GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE V New Yorku in Waahingtonu krožijo govo-nce, da je Stalin sklenil kupčijo z Nemčijo jo Japonsko, ki je odprla pot nemškim četam 1 Rusije do Bližnjega vzhoda. Poročilo ^Ankare citira izjavo nemikih krogov, da bo Hitler sklical konferenco predstavnikov po osisču dominirairih dežel. Maršal Timo-ienko proti kapitulaciji pred naciji York. 17- jun.—Nemške gleški poslanik Hughe Knatch- Ipripravljene na pohod skorjo v Sirijo in Egipt, se „oučejo preko ruske Geor-in Črnega morja, se glase pce, ki krožijo tu in v ungtonu. Iz tfgs sklepajo, ■Stalin sklenil kupčijo z ji jo in Jamsko, ki daje cem dostopT do Bližnjega da in Afrike v zameno za ivilo, da Nemčija zgradi m železniški sistem v juž-iji. Dogovor uključuje ba-di provizijo, da Nemčija do-redsko. Rusija pa Finsko in iiukuo. so poročila resnična, tedaj uijo, da se je upanje Veli-ritamje, da bo Nemčija na-Rusijo, izjalovilo. Zbira-lacijskih čet ob ruski meji dokaz, da se pripravljajo rodiranje na Bližnji vzhod. i tisoč nemških vojakov je ftnjih dneh odrinilo iz Kon-* rumunske luke ob Cr-morju, proti vzhodu. Izkr-10 se baje v Batumu, sovjet-protanišču, in od tam odpreti perzijski meji. Drugi lii oddelki so dospeli iz v Odeso. tsdoa, 16. jun.—Odnošaji ntaijsko Nemčijo in sovjet-lusijo ao še vedno predmet ija tukajšnjih diplomatov, iteri krogi smatrajo poročiti ban ju nemškega vojaštva meji za znamenje, da se j godi za kulisami in da ho-itler presenetiti Veliko Bri-o. « angleške časopisne agen-Reuters iz Ankare, Turčija, tja govorice, katere Jirijo tti krogi, da bo Hitler skli tropsko konferenco, katere ido udeležili poleg predstav-»po osišču dominiranih de-udi zastopniki Japonske in Me unije. Cilj te kdnie-> bo ustanovitev "zadovolji-političnega in ekonomskega v Evropi." * citira tudi poročilo švi-lista Basler Nachrich-fc bo Hitler govoril v par-"ta ta teden. «to Poročilo, ki pa še ni bi-potrjeno, pravi, da je ^ vlada odredila sploš-jobilizacijo in preklicala vse dopuste. Poročilo je od-»•diopostaja v Ankari.) «*■ da je gibanje ■¡J cel koncentrirano ¡J™ in severnih krajih 1*,)b mfcki meji. Zadevno K objavila sovjetska časo-•Kentura Tass. Ta omenja študirajo vse faze ^"jtli med Moskvo in Ber-J; Hitler nekaj pripravlja «J namerava, je še uganka f^Cnpps, angleški po-jLM"skvi, ki je prišel * najbrže r.e bo vrni ik| A , *kvi j« b»vsl sna je izrazil ieljo, da wy- posuti član par lamen K* / f*'mtt- K« pre-60 P^voril, ; *** Cnpps je ' d* J« ime! ,H,teikoče v Ei* '.......'ke stike a ** »> voditelji, zato ni mo-^"»jth poslov uspešno, fe l"**. 1« jun.—An-^mu.uristiéns maši- ■nh? U 220 'J katere ftts» '^rvaml vred čez pet ■¡W ' • ** je « ^rov, ka-lie 1 ,r"lU> "ts še uradna bull-Hugessen je sinoči konferi ral s turškim zunanjim minia-trom Saracoglujem in poučeni krogi pravijo, da sta govorila o situaciji med Nemčijo in Rusijo. Turški predsednik I smet Inonu je prej imel sestanek z vojaškimi voditelji in domneva je, da je razpravljal z njimi o isti situaciji in razvoju dogodkov v Siriji. Poročila o potegnitvi nemških čet iz Bolgarije potrjujejo govorice o napetih odnošajih med Nemčijo in Rusijo. Ankarska ra-diopostaja je poročala, da Rusi postajajo nervozni. Helsinki, Finskau 16 jun.—Odpor proti Stalinovi diktaturi narašča, se glase sem dospela poročila iz Moskve. Stalin se obotavlja, da vzpostavi svojo oblast s čiščenjem in likvidacijo onih,, ki se ne strinjajo z njegovo politiko. „ ' • Nekateri diplomatični opazovalci trdijo, da Stalin še kontro-lra situacijo in da bo sklenil kompromis z Nemčijo. On že dolga leta dominira komunistično tranko in armado tajne policije, Id šteje 600,000 mož. Maršal Simon Timošenko je proti kapitulaciji pred Nemčijo. Dn ima oporo pri čaatnikih rdeče armade, med katerimi jih je mnogo, ki ao bili vrženi v ječe ali izgnani v teku krvave čistke, v kateri je bil glavna žrtev maršal Miha jI Tuhačevski. Po vojni med Ruaijo in Finsko je bila večina teh častnikov izpuščena iz zapora in skoro vsi so dobili pozicije v armadi in nekateri so t>ili celo povišani. Ta vojna je bil dober nauk za člane armad-nega Štaba. Predvsem je pokazala, da število vojaštva in bojna oprema ne odločujeta v konfliktu, če nimajo vojaki izvež-banih častnikov. Značilen razvoj v ruski oboroženi sili so zbori političnih komisarjev in njihovih pomočnikov, kakor tudi reorganiziranje grup politčnih učiteljev. Slednj so posUli vojaški inštruktorji Okupacija vzhodne Poljske, Be-sarabije in baltiških državic je zahtevala konatrukcijo novih utrdb v podjarmljenih pokrajinah in povečanje rdeče armade To je rezultiralo v večji oblasti maršala Timošenka, ki ima zda mnogo pristašev in sledilcev mec višjimi sovjetskimi uradniki, k se ne strinjajo s Stalinovim smernicami. Od 1. januarja je bilo imenovanih čez dvajset novih komisarjev in pomožnih komisarjev. Večino teh tvorijo mladi možje in med njimi je le nekaj članov komunistične stranke. Ti imajo oblast sreta cije vsakega, ki spada v področje njihove uprave, na obtožbo sa botaže in nesposobnosti ter za vlačevanja produkcije. Med nji mi in tajno policijo ac stalno pojavljajo trenja Imenovanja novih komisarjev pomenijo največje reorganizira nje v sovjetskem vodstvu od Stalinove krvave čistke pred šti rimi leti. Novi voditelji se morajo zahvaliti za svoje pozicije maršalu Timoienku. čigar zahteve napram industrijam in odstra nitev starih komisarjev ao prinesle temeljit preobrat To deloma vzrok, da prisegajo zvestobo bolj maršalu nego Stalinu. Prvič v zgodovini 0SVjHa«H imajo pristaši Timošenka glav no besedo ne samo v vojaških temveč tudi v političnih zadevah Timošenko je vrhovni povelj-(ftelj> aa a ateanL) Berlin. 16. jun.