«
SLOVENSKA SGELA.
Leposloven tednik. Cislo 16. v četvertek 15. aprila 1852. III. tečaj.
Traven.
Tebi moj Traven! Zemlja nevesta Spet se budi, Suknjiču zimsku Strani potega,
1 te slavi. Smeja se tebi Lepih vijolic
Blagi zarod, Kadar jih najde
V	tamnej samote Solnčni zahod.
Potoku reci, Da se ledene
Plošče znebi, Doli po stene Sivga skalovja Zopet šumi. Ako na hribah Snegi skopniju, Slišimo spet
V	starimu gnjezdè Ptice domače,
Lastovce pet.
Skaka po gojzdè Starga jelena
Sinčik vesel; Tudi pastir bo Bele ovcice
Pasti začel. Pridna bečela Že po planjavi
Skerbno ferfra; Rožce poskuša, Dokler se sladke Rose navda. — Vse te pozdravlja, Miljen miadenčik,
Naših dolin! Lej že objema Verbicu mladu Zelen beršlin. Blagi mladenči, Punčike lepe Tebi pojo, Rečejo skupaj: O, ko bi nikdar Zime ne blo! —
Poženčan.
Zadnja vojna cara Zolimana.
(Dalje)
Po dolgem boju so Turki v posesti starega mesta, pa zastonj je njih prizadeva, tudi v terdnjavo ob enem s tposadko pridreti. Zrini zapre vrata i v notranjem mestu junake zbere. Žalosti se mu hoče serce
vtopiti,v polovica začetnega števila jih manjka.--
Čudno se mora vsakemu zdeti, da v taki nadlogi Sigeta, le poskusa ne vidi, da bi se v pomoč obleženi terdnjavi prišlo. Zgodaj je sicer Maksimilian premenjenje sultanovega naklepa pozvedel, pa to premenjen-jc, mesto ga v veči delavnost spodbosti, m« je le priročna okolišina,
brez nevarnosti pri Rabi stati, svojo vojsko ogledovali i se mogočno ponašati. Večkrat pridejo njegovi vodji v posvetovanje skupèj, pa razun Švendi-ta ni skor enega, ki bi se v častiteji krepkejši sklep povzdignuti mogel. Misel enili je, se hipoma bližnjih mest, ki so skor brez turške posadke, polastiti; drugim se^ še to prenevarno zdi. Njih mnjenje je, pri Rabi ostati i poročil od izločnih dogodb iz juga pričakovati, ali jasneje rečeno, posadko Sigeta i nje hrabrega vodja v nemar pustiti. Bi se bila avstrianska armada takrat, ko so se Turki zastonj nad starim mestom vpirali, približala, ni bilo dvombe, da bi bili neverniki ali naglo odrinuli, ali pa, bi se bili hotli v boju poskusiti od spredej z Avstriani, od zad s posadko napadeni v bitvi omagali i osoda Sigeta bi bila drugačna postala. Pa ne v sercu cesarja fte v sercu vodjev ni bilo svete misli, ki jo je tisti junak iz starih časov izrekel, da je boljši le enega soderžav-ljana oteti kakor celo sovražno mesto končati.
Ni se toiaj čuditi, da Turki skoraj povsod premagujejo, i clo tam, kjer jim veči število vragov nasproti stoji. Tak posilijo tabra Jenö i Vi-lagoš-var ; imenitno terdnjavo Julo preda vodja posadke Kerečin po imenu. 15.000 nevercev se zbere med Tiso i Donavo i vihra more, žgč i končaje Žigu Zapoliu na pomoč, ki ga pogumni Svendi pritiska. Nadloga, ki jo ti divjaki napravijo, je tak velika, da se clo terdoserčni Žiga zagrozi i zopet svoje nečloveške pomočnike odpošlje. Vse te nesreče vojsko pri Rabi le malo predramijo, samo en oddelek se vzdigne, da bi se Stolnograda polastil. 1'a pripravljeni Turki ga odtirajo, iz vesoljnih borišč se glase poročila sramote, le na Siget se ozerà Evropa s stermenjem i čudenjem o nadčloveški junakosti Zrinila, pa tudi s trepetom o njega prihodnji, brez dvombe slednjič prestrašni osodi.
