PoStnina platana v gotovini, Stanovsko in strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. Čekovni lačunštev. 11.834. Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega glasnika" v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VII. V Ljubljani, dne 15. septembra 1927. 18. številka. Nova uredba za pogodbene uradnike in dnevnižarje. V »Službenih Novinah< štev. 196-LV od 1. septembra 1927 (Uradni list štev. 94-397 od 7. septembra 1927) je izšla »Uredba o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih«. Uredba ima 32 'členov, izdal jo je minister pravde in je stopila v veljavo 1. septembra t. 1. Ker je ta uredba za naše dnevničarje in morda tudi za pogodbene poštarje jako važna, objavimo tu v kratkem izvlečku najvažnejša določila in naše komentarje. 1. Po odredbah čl. 130 uradniškega zakona sprejeti kontraktualni uslužbenci se dele na pogodbene uradnike in na dnevničarje. Za opravljanje uradniških poslov se jemljejo pogodbeni uradniki, za opravljanje zvaničniških in služiteljskih poslov pa dnevničarji. Na položaje, s katerimi je združena funkcija računo-polagača, se pogodbeni uradniki ne smejo jemati. Pogodbeni uradniki se sprejemajo s pismeno pogodbo, potrdi jih pa pristojni minister. Dnevničarji se sprejemajo z ministrovim odlokom v smislu te uredbe, na osnovi čl. 130 uradn. zakona in v smislu pravilnika, ki ga izda za vsak resort pristojni minister. Večina odredb uradniškega zakona (taksativno našteti členi) velja tudi za pogodbene uradnike in za dnevničarje. !* Za opravljanje Svoje službe dobivajo od države nagrado, ki se ne sme deliti na redno in položajno plačo in na stanarino, ampak mora biti vsa nagrada zapopadena v enem samem znesku. Računi se jim od dne nastopa službe. Nagrada dnevničarjev ni fiksno določena, ampak je določen samo maksimum, koliko smejo praviloma največ dobiti. Nagrade dnevničarjev, ki opravljajo zvaničniške posle, ne smejo biti v I. draginjskem razredu (Beograd, Zemun in Sušak) večje od 1500 Din na mesec, v II. in III. drag. razredu (vsa Slovenija) pa nd večje od 120t) Din namesec. Nagrade dnevničarjev, ki opravljajo služitelj-ske posle, pa ,ne smejo biti v nobenem krajevnem draginjskem razredu večje od 1000 Din. Nagrada pogodbenih uradnikov se pa določi s pogodbo. JPlog. uradniki im dnevničarji1 imajo pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic po določilih, ki veljajo za državno uslužbence. V' resortih, v katerih je povra- j čilo za določena potovanja urejeno. S poseb-’ nimi predpis^ (pri pošti ambulančne dnevnice i^v'H^fh'ine), .dobivajo pog. uradniki m dhE6y-: ničarji tista povračila, ki so določena’ za one državne 'uslužbence, katerim (so enaki po ■svojem opravilu. j [Pogodbeni uradniki se smejo po službeni potrebi premestiti v kak drug urad in. kra j j proti povračilu potnih in'selitvenih stroškov.' ,0 „Ptemestitvi odjoči pristojni minister. Pog. uradniki in dnevničarji morajo mastoplti službo najkesneje v 10 dneh pd potrditvenem^ ali sprejemnem odloku. Če v primeru čl. 104 urad. zakona pog. uradnik ali dnevfiičar ne opraviči svojega izostanka, mu ne pristoje prejemki za čas, v katerem je izostal, če je dlje ko 3 dni neopravičeno izostal, se odpusti iz Službe, v ponovnem primeru se pa že odpusti, če je tudi samo en dan neopravičeno izostal. Qdsodstvo po privatnem poslu s pravico do nagrade se sme dovoliti pog. uradnikom in dnevničarjem v enem letu največ do 15 dni. S pog. uradniki se sme v pogodbi skleniti možnost daljšega odsodstva. V primeru bolezni imajo pravico do nagrade največ za 60 dni v enem letu. Če pa so zavarovani za bolezen po zakonu o zavarovanju