—Vlada v Vi-chyju nima uspeha v napornih, a ugodi Nemcem in admiralu X Leahyju, ameriškemu poslaniku, kakor tudi angleškemu premier ju Churchillu. Tak vtia ustvsrjs poročilo, ki ga je objavil list National Zeitung v Esse-nu in katero izraža stališče nemških voditeljev. Poročilo se nanaša na dogodke v Siriji. Nacijski krogi so razkačeni, cer nista premier Petain in zunanji minister Darlan odredila odločne akcije proti angleškim četam, ki napadajo francoake vojske v Siriji. "Kako dolgo bo : 'rancoska vlada iz bojazni pred avnim mnenjem gledala na to komedijo?', vprašuje omenjeni iat. "Kako dolgo bo še aedela ns dveh stolih? Ljudje v Vichy-; u dobro vedo, da so se Angleži več mesecev pripravljali za napad ns Sirijo, toda atorili niso ničsssr. Naša sodba je, da vlada Vichyju nima nobenih iluzij glede izida militarističnih opera-:ij v Siriji in drugih deželah, nad katerimi ima Francija mandat." Semci se jeze na :rancosko vlado Petainova neodločnost izzvala kritiko i Verniki učitelji kodo morali delati ^trliHi Jfii if* minister je odredil, da morajo u-Čitelji in učiteljice delati na kmetijah in v tovarnah' najmanj štiri tedne v teku sedemteden-skih letnih počitnic. Berlinski u-čltelji, katerih povprečna starost js 94 leti bodo morali oprav-jati ražlična dela, učiteljice pa bodo prevzele dela delavk, ki so uposlen» v municijskih tovarnah, ko bodo te dobile počitnice. hrvaška podpisala pogodbo z 0s1šcem Povrniti obljubil ■»«• »Iransko todelovanje CIANO POHVALIL HRVATE Benetke, ItalU*. 16. jun.—Hrvaška, izrezana iz podjarmljene Jugoslavija se je včeraj pridružila kot drugovrstna članica osi-šču Rim-Berlin-Tokio. Dr. Ante Pavelič, "poglavnik" hrvaške države, je podpisal pogodbo s predstavniki osiščs, ki daje Hrvaški pravico soudeležbe pri vseh dis-kuzijah, ki ae nanašajo na to državo. S to akcijo je prišla Hrvaška v vrsto, v kateri so že Ogrska, Rumunija, Bolgarija in Slovaki-ja. V imenu Italije je podpiaal pogodbo zunanji jniniater Gale-azzo Ciano, v imenu Nemčije zunanji minister JoSchim v on Rib-bentrop, v imenu Japonske pa Zembel Horikiri, japonski poslanik v Italiji. Dr. Pavelič je v svojem govoru, ki je bil odgovor Cianu, kateri je pozdravil pristop Hrvaške k oaišču, dejal: "Hrvaška se v vseh ozirih pridružuje načelom in razlogom, ki so navdahnili vladSrje Italije, Nemčije in Japonske in kateri tvorijo enotno fronto za ustanovitev novega reda v Evropi in Aziji." Ciano je laskavo govoril o veri starih tovarišev v Hrvaško in naglasil cilje Italije, Nemčije in Japonske, ki so stalna kooperacija v novem svetovnem redu. Navzočnost diplomatov je dala Benetkam slovamo lice in razpoloženje. PrebiUaltfi ao za nekaj ur pozabili na vojne težave in čolnarji so vozili goste po kanalih. Domače vesti Milwauške novice Milwaukee. — Slavje srebrne poroke sta imela pred dnevi Jack in Antonija Gostečnik, ko sta bila nepričakovano privedena v dvorano Harmonie in ata tamkaj našla sbrano veliko družbo pogoatiteljev.—Poroke: John F. Skok in Catherine Sankoff, Lawrence Lesjak in Grace Jalo-szinsky, Anton F. Fužir in Estelle H. Seiberg, John Mušič in Mary Chicka ter Louis Može in Annie Anlch.—'V sosednjem She-boyganu so bili poročeni: Henry Udovič in Hermina Jenko, Frank Sircel in Hazel Dunn ter Albin Berse in Štefanija Pečnik. Is New Yoeka New York.—Dne 12. juntjs js umrla za rakom Mary Čagrsm, ki zapušča moža, sina (župnika v La Sallu, IU.) in Mčer.-V Brook-lynu je umrl rojak Louis Rup-nik. Podrobnosti o njem še niso sporočene. Clevelandake vesti • Cleveland.—Dne 13. t. m. umrl pionir Anton Kavšek, ki js bolehal 15 mesecev. Doma je bil is Škrjanča pri Stični na Dolenjskem, po domsče Španov. V Ameriki je bil 43 let in tu ss-pušča ženo, dva ainova, tri hčsrs in sestro. — Ponesrečeni Frsnk Lavrič, o katerem je bilo is poročeno, da ga je pri delu v tovarni ubil električni tok, je bil rojen v Chiaholmu, Minn., v Clsve-lsnd je ps prišel lenako jesen ss delom. V Minnesoti zapušča očs-ta, dva brata in dve seatri, tu ps več drugih sorodnikov, Stavka v M jedel- jnačrt proti ■■■■brezposelnosti pred kongresom Odbor odredil volitve ladjogradnikov j L Sparrows Point, Md.—Ns spel unije CIO je zvezni delavski odbor odredil unijske volitve v tukajšnjih ladjedelnicah Bethlo-Mft- Steel Corp. Italija oo maščevala nad Amoriko Rim, lf. jun. — vlada je odredila "zmrtnlfSv" s meriške bančne imovine v Italiji in se s tem maščevala nad A meriko, ki je podvzela sllčno sk cijo glede italijanske imovine ^ Združenih' državah. Edina imovina, ki jo Ima ameriška vlsds v Italiji, js poslantška pslsča, ki pa uživa poeebne privilegije. A meričani so uverjeni, da bo vsa ameriška lastnina v Italiji tSBe-žena. nicah še tra ja Strojniki se nočejo podati nik Voorhie iz Californije s¿atr ^ A* CIO, ao zavrnili predlog, naj i vrnejo na delo v ladjedelnice v I tem mestu in okolici. Stavka, ki je bila okUcana pred petimi te- rv^v. /na» |/nMIQ. dni v enajstih ladjedelnicah, KUM1S1JU nadaljuje | ZA PROUČEVANJE Člani unije ADF so s 588 proti 400 glasovom zavrgli predlog ekaekutivnega odbora msdna rodne unije strojnikov, naj a< vrnejo na delo. latočaano ao člani unije CIO odglaaovall na separatnem asatanku s 359 proti 56 glaaovom sa nadaljevanje stav- M Stavka v ladjedelnicah je bila oklicana 9. maja in ustavila je produkcija Te imajo za pol milijarde dolarjev vladnih naročil Konflikt js nsatal kmalu potom, ko js federalni poaredovalni od bor izsilil dogovor glede stsbili zacije mezd in delovnih ur v la djegradniški industriji. Strojni ki trdijo, da je glavno sporno Waaklngton, D. C—Kongres-nik Voorhis is Cslifornijs js nižji zbornici predložil resolucijo zs ustanovitev vladne komiaije, ki naj bi isdslsls dalekoseien načrt ss pobijanje vsliks brezposelnosti, ki bo gotovo nsstsls, ko bo končan oboroževalni program. Tega mfienja so vsi krogi in poaameznlki, ki količksj gledajo v bodočnoat Ce bo kongres sprejel Voor-hiaov načrt, tsdaj ima to lahko dslskossftns posledice ss deislo. Kongreanica Mary T. Norton, načelnics dslsvsksgs odseka nii- vprašanje stališče Bethlehem N*8*®"^ JÄ *«*™n<>vtU pod-Shipbuilding Co., ki je odbila sa- H"*. w bo pričel i laslilsvs- htevo gleds priznanja zsprts delavnice. Caandsa. N. J« 16. jun.—Okrog 50,000 članov unij lsdjegrsdnl ških delavcev (CIO) je aklenilo sporazum s fsderslnim uradom njem o Voorhiaovi resoluciji. In prtniše censuro Vam. Ts resolucije določa ustsnovi-tev ekonomske komisljs, v kateri bi bili trije člani nitje sbor-nics, trije senstorji in šest čls- .... . . ____hsters bi lmenovsl prsd- " P"?""010 i0!"' .^Utaik Zdrutenlh drtav. SUd- "" 1 SS^^N"» «"topilo dttavc in dv^l.th.ToMj« «Mo P" I pocH«tl>IW Naloga u komlalj. podptau g ¿U.. d. itudlra goapocUnh. U dalodajaleav, U doloia ivlia- .. . . . •""JT".,. n). plai. u dvanajit odatotkov. L Clant unija CIO ao upod.nl v SO . ^^LT^! gsa^at pfj «¡¡rifjg milijonov dolsrjev. psrtmenti, ker problem povoj- motni vojni tsJrTlk Robsrt R ^^T* VtUk Pstterson je sinoči lsjsvil, dsh komPUdr,n' bodo vojsške čete, ki so zasedle! Voorhisova reaoluclja Js posls-tovsrne North American Avla- diea privatnega študirsnjs nsks-tlon Co., Inglewood, Csl., po| terih kongresnlkov in rasnih osr- kvenjsšklh skupin — protesten-lovskih, katoliških in Udovskih. Mnenje vseh teh skupin in kongresnlkov, ki ao as posvetili temu vprašanju, Js# ako vlsds začasno ne pripravi dslskossinegs in praktičnega načrta M pobijanje povojne brezposelnosti, se bo dežela znašla prsd nsjvečjo krizo. oklicu stsvke, odpoklicane v prihodnjih psr dneh. Amerika prevzela danske parnike Naznanilo federalno pomor tke komisij« i Knn|immlk Tolan, ki j« a a»o- Waaklnglon. D. C« 1« jun.