralno društvo »Slovenija« iz Srednje Škofije. 3. Hubad : »Narodne pesmi«, mešan zbor, poje »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta. 4. Volarič : »Pogovor z domom«, mešan zbor, poje pevsko bralno društvo »Zrinski« iz Dekani, o. Zaje: »Slava delu«, ciožki zbor, poje pevsko društvo »Slava«- iz Sv. M. Magdalene spodnje. G. Zaje: »L* boj«, možki zbor, poje pevsko bralno društvo »Straža« iz Plavij. 7. Foerater : »Naše gore«, mešan zbor, poje »Slo", pevsko društvo« iz Trsta. 8. Sattner : »Nazaj v planinski rsj«, mešan zbor, poje pevsko bralno društvo »Zrinski« is Dekani. 9. Novak : »Hrvatskoj«, možki zbor, poje »Slov. pevsko društvo« iz Trsta. 10. »Slovesni so ga naučili«, prizor, uprizarjajo domači diletantje. 11. I. K.: »Himna Slove-nije«t moški zbor, poje pevsko bralno društvo iz Srednje Škofije. 12. Srečkanje na 3 dobitke. 13. Svobodna zabava. Med točkami svira narodna godba iz Pobegov. Vesti iz Kranjske- * Občinski odbor v Podkraju na Vipavskem je v seji dne 24. avgusta t. 1. soglasno izvosil za častna občana deželnega poslanca g. Ivana Božiča in deželnega odbornika g. dr. Ivana Tavčarja in to za zasluga, ki pt* si jih pridobila s tem, da sta izpoalo-vala deželno in državno podporo za napravo dveh mostov čez B lo v tej občini. * Členi slovenske drame zaključijo svojo tournejo 7. septembra v Cerknici s predstavo igre »Zanski Otelo«. Ta igra si je stekla na vseh gostovanjih občnega priznanja. Gostovalo se je v Ribnici, na Vrhniki, v S «c - fj i Loki, v Žslezaitcih, v Brežicah, v Kranju, v Kemn'ku, v Vipavi, n-i Bledu, v Črnomlju in v najstarejšem gledališču Avstrije, v Idriji. Pri krm;rsu v Vipavi je na-pijal grof Lanthierv s slovensko besedo napredku slovenskega gledališča in intendanci. Gospod grof, ki je videl mnogo gledališč in umetnikov, si ni nikdar predstavljal, da stoji slovensko gledališče že na taki stopinji. — Na Bledu posetil je predstavo med drugimi Pražan, sodni svetnik g. N. in se je izrazil : »Pri nas v narodnem divadlu igrajo ravno tako«. lati vspih so imele igre: »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Kdor se poslednji snaeje« in »Srečno novo leto«, v Kranju, v Železnikih in v Brežicah. Žal, da se predstave niso megle vršiti vsled pomanjkanja časa tudi na Štajerskem in na Koroškem, kajti sedaj se prične v Ljubljani resno delo, katero naj bi imelo iste vspehe kakor gostovanje. Po »SI. Nar.«. * Velik požar na Notranjskem. »Slovencu« poročajo, da je bila predvčerajšnjim vsa vas Martinjak v ognju. Zgoreli so baje tudi trije ljudje. Zižgali so otroci. še čvrsta in čila in se ozirata nazaj v četrti rod, ki šteje sedem pravuukov. — Nemškutarsko gospodarstvo. Na premoženje gospodarske posojilnice v Lenartu v slovenskih GorVah je proglašen konkurz. Vesti iz Štajerske« — V /mislit zistema. V Ši^tinjit zidajo nemškutarji nemško šolo. Zidanje je te dni dospelo do strehe. Ta dogodek so hoteli nemškutarji posebno proslaviti in so dali v ta namen streljati iz topičev in so razobesili velikonemške črno-zlato rumene zastive. Zbog tega je bila večina prebivalstva silno razburjena. Da prepreči možne izgrede se je občinski zaetop obrnil do okrajnega glavarstva s prošnjo, da bi ta oblast dala odstraniti rečene zastave. Prihit-l jez vlakom sam okrajni glavar, ki je jel — tolažiti, da bi se pruske zastave ne odstranile. A veste, kake je ta c. k. mož utemeljeval to svojo insinuvacijo ? ! Menil je, da ima rečena iz Brzojavna poročila Orna vojska. DUNAJ 28. (B.) »\Vr. Ztg.« objavlja naredbo ministerstva za deželno brambo od 16. avgusta 1902. o izdaji nove knjiž:ce za črnovojnike, o spremembi določil za doha-janje črnovojnikov pod orožje v slučaju poziva. — Ta naredba prinaša tudi popravke predpisov za priglašanje črnovojnikov. Potresi. NE\V-VORK 2,s. (B.) Glasom brzojavke, generala Chaffel iz Manile, so bili v okraju Lakelano na otoku Mindando v bližini ame-rikanskega glavnega tabora mnogi potresi, o katerih je 50 tlo <30 domačinov prišlo ob življenje. Od Amerikanov se ni poškodoval ni kdo. Kralj Viktor Emanuel v Berolina. BEROLIN' 28. (B.) Veliki župan berlinski je povdarjal v svojem pozdravnem govoru prijateljske odnošaje med savojsko in hohenzollernsko hišo. Spominjal se je slavnostnih dni, ko je stari oče in oče itabjanskega kralja prihajal v Berolin. Ta prihod kralja na nemška tla tla je nov dokaz za to, da je kralj odločen vsikdar 'gojiti zvezo med Ttalijo, Nemčijo in Avstro-ogersko ter s tem zagotoviti narodom mir Kralj je odgovoril najprijazneje in je ponudd velikemu županu roko. Potem je gospica Kirschner poklonila kialju kito evetja. Ko se je sprevod jil pomikati dalje, so za-orili gromeči »Ilich!