delavcev, potem jim ne ipritiče nagrada, ampak podpora, ki jb določa ta zakon. S pog. uradniki se sme v pogodbi skleniti tudi daljši rok bolovanja s pravico do nagrade, vendar ne več ko 90 dni. Če traja bolezen dlje, jim prestane služba. Ocenjajo pog. uradnike in dnevničarje rie-posrednji predstojniki. Ti jim smejo tudi izrekati kazni za nerednost (opomin in zmanjšanje enomesečne nagrade največ do 15 odstotkov). Disciplinske kazni so ukor, zmanjšanje nagrade do 25 odstotkov mesečne vsote za 3 mesece in odpust iz službe. Te kazni izrekajo brez formalnega postopanja organi, k\ odločajo o potrditvi ali sprejemu. Služba prestane, ko poteče pogodba ali odpovedni rok, če postane pog. uradnik ali dnevničar duševno ali telesno nesposoben za delo, če neopravičeno izostane več ko 3 dni iz službe ali če je veđ ko 60 dni bolan, če pride v konkurz, če ga obsodi sodišče na več ko en mesec zapora, če ni izpolnil svoje vojaške dolžnosti, ter končno z disciplinsko odločbo in is smrtjo. Odpoved službe tako od strani' države kakor od strani pog. uradnika ali'dhevničarja se lahko izvrši vsak čas administrativno v roku 15 dni od dne pnpbčitve. Pog. uradniku se ta rok s pogodbo lahko podaljša. 'Kaj vse mora pogodba obsegati, je taksativno navedeno v čl. 26 uredbe. Poleg teh določil se sinejo vstaviti v pogodbo še izjemne odredbe, ki so .pa v^e. v prid pogodbenemu uradniku. y Za poedina začasna dela, katerih trajanje je omejeno na nekoliko ur, dni ali mesecev, se smejekjemati honorarni uslužbenci ali dninar-1 ji, ki pa’ ni®6 ne pOg. uradniki ih ne dnevničarji v smislu te uredbe. Za take uslužbence izda, potrebna navodila vsak rtiimster za sVoj re-sort. Na osnovi in v mejah določil te uredbe .smejo izdati poedini retorti natančnejša pravila za sprejemanje pogodb, uradnikov in dnevničarjev svojega resorta.‘Razmerje pog.! uradnikov in dnevničarjev, ki se za teko na, dan, ko stopita uredba v veljavo,' v službi države, se mora prilagoditi predpisom te uredbe. II. Že površen pregled te uredbe nam pokaže, da gre za izboljšanje sedanjega položaja naših dnevničarjev. Doslej so bili ti ljudje brezpravni, njihovo službeno razmerje ni bilo z ničimer urejeno. Posebno od 1. aprila t. 1. dalje je nastal tak konglomerat teh dnevničarjev, da Se nihče več v njem ne spozna. Posebnega poudarka zaslužijo tale določila uredbe: Cl. 1. Od zdaj naprej bodo dnevničarji samo nižji uslužbenci, dočim postanejo sedanji uradniški dnevničarji pogodbeni uradniki. — Cl. 3. Pogodbenih poštarjev ne bi smelo biti, ker se računopolagači ne smejo sprejemati s pogodbo v službo države. — Cl. 7. Pri določbah o sprejemanju pogodbenih uradnikov se zopet občuti strašni centralizem naše države. Za vsakega pog. uradnika je potrebna predhodna odobritev ministrskega »veta in potrditev pristojnega ministra. Zakaj imamo spoh še velike župane, direktorje, delegate itd.? — Cl. 12 Uredba je prilično točna in boljša, kakor smo jih vajeni iz Beograda, vendar nam glede nagrad ne ugaja. Kar se tiče zneskov, bi še šlo, ker so nekaj višji od sedanjih, napačno pa je to, da so ti zneski maksimirani, namesto da bi bili fiksno določeni. Izjemno stališče Beograda se pozna tudi tukaj. Za celih 25 Odstotkov bo dobival beograjski dnevničar več kakor ljubljanski, zagrebški,' splitski itd. dnevničar. — Cl. 13. Nagrada za pogodbene uradnike pa ni niti naznačena, kaj šele določena. Uredba samo pravi, da se nagrada določi s pogodbo. Kako bo to? Ali bodo »glihali«, ali pa bo morda celo licitacija, kdo gre za manjšo nagrado? ______Cl. 19. Ob bolovanju gre pog. uradniku ali dnev-ničarju pravica do nagrade za 60 dni. Ce