— J"" ^L^T^ K»d«ralna pomor.ku komlalj. j» u Z naznanila, d. je pr.v«la t»at| lJ*d*U>llh aj; vts-si. pii WrathM—In tudi v filmu iaUga ameriški trgovski mornarici. Kot taki bodo v službi te mornarice. V ameriških lukah se nahaja še 84 tujih parnikov in vsi so pod vladnim nadzorstvom. fteet danskih parnikov, ki so poetali laatnina komisije na pod legi v kongresu sprejetega zakona, se nshsjs v treh luksh—New Yorku, Bostonu in Portlsndu, Me. TI ao Nora, Mama, Jonna, Kita Maersk, Haerta Maersk in Jutta. Člani komiaije so izjavi imena—Je pa predložil zakonski osnutek za federalno kontrolo vseh privatnih upoalsvalnic, ki poalujejo v meddržavni trgovini. Vse te upoalevalnice bi morale imeti foderalno dovoljenje in se ravnati po predpialh delavakega deparimenU. Tolanova komiaija je namreč dognala, ds so uiro-maštva In bede mlgrstoričnih delavcev velikb krive tudi pri- Ii, da txalo lastniki danes uradnol up«s»lev.lnlce ki Jih iz- lnformlr.nl o prevzetju parni- vsbljsjo v kraje, kjer ni del. .11 koV P« sslo malo, Nadaljnje parnike, med katerimi je 2S itslljsnsklh in dva . . nemška, bo federalna pomorska \RoOšOVelt proti BO- komiaija prevzela v bližnji bo- poštavljanju MOmOTCOV dočnoati. Zakon določa, d. vi.-1 d. plača primerno odškodnino lastnikom saaeženlh parnikov. Washington, D. C., IS. Jun. — Predsednik ."~»>aevelt je dejsl, da je prejel več pritožb proti is-postavljsnju zamorcev pri upo-slitvah v obrambnih industrijah in da je po/val urad ss produk- Ameritki mornarji in potniki rotoni | | Capetown, Južnosfrišks unijs.leljo br»jne «»preme, naj Ukoj sto-16. Jun. - 16 mornarjev In pot- d i krnske v tem osiru nik'»v, ki ao ae nahajali na amo-|V spomenici riškem perniku H*ibm Moor, ka t#rega je torpedlrala In potopi la nemška podmornica, Je doepe-lo sem danes na krovu angleške-ga parnika R*>b!n Mwif Je bil H topljen SI. maja v južnem d- llkegs dela svojega preblv.iatv. Iu Atlantika Knsj^ mornarjev Iz np«ialltve v «.brambnil» ndu-in potnikov je prej dospelo v Hm- strijah. Amerilui n ora utrditi ,clfe. Brazilija, In ti bodo kmalulefK>tn<*t doma in pobijati ' odpotovali v Združene države. predsodke katero Je naalovil Williamu a Knudsenu in Bid-neyju Hillmanu, direktorjema tega urada, je naglasil, Mds nobena drtava, ki se bori proti totalitarizmu, ne sme izključiti ve- Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 117 Uradniški in upravniški prostori: MIT South Lawndale Ave. Offiea of Publication: SS07 South Lawndale Ave. Talaphona, Rockwell 4S04 . 9**0**0» PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ■LAÄILO IN UUnmiMA SW>VBNBKS MABOfJNS roOroKNE JKDMOTK On M w M4 >»ni.tn hf M»*«« M Ri 1 «•trt leta; sa Chicago ____I4rv«MM HNm uto. 93ao sa pol Iota. Il JC sa 6a t. CM |7 M M « M 9iM. 0 niai far Um UniU4 Matai |miii< (Ilm»! ••4 Com4- m m ^ caM «4 Ola-» IMS m IV» terri** mvmUim rt^^i^Suv k M vraEjo Itofcopial Uterarn« VMbllM (trtic». oovmU. dram«, pm«1 IULI aa vrn«K» poêiljatelju I« y sJuèa Ju. te prUollI p<4talao. A4w«Mm nI« M »»rwiint Haaaairiali tâ ni1—r- .«a «Mollciua »rtlfU. «III Mt h* WtonMl OtWv ' «ta., will to uto««! PRO«VETA •MT-M 0«. UvateW CUap. MKMBEB OP TMK rKlJSBATSO D.U.« » «Al**)« m pri—r (lu** M. 1*411. pote« ra*wa mm M -If1— pvnmftl. 4a «M >• ■ UM I—WM potMU a*. FmmvIM la aravatota«. «a M vaai UM M «Mari _ ' • 1M Vera v zmago v Jugoslaviji Veni iz Bližnjega vzhoda preko Waahingtona se glasi, da ljudstvo v poteptani in razkosani Jugoslsviji trdno veruje v zmago Anglije in Amerike v tej vojni in smatra nacijsko ln fašistično zasedbo Jugoslavije le za začasno. V istem poročilu je rečeno, da so kmetje in delavci na Hrvaškem hladni napram PaveliČe-vi diktaturi, katero tudi smatrajo z« začasno. Hrvaški "firar" Pavelič bi rad imel sodelovanje hrvaške kmetske stranke, ampak dr. Vladko Maček odločno odklanja vsako sodelovanje • hrvaškimi izdajalci kakor z nemškimi naclji in italijanskimi fašisti. To so dobre vesti. Dokler je med Slovenci, Hrvati in Srbi v stari domovini trdna vera v zmago demokracije nad Hitlerjevo in Mussoli-nljevo diktaturo, toliko časa bodo podjarmljeni Jugoslovani lahko prenašali šikane in ponižanje diktatorskega jarma in toliko čaaa jih domači in tuji diktatorji ne bodo mogli zlomiti. Uto vero v zmago demokracije in v svojo osvoboditev imajo Čehi, Poljaki, Norvežani, Nizozemci, Belgijci in Francozi. Ta veta Je močna — veliko močnejša kot pa je vera na-cijev ln fašistov v njihovo trajno diktaturo ln gospodstvo nad podjarmljenlmi narodi. Dolžnost nas v Ameriki je, da to vero v zmago demokracije podžigamo ob vsaki priliki ln jo utrjujemo s tako silo, da čim prej doseže tudi naše rojake v starem kraju. S tem bo vera v zmago v stari domovini podvojena in potro-jena — in potlačeni in brezpravni alovenakl, hrvaški in srbski kmetje in delavci v starem kraju bodo lažje prenašali totalitarski jarem. *_ Invazija m potrebna za padec Amerike Apizarska in petokolonaka propaganda še vedno brenka na argumente vojaških ekspertov, ki pravijo, da je invazija Amerike nemogoča — in vsled tega nI nikakršne nevarnoati za Ameriko od zunaj. Bivši poslanik Cudahy v Bruslju je pravkar objavil nekakšen intervju s Hitlerjem in baje mu je Hitler rekel, da mu je invazija Amerike toliko na misli kolikor mu Je invazija lune. Najbrže bo Hitler v tem primeru v pravem; najbrže ne miali na prevoz kakšne armade čez morje za direkten napad Amerike. To bi bilo* zares blazno početje. Ampak to še nI noben dokaz. da je Amerika varna pred hitlerizmom ln da se ameriški demokraciji ni treba ničeaar bati od hitlerizirane Evrope in Afrike ter Azije. Veliko več treznih Američanov Je, ki ao u-verjeni, da Hitlerju nI potrebna oborožena invazija Amerike za poraz Združenih držav, kot pa. je onih, ki so uverjenl, da je oborožena invazija Amerike nemogoča. Hitlerju zadostuje, da si popolnoma podvrže Evropo, Afriko in z Japonci vred Azijo. Kaj bo v tem primeru z Rusijo, Je za enkrat brez pomena Čim |»ade Anglija in se razauje britanski im|>erij, Je usoda treh kontinentov zapeča-lena za dolgo dobo. Kdor upa na revolucijo podjarmljenih ljudstev, se udaja sanjam. Do viška organizirana letalska sila diktature bo v stanu zlomiti vsak upor, pa naj bo še tako obširen — in vsak strašen slom bo lekcija za vse druge, ki bi še mislili na nove upore. Kdor upa. da ne bo mogla nacljska Nemčija prebaviti tolikih teritorijev in ljudatev ln da se sesuje pod težo okupiranih držav, ne ve, da je Hitler že spojil industrije premaganih držav s nemškimi in vae obratujejo pod njegovo nemško centralo že danes! Padec izolirane Amerike pride od znotraj. Peta kolona bo skrbela, da ar Amerika "sprijazni" s totalitarskim "novim redom** In pristane na mir in sodelovanje potem, ko boeta Južna in Centralna Amerika že v "novem aia-temu.