« klici. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 27. (B.) U Carigrada javljajo na podlagi informacij iz turškega t fi cijel nega vira, tla se je na balkanskem Območju pri Vodeni pojavila četa ustašev se-stoječa iz 28 mož. Ista tla je odeta v vojaške lin 1 ji me ter eborežena (rrasovimi in Mauserjevimi puškami. Poveljnik te čete je skušal v sporazutuljenju z drug mi voditelji tega gibanja pregovoriti krščansko prebivalko v nepremišljene korake. <»fiMjelm turški krogi povdar-jajo, tla se provzročitelji t°gi gibanja često oblačijo v ob'eke turš'c h kmetov, da tako prebivalce krščanskih vasi tem laglje ščuvajo proti tuiŠsim sod ž ivljanom. I _ Loterijske številke, izžrebane dne 2 i. avgusti : Lvov 19 t >3 .>1 37 25 Praga 86 83 57 76 74 XXXXXXXXXKXXXXXK x X X X X nemške države izposojena trikolora isto pravo kakor naša slovenska trikolora ! Ta c. k. viši politični uradnik ne ve torej, ali pa noče vedeti niti tega, da je naša trikolora zastava kronovine, pripadajoče k avstrijski državi, da 1 so se tudi štajarski Slovenci oklenili prapora dežtle Kranjske kakor svojega vidnega znamenja — a da je pred leti celo Njeg. Veličanstva samo črno zlato-rumene barve ozna • i čilo kakor demonstrativne ! Ko je gospod | glavar čul vse to, ni dal ni kakega odgovora in je zbežal iz sobe. »Sudsteierische Presse« priznava, da se jej sedaj nekaj sveti v glavi. V Celju sme magistrat svobodno in na surov način od stranjati slovenske trikolore, v Šoštanju pa ne smejo dobri avstrijski patrijotje od3tranjati zastave v barvah — tuje države !! Je pač v zmislu zistema, kateremu služijo gospoda politični uradniki, da ima v državi črno zlato-rumena zastava isti pravo kakor slovenska, deželna in od avstrijrk h vladarjev potrjena in odobrena zastava ! — Zlato poroko »ta obhajala pri sv. Antonu v Pohorju 78-letni Anton Mravljak in Boproga mu, 79 letna Barbika. Oba sta Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej ^inton Čcrnigoj Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarn piiištva primorke dežele. Solidarnost zajamčena, tujti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo <50 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. K X H X n x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X V*»XXXXXX»XXXKIX H&tifaStSfSHilSffiSf G % iMsander Levi Minzi § te te (O te s te i i9 fS Prva ta Bajvečja tovarna pohlltra ▼■eh vrst. r s t t m VI e* te te te te te te \ te ©©©©©ssoatetesteate TOVARNA: j ZALOOB: Vta Tu«. i Piazza Rosarf« it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Ualtmasa In Via Ribarga it. 21 Talafon »t. 670. -CX- Velik isbor tapecarij, srcal ha slik. Ia-vrfaje oaročb« tudi po posebnih načrtih. Gen« br» konkuranoe. 1LDST&0T1II CII1I liSTOU II mifO Predmeti postavio sa na patobrod a II železnico tranKO. Razglas. Naznanja se. da !><► dne t*, septembra r. 1. v Dekanih pri Kopru navadni titi slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je i stanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce-ij. odjemalcem. V ol>eh prodajalnieah vdobiva »e razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za mo*ke in ženske obleke, srijce. ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbcr platnenega in bombažnega blaga, prtov in piličkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društven«? znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najuatan- Q neje po cenah, da >e ni bati konkurence ""^li ^ Stavbiusko podjetje Starbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Torama za mizarsko orodje is parkete, stavbinsto in umetno kiparstvo. W Delalnica za konštmkcijo železa itd. '•B Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor: kompletna okna za rele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne satvornice na vreteno ita. itd. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA H Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. za pozlačevanje in dekoracije. Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. o P Ci s> *t H1 P M« P M A> Poskušaj, da se prepričaš ! O o v Trstu ulica Giovanni štev. 1- Mihael Zeppars- ima go pcČj cd majrbke v veliken: iz boi u. i-ama uovct-t, bodici g'ede risanj tli barv. £imv sestnja od Fsme stanovitne zeui-1 Ije. Izključna zalrga za Trst, Priimrje in Daimt c*i'«> sla\no/nune in odlikovane tovarne i za j eČi lirat« v hol u>z v Ji ar Bk< m (Morava) uplan« \ lj< na 184s. l'ri ti b pi &ih ee pribrani ;"Ot " i ;i kur tM. I uMri) livarna štedilnih peči 7 ft rza ali ittbbnb z majoliko. Izvršitev j o ?r« ri in nizkih cenah. 