pa je zavarovan po zakonu o zavarovanju delavcev, nm gre pa tista podpora od urada za zavarovanje delavcev. Kako je zopet to? Zakaj niso vsi zavarovani za primer bolezni? Ali morajo biti zavarovani ali le, če hočejo? Važno je to namreč vsled -tega, ker je nagrada znatno večja, kakor pa podpora od zavarovanja. Pravično bi torej bilo, ali vse zavarovat? iti jim dajati zaf primer boleznt podporo, ali pa nikogar zavarovati in jim dajati za primer 'bolezni nagrado. — Cl. 24. Odpovedni rok je za dnevn. precej kratek (15 dni), za pogodbene Uradnike pa se mora določiti najmanj tia 30 dni.'— čl.' 30. Na osnovi tega člena' mora izdati ministrstvo pošte in telegrafa za poštne, telegrafske in telefonske pogodbene uftidnike in dnevničarje poseben pravilnik. — Čl. 32. Po našem mnenju je razen admim-strativnih določb s to uredbo razveljavljer pravilnik o pogodbenih poštah oziroma se mora prilagoditi ta pravilnik novi uredbi. III. Za nas .je sedaj važno edino to, kako bo reguliralo vprašanje ptt. pogodbenih uradnikov in dnevničarjev naše ministrstvo'in kakš- no rešitev tega vprašanja bo predlagala ministrstvu naša direkcija. Pri nas se je na račun nižjega uradništva ,in nižjih uslužbencev že toliko grešilo, da upamo, da ne bo nikogar iz Ljubljane, ki bi si hotel nakopati nov greh na račun najmanjših in najpotrebnejših med nami. Vemo, da bo uredil to vprašanje Beograd, ne Ljubljana. Vendar pa tudi vemo, da bi šel lahko marsilkak blagohoten nasvet in predlog od nas doli. Organizacija bo storila seveda vse korake, da zaščiti to naše najmlajše in najrevnejše članstvo. V tem vprašanju je stališče organizacije sledeče: 1. Ker so dnevničarji že po svojem bistvu in besedi samo začasni, zasilni pomagači v službi države, se morajo pri pošti, telegrafu in telefonu sprejemati in zadrževati samo kot začasna pomoč za dopuste, narastli promet itd. Pri pošti v Sloveniji vrši par stotin dnev-ničarjev stalno zvaničniško ali služiteljsko službo pod istimi pogoji in dolžnostmi kakor zvaničnilki in služitelji. Zato se morajo vsi oni dnevničarji, ki so že bili v redu državnih uslužbencev, pa so bili 1. aprila 1927 z zva-ničnikov in služiteljev degradirani na dnev-ničarje, postaviti nazaj na prejšnje položaje. 2. Ker se jemljejo pog. uradniki samo izjemoma, če ni oseb, ki bi opravljale tisto službo kot redni državni uslužbenci, naj se prevedejo za uradnike IH. kategorije vsaj tisti sedanji uradniški dpevničarji, ki so že bili v redu d.ž. uslužbencev kot zvaničniki ali služitelji in ki so po krivdi naše direkcije postali zopet dnevničarji z najnižjo nagrado, namesto da bi bili že zdavnaj v III. kategoriji. 3. Ker ni izdan sedanji pravilnik o pogod- ; benih poštarjih na osnovi nikakega zakona ali zakonske uredbe, naj se prevedejo pogodbeni poštarji za pogodbene uradnike po tej uredbi, ali pa naj se zasedejo pošte izpod 15.000 delovnih enot na leto z uradniki lil. katego- ■ rije. 4. Ker je več ko dovolj našiji državljanov, ki se potegujejo za 'kakršno koli namestitev v službi države, naj se ne jemljejo za dnevni-čarje tuji državljani, pa tudi ne naturaliziram državljani, kateri niso vsaj že 10 let v naši državi. 5. Ker je od vseh panog državne službe, za katere velja ta uredba (za železnico namreč ne velja), poštna-telegrafska-telefonska služba najnapornejša in najodgovornejša, se morajo priznati za ptt dnevničarje najvišje nagrade. To je dnevničarjem, ki opravljajo zvaničniške posle, po (200 in dnevničarjem, ki opravljajo služiteljske posle, po 1000 dinarjev na mesec. 