** In čjm Amerika pristane na eodelova-nje — bo njena demokracija izgubljena. Hitler ne sodeluje ekonomsko z nikomur brez politične kapitulacije Trpka resnica je, da bodoča demokracija Amerike je zavarovana le v porazu hltlerizma v Evropi — ln to kmalu, takoj, predno Je poražena Anglija! Glasovi iz naselbin Poročilo zastopnika Hermlnie. Pa. — Zadnjič sem omenil, da se odpravim na pot v okolico Pittaburgha. kar ae je tudi zgodilo. Potovanje moje vrste Je nekaj najtežavnejšega v tem konfuznem času. Človek mora res imeti kufren želodec, kot ga potrebuje kroničen alkoholik, ako hoče prebavljati ves strup, ki ga oddajajo nekateri ljudje proti svoji novi nomovi-ni, oziroma njenemu predsedniku. Kdor ima dober spomin, mora vsakdo vedeti, kako so naši ljudje povzdigovali predsednika Roosevelte. Bog ne daj, da bi si upal črhniti besedico proti njemu v prvih letih njegove administracije in Še tudi pozneje. Podpisani se ni zanj navduševal, ozi-roma le toliko, da je odgovarjal na vprašanja, da je boljši od Hooverja, Landona ali Willkie-ja, ker zadnji so "ronali" na listi republikanske stranke, ki je še slabša od demokratske. Ampak podpisani ni niti enkrat v svojih 33 letih državljanstva volil zmagovitega predsedniškega kandidata, toda vselej se je podal večini ljudstva s tem, da je podpiral izvoljene predsednike. In tako je tudi sedaj. Ali ni dalo ljudstvo pri volitvah velike večine našemu popularnemu predsedniku nad njegovim tekmecem? Denarna mošnja Je bila veliko večja v nasprotnem taboru, kjer so delili denar volilcem, medtem ko za izvoljenega predsednika ni bilo drugega kot le zabavljanje Okrog 77 odstotkov kapitalističnega časopisja je bilo na strani republikanskih kandidatov in vendar je dalo ljudstvo zaupnico čislanemu predsedniku FDR. Horej zakaj sedaj udrihate po njem? Morda ste res pijani od kruha. Ljudje vse premalo čl-tajo zgodovino; ako bi jo čitali več, bi imeli drugačno mnenje o naših prednikih, ki so dajali življenje in premoženje za svobodo in neodvisnost naše nove domovine. Kdor ne zna citati angleški, ali pa mu nI do čitanja, naj bi šel sem pe tam pogledat vsaj kakšen zgodovinski film, kadar je prilika, pa bi si lahko predstavljal trpljenje naših prednikov, ki so šli skozi velikanske težave, epidemije in se borili proti Indijancem, ali pa tudi sami med seboj, kot na primer v civilni vojni. Toda premagali so vae grozote, žrtvovali svoje može in sinove zato, da mi danes bolj udobno živimo. Ampak nekateri ljudje vse to nehvaležno zavračajo in so pripravljeni vse te žrtve prodati e-vropakim tiranom a avojo nepremišljeno brezbrižnostjo. Nekateri ljudje hočejo biti zmeraj nekoliko pijani, tako da ne vidijo ln tudi nočejo videti, kaj se godi okrog njih. Tiste, ki zmerjajo urednika Proevete, bi vpra šal, ali je on vzrok, da nam vsiljuje Hitler in njemu podobni despoti fašistično civilizacijo s svojim "blltzkrlegom?" Ali je temu vzrok mr. Rooaevelt alt kakšen drugi dober ameriški državljan? No! Amerika Je držala roke proč od Evrope toliko čase. dokler nI spoznala, da Je ogražana tudi njena svoboda ln njeno imetje. Dokler so ameriški sužnjedržcl imeli sužnje samo v svojem o-krožju, se severne driave niso doeti brigale; ampak, ko so hou li suženjstvo razširiti tudi na se-ver, tedaj pa je zavrelo me Njegova žena je tukaj roje- bila tudi Louis Zorko in Milan Medvešek iz Clevelanda. Program je vodil predsednik Pusto-vrh, ki je oba povabil, da sta .spregovorila par besed. Kot zna -no, je bil glavni govornik Andrej Vidrich, gl. podpredsednik SNPJ iz Johnstowna. Govoril je tudi Anton ČipciČ, predsednik okrožne federacije SNPJ, kot tudi Michael jCumer in podpisa ni, ki sem v kratkih besedah povedal, khivmi je ležalo na srcu. Dom na Syganu je vreden podpore, zato je priporočljivo, da ga rojaki obiskujejo. Hvala vsem, ki so ponovili naročnino. Majskega glasa sem do sedaj razpečal 190 iztisov, 60 komadov ga pa imam Še na rokah in upam, da ga razpečam v Mo-nongahela Valleyju, kamor drži moja prihodnja pot. Torej se vam priporočam in mi oprostite, če svoje mnenje povem odprto. Zornik je namreč odkritosrčen in govori iz obraza v obraz ter svari ljudi pred krivimi preroki in provokaterji. Ako boste podpisanega poslušali, ne boste imeli ne prilik, ampak odprto polje za nadaljevanje poti v socializem, ko bo konec kaljenja miru po tira-nih. Anton Zornik. zastopnik. Vsakega neka) Jennere. Pa.—2e dolgo se nisem oglasila v Prosveti in bi mogoče kdo mislil, da me ni že več med živimi. Ker me je rav no prijelo, bom nekoliko opisa la, kaj delamo in kod hodimo. Dostikrat, ko gremo na obisk prijatelem, me vprašajo, kaj je vzrok, da več ne pišem, oziroma naj kaj pišem. Vzrok je, ker delam v oblačilni fabriki v Johnstownu, kar je že precej oddaljeno od nas. Tja se nas vozi šest deklet in jaz iz te okolice. Pridemo domov kasno, potem je treba še doma kaj narediti in ura je devet in treba je k počitku. Delam tam že pet mesecev, toda nisem videla še nobenega slovenskega dekleta, dasi nas dela 500. Mogoče bom še enkrat opisala, kakšen sistem je tam Vreme je bilo zelo slabo zadnjo ¿imo; skozi tri mesece ni bilo drugega kot led in sneg. Dostikrat smo kar drsali proti Johnstownu, parkrat pa se je moja "liza" tudi kar proti domu obrhlla. Naj povem kako se imamo ob nedeljah. Najraje gremo na obisk k prijateljem. Pred par meseci smo bili pr Antonu Vidrichu na Lloydellu. * na Slovenka in kot je videti, se prav dobro razumeta. Letošnjo pomlad smo bili skupaj v hotelu ob cesti 30, ki je zgrajen kot la dja; ima kabine in krov in se od tam vidi v sedem okrajev treh držav. Gredoč domov smo se ustavili pri družini Primšer in pri