4 O ST s» B 80 >4 O (o "D © O— • 3 0) o -t o o< < ta 0) 7? O < -t tfi (fl 7T O < a -»-o «1 o J <■ I 6« Trgovina z železnino „MERKUR PETER MAJDI Č T7 Celju, G" raška o e s t a. štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in ;ekla, pločevine, žice, kako- žico za ograjo, lite železnine, vsakovrstnega eredja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja m sicer orala, brane, motike, kese, srpe, rrablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, /reblje*. vijakov in zakev, hišne in kuhinjske posode tentnic. sesal'*.*.-, 'n^ni i' -iteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter .»se^* ariizega blaga za s'.avbe, hiše, vrte itd. rraverze, cemert. strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), 'oncene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. • Toruaževrt žlindra, najboljše umetno gnojilo. Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. o »-O Cene nizke. ........... »r v TriroTlna z IzsotovIjcnfmi oblekami, i ^^lnrill! Ponte de,!* Fabbra &tv vogal Odldrilll ul. Torrente. Podružnica Ulica Poste nuove Zaloga izgotovljenih oblek za DiD^ke iu dećke priporoča poeebno za Liinkoštne praznike in birnio; obleke za moSke od gld. t>.50 do 24. za dećke o i gld. 4.50 do 12, guknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. iJgO do 4, volnene goldinarjev 4.50 do H. Velik izbor povr-nih sukenj v modernih barvah od gld. H do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc H, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za mo^ke in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleskina tzlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o i gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moike na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovljo z največjo točnostjo v h l ura j u potrebe v 24. urah. Odlikovan z dvemi zlatimi in bronastimi kolajnami Svilene plinove MREŽICE!! ppROITAZ." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA XE PREGORI, J IVE UČI P. ROZZO, ul. S. Antonio 5. -o = / » VERI AS U Fran Hlaiati ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in fnincoskem vzorcu izdeluje j»o meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. I)elo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Priporoča ee pri najsolidnejšem delu in koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala : Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13. II. Telefon št v. 843. 1C Telefon št v. S45. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. Zastopstvo v vsehmestih sveta. 000000. hišica s 4 prostori in malo zemljišča v okolici Trsta blizu kake glavne ceste. Ponudbe je pošiljati pismeno: I>. Lavri<\ ])o>to te?tante. piazza Criiiseppina. 30CXXXXXXXXXXXXX^C Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Fraii/.-Joseft-Otiui št. 1 a (v lastni lii^h. Po|»ulno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena ml dunajskega bančnega društva in bavarske liipotekarue in meuičce baoke v M< nakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombnacijalt in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v voj »ke zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469. X)0000(XXXXXXXXXX Hiša < smernimi cenam. cccoooooooocoooo TOUflRNfl POHIŠTl/fl IGNACIJ KRON Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848. H m oc H Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trptžao pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« l.tirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne iedelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. « Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.mislu gesla : StoJI k svojim ! na < )pčinali nasproti cerkve je na prodaj. Več po ve lastnik Mirko Perhavec V \ ip:ivi. A ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi «*eniki, izvirni narisi, načrti za »obe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — — Dr. Matej Pretner advokat v Trstu (Via Cassa di Risparmio štev. 7.) trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ■ .S: stenografa in pisarniškega vežDemka. Irobuo. — Cenike razpošilja frank j prodajatnica izgotovljenih oblek = „Alla citta fli Trieste" = tvrdJke mm EDVARD EALASCH wmm* Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.