6. Ker za pogodbene uradnike nagrada ni določena že z uredbo, marveč se določi' s pogodbo, in ker ne gre, da bi se poštna uprava z vsakim posebej pogajala o višini nagrade, naj se določi za pog. uradnike pri pošti, telegrafu in telefonu maksimumi dnevnjčarjev v I. dragtnjskem razredu, to je enotna nagrada za vse p#, pogodbene uradnike po 1$«Q dinarjev na mesec. 7. Ker mora biti glede nagrade v primeru bolezni pog. uradnikov in dnevnlčarlev absolutno enotno urejeno, naj se rešj to vprašanje za vse ptt. pog. uradnike In dtievničarje v državi na Isti način, in sicer na oni ki je za to OSObie pgodnejšj. 6. Ker bi samo 15 dnevni odpovedni rok za pogodbene uradnike ne Wl v jnferesti ptt Službe, naj se določi v pogodbi ta rok s 30 dni 9. Ker je sedanja silna neenotnost posameznih vrst 'ptt. dnevničarjev v sramoto in na škodo ipoštni upravi, naj se čim prej Izdela in Uveljavi točen in enoten pravilnik ga' pbštne-telegrafske-tdefonske pogodbene uradnike In Te naše zahteve, ki niso samo v interesu prizadetega osobja, ampak tudi v interesu poštne uprave, predloži organizacija Ministrstvu pošte in telegrafa in Savezu ptt. uslužbencev v Beogradu. r. z. z o. z. v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da ]e tvrdka DRAGO SCHWAB v Ljubljani po pogodbi vezana, prodajati vsa oblačila kakor tudi drugo blago članom zadruge na obroke n to brez vsacesa poviška. Upravičene zahteve nadzornikov telesrafskih in telefonskih prog. Nadzorniki telegr. in telef. prog smo že opetovano prosjli pri .ministrstvu po svojem bivšem strokovnem društvu in po svojih delegatih, kakor tudi potom društva tehn. osobja, da bfse nas prevedlo v M. uradniško kategorijo. Utemeljevali smo to prošnjo s tem, da vršimo službo popolnoma samostojno v dodeljenih okoliših. Vzdržujemo in gradimo zunanje proge, telegrafske in telefonske centrale, kakor tudi posamezne postaje, vodilno denarne in materialne račune o navedenih izvršenih delih in opravljamo tudi mehanična dela. Naleteli pa sjno na gluha ušesa. Videli smo, da se je pri prevedbi z drugim osobjem postopalo precej z boljšo mero. Nikomur nismo nevoščljivi uspeha, ker vsak se Veseli boljšega khša kruha. Lep primer nam je železniška uprava, katera je pri preVedbi imenovala vse bivše poduradiitke negiede na službo In šolsko' IzolVra^bo uradnikom HI. kategorije. Cestni mojstri n. pr. so bili prej služitelji, po prevedbi pa imajo pravico do III. uradnišjce kategorije. Pa tudi sosedine države so našo stroko boljše upoštevale, nas se pa hoče še naprej k tlom pritisniti. Imamo točaj In izpit za bržojaVne strokoVne mojstre (kakor smo se poprej' imenovali) in bi želeli ter pričakovali' za to našo štrdko več uvidevanjaV Prosimo torej vodstvo Obl. organizacije, da upošteva to našo upravičeno prošnjo in da zahteva ob prilfkt revizije uredbe o 'razvrščanju za našo stroko upoštevanje člena 8. uradniškega zakona za ■dosego III. kategorije, kakor se je pri zadnji prevedel upoštevala mehaniška stroka, da se lahko prevede he oziraje še na našo Išol. izobrazbo v H. kategorijo. jttn nas naj še imenuje uradnikom IH. kategorije vsaf one, ki Imamo tepite'za strokovne brzojavne mojstre to 16 let službe. Tako bi se popravila krivica, kj si nam je pri prevedbi napravila. Orsanlzaclfsko gibanje. v Računovodstvo delegacije ministrstva financ r Ljubljani Je hapravijo’ statistiko ' 6 državnih islužbenčlh zi Slovenilo. Po' tej statistik! je v »lovenlji 26.315 držav, uslužbencev, ki so poraz-leljetii ha posamezne resor te tako-le: Vrhovna Irž. uprava (mestna kontrola) 6, ministr. financ 51242, agrarna reforma 27, narodno zdravje 1.089, nosveta 4.932, notranja dela 769, vere 868, trgo-Mna ito industrija 179, socialna politika 3^, kme-ijstvo