beč-ljarjih. Tam sva s Katy Krese-vich še peteršilja dobile, da sva lahko skuhale dobro juho našim "slabšim" polovicam. Bili smo tudi v Central Cityju z našimi prijatelji. Tam smo slišali Kramarjev orkester, ki fino igra, da mora človek res plesat. Samo udeležba je bila slaba, ker je bil ples tudi v drugi dvorani in tudi dobra godba. No, bo pa drugič bolje. Nedavno smo bili tudi v Kray-nu, kjer je precej velika slovenska naselbina. Tam okoli je mojemu môSu precej znano in tudi Janezu Jurcl. Obiskali smo tudi njih Slovenski dom, kjer sva s Katy še par slovenskih zapeli — seveda so nama tudi moški pomagali. Kakor se vidi, so tam 8e precej napredni, želeti pa je da bi pristopili nazaj k federaciji. Letos sva z možem tudi neka, MajäUih glasov razpečala v te: okolici. Pomagal nama je pri tem tudi naš zastopnik Frank Cvetan; le škoda, ker je slabega zdravja, da bi jih tudi on ka, več razpečal. Na seji našega društva 503 so člani naju z možem izvolili za zastopnika na federacijski seji Naše društvo gre še vedno dobro naprej. Pomladi smo imeli dve veselici, obe dobro obiskani, tako da je blagajna spet napredovala. Samo pogrešamo našega tajnika, ki je šel v Detroit za delom in tudi tam estai. On je bil fajn za to delo in mu želimo uspeha. Člani so ponovno izvolili njegovega očeta nazaj za tajnika. Kakor slišimo bo šel v Detroit tudi naš predsednik — brez dela ni jela, kot pravi pregovor. Ravno so se ti naš fantje dobro privadili, kako voditi sejo. Pa kaj hočemo, kruh je prvi. Bomo pa starejši držali in bo šlo. Naše društvo bo imelo piknik, o katerem bomo še poročali. - Iz blagajne je dalo pet dolarjev za pomoč Jugoslaviji. Prihodnjič bom opisala moje počitnice na Cornvallu, oziroma obisk Ižanke Lucy Glavan in njene druiine. Mary Turaich. 503. tedenski zarki Anton Garden Tragedija Evrope in njeni nauki—V L prvi svetovni vojni i Drama v aewyortkU» slumsUT. Uprtsorlll ao Jo ta moin 11 peeblvald kot protest proti administraciji šupana La Ouardlje. ki namerava prodati 14 semljtšč. na katerih se Igraje otroci , Neka) kritike Clevaland.—Kot je že vsem znano, «o clevelandska društva SNPJ kupila izletniško farmo, ki je res prtmeren prostor za vsake priredbe. Na otvoritvi letošnje plkniškc sezone sem delal zunaj aa baro in je več ljudi mislilo, da aem bil pijan ln nesposoben ta baro. Ampak po pravici povedano, bil aem še več kot pijan in preklel ves odbor ter jim tudi povedal, ako mi še kdaj dajo tako opremo za točenje, bomo še bolj zaropotali Odbor namreč ni prej nič pregledal, kako deluje. Ko Je bilo največ ljudi in Je vse hotelo imeti pijačo, sta mi obe pipi odpovedali, nakar sem postal ie več kot pijan. Pivo Je nekaj čaaa teklo, pa ae Je ustavilo, in to ae Je večkrat ponavljalo, orodja pe nisem imel nobenega, da bi popravil. Med tem čaeom ao mi pa drugi polomili instrument za "sapo", ker so bili okrog vsakovrstni mehaniki in potem (Dalje aa ». straaL) 14 točkami. "Psihologična vojna" - "mebčania- -moraliziranje civilnega prebivalstvi k<* armade — je prav tako važno hnm* . . Važno boj^ kot so mehanizirane armade. To mnoge avtoritete, predvsem Hitler s svojo izborno J« to. "petokolonsko" — gando, ki je sploh njegova prednja udari, Ost te njegove propagande je obljublij "novega reda" v Evropi. In ker v stari nima že skoraj nihče več vere razen B zakrknjenih torijev in burboncev, zato tudi teko uspevajo s Širjenjem svoje Zdi se mi, da bi bila situacija v Evronj cej drugačna, če bi bila Anglija in sploh/ resnici demokratičen svet že zdavnaj ^ proti hitlerizmu s programom, ki bi res i nil novo Evropo in sploh mednarodni darski in politični "new deal" v pogledu' ni j, ki pod skorjo tudi v tej vojni igrajo i važno vlogo. Ampak izgleda, da je di tukaj — "zamudila bus", ker ie dannai benega sluha o kakšnem njenem načrtu a] vojno rekonstrukcijo Evrope. Vzrok se Anglija predvsem bori le za obrano i majajočega se in ogražanega imperija Bilo bi tudi naivno pričakovati od čega torijskega razreda v Angliji in da bi prišel na dan s kakšnim pro{ resnično demokratično in skupaj povezano j vo Evropo in za pravično rešitev kolonij vprašanja. Zato pa je Francijo tudi ka tragedija in zato tudi toliko trpi in I angleško ljudstvo — ne samo angleško, i ljudstva vseh držav, katere je Hitler že i Jarmil. S takim programom, ki bi vžgal srci tlačenih ljudstev v Evropi in izpodkopl] nacizmu v Nemčiji in fašizmu v Italiji, glifa — in prej Francija — lahko tedaj, če bi bili njuni vladi popolnoma v s angleške delavske in francoske socislü stranke. In tudi to šele tedaj, če bi bik lavstvo v obeh državah dovolj dalekovü čemer pa še tudi manjka dokazov. I Da je šlo delavstvo v Angliji in Franciji vojno za poraz hitlerizma, to je, da je v Ü vojni proti fašizmu, o tem ni nobenega d»i Toda gola protifašistična propagandi I skrbno izdelanega programa za resnično KO Evropo in za NOV mednarodni red j« I sulica brez osti, ki le odletava od trde ka zverino samo podivja. . Zdi se mi, da nista samo torijska Angliji buržvazna Francija "zamudili busa", M tudi celokupno evropsko delavstvo po i svetovni vojni. Sploh segajo usodne naju dneve prve svetovne vojne. Ena teh nap bila Wilsonova točka oteamoodločevanju: dov, ki je sicer poetično lepa, toda v nw industrijski družbi, v kateri so narodi W bolj odvisni drug od drugega in je za nj* gostanje potrebna čim ožja kooperacija,)»1 politična točka le vaba in prevara. | Evropa Je bila že z zaključkom zadn^ oziroma še prej, gospodarsko gtt»_»J_ tivni državni ustroj, za Združene države-pe. V resnici pa je omenjena Wilaonovaa katere se je oklenilo tudi razredno zave« lavstvo, dala pobudo popolnoma naspro«^ lam, to je duhu nacionalizms, ki)« P* samemu konceptu federalizma, to je p" mu in gospodarskemu zedinjenji.nan** 4a1r#> .mn triHoli t liri i socialiste, ki "J tako smo videli iuu. ------ energijo pobelili urfv.rj.nju n^ nih držav, predvsem na tele«u rarp."' je. ki je bila vei ali |( , KI JC OlI« VCV »«' — « • namesto da bi se bili posvetili ske federacije - Združenim ^ ln te nacionalistične držsve m dr^ potem ogradile z visokimi carinski^ so čim bolj dušile drugs drugo t ljudstva za oboroževanje in gojen ter ustvarjale razmere, k i *> P° vidimo danes v Evropi ^ . Z drugo besedo tudi eft^J^M cialisti ao zelo slabo razumeli JPJJJXj politične dinamike moderne »T^V be N. splošno so ^ stila Marx in Engel» namero oa (Dalje na 3. «trsni» Pred dvajaetimi M* (lz Proevete, 17. 