Vdobljenje starega mesta se je moglo slasti razumu i marljivosti Ali-portuga pripisati. Brez zavida spoznajo to i vodji i Zoliman sam ; zatoraj ga ta pred celo vojsko poslavi, i mu podari 10.000 jašper ne v plačilo za zasluge, temuč v zagotovljenje veči časti, ki ga čaka. Zvestega služabnika ne napne zadovoljnost cara v napuh, temuč ga le še v ognjenejo marnost i prizadevo spodbuja. 20. avgusta že nastavi tope na ozidje »terdnjave" i začne iz vsili tak grozovito streljati, kakor se še noben turšk ne keršansk vojšak do tistega časa ni slišali spomnil. Ušesa so glušele; zvoniki i stolpi se v podlagi potresali; zidovi sem ter tje se zibali, vsak trenutek v nevarnosti pada. Pa še premalo se zdi to Ali-portuga silovitemu duhu, on ukaže tope bliže privleči i se sam, da bi se nagleje zgodilo, od topa do topa podaja. Krog i krog njega žvižgajo krogle, ki iz nasipov terdnjave po širokem tabru lete. Vender Ali-portug jih zaničuje, hodi okoli, svari, opominja, spodbuja i sam poprijema, dokler ludi njega težka roka osode zadene. Ko se ravno proti zidu oberne, priverši goreča krogla, mu odbije brado i spodnjo čeljust i on se zvernč v kervi i bolečini v omotico smerli. Tg k zgubi turška armada nar boljšega vojščaka, Zoliman nar marnišega sluga, posadka nar hujšega vraga. Vender preveč pašev se trudi ga namestiti, i kar zgubi sultan z Ali-por-tugom, mu poslane zdaj Mehemet Sokolovič, čiga rodovina je na Hrova-škem domovala, čiga vera je pred keršanska kot drugih rojakov bila, ki je pa potem vskok i nar serditeji boritelj proti tej veri postal.
Vender Zoliman se storjene zgube spomné i še na veči mislé, ki bo brez dvombe terpeti, sklene, rajši z lestjo i prigovori vstrahovati, kakor silo skušati. Sreča mu je tudi po godu i mu nar boljši priložnost
podä. Zrinitov sin je bival pri Rabi, pa njegovega irombarja i zastavni-ka so sovražniki vlovili i ju v tabor sultanov pripeljali. To vjetbo porabi Zoliman i sporoči Nikolaju, da je z zastavnikom i troinbarjem tudi njegov sin ujet, ki zapade smerti, ako se za odkupo Siget ne da. V veči zagotovljenje tega se tik terdnjave bandero Zrinovega sina razpne i njegov trombar bobnä po ukazu cara posadki dobro znani „stopaj", ki je bil pri trumi Zrinovica v navadi. Več ne dvomi zdaj posadka o resnici prestrašnega čina i v Zrinovem sercu se začne bojevanje, silniše od unega s sabljo i kroglo. V kakem strahu mora biti predragi sin, nevarnost mu tlači smertni pot iz vsih luknjic života, i on je otet, ako se terdnjava izroči, ki se dolgo časa tak ne more branili, ki v kratkem poginu zapade. I vender kaka sramola, grad brez nar hujšega vpora izročiti, enemu prednost pred občinstvom dati, varstvo sinu nad varstvo časti, imena, keršanstva i človeštva postaviti. Take razmere pokažejo pravega junaka, kije več kot bojnik, kar zamore tudi hudodelnik i tolovaj biti. Slava Zrinitu, da je skušnjo dostal! on daruje sina i voli nevarnost i boj; od zdaj je hrabrost, ki jo na borišu skazuje, tudi posvečena, on neha človek i oče biti, da zadosti visi dolžnosti. Naše sočutje za njega se tim več vikša, kolikor pred ga zgubiti imamo.
Viditi, da lest ne zda, ne obupa Zoliman, svojega namena s pregovorom dognati. Več listov verže po pušicah v mesto, ki so polni nezmernih obetov, ako se mu Siget prepusti. »Posadka ima bogato obdarjena biti, vse kar koli ji volja doseči, z nar veči častjo, bandera, tope, vse orožje obderžeča iz mesta iti, Zrini sam samostojen vladar i kralj Horvaškega i granice postati." Tudi še več druzega je bilo obljubljenega, kar le serce mikati i sebičnost vabiti more. Vender posadka prisegi mož beseda ostane i Zrinitu obeli le zaničljivo posmehovanje store On, ki je bil nar drajše, kar narava ponuja, lastnega sina, zgubiti pripravljen, bi zamogel zdaj po krivični, s pomočjo vragov svoje vere i domovine pridobljeni posesti segali!