In vode 215, mtodst. pravde 971, javna deja »d, gozdovi in rudniki' I03f, pošta 2.045, promet s®? SPsfeKPOT® Irž. uslužbencev le v I. kategoriji 1282, v IT. Tcat. jlk v HI- kat. 2103, 'zVahfčnfkov '6168, služi-?el]ev '8Šf; oš&kh nfotavJlenCfeff (dneVnlčarjev, felavcev itd.) p*' 9761: TetT poslednjih le totej ^ C tl* ,ry ' il * 'da vseh teh uslužbencev le orgmltiranlb v 'veži držav, nameščencev za Slovenilo okro?k» 8000. Ce odštejemo železničarje, kj štejejo več ko 40% vseh ostalih dr. uslužbencev, potem sodnike, uslužbence v resortu vere, carinike, poštno hranilnico in še par drugih manjših organizacij v Sloveniji, ki niso včlanjene v Zvezi drž. nameščencev, mislimo, da se ne motimo dosti, ako trdimo, da je od 26.315 drž. uslužbencev v Sloveniji organiziranih komaj !8 do 20.000, ostali pa so neorganizirani. Kakšna moč bi to bila, da ie vseh teh 36.000 drž. uslužbencev strnjenih v eno organizirano celoto! Koliko moralne sile bi predstavljala taka organizacija. Ko bi vsak uslužbenec plačeval povprečno 5 Din članarine na mesec, bi dobivala organizacija mesečno 130.000, letno Pa 1,560.000 Din. Zveza drž. nameščencev bi imela potem pri današnji članarini mesečno 26.000, letno pa 712.000 Din dohodkov. Kaj bi lahko ustvarili s tolikimi moralnimi to materialnimi močmi! Drž. nameščenci smo v resnici najbolj slepi ljudje in naša toliko hvalisana inteligenca se ne more povzpeti do' najenostavnejše matematične in fizikalne resnice. Žalostma nam majka ta naša inteligenca! ZAPISNIK 4. odborove seje OPO od 26. avgusta 1927. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika 3. odborove seje. 2. Poročilo predsednika. 3. 'Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. 'Predlogi in vprašanja. 1. Tajnik prečita zapisnik 3. odborove' seje, nakar da predsednik k posameznim točkam sledeča! poiasni!a:Ankete za zgradbo uradniškega doma smo se udeležili, pa uvideli, da bi za nas uradniški dom ne prišel toliko v poštev, ker potrebujemo mnogo prostorov in bi poštne organizacije zasedle najmanj polovico tega doma. Zgraditi si bodemo morali svoj lastni dom. Zato je treba že sedaj skrbeti za parcelo, ker bodo drugače v centru vse razprodane, na periferijo pa nikakor ne moremo. To je seveda briga zadruge »Poštni dom«. — Za revizijo urad. zakona je napravila Obl. org. po dveh anketah obširne predloge in lih predložila Zvezi drž. nam. — Odpoved dosedanjemu upravniku »Poštnega glasnika« Se Je izvršila po mirnem razmišljanju in šele potem, ko smo dobili novega upravnika. — Glede do-,pustot' zvaničnikov Je ipostalo tolmačem]e zadnje seje brezpredmetno, ker so dobili tudi dnevničarji pravieb do dopusta. Predsednik je interveniral pri direkciji, ki je premestila na Ltjubijano I dva služftelja. S tem bi se vsaj deloma omogočil dopust pismonošem pošte Ljubljane 1. 2. Od zadnje seje je preteklo že 6 tednov. Med tem časom je bil predsednik dvakrat v Beogradu.' O prvem potovanju je poročaj na sestanku, ki je bil v to' svfho sklican pri Mikliču. Takoj na to Je napredovalo nelcaj uradhikov Ih1 služitetjev V višjo skupiho. SestaVljen je' bil tudi predlog ža napredovanje zvaničnikov m ostalih uradtifkov, ža katere le pa zmanjkalo kredita.Na pritisk članstva je predsednik šel še enkrat v Beograd ta Okušal izposlovati, da bi se odobril potrebni kredit za napredovanje. Kako bo stvar Izpadla, še ni znamo. Reči more le toliko, da se bo organizacija poslužila vseh sredstev, tudi takih, ki pri nas doslej niso bili običajni, da se rešfmo radiev, ki pritiskajo k "tlom naše članstvo, —' Dne 18. sep-tembfa 'tl t še bo vršil Izredni občni ibot ’ZVeze drž.' nameščencev. Naša