književnost in umetnost. Zronček prinaša v 2. številki to lepo vsebino: 1. Povest o kralju Matjažu. Fr. Ločniškar. Pesem. — 2. Na Gorenjskem. Janko Leban. Pesem. — 3. Kadar dvigne glavo dan .. . Fran Žgur. Pesem. — 4. Povest povesti. Fr. Ločniškar. Povest. — 5. V hribib. E. Gangl. Pesem s podobo. — 6. Spoštuj prirodo! Lud. Potočnik, Povest. — 7. Dišeča vijolica. Avguštin Šabec. Poučni spis. — 8. Kristovo slovo od matere. Podoba v barvotisku. — 9. Na čakališču. Ivo Trošt. Povest s podobo. — 10. Pouk in zabava. — Zastaviea v podobah. Fr. Bojec. — Otroška pesemca. K. Koriš. — Otrokom medu! — Žrtve morja. — Desna in leva roka. — Rija, raja. Iv. Kiferle. Uglasbena pesem. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Posebno ukoslorje petja r JJudski šoli. Spisal H. Dr uzovič, uredil dr. Fr Ilešič, rokopis prebral (glasom predgovora) ravnatelj H. Schreiner, izdala BSlo?en8ka Solska Matica", natisnila -Učiteljska tiskarna" v Ljubljani — samo slovenska gospoda, slovenska družba, slovenska tiskarna, knjiga namenjena slovenskim učiteljem na slovenskih šolah, mi uavadni Ijudje jo naj tudi smatramo, sprejmemo in plačamo kot najmodernejšo s 1 o v e n sko knjigo — pa kaj, ko se mi vedno vsiljuje vprašanje: Je li to res slovenska knjiga? — Ali še zasluži to ime? Gospoda moja! To je pa le preveč — tako pa vendar ne gre! Tako ne sme napredovati sicer dična BSlovenska Šolska Matica"! Toda k stvari! — Cim večje je bilo zanimanje, ki sem z njim pričakoval to knjigo, tem večje je moje razočaranje, ko sem jo pregledal. — Gosp. pisatelj! Vaša zmožnost in Vaša spretnost ,je znana; pričakovali smo od Vas Vaših lastnih misli, Vašega lastnega prepričanja in vobče tega, kar ste Vi duševno prebavili, ne pa take kope tujih citatov, opazk in opomb, ki jih je samo pod črto celih 93 v 758 vrstah! Pomislite vandar: 758 vrst samih opomb! Ako so potrebne k razumevanju tega, kar učite v knjigi, bi jih morali priklopiti tekstu, magari z drobnejim tiskom, če pa opazke niso potrebne, pa bi jih bili izpustili! Opazke pod črto dela navadoo le uredništro, kadar ne more izpremeniti teksta. Kaj si pa naj misli čitatelj o pisatelju, ki napravi 758 vrst pod črto? Pa to naj bi še bilo, dasi je ta razvada na krar tekstu, ker čitatelja neznansko moti. Nekaj drugega je še, kar me je naravnost ozlovoljilo. V tej ^knjigi eitatov" je slednjih res nekaj vsaj prevedenib v slovenščino — a čujte in strmite: Samo na petih straneh predgovora sem našel petdeset (5 0) vrst nemškega čtiva, a v vsej knjigi, ki ni kdo zna kako obširna, je čez 3000, beri: več kot tri tiso6 nemških besed. Gospoda, jaz ne pretiravam; vestno sem jih preštel, da drastično dokažem in prepričam vsestransko, da tako ne sme več biti. — Kaj si naj misli preprosti Slovenec, kaj si naj misli tujec o novodobni slovenski knjigi? — Gospod pisatelj, ste se li bali, da bi Vam kdo predbacival plagiatstvo? —JKar je kdo proučil po najrazličnejših virih, kar je nato duševno prebavil, da je prišel končno tudi do samostojnih sklepov in uazorov, do lastnega prepričanja — s tem produktoin svobodno na dan, to ni plagiatstvo, ni tuje perje, to je poštenaTduševna last dotičnikova. — Mislite li, g. pisatelj, da so one misli, oziroma nazori, ki ste jih Vi tako radodarno citirali, docela neoporekljivo izvirne, da niso te Vaše avtoritete storile tudi tako, kakor sem ravnokar omenil? — Sicer pa še imamo slovenskib šol, ki ne skrbijo samo za ponemčevanje, in še imamo slovenskih učiteljev, ki jim ni bilo treba postati perfektnim Nemcem kakor nam ua Štajerskem, da so prišli do bornega kruha, ki ga reže učiteljski stan. In tem srečnejšim učiteljem, oziroma šolam, je menda tudi namenjena ta knjiga! — Opozarjam torej merodajne faktorje, naj blagovolijo vbodoče poskrbeti, preden spišejo in izdajo slovensko knjigo, da bo ta res slovenska, ne pa pol tič — pol miš! ŠpanAnton, učitelj v Slov. Bistrici.