45-letni Matija Kn.v» u **>' F ^ .-i v M «ggrjf' I jenih II aoeialulifnih obfina previjajo na napad ns ta Sov letaka 1 Kitajci proti Japon*" mm ovice starega kraja ovenije jE HASTREJSA VB*** Središče, 5. marca. M 4 marca smo na središkem Lllišču izročili mater^em-•isurejš0 slovensko mater. !oki starosti 106 let je nam-Tmarca usahnilo življenje ¿.e Curinove, rojene Kola-PipajebilapoSred«! iljč naokoli znana le kot Kri-¿eva babica. Rodila se je 9. -nbra 1836 v Vodrancih. Ko bilo 27 let, je šla pred1 oltar v 12 letih zakona povila 5 o-fcvljenjeje bilo trpko, tru-skrbi polno. Z možem sta 1 želarijo, skromno posest-pri Sv. Bolfenku. Ko ji je tako zgodaj umrl, je morala skrbeti za za otroke in je lh 30 let po trikrat na teden z vozičkom sir in maslo mždin. V svetovni vojni je »k sina na italijanski fron-je bila na stara leta osame-ivojo že tudi priletno hčerjo, iomna ženica je učakala vi-itarost v vednem odreka-pri tem pa z izredno žilavo-in bistrim duhom. Citati naučila sama iz molitveni-J mladosti je bosa poleti in ni hodila k maši. Njen spoje bil izredno svež in je še 0 pomnila Madžare, ki so le-48 vkorakali v Središče. Veje bila skromna v jedi in pi-pri tem pa je ostala dolgo vadno čvrsta. Ob stolet-io jo z avtom peljali k maši je ie prav prijetno povese-f prijateljski družbi. Sre-ini so jo imeli radi in so ji egli po svojih močeH. ¡Zadeto pa je bila že močno iz-zimo je večidel preleža-»stelji, pa še tu se ni mogla 1 prav ogreti. Ko je prišla po njo, ji je bila rešiteljica, od skromne babice ni bilo ij ničesar več kakor kost in Ob pogrebu ji je vsa sre-fara toplo poželela lahek ek v domači žemljici. IAT. KO JE BILO NA KARTE vanje kart so urejali, kakor so vedeli in znali, uradništvo z aprovizacije si je zaman belilo glave inJih čuvalo pred plohami obfožb. Za nepreskrbljene, slabo **r Je človek najbolj nujno po- lj ne govorimo več o "zad-ivetovni vojni, imamo no-v tako svetovno. Zdaj go-no o prejšnji svetovni voj-se pravilno razumemo, kj so imeli krušne karte m«> jih tudi imamo. Pa ime-drugačne karte, saj se je 4ki živelj uradno urejal po ih- Obrnili smo se na go-Rikarda Tavčarja, ki je it imel največ posla s tem. ^jen je bil mestnemu apro-ijikemu uradu in je izme-dozivljal strah pred nad-tai, zdaj pred ljudmi, ki so **>i in so hoteli jesti. Doli* vrsta lačnih kor zdaj, ko sicer še nismo v «o tedaj uvedli karte. In je ostalp nekaj drago-' izkušenj in nam, takore-T11» "generaciji na karte", «Početka res ni bilo tre-I™11 Riževega poU naših u> očetov. V dežju, mrazu 80 ljudje postajali pred v dolgih vrsUh. Tru-** «o bile prepuščene na LT' l0Vari«U'- Toda stl 'i vi jen je in «m*fiel drugače obrniti? ■7arju *d«J upokojenemu ■ritnernu uradr.iku, ki pa ■ "I m veder razmišlja o Z«,J1(1«1<> pomagati ln T*'h zamotani aparat Jrln n";r,,a drugih kart, 1 ««do r(*iti URanko |n T™» P°»ta-" dunajski in v' pohvalno pisali a*,^1 v I J"blj.nl; graiki mestni svetnik v l.juo!jano, d. f*i prepriča in nezadostno preskrbljene so bile karte po kategorijah. Vse bi bilo v glavnem lahko teklo v redu, toda kaj, če nanje ni bilo več kaj dajati? Na vladi so kratko-malo rekli: toliko in toliko vam damo, pa si pomagajte! V tistem malo kruha, kar ga je bilo, so bile že zame smeti. Včasih so dajali četrt, včasih tudi pol kilograma moke, a ženske, ki so hodile po kruh, so ga morale zavezati v robec ali predpasnik, da so vsaj drobtine prinesle do doma. Trgovci, ki so nioko za svoje stranke dobivali v vrečah, so se vračali na urad razburjeni in kazali kot dokaz pravcate skale,, ki so jih našli v "moki" iz žitne zakladnice stare Avstrije—Ru-munije. Meščanke, ki so bile res ačne in so z njimi vred stradale njih družine, je bilo težko obvladovati. Vsaka iskrica je utegnila vneti njihovo vročo kri. Ko so nekje izvedele, da ima občina polno skladišče v še ne dograjeni cerkvi sv. Jožefa, so se zbrale na trgu s praznimi torbami in predpasniki in navalile pr£ti Poljanam. Skozi cerkvena vrata sicer ni šlo, pač pa skozi okno. Bili so hudi časi,,posta-alo je že vroče. Tudi del časo->isja je že palil ljudske strasti, »isali so: "Mestna aprovizacija, ije si?" In očitali so, da se gospodje ne zmenijo za ljudi, ker so aaihi siti. Tavčar se sreča s ženskami Prišel je čas, ko je res že primanjkovalo vsakršne hrane in se tudi dejstva ni dalo več prikrivati Ljudje so stradali. Ženske niso izgubile glave, brez prošenj in x>gajanja so hotele napraviti tratek proces. Marsikateri magistrata! uradnik se jih bo še ipominjal iz tistih časov. Zbrale so se ln v množici navalile na magistrat. G. Tavčar nam pripoveduje, da jih je hotel neki ljegov uradnik zadržati, pa bi bil svoje prizadevanje skoraj moral plačati z življenjem. V prvem nadstropju se niso dale zadržati, drvele so dalje, uradnika so podrle in pohodile in vdrle v Disarno. Zahtevale in iskale so lh: "Kje so, da jim razparamo trebuhe!?" Grozile so, da bodo raztrgale vse spise, če jim ne dajo kart, a niti kart niso imeli. In kdo ve, kaj bi se bilo tedaj v mestni pisarni zgodilo, da ni v kritičnem trenotku, ko je bilo razburjenje na vrhuncu, preko velike dvorane prišel župan dr. Ivan Tavčar, ki je razburjeno žensko množico po svoji naravi prijazno ogovoril: "Dekleta, kaj hočete?" V odgovor mu je odmevalo z vseh Ftrani: "Dajte nam jesti!" "Nekaj makaronov še imamo, drugega pa ne!" jim je dejal. Res so jim razdelili kar so imeli: ni bilo mnogo, le par zabojev, a ženske so se le pomirile in odšle. in se česa it*. V mold i i« bilo lešeno eno j; t Vso *,io pritisnilo fti ff ■ k«*ljivo. Prišlo ; ;; r r*** ^ M '••enim IJu- .t V''' *P*rat ■ Ljudi, L J,rn mene, ker nisem mogel več "sape" aH "ge-sa" kontrolirati. , Nazadnje sem bil pa vsega jaz kriv ln še pijanega so me posili hoteli napra viti. Ampak, 6e bi mi Šlo vso dobro, sem gotov, da bi že ob štl rih popoldne ne imeli nobene pi Jače, Po mojem mnenju Je ie prejšnji dan treba vse pregledati, tako kakor Je Kos delal. Ko je lani odbor določil sto dolarjev za "party" za delavce, sem na federacijski seji rekel, da bi bilo bolje, ako bi tistih sto dolarjev porabili za nov vodnjak, da bi povsod vodo napeljali, kjer je potrebna. Bil pa sem zavrnjen, da je (idbor tako sklenil ln tako se Je tudi vršilo, vode pa še sedaj nI. Odkar Je bila tista priredba, niso nobenega potrebnega dela storili; če bo šlo tako naprej, Je bolje, da vse skupaj prodajo. Potrebno je napeljati vodo, potrebno je skopati iz kleti hladil-nloo 10x10 pod zemljo. Sicer bi