organizacija ima sedai v Zvezi"30 delegatov ta! 1 odbornika. Razmišljati Je treba, 'ali hhj se včlani Obl. or*, v Zvte»> kot celina M naj zahteva 2 odbornika, ali nal nastopi vsako društvo posebej, vsako s svoilm odbomV-kofrt. Radi principa in enotnosti bi morali nastopiti kot celina; tajco pi zastopali pošto z organizacij. )ci bi bija ftevtiČno na drugem mestu. Po drugi strani pa! sta v ifesnlci društvi ločeni, Obl. or*, pa hi si z združitvijo samo nakopala več dela in odgovornosti. — 'Dalje predsednik pojasni, 'JdikŠIm ihafmin tank j o »Mstfe poijMdoVš, 18 Jih siRfoj' trtejta-Štffa •fflteie&taL Ore j(a bdtaere zheška, 'lc^, ga'bomo tabralTObčevati za' bokohiino. S tem bomo materialno vsi udarjeni, tona pa to velfko realno vrednost, da Imamo pravno podlago''do pravice na’pokojnino, ako smo prebili v dr*- službi mi- nimalno dobo. Td je državna uprava »tortta na predsednika bi ta prispevek ne smel znašati več ko 3—4% rednih: prejemkov po zakonu. Kljub mnogim člankom v »Poštnem glasniku« se brošura »Ljubljanska pošta« zelo počasi razpečava. Ker je knjižico založila Obl. org. in ker gre dobiček v njeno blagajno, je dovolj žalostno, da se ne more borih 1000 komadov te lične brošure, ki stane samo 10 Din, razpečati med poštnimi uslužbenci. —i Odbor odobri stroške za sliko, pokoj. tov. Otoničarja, ki jo je zelo dobro izdelala ga. Staoitova, ter sklene, da se nabavi za to sliko še primeren okvir. — Predsednik omenj; 501etnico rojstva g. direktorja Gregoriča ter očrta njegove zasluge. Organizacija počasti ta dogodek v prihodnjem »Pošt. gl.« s člankom in s sliko. K predsednikovem poročilu govori tov. Čampa o napredovanjih in o likvidiranju potnih računov. Dalje omeni, da pošiljajo člani Društva ptt. uradnikov prostovoljne prispevke na Obl. organizacijo. Dokler imamo člani 0P0 3 blagajne in dokler ne da noben nižji uslužbenec prostovoljnega prispevka ali darila v skupno blagajno OPO, toliko časa reklamira uradniško društvo te zneske zase. Končno predlaga, da naj OPO za predstoječi občni zbor Zveze stopi v stik z Udruženjem jugo-slov. učiteljstva in s Sekcijo finančne kontrole. 3. Gosp. zadruga je vknjižila v dobro Obl. organizaciji 3200 Din kot 2odstotni prispevek od vsote nabavljenega blaga za prvo polletje 1927. Vabilo Zveze državnih nameščencev na anketo za zgradbo uradniškega doma se vzame v vednost. Savez naa z dopisom obvešča, da je vprašanje dnevničarjev rešeno. Organizacija je na ta dopis opozorila Savez, da ne moremo te zadeve smatrati za rešeno vse dotlej, dokler se ne povrnejo tem uslužbencem že pridobljene pravice. — Dopis Saveza na min. pošte za materialno podporo »Bole-zensko-posmrtnega fonda« in za otvoritev poštne šole ze vzame v vednost. — Tajnik prečita dopis OPO na Savez ptt. uslužb., da bi posredoval pri ministrstvu za ugodno rešitev napredovanja in virmanisanja kredita za to. — Na vlogo »Pevskega zbora pošt. nam.« odobri odbor podiporo v znesku 100 Din mesečno do konca tekočega leta. — Za pogodb, poštarje spno napravili vlogo na Zvezo drž. nam., da se jim izposluje pravica do polovične vožnje na železnicah. Zveza je predložila to vlogo glavnemu savezu. — Narodna tiskarna je poslala račun v znesku 2797 Din za ponatis brošure >Ljubljanska pošta«. Po posredovaiiju 'g. 5a-leharja je znižala tiskarna ta račun za 200 Din. — Po sklepu zadnje odiborove seje je predsedstvo odpovedalo posle uprave lista sedanjemu upravniku in pomožni uradnici. Na predlog predsednika podeli ‘odb&r to mesto novemu upravniku tov. Dragotinu Cehu ter mu določi do konca tega leta provizorno doklado. Resneje pa se uredi njegovo razmerje s pogodbo. Novi upravnik prevzame upravo »Poštnega glasnika« s 1. oktobrom 1927; 4. Blagajnik Martinšek poroča: za' Obl. org. so poslali sledeči člani prošfovčljne prispevke: Meta Mirnik 60 Din, Anica Kunej 80 Din, Franc Roser ho Din, Marija Kues 60 Din. Na sestanku v Ptuju se je nabralo 182 Din. Predsedstvo se je zahvalilo darovalcem posebej in v »Pošt. gl.