Sultan, tak sramotno v svoji misli prekanjen, se v strašni nesprav-Ijivi serditosti vzdigne i priseže, ne pred počivati, dokler zadnji iz posadke diha i se grad v prah i pepel ne poruši. Zopet peljejo paši trume proti zidu, ki spočite z novim ognjem zagrabijo. Pred vsimi naprej gre Sokolovič, pa nima se slava njegova tega dne (bilo je 26. avgusta) zvikšati. Sto jezer Turkov pade ob enim na zid, vsak se peha pervi na nasipu bandero polomesca postaviti; že spleza eden tu i tam zopet eden na verh i vriskaje: »Ala, Ala! en bog je le i Mohamet je prorok njegov« sveto zastavo na ozidje postavi. Pa zdaj prihiti Zrini i njegovi vojščaki, prederzni Turki so razsekani, njih bandera pleni znamnja keršanskega poguma postanejo. Vnovo pa se zažene paša Egiptovski nevžugani Ali, proti zidovom i pelje trume k napadu. Zastonj! krogla prižvižga i svinec mu v razkačenem sercu tiči. Neprenehoma gromi pokanje topov, ferčanje pušic i hrup bojevavcev. Zdi se, da vsak mož posadke sto junakov namesti, dela se gode, ki jih ne prejni ne pozneji svet ne pozna. Preden še mrak napoči, je boj tega dneva izločen, več kot 100.000 Turkov zbeži trepetaje pred 1000 možaki posadke! —
Drugi dan vladuje v tabru i terdnjavi mir le včasi se čuje pok kacega topa, ali tam ali tukaj spušenega Ravno to terpi skoz tretji i četerti dan. Janičari napravljajo med tem stolpe, jih prepno s kožami i jih z volno natlačenimi žakiji zavarjejo, da bi se jih ogenj, ki bi ga
posadka metala, ne prijel, i jih topove krogle ne razbile. Vendar pravi uzrok mirovarya ni ta naprava stolpov, temuc vraža Turkov, ki so jo tudi stari Rimljani imeli Menili so namreč Mahometani, da so nekleri dnevi v letu, o kterih jih gotova sreca pričakuje. To so bili taki dnevi, ko se je v prejnih časih že kaka bit va po volji končala. Tak dan je bil tudi 29. avgusta. Ta čas se je Beligrad zmagal, bitva pri Mohaču bojevala, glavno mesto Ogerskega podalo. Enako sreco upajo Turki na ta dan tudi zdaj pri oblegi Sigela. Od tod njih trojednevno mirovanje. Ko tedaj srečonosni dan pride, se vzdignejo vragi i z mislijo gotove, nebesomi samimi obljubljene zmage k napadu korakajo. Dvakrat silen boj tedaj pričakuje posadke, oni se imajo z vojsko biti, ki jih sto i stokrat z množico prekosi i ta vojska je zraven naravnega poguma se z vražo nadušena, ki zamore clo strahljivca za en čas serčnega storili. Pa ogenj, ki v sercu Zrinila i njegovih vojščakov piami, je močen do-velj, tudi to dvojno silo dostati. Kakor skale stoje na ozidju, i kolikor vragov se proti tem skalnatim možem zaleti, padejo razdrobljeni i raz sekani i se v prahu razgrudijo. S strašno zgubo, več kot jezer bratov na borišču pustivši, se vernejo na večer preplašeni, i v svoji vraži prekanjeni neverci v svoj tabor. Pa od tistih dob ni več pokoja obleženim. 30 i 31 avgusta, 1., 2., 3. i 4. septembra se neprenehoma kri pretaka; po sedem napadov i včasi še več se dan za dnem na terdnjavo poskusi ; nikdar si uho pred pokanjem pušk, gromenjem topov, žvenkom sabljic ne počije; i serdilost rase še vedno po izlpčenju razdražene druhali hre-pené — pa vedno le se brani Siget i se sila odbija. 2. septembra začno Turki tudi zemljo podkapati, da bi zdolaj prerinili, kar jim zgoraj ne steče. Nobenega v tem umetnega moža nima Zrini, ga podkopačem nasproti postaviti, pa tu prekainnitna, tam premočirna zemlja overa vrage, da bi zamogli po tej poti namene doveršiti. Tak pride po neprenehanein napadu i odbijanju 5. septembra, tak za osodo terdnjave, kot za turško carstvo prevažen.
