Književnost in umetnost. -j- Cesarica Elizabcta. V spomin na preblago vladarico avstrijsko povodom Nje žalostne srarti slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Založil J. Giontini v Ljubljani. Ta res lepa, 48 strani obsezajoča knjiga, katero smo že omenili v svojera. listu, je zagledala te dni beli dan. Prepricani srao, da je ne bo vesela le slovenska šolska mladina, kateri je namenjena, ampak tudi vsak odrasli človek jo bo čital z najvecjim zanirnanjem, ker bo spoznal iz nje popolnoma preblago in prerano umrlo cesarico Elizabeto, nje žalostni umor in pogrebne svečanosti. Na naslovnem listu je vtisnjena v črnein obrobku prav dobra pbdoba cesarice. Vsebina je razdeljena v 20 poglavij iu sicer: I. Rojstvo cesarice Elizabete. II. Bratje in sestre cesarice Elizabete. III. Lepota cesarice Elizabete. IV". Zaroka s cesarjern Francem Jožefoin I. V. Slovo od dorna in pot na Dunaj. VI. Poroka. VII. Otroci Nj. Veličanstva cesarice. VIII. Usmiljeno srce cesarice Elizabete. IX- Pobožnosfi Nj. Veličanstva cesarice Elizabete. X. V smrtni nevarnosti. XI. Bolezen. XII. Cesarica Elizabeta — umorjena. XIII. Morivec. XIV. V dnevih žalosti. XVr. Na mrtvaškem odru v Getievi. XVI. Prevoz na Dunaj. XVII. Na Dunaju. XVIII. Pogreb cesarice Elizabete: l.vPred pogrebom. 2. Sprevod. 3. V kapucinski cerkvi. 4. Zalovanje v Ljubljani. 5. Sklep. XIX. Izrazi sožalja. XX. Cesarjeva zahvala. Osmemu poglavju je dodanih osem anekdot. iz življenja cesarice, katere bo mladina posebno rada čitala. Ta raznovrstna vsebina nam priča, da je knjiga marljivo in vestno sestavljena, zato jo slovenskemu učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in slovenskemu narodu sploh, katereiuu se je rajnka cesarica tako zelo omilila, kar najtopleje priporočamo. Naj bi torej ne bilo nobene knjižnice na Slovenskem, v kateri bi ne bilo v spomin na pokojno cesarico tudi te najnovejše knjige o f cesarici Elizabeti. Naša mladina naj bi se pa obdarila ž njo v dan 19. listopada. Cena knjigi 15 kr., 100 iztisov 12 gld. Gfeometrijsko oblikoslovje za dekliške mcščanske šole. Z novim šolskim letom se je vpeljala v višje razrede ljubljanskih dekliških šol knjiga: »Geometrijsko oblikoslovje za dekliške meščanske šole. Nemško spisal dr. Fr. vitez Močnik. Poslovenil Jožef Bezlaj. Cena 75 kr. a. v." Ta knjiga, ki obsega 133 strani in 169 slik, pa ni goli prevod nernške knjige, afapak prelagatelj je pojasnil nekatere oddelke, kakor delitev kotov in lokov, tvoritev pravilnih mnogokotnikov in raeritev teles na preprostejši in torej tudi urnljivejši nacin, nego je to razloženo v izvirniku. Ker je knjiga namenjena trem višjira razredom, kjer se geometrija poucuje v koncentriških krogih, raora uči- telj težjo in lažjo tvarino učnem načrtu primerno izbirati in razvrstiti. Jezik v knjigi je v obče pravilen in gladek, le semtertja se kaže kaka trdost v izrazu in nedoslednost pri rabi dvojine, kar se pripeti pogostoma učitelju, ki v šoli poučuje predmet v tujem jeziku. V tej zadevi bi se dalo semtertja še kaj popraviti, večinoma se je pa to tudi že zgodilo na koncu knjige. Tu pa najderao tudi mnogo popravljenih napak, ki so ostale nepopravljene v MMočnikCelestinovi geometriji za nižje gimnazije." V tein obziru kaže torej knjiga napredek. Ugajala bode dobro svojemu naraenu, četudi je za dekliške šole nekoliko preobširna, pa saj upamo v kratkem dobiti kako slovensko deško meščansko šolo. Te šole so nam Slovencem posebno potrebne, ker nadomestujejo nižje realke, katere so pri nas vse nemške, vsled tega nam pa tudi priraanjkuje izobraženih narodnih obrtnikov in trgovcev. -m -- Jubilejski dijaški koledar. Izdal