«. — Za brošuro »Ljubljanska pošta« je doaedaj plačanih 1460 Din, stroškov je ’pa že čez 4000 Din. Stroški zn stfkč jffokoj- tov. Otoničarja zitašajo 380 Din. Nabaviti ' je treba Se ok’vir' in Ueklo. _ Nadalje predloži ponudbe za tisk »Poštnega glasnika«. 5. Tov. Gruden poroča, da ao nižji uslužbenci t novim pravilnikom prikrajšani na službeni obleki. Osrednje drufttkd bo hapršvilo protestno noto na vse organizacije ter prosi, da bi predsedstvo to noto podpirala ^adilje se fov. Gruderi’britožuje nad postopanjem policij^ih 'rf poštnih' organov proti tov. Bratožu, ti je bil radi šuinhje tatvine otaromu soudeležbe lopa na jtofavsfci vlak tre-tlhui. > ♦ t vj k ># Ker aa nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik šejo ofi 28'. "tiri” ^ 8LU2BHN8 OBJAVE PSUJVA PT?- URAD ie toU W od' vser naših letoš- njih podeželskih sestankov najboljši'. TfoljivaleMn priznaB|P W«dnb * d*'ho zavedni tova- riši in tovariŽeš te^a okra ja priredili "in sklizali sestanek sami, brez iniciative vodstva arganisarije. ta pr^je člana, zaupnica tov. Lcvstkova iz Sodražice in tov. Nusbek iz Loškega potoka, ki sta dala za ta sestanek pobudo, določila in oskrbela Jokal, razpošiljala vabila in skrbela z veliko vnemo za čim lepšo udeležbo. Vodstvo organizacije ni imelo s tem sestankom drugega posla, nego da je poslalo uanj svojega poročevalca. Dasiravno nekatere pošte nimajo ugodnih zvez in se je moralo več požrtvovalnih tovarišev iz oddaljenih krajev pripeljati z vozom, kakor n. pr. iz oddaljene Nove vasi pri Rakeku, Drage, Loškega potoka, zlasti pa iz Koprivnika iu Gor. Mozlja, je bila udeležba vendarle jako lepa in častna. Na sestanku je bilo 23 tovarišev in tovarišic. Poleg teh so prisostvovali zborovanju tudi 4 nižji uslužbenci sosednih pošt. Zastopane so bile skoro vse pošte kočevskega okraja z upravnikom kočevske pašte tov. Vučičem na čelu. Zato je pa teni večje graje vredno, da se ni udeležila sestanka, razen Škofljice, niti ena pošta na progi Ljubljana — Sodražica. Izostale so celo sosednje in najbližje pošte Ortnek, Vel. Lašče in Dobrepolje, dasiravno so se pismeno zavezale, da pridejo. To je vsekakor neoprostljivo in tudi ne-tovariško napram onim, ki so prišli iz najoddaljenejših krajev in ki nimajo niti železnice na razpolago. Na sestanku je poročal predsednik tov. Čampa o vseh važnejših in aktualnih zadevah organizacije in poštno-prometnega osobja, predsednik OPO tov. Jakše pa je govoril o potrebi stanovske zavesti, o nalogah in dolžnostih poštnih uradnikov do svoje stanovske organizacije in, do svoje stroke. Po oficielnero delu se je razvila tovariško iskrena zabava. Zavednim članom in zaupnikom kočevako-rib-niškega okraja izrekamo za njihovo neomahljivo zvestobo do svode stan. organizacije in za njihovo iskreno tovarištvo, ki ga goji med seboj kakor velika in složna družina, najlepšo zahvalo in javno priznanje. Stavljamo jih za vzgled vsem ostalim krajem in članom naše organizacije. Lepi sestanek na prijazni Novi Štifti sredi lepe ribniške doline pa ostane nam vsiem v najprijetnejšem spominu. Sestanek na Bledu, ki se je vršil na Mali Šmaren, dne 8. septemra t. L, je zaključil letošnja naša podeželska zborovanja. Nameravali smo prirediti ob tej priliki na Bledu man ifestaJeijsko zborovanje