Že 4. septembra se je čutil sultan Zoliman bolehnega; terla ga je starost, zraven je pritisnula ali griža ali kuga, naj bolj pa otožnost nad toliko sramotno zgtìbo i nesrečo, ki ga je pri Sigelu zadevala. On ostane v svojem šotoru na gorici i pošlje od tod nevoljen Sokoloviču list z besedami: »Se ni izgorel ta dimnik (sigetska lerdnjava) se še vedno ne glasi tromba zmagovite vdobitve?« Kakor Hampsam bega pri Dravi, vžge tudi velkega vezira to jezno uprašanje, i kar je^ uni dognal, je do-veršil z nezmernim trudom tudi Sokolovič zdaj. Se enkrat zbere armado i ukaže vesoljnim peš trumam ob enim na zidovje poskusitj, top-ničarjem pa ognjene krogle i goreče pušice v terdnjavo metati. Se stoji posadka nevžugana, še ni enega vraga na zidu, še se odvrača napad za napadom krepko i zmagovito, kakor popred do tistega dne : zdaj pade v terdnjavo žar, goreča pušica se vsadi i potem še druga i tretja, po-kazuje se plamen i prestrašen vihar se s sovražniki združi. Zastonj je gašenje z vodo, zastonj podiranje, v kratkem se razširi ogenj čez i čez po vunajni terdnjavi. Od zad cvilenje i vihranje ognja, od spred serditega vraga se bojuje_ posadka z obupnim pogumom i stotine Turkov pod njeno roko popada. Že pred tremi dnemi je mogel Zoliman posadko za kratko primirje prositi, da je mogel svoje mertve pokopati. Ležali sp krog i krog zida v visokih skladih, da je človeku, ki je to strašno umorijo vidil kri zastajala i mu merzla groza ude pretresala. I zdaj so
»e že zopet skor enaki skladi narasli. Nesrečno bojevanje! bi ne bilo tebe i človeške zlobe, matere tvoje, koliko nadepolnih možakov bi delalo več za blagor doma i za blagor človeštva , ki se v tolikem številu prezgodno pod sabljico zgrudijo! KoliHb več srečnih rodovin bi živelo, ki jih tvoja roka ali v nezmerno žalost ali v beraško pohiševanje treši ! 1 vender te ne moreni, nesrečni preklinovati. Ti ohraniš med narodi življenje i gibčnost, ki bi v neprestanem miru v mchkužnost zamerla; ti si blagi prijatelj toliko obupnim, ki jim tvoja težka, ljuba sila zopet pokoj serca pod gomilo poda ; ti kažeš neskončno moč človeškega uma in udov, ki bi sicer nepoznana, pozabljena bila; ti si pokazal nam Slovanom duh i velikost Zrinila i njegovih možakov i zatoraj že, nesrečni boj! te ne preklinjam.	(Koneo sledi.)
Prepozno,
"i
dan lèpó cvetela Mlada ini je rožica; Pa ko solnčice zaide Nagne glavco revčica. —
Spel prispeje solrice zlato Vse ogreje, osvetli; — Pa prepozno! rož'ca mila Se nikdar več ne zbudi. — J. Stefan.
K e r v a v a stena.
( iN a r o d u a pripovedka )
V nemškem delu Zilske doline se vzdiguje visoka pečina, od Baroda «ploh „k er v a va stena" imenovana. Odkod to ime, ti sledeča prav-lica povč.