bili morali to storiti Je tedaj, ko so klet kopali, a se da še danes napraviti. Da Je hladilnica potrebna, mora vsakdo priznati; sedaj pivo pripeljejo v soboto ln potem ae do drugega dne preveč segreje, pri pipi se pa tudi ne more ohladiti, ker se preveč hi tro toči. Potem je treba v potoku napraviti kopališče Iz betona Prostor bl po mojem mnenju moral biti 80 čevljev dolg, 20 čevljev i i rok in primerno globok. Beton » moral biti toliko visok in močan, da bi ga ne mogel noben naliv jcasutl. Seveda bi morali za to dobiti vladno dovoljenje, kar m bl lahko preskrbela sodnik ¿aushe in John Lokar, ki sta poznana v vseh uradih. Morali bl tudi drevje očtatltl in oškropiti. Letos je vsega mr-ees uničil, ker ae nihče ne briga, n kar je še proatora, naj bl nasadili sadno drevje, ne pa gozdnega, kakor se sedaj dela; pod sadnim drevjem vedno lepo trava raste, gozdno drevje jo pa u-niči. In ko bo enkrat trava uničena, bo v auši sam prah, v mokrem pa blato. Kar se drevja iče, bi ga veliko ljudi kupilo, da bl ga zasadili za spomin, samo akcijo je treba. Za letos je to seveda že prepozno. Vem, da se bom s tem vsem zameril. Ampak meni ni za zamero, mi je pa za koristi organizacije, Ako bl se vse to Izvršilo, potem bl res lahko rekli, da Ima-no lop prostor za Izlete. Seveda bl ae dalo še kuj sugvstlratl, toda tukaj nuvedene izboljšave so nujno potrebne. Loula Kocjan. 5. Angleška ofenziva pri Sollumu ■ yi f '.,,-! Glavno mesto Sirije obkroženo Rim, 16, jun. — Ljute bitke ao teku pri Collumu, Egipt, kjer ao angleške čete začele ofenzivo, poroča vrhovno poveljatvo. Poročilo doatavlja, da ao bili angleški naakokl odbiti povaod ln da ae bitke nadaljujejo. Angleži so utrpeli velike izgube v ofenzivi, na katero ao ae pripravljali več dni, Berlin. 16. Jun. — Angleški napadi na aollumskl fronti ao ae zjalovlll zaradi močnega odpora neifrišklh ln Italijanskih čet In bojnih letal, pravi vrhovno poveljstvo * tvojem poročilu. Angleži so Izgubili dva bombnika ln devet bojnih letal v apopadlh nad to fronto. Druga veat ae glasi, da ao Nemci potopili angleško kriiarko, dve drugi pa poškodovali v akciji v vzhodnem delu Sredoaemakega morja. Nemška letaja ao ponovno bombardirala otok Ciper. London. 16. jun. - Angleške ln svobodne francoske Čete ao oddaljeno samo pet milj od Damaska, glavnega alrljakega me-ata, in dvanajst milj od Bejruta, glovnoga mesta Labanona, se glase sem doapela poročila. Damask je obkrožen ln padec se pričakuje vsak čas. Francoske čete ao se umaknile lz Bidona in mesto ao zasedli zavezniki. Slednji so okupirali tudi več vasi. Vlada v Vlchyju Je priznala izgubo Sldona ln naznanila, da so č^te formirale* novo obrambno črto pri reki Nehr Ed Damour, > Avtna unija zahteva nove volitve Prizadetih je lest tovarn General Motors Detroit.—Avtna unija UAW CIO Je pred zveznim delavskim odborom vložila peticijo, da razpiše tovarniške volitve v šestih tovarnah General Motors Corp, v katerih je lansko pomlad zmagala z majhno večino avtna unija ADF. Te tovarne so Chevrolet ln Fisher Body v Kansas Cityju, Mo., in dve tovarni v Merldenu, Conn., ter v Tonawar,dl, N. Y. Walter Reuther, načelnik General Motors divizije, Je rekel, da je zadnje zvišanje plač za deset centov na uro in izboljšanje drugih pogojev, katere je unija priborila pri tej korporadjl, po-žtvela organizatorlčne aktivnosti v vseh tovsrnah.. V Flsherjevl tovarni v Norwoodu plačuje unljski aaeament 80'delavcev, v Chevroletovi tovagil v istem mestu pa M'?. V Kansas Cityju so v tovarnah te družbe ostali le ostanki ki delavce spominjajo 'na unijo ADF. je dejal Dale To-ler, zastopnik avtna unije. r POLOM a»aa»»ses-o*»*»e-oos»»a-osessse»sasseeeedeso*e ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 ÉMILE ZOLA Preložfl VLADIMIR LEVSTIK / t****«**«***««***«**«-*«-*** Majaje z glavo je oče Fouchard še dalje grajal blago, češ, da je preveč pokvarjeno. In ko je šel z možmi v kuhinjo, ja menil: "Nazadnje, morali se bodo zadovoljiti . . . Sreča je, da v Raucourtu rrmajo nobenega re-berca več Ako je človek lačen, je vse, kajneda?" In ves vzradoščen v svoji duli, je poklical Sil-vino, ki je pravkar spravila Charlota v posteljo. "Prinesi kozarce! Zvrnemo ga poilrek, da bi Bismarcji prej crknil!" ' | Tako je živel Fouchard v dobrih odnošajih s prostovoljniki dieuletsktfi gozdov, ki so že skoraj tri mesece v mraku prihajali iz svojih ne-prodirnih goščav, klatili se po ceatah, pobijali in plenili Pruse, kar so jih mogli presenetiti, ter hodili nad pristave in izžemeli kmete, kadar je začelo zmanjkovati sovražne divjačine. Bili so strah vseh vasi, in to tembolj, čim so se nemške gosposke, kolikorkrat je bil kak pro-vljantnl voz napaden ali kaka straža zaklana, znesle nad sosednjimi kraji, dolžeče jih spora-zumljenje s prostovoljniki, ter jim nalagale denarne kazni, vodile župane v jetništvo in poži-gale koče. In če kmetje kljub veselju, ki jih je mikalo, niso izročili Sambuca in njegove čete, so mu prizanašali zaradi strahu, da jih ubije nepričakovana krogla na kakem steznem ovinku, ako se jim nakana ponesreči. Foucharda pa je nenavadna misel napotila, da je kupčeval z njimi. Ker so hodili vse-navskriž po tistih krajih In so poznali cestne jarke tako dobro kakor hleve, so postali njegovi dobavitelji crkle živine. Nobeno govedo in nobena ovca ni poginila tri milje naokoli, ne da bi jo ponoči pobrali in spravili k njemu. Plačeval jim je z živili, vzlastl s kruhom, s celimi zalogami kruha, ki jih je pekla Silvina nalašč zanje. In sicer, dasi ni posebno ljubil pro-stovoljnikov, vendar ga je navdajalo skrito občudovanje od teh spretnih fantov, ki so počeli, kar se jim je zdelo, in se niso mnogo menili za ljudi; četudi mu je dajalo njegovo trgovanje s P ruši bogat dobiček, vendar se je v svojem srcu smejal z divjaškim smehom, kolikorkrat je slišal, da so zopet našli koga izmed njih s prerezanim grlom za cesto. . "Na vaše zdravje!" je povzel ter trčil s trojico. Nato si je obrisal ustnice s hrbtom roke ln dejal: "Čujte, hudo reč so napravili zaradi tistih dveh ulancev, ki so jih našli pri VUlecourtu brez glave. Saj veste, da je Vlllecourt od včeraj v plamenih: kakor pravijo, so zapalill vas za kazen, ker vas je sprejela pod streho . . . Kar lepo previdni bodite, veste? In ne vrnite se prehitro! Kruh že dobite, pošljem vam ga tja dol." Sambuc se je divje zarežal ter skomlzgnll z ramami. In nenadoma se je razljutil ln treščil s pestjo po mizi: "Strela