naše organizacije in so se v tem smislu vršile tudi priprave. Tudi iz Ljubljane je nameravalo napraviti izlet na Bled mnogo naših članov. Na žalost pa je trajno slabo in deževno vreme vse te načrte prekrižalo. Zato je bilo zbranih na sestanku samo 80 tovarišev in tovarišic, od teh je bilo 7 iz Ljubljane. Vendar pa je bilo to število tudi kljub slabemu vremenu odločno prenizko, če upo-števamd, da ima Gorenjska 87 uradhikOv, ki spadajo v našo organizacijo. Zlasti smo bili razočarani, ko smo pogrešali zastopnike nekaterih večjih pošt in naše člane, riied temi čfelo zaupnike, b 'katerih nismo niti najmanj dvomili, da se udeleže sestanka, pa naj bi bilo vreme še tako slaba Da so izostali Ljubljančani, je razumljivo, ker zanje je bil to predvsem izlet, medtem ko je BU za Gorenjce to sestanek, od katerega bi jih ne smejo odvrniti niti Se tako lepo, pa tudi. ne še tako grdo vreme. Treba je samo mala dobre volje, malo več zanimanja ih ljubezni db stvari, pa človek z lahkoto premaga vse neprilike za majhno žrtev na račun svoje komodnosti. Od večjih pošt smo zlasti pogrešali zastopnike pošt Škofje Loke in Tržiča; od manjših pa vsaj najbližje pošte, na katere smo s sigurnostjo računali. In pa pogodbene poštarje Sploh opažamo, da fe pogodbeni pošferji prav malo brigajo in prizadevajo, kako bi ae Izboljšal njihov položaj. Ali hočejo s fčm dokazati, da je resnična trditev merodajnih lakttffjeV'1^ mi-nistratvli;'1 fc: pArijd, 'dK bo pžgodboni »poštarji smo zlasti pogrešali zastopn. pošt Škofje Dote in obrtniki itd., ki opravljajo pojte samo za Čast (n luksus? Ce je tajco prav pogodbenim poštarjem, zakaj bi naj potem to ne bilo prav tudi nam? MK4B4aM 9 nekatere ljudi in gospode ne zmanjka kredita ne za napredovanja ne za dnevnice in številna potovanja. Organizacija bo segla po vseh sredstvih, da se krivice našemu osobju odpravijo in krivci eksemplarično kaznujejo, pa makar bi bila ta sredstva tudi taka, kakršnih se poslužujejo drugi ua-pram nam. Ce ne gre z lojalnostjo, pojde pa drugače. To zahteva energično tudi članstvo na vseh naših sestankih, kjer mu vodstvo organizacije nima vzroka, olepšavati in prikrivati nenaklonjenosti vseh faktorjev naše službene oblasti. In tudi ne nelepih in neiskrenih metod, s katerimi se po-stppa zadnje čase napram našemu članstvu. Zaupniki dobe v kratkem daljše okrožnice, po katerih se morajo brezpogojno ravnati in izpolniti vse ukrepe, ki jih izda organizacija v teh okrožnicah. Zaupniki se morajo zavedati velike in odgovorne dolžnosti, ki jo vrše v organizaciji. Na zaupniškem zboru visi sedaj vsa preobnova v duševnosti našega članstva, zaupniški zbor je tisti, ki mora dati disciplini uaše organizacije cementno podlago. To in ono Revizija uradniškega zakona. Vladna komisija, ki dela na osnovi čl. 3125 finančmega zakona na reviziji uradniškega zakona, si je vzela po dosedanjih informacijah za načelo: zvišanje rednih prejemkov ((položajne plače in stanarine), pa znižanje draginjskih doklad. Načelo je pravilno, vendar ima za nas pomen samo takrat, če bo končni denarni efekt večji od sedanjega. Ravno v tem pogledu pa prihajajo iz Beograda nerazveseljive vesti. Komisija ima baje v načrtu povišek na po- ložajne plače po tejle lestvici: I. kategorija od 5400 do 48.000 Din, II. kategorija od 4200 do 12.000 Din, 1(5. skupina 4200, 4. sk. S400 3. sk. 7200, 2. sk. 9600 in 1. sk. 10000), M. kategorija od 4200 do 9600 Din {4. skupina 4200, 3. sk. 5400, 2. sk. 7200 in 1. sk. 9600). Tu niso štete priprav-skupine, ker pripravniki bi ne dobivali osnovne in. položajne plače ter stanarine, ampak samo adjutum, ki še ni določen