Na verh omenjene pečine, ki se na enej strani polagoma v dolino zgublja in veliko sladke paše redi, priženeta nekega jutra dva pastirčka svoje ovčice. Ko se poldne prebliža, se vsedeta pod košato smreko. Potegneta iz torbe božji kruhej in skledico, ktero pastirji radi pri sebi nosijo, da kako ovčico v njo pomolzejo, ter si tako južino napravijo. Ravno tako storila tudi naša pastirčka. Jameta južinati, kar jima milo zdihanje in stokanje na ušesa vdari. Strahü se serpo spogledala.
„Bogme! — povzame mlajši, — to so Vile! Moja inamka so ini že večkral pripovedovali, da tukaj v tej špilji Vile prebivajo. Kaj kej božcani menka, da tako milo zdihujejo? Tiho! — Slišiš kaj je rekla?" Kadar bosta pastirčika zjužinala, bomo šle drobtince pobirat. Oj siroma-šice, kako se meni smilite?
Berš vzame skledico, jo napolni s ostalim kruhkom, še nekej mlèka prilije ter jo postavi pod brino.
»Se ti — reče dalje — svojemu tovaršu, daj eno trohico svojega kruhka, gotovo so lačne, ker hočejo drobtince pobirati. Ai moja mainka so ineni že tolkajn fletnega i dobrega od Vil pripovedovali, det se mi zares božce prav v serce vsmilijo."
»»Beži! beži! — m« zaverne starejši, — s tvojimi Vilami! Mar bom z božjim kruhom te pntepuhne redil, sam pa z praznim trebuhom okoli hodil. Nisim tako neumen ne! JVaj si svoj kruh pridelajo; če ne, naj pa kainrije zoblejo, saj ga je zadosti tukaj. Naj te Vile!«« —
S timi besedami postavi svojo skledico kamnja polno k oni svojega tovarša.
Obadva odideta. Na večer, se verneta pod poznato smreko. Pa glej čudesa! Mlajšega skledka je bila kopata rumenega čistega zlatii, terdo-serčnikova pa kakor jo je popustil polna kamnja. Mlajši poskakuje od veselja; ne vè, nekaj ne kam. Tolkajn dnarjev, — si misli, — še naš debeli župan nima. Vriska i skače brez konca i kraja.
Pa ne tako njegov tovarš. Temno pogleduje spod čela na veselje svojega tovarša. Njegova sreča inu persi greni. Nevošlivost i lakomnost se združita, i on vzdigne svojo roko k bratomorstvu. Neusmiljeno porine mlajšemu svoj nož u mlade nedolžne persi. Rudeča kervca se zlije po skalnatej pečini. Ne vrème ne ploha še ni zamogla tega znamnja strašnega hudodelstva izprati. Iz teh časov so tudi Vile iz ovih krajev zibnule. Samo stena še znamenuje njih stališče pa tudi strašno zločinstvo. Narod pa je od tega časa ovo steno" kervavo steno imenoval. J. M.
Književni pregled.
* » pervem četvertletju t. 1. je izšlo na Dunaju 13 slavjanskih spisov in knjižic in scer, 7 čeških, 3 serbske, 2 rusinske in 1 bulgarska. Zvun tega se tiska: v deržavnej tiskarnici Kollar-jeva „Staroitalia", pri Mehitaristah Bašičeva serbska povest „Fedor i Ljubica, dalej češke „Mi-sionàrské zpravy z Ameriky" in nekaj šolskih bukev.
*	Slavjanske čitanke za gimnazije prav hitro izhajajo. Ravno se tiska na deržavne stroške serbska čitanka od Dr. Subotiča in ilirska od Tkalčeviča, obe za nižjo gimnazijo. — Pod vodstvom g. L. Je-rana, vrednika „Zgodnje Danice« se tiska v Ljubljani slovensko berilo za drugi gimnazialni razred. Težko ga že pogrešamo. — G. prof. Holowacki je ravno sostavil ru sin s ko, in navlašč za to ustanovljena komisija eden del polske čitanke. — C es k a čitanka, ki je jo g. Celakovsky že lani sostavil, je morala deloma že drugič natisnjena biti. Prav veselo se taj slavjanska reč razvija in napreduje.
*	Moravske narodne Novineso političko polje popustile in se v čisto belletristični časopis premenile. Izhajajo na stroške knjigarja Bušaka v Berni.