božja! Z ulanci nI težave, toda onega drugega bi ai rad enkrat ogledal med štirimi očmi. Saj ga dobro poznate, ogleduha, ki je alužil pri vas." "Golljata," je dejal oče Fouchard. Si Ivina, ki je sedela spet pri svojem šivanju, ae je zdrznila, prisluhnila in prekinila delo. "Da, da, Goltjat! ... Ah, U razbojnik! On pozna Dleuletaki gozd kakor jaz svoj žep; zrno-/<-n nas je spraviti nekega dne v pruske kremplje: saj se je pri "Mateškem križu" že nedavno hvalil, da nam posveti, preden mine teden dni . . . Podla mrha! Jaano je kakor beli dan, da je on vodil Bavarce tisti dan pred Beaumon-tom ... Kaj ne, vidva?" "Tako gotovo, kakor gotovo nam sveti ta sveča!" je potrdil Cabaase. "Per amica silentie lunae," je dodal Ducat, ki svojih izrekov ni vrival zmerom na pravem mestu. Sambuc pa je zopet udaril s pestjo, da je miza zažvenketala "Sojen je, ropar, in obaojen! ... Če kateri-krat izveste, kod pride mimo, obvestite me, pa pojde njegova glava za onima dveme ulanski-ma tja dol v Meusoi Strela božja, porok sem vam za to!" Nastopilo je molčanje. Silvina jih je gledala vsa bleda, s srepimi očmi. To so reči, ki ni dobro govoriti o njih," je povzel oče Fouchard previdno. "Na vaše zdravje, pa lahko noč!" Izpili so ostanek druge steklenice. Prosper, ki se je vrnil iz hlev«, je pomagal naložiti na kolesnico namesto mrtvih koštrunov kruh, ki ga je Silvina nabasala v vrečo. Toda rekel ni besede; le hrbet je obrnil, ko je brat s tovarišema odšel in izginil a kolesnico vred, ponavljaje: "Lahko noč, pa do svidenja!" Ko je drugi dan po zajutreku oče Fouchard ostal sam, je vstopil Golijat v lastni osebi, velik, debel in rožnatih lic, s svojim navadnim mirnim smehljajem na ustnicah. Nekam je popadlo kmeta ob tem naglem pojavljenju, a pokazal ni ničesar. Pomežiknil je s trepalnicami, ko je Golijat pristopil in mu prostodušno stisnil roko. "Dotro jutro, oče Fouchard." Šele takrat se je zdelo, da ga je spoznal. —"Glej no, ti si, dečko! ... Oh, postal si še krepkejši, nego si bil. Kako si debel!" In pomeril ga je od nog do glave; oblečen je bil v nekakšno suknjo iz debelega modrega sukna in pokrit s čepico istega blaga; udobna zadovoljnost je sijala na njegovem licu. Sicer pa Je govoril brez tujega naglasa, s široko počasnostjo kmetov tiste okolice. "Seveda, seveda, jaz sem, oče Fouchard . . . NI mi dalo, da vas ne bi prišel pozdravit, ko sem se vrnil v ta kraj." Starec je ostal nezaupen. Čemu prihaja?. Ali je izvedel, da so bili sinoči prostovoljniki na njegovi pristavi? Treba je paziti. No, ker nastopa vljudno, je vseeno najboljše, ravnati z njim enako. "Počakaj fant, zvmiva kozarec vina, ker si tako prijazen!" Potrudil se je sam ter prinesel dva kozarca in steklenico vina, s krvavečim srcem, kajpada, a zaradi kupčije ga je moral žrtvovati. Sinoč-ni prizor se je ponovil, trčila sta, z istimi kretnjami, z Istimi besedami. "Na vaše zdravje, oče Fouchard!" "Na tvoje, fant!" Nato je Golijat vljudno posedel. Oziral se je naokrog kakor človek, ki si z radostjo obuja spomine o bivših čaaih. Govoril pa o preteklosti ni, kakor je molčal o sedanjosti. Pogovor je Šel o velikem mrazu, ki gotovo zelo ovira poljska dela; sreča je, da ima sneg svoje vrline, ker ugonablja mrčes. Jedva da je polrazločno Izrazil svojo užaljenost, namigavaje o nemem sovraštvu in preplašenem zaničevanju, s katerim so ga sprejeli po ostalih hišah v Remillyu. Kajneda, vsak je iz svoje dežele, in razume se, da služI svoji domovini, kakor ji more. Toda v Franciji imajo ljudje čudne pojme o nekaterih rečeh. — In starec ga je gledal in poslušal tako umno, tako pomirljivo, z veseljem na širokem licu, dočlm si je govoril natihem, da ta vrljačlna gotovo ni prišel s slabim namenom. (Dalje prihodnjič) Medžegnanjem in slabo letino V zadnjem zvezku slavila Slavističnega druitva "Slovenski jezik" Je prof. dr. Mirko Rupel objavit MDnevop»a*\ ki (• Je Matija Valja vre kot mlad študent sapi-soval na svojem domu na Beli pri Preddvoru o šolakih počitnicah leta 1S47, v času. ko je Is 4. prehajal v 8. šolo. Dnevopla Je draio-cen dokument, ki priča o dejanju ln nehanju natega naroda pred stoletjem in bo bros dvorna sani-- mal tudi čltatelja iz današnjih dni. 28. v. aerp. še le o poldne po južni pridem domu pa ae beri apravim dva jablana obirat, voaevko* tn tofelj, oba polna, de bi Jih ikods bilo pustiti nočnim postopačem Obojno pleme bt še ne bil obral, pa se je bilo bati. de bi jih pomični vaavavcl ne obrslt ln polomili; zspszill so ju bili že, gotovo tedej je, de bi bili danes vae čisto pokončali. Je že navada v korenin jena, de vao noč preti semen j.i m ta dan zunej oatane-Jo, pijance vajo, pokajo a koro-bači ki si jih celi teden z ličjo v vodi nalašč za to rabo godni-ga, spletajo, ln atreljajo In uka-jo, trudnim celo noč nepokoj delajo Sadja žlahtne so U večer reve Ravno obral ln shranil eim Ja-bclka, ko začne i »Ur k vat seme- nju. Serce od veselja človeku poskakje, kadar veselimu pras-nlku zvoni. Semenj bo Jutri, veseli ae Matija! zgonenje veselo vstreženo oznanuje velik praznik, veselo obhajanje, poaveče-nje cerkve sv. lina, dočakuje cela Bela ln se veseli juteršnlga dne:; očetje aH hišni gospodarji perpravljajo metk), hišne matere štruklje narejo, za bob me-aijo; fantiči, dekltčl nove oblačila od krojarjev, mojšker in čevljarjev noaljo, umivajo obraze, vratove, roke, noge, de bi jutro, avitle zvezde zmed drugih bil-skelele — Sonce zahaja, t dimnikov skaka dim, bob se cre, od deleč diši crenje. poljsko delo jenjuje, mlinsko ropotanje vtlh-je—pok sokorobači, strel s puškami, ukanje se sliši, rszlegs po ravnim, jek odjekuje od Storilca, z Zaplate in aosednih gora po dvakrat in trikrat; tema, noč zemo pokrije, mirni ln pametnl-št poapavajo, vaavavcl, fantje, otroci, o čudo! vrlakajo, pokajo, streljajo, trudnim celo noč nepokoj delajo, aadja lomijo; pijan-čevajo; ps so v vednimu strahu, po strsnskih potih postopajo, na cesto si ne upajo; deaet je ura, kerčme morajo zapustit; žandar-mov se boje; boje se žsndsrmov, ječe, palic«' še bol}; pa pijan človek. aaj ne ve. kaj dela, v vinu In žganju al možgane vtopl, um skeli, pamet *.• ^ 1 tednik Ja.-4J8 I Z * i tednika tn.___SJS « *dnlk* J®--- S tednike In__________i^i i ««talke 4 ladslks la—--*3 „ | tednike» Za Bnopa Jo....... I spolni ta spodnji knpaa. priloUte potrebno Money Order v pismo ln al naročite Prosvole PROSVETA SNPJ. Mi? So. Lawndale Ava. Chtaogo. IIL Priloèooo pošiljam list. kil«