in založil Josip Petrič, trgovec v Ljubljani. Cena 60 kr. Novi RoMnson. Po pripovijesti Karla Gassau'a priredio Stjepan Širola. Karlovac. Naklada knjižare Ivana Sagana. Cijena 20 nov. Josin-Gangl: ,,Drugo berilo in slovnica" se sme glasom razpisa visokega naučnega rninistrstva z dne 15. kimovca t. 1. št. 23932 rabiti kot učna knjiga na ljudskih šolah in sicer že tekoče šolsko leto. Cena vezani knjigi 40 kr. Roeni katalog z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem za šolsko leto 1898/99. V. letnik. Sestavil Štefan Primožič, učitfelj. Cena za 75 otrok 35 kr., za 100 otrok 40 kr., za 125 otrok 45 kr., za 150 otrok 50 kr. V Postojini. Tiskal in založil Rihard Šeber. 1898. Katalog je urejen tako praktično, da ga ni treba priporočati posebej, ker se priporoca najbolj sam bodisi glede na njega vsebino, ali glede na zelo nizko ceno, kakoršne slovenski učitelji nismo vajeni pri takih pocfc jetjih. Z veseljem naznanjamo slovenskemu učiteljstvu, da izide prihodnje šolsko leto na prošnjo direktorija ,,Zaveze" ta katalog s popolnim imenikom ljudskih šol in uoiteljskega osobja na Kranjskem, Štajerskem in Priraorskem. ln to je prav! Personalstatus der mit 1. October 1898 an den offentlichen allgemeinen Volksschulen in Krain definitiv angestellten Lel^rpersonen. Tiskal in založil Anton Klein&Comp. v Ljubljani. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. V I. plač. raz. je 62 učiteljskih oseb, v II. 93, v III. 186; ostali so pa v IV. plač. razredu. Vsaka učna oseba ima v statusu svTojo številko, službeni značaj, čas stalnega nameščenja in kraj službovanja. Prepričani smo, da bo vsakdo segel z veseljem po njem, da vidi, kako napreduje sam in kako njegovi tovariši. Naroca se v Kleinovi tiskarni. Slovensko gledališče. Dne 21. ra. m. je otvorilo ,,Dramatično društvo" v Ljubljani sezono slovenskega gledališea. Program, ki ga je objavilo ,,Dramatično društvo" ob otvoritvi nove gledališke sezone, nam priča, da se je intendanca slovenskega gledališča v počitnicah resno trudila, da je nabavila mnogovrsten, jako zanimiv repertoir, ki nam obeta mnogo lepega, umetniškega užitka. Poleg tega je aganževalo ,,Draraatično društvo" več novih igravcev ter opernih pevk, ki so se pri dosedanjih predstavah že izkazali kot izvrstna pridobitev za slovensko gledališče. ,,Dramatično društvo" pa obljubuje tudi v razglasu, da bo uprizorilo v tekoči sezoni več izvirnih slovenskih del. Nič nas bolj ne veseli kakor ta obljuba. Zelimo le, da bi se to tudi resniono zgodilo, zakaj le na ta način je mogoče, da se bodo naši pisatelji resnejše in vztrajnejse poprijeli spisovanja izvirnih iger ter tako dvignili slovensko dramatiško literaiuro, ki je do danes še tako silno uborna. Tudi pri dmgih narodih je bil začetek skromen in neznaten, a z vestno iu vztrajno gojitvijo lastne dramatiške umetnosti so jo dvignili na visoko stopnjo. Ali bi ne bilo mogoče to tudi pri nas? Ne smemo soditi tega, kar je naše, prestrogo sedaj, ko je še v povojih slovenska drama in opera. Gehi in Hrvati n. pr. dostikrat uprizarjajo izvirne igre malenkostne umetniške vrednosti, uprizarjajo jih pa zato, da s tem spodbujajo svoje pisatelje, ki se potcm zavzamejo za to umetnost z vso vnemo, navdušenostjo in vztrajnostjo ter napredujejo bolj in bolj. Zakaj bi ne bilo tudi pri nas tako? -— Pri vsem in vsakem je treba gledati samo na to, kaj kdo stori, pa ne — kdo kaj stori. Stvar bodi vse, oseba — nič! — Kdorkoli izmed slovenskega učiteljstva pride v Ljubljano v teh mesecih, ko je odprto slovensko gledališče, naj ne zanemarja slovenskih gledaliških predstav, ki so vredne vsestranske podpore in vsega priznanja!