*	SI. moravska narodna Jednota je pred nedavnim sklenila, pod nadpisom: Domaci pokladnice zabavného čteni kratkočasne in podučne knjižice za prosto ljudstvo izdajati. Perva knjižica je ravno izšla in obseže: Cest rodinnu od gospe Betty Paoli, preloženo od g. Hansmanna.
*	Pod vodstvom Dr. Radlinsky-ga v Budimu pridejo sledeča dela na svitlo:
Prostonarodna biblioteka v 4 svezkih. Donašala bo različne krajjiočasno-podučne reči. V 1. zvezku bode kratko zvèzdoslovje, zem-
ljopisje, naravoslovje in prirodopis v vprašanjih in odgovorih od Jalovec-ky-ga; 2. bode obsegel kratko dietetiko, posebno članke o človeku sploh, njegovej hrani, pijači, spanju, obleki, delu, šolskem učenju in o vzrokih siromaštva v tudi vprašanjih in odgovorih od Travnika. Naročnina terpi do konca maja t. I. in znese 40 kr. sr. —
Preklad vyborneho a velikeho dila nèmeckeho Goffine (prestava izverstnega in velikega dela nemškega Goffine). Obseglo bo okoli 40 velicih tiskanih pol. Naročiti se more na to knjigo s 2 gld. do konca maja. — Ravno to imenitno dèlo bode tudi naše družtvo sv. Mohora, ki doslej že 368 udov šteje, izdalo.
Z m e s.
* Strašno divjajo in razsajajo Turci po Rosni. Veliko kristjanov je že pobegnilo, — pa žalibog še veliko več jih zdihuje nevsmiljeno terpinče-nih po tamnicah v težkih okovih. Veliko jih že pokriva čema žemljica, ki so turškega terpinčenja konec vzeli. Zavolj nekega odkritega od sovražnikov keršanskega imena mende izmišljenega punta se olima vsim keršanskim prebivavcem orožje. Duhovniki in premožniši kristjani so v najgnjusniše ječe naterpani. Med drugimi je vtamničen tudi slavnoznani pisatel, frančiškan J. F. Jukič Ban ja luč a nin, ki je doslej dva zvezka svojega: „Bosanskega prijatelja" izdal. Ravno se pripoveduje žalostna vést, da je taj mladi rodoljub preminul. Se se ne vé prav, ali so ga Turci odpravili, ali se je sam zavolj velike žalosti in nevolje s nožem vkončal. Natanjčnejše oko|šine še niso poznate. Vseobčno mnenje, ijse vèsti in izreke keršanskih beguncev pripisujejo to kervoločno pro-gonstvo poturici Oinerpaši, kteremu je pred nedavnim naš g. Jukič hvalospev tiskati dal, ker se je prej zmiraj pokrovitelja kristjanov hlinil. Oj prevbogi bosanski Slavjani — kristjani ! Iz tisučero ran jim cerlja rudeča kervca — človečanska in kristjanska — uzdihujejo, zovejo, prosijo za pomoč, povzdigujejo kervave roke proti Bogu in keršanskim vladarjem, da se saj enkrat vsmilijo njih velike nevolje in bède.
*	Dans zjutrej 7. aprila je nas zapustila poslednja čela s štabom laškega polka Wimpfen, ki je čez zimo tukaj v posadki bil in sedaj proti Zagrebu odide. V vednem spominu bo ostala našemu mestu njih izverslna — slavjanska — regimentna muzika, ktera je nam toliko prijetnih, zabav in večerov pripravila. Imenujemo jo slavjansko, ker iz samih Čehoslovanov obstoji, ako se 6 — 8 mož odšteje. Naj jo spremljajo naša serčna vošila!
*	Kakor pri nas, ravno tako je tudi na Hervatskem bila in je še velika težava in zmešnjava zaslran šolskih knjig. Verli. slavno znani slavjanski spisatelj in c. k. šolski svelovavec, gosp. Dr. Otepali Ilia-ševič, si na vso moč prizadeva, tej potrebi in težavi konec storili. On je nemške šolske knjige izročil znanim učenim gospodom, da jih na ilirsko prestavijo. To se je bilo zgodilo. Potem je sklical komisio, da naj ona te knjige pretrese u jezikoslovnem in pedagogiškem obziru. Tako bodo hervaške šole skoraj dobile početnico alj a bed ni k a (Fibel), slovniško čitanko (Sprach-und Lesebuch) in računico (Rechen-
buch). Veselilo bode ludi vse slišati, da se bode že u „početnici« in „slovniškej čitanki« nekaj tudi pridalo s cirilico tiskanega. — Razun tih od komisije pregledanih knjig, je gosp. Dr. Štepan Iliaševič sam sostavi! „čitanko« za višji razred in je prenaredel „spisovnik«, ki se ravno u Terstu tiska. Tako bodo ljudske šole na Hervatskem in Slavonskem kinalo dobile potrebne knjige in potem lehko se razvijale in napredovale. Bog daj sreco našim bratom in sosedom! —	Šols. Prij.
*	Kakor na gimnazii stoji s slovenščino tudi na našej realkej. Predava se 12 ur v tednu od g. Einspielerja. Vsi Slovenci, kterih je vendar le 24, so zavezani, se maternega jezika učili. Tudi 76 nemških učencev obiskuje slovenski navk.
Med" šolskimi pripravnimi je rojenih Slovencev 7; rojenih Nemcev, ki se pa slovensko uče, je tudi 7. —
*	Na nagrobku češkega viteza Jana Krištofa Malovca v Kamenu se bere sledeči brez dvombe od njega samega složeni napis: „O čtenari, co jsem ja? Prach a popel! Co jsem byl? Urozeny a statečny rylir Jan Krištof Malovec, pan na Kamene, Zvèstovè a Libàni; hle! nyni dèdictvi me jsou červi. Byl jsem J. M cisare radda; než proti smrti rady jsem nenašel. Byl jsem soudce zemsky, sam pak soudu Božiho neusei. Byl jsem inalostransky hejtman; ó jak malu slranku jsem sobè ziskal. Byl jsem najvyšši zemé bernik: nyni v berili smrti se nachazim. Co mnè dnes, zejtra tobé. Vzdechni aspoiì a rekni; Odpočinuti vččnč dej mu Pane! Lèta Pane 1677 dne 20. mèsice čorvence. —"
Te napis posloveniti se nam nepotrebno zdi, ker je že sam po sebi lahko razumljiv. Opomnimo vendar nektere posamesne besede. Clenar pomeni: čitatelj, pepel-pepel, statečni-verli, žlahtni, nyni-sedaj; rada-svet, svetovavec, bernik-dačovnik, nachazyti se-znajti se, aspon-vsaj.
Druilvo sv. Mohorn v Celovcu.
Dalej so pristopili p. n. sledeči gospodi. 179. g. Mat. Pire, mestni kapi. 180. g. Stef. Kociančič, učitel sv. pisma; 181. g. Ant. Kafov, seminiščni vodja; 182. Franc Blažič, bogosl.; 183. g. Ferd. Martelanc, bogslvc. 184. g. Ivan Hrast, bogslvc; 185. g. Fillej Peter, korar stolne cerkve; 186. Presvitli gospod Franc Ks. Lušin, knez in nadškof Goriški in metrop. ilirski; 187. g. Jak; Stibiel, prof cerkv. povèstnice; 188. g. Ant. Sfdigoi, bogslvc; 189. g. Jož. Kregau, bogslovec. Vsi gg. iz Gorice; 190. Thom. Rutar, podfajm. na Mostu; 191. g. Ant. Kragì, novomešnik v Selu; 192. g. Juri Lapanja, kapi. v Kobaridu; 193. g. Ant. Gruzovin, bogslovc; 194. g. Jož. Golia, bogslovc; 195. g. Št. Mozetič, bogslovec; vsi trije iz Gorice; 196. g. Jak. Logar, fajm. v Biljani; 197. g. Št. Princič, kapi. v Vučah; 198. g. Jož. Konc, kapK v Vučah; 199. g. Pet. Podrieka, kapi. v Tarčmonu na Videmskem; 200. g. Jož. Masera, bogslvc v Corici; 201. g. Fil. Kafov, kapi. v Ročini; 202. g. Lor. Sušnik, kapi. v Dreženci; 203. Jan. Čern, kapi. v Libušini ; 204. Juri Mercina, kapi. v Kredi; 205. Jož. Furlani, kapi. v Mernem.
(Dalje sledi.)
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl Kleiumajr v Celovcu.