'i Gfflro®raoosiF03®G AKCIJA v akciji 80 izdelkov velja od 14. do 26. julija (oz. do razprodaje zalogi Mercator Center Novo mesto, Hipermarket, Podbevška 4 Žlahtna glasbena starina V soboto se začenja letošnji festival stare glasbe Festival jtožice 2000 - Programske razširitve na razstave in film . JEŽICE - V Viteški dvorani laškega gradu se bo to soboto, julija, ob pol devetih zvečer z nastopom britanskih glasbenikov, 'bodo izvedli Purcellovo opero 'do in Aeneas, začel letošnji Fe-s 'Val Brežice 2000, glasbena pri-‘tev, ki s|0Vj k0t najbolj profiliran festival v Sloveniji in že nekaj p1 Uspešno promovira Brežice, osavje in Slovenijo v svetu. V I i St. 28 (2655), leto LI • Novo mesto, četrtek, 13. julija 2000 • Cena: 220 tolarjev i mesecih se bo zvrstilo okrog T . . . JV UU .1UIU UMV/5 'ndeset glasbenih dogodkov na cvetih lokacijah, med katerimi so se razen brežiške kinodvorane, Jer bodo vrteli britanske filme, uiturnozgodovinski spomeniki in ® faki gotovo najprimernejše °lje za izvajanje stare glasbe, ki DrC£icc S ^[e_men Ramovš, umetniški in orga-n zacilski vodja Festivala Brežice. ji je festival predvsem posvečen. Osrednji del festivalskega programa zajema deset koncertov stare italijanske, češke, španske, angleške, ruske in francoske glasbe ter glasbe velikih skladateljev Bacha, Haydna, Mozarta, Vivaldija in drugih. Koncerte bodo izvedli vrhunski evropski glasbeni interpreti v Viteški dvorani brežiškega gradu, v gradovih Bogenšperk, Mokrice, Otočec, Pišece, Rajhenburg in Sevnica ter v kostanjeviški samostanski ceAvi v času do 28. julija. Nič manj ne bo zanimiv študentski festival s tremi koncerti, ki se bodo zvrstili od 1. do 19. avgusta na že omenjenih gradovih. Glasbena novost letošnjega festivala je mojtrski tečaj baročnega petja in igranja na kljunasto in prečno flavto ter čembalo z delavnico za inštrumente s tipkami. Koncert udeležencev tečaja bo 22. julija v brežiški glasbeni šoli. Programsko širitev festivalskih zasnov predstavljajo razstave in filmske predstave. Ker je festivalska partnerska država tokrat Velika Britanija, bodo v kinu Brežice vrteli serijo britanskih filmov, poleg tega pa bodo postavili še tri britanske razstave, in sicer bodo na gradu Rajhhenburg od 16. julija do 19. avgusta na ogled replike britanskih kronskih draguljev, fotografska razstava, posvečena britanski kraljici materi, ki letos praznuje sto let, in razstava posterjev z upodobitvami Williama Shakespeara. V Posavskem muzeju pa bo na ogled razstava klekljanih mojstrovin Slovenije. Natančen program vseh koncertov in festivalskih prireditev si lahko ogledate na zadnji strani Dolenjskega lista. MiM S u n BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Zaščitite se pred krajo delnic! Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %l BpH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), "B 068/342-410 BpH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 0608/41-371 BOJ ZA MEDIJE Podcenjevanje bralcev Bajukova vlada, ki je bila v parlamentu izglasovana le nekaj mesecev pred rednimi parlamentarnimi volitvami, je predvsem s svojimi številnimi kadrovskimi zamenjavami ne le na političnem prizorišču, ampak tudi v gospodarstvu že tako vroče poletje še dodatno razgrela. Kadrovske menjave so sledile kot po tekočem traku, preko kapitalskega in odškodninskega sklada, kjer so deloma tudi že zamenjali vodstvo, pa je vladna koalicija pokazala, da ima velike apetite tudi po medijih. Predvsem so se v nevarnosti pred političnim prevzemom preko lastniške strukture znašli dnevniki Delo, Dnevnik in Večer, ki imajo močne "desne" lastnike. Čeprav se še ni zgodilo nič dramatičnega, pa vse skupaj kaže, da je neodvisnost medijev ogrožena. Isti mediji, ki so po mnenju vladajoče desnice pristranski, nedemokratični in pod vplivom t. i. sil kontinuitete, so se v osemdesetih letih med prvimi zoperstavljali tedanji oblasti in utirali Pot demokraciji. Med drugim so bili njihovi novinarji s tisoči Slovencev, ki so želeli demokratične spremembe, tudi na Roški. Po družbenih spremembah so postali nestrankarski časopisi, izpeljali so lastninjenje in sedaj jim ponovno grozi politični prevzem, kakršnega so se komaj otresli pred desetimi leti. Da vlada misli resno s t.i. pluralizacijo medijev, kaže tudi njena nedavna odločitev, da v predlog zakona o medijih vključi določbo, ki predvideva ustanovitev Sklada za medije (v katerega naj bi država letno prispevala vsaj milijardo tolarjev). Vse to potrjuje, da želi na vsak način dobiti svoj tiskani medij - ali s prevzemom ali s pomočjo omenjenega sklada. Toda na takšen način je skušala uravnovešati medijski prostor že Peterletova vlada s Slovencem, ki ga je tudi izdatno finančno podpirala. Toda ta poiskus je po nekaj letih neslavno propadel, kajti nobena oblast ne more uravnovešati medijskega prostora, kol prvi in glavni pri tem je trg oz. bralci, ki določen časopis kupujejo ali ga ne kupujejo. S kritiko novinarjev in urednikov, ki ustvarjajo tri najbolj brane slovenske dnevnike, pa oblastniki predvsem podcenjujejo številne njihove bralce. JOŽICA DORNFŽ OSVEŽITEV - Pred neznosno in dolgotrajno vročino, ki je pestila naše kraje, se je vsakdo branil po svoje. Številni ljudje so si osvežitve iskali v rekah, ki pa, žal, zaradi onesnaženosti niso vse in povsod primerne za kopanje. Otroci v vasi Krka so se takole igrali in hladili v Krki. Hud vročinski val je na srečo minil, pa tudi najhujse suše v zadnjih desetletjih je za sedaj konec. (Foto: A. B.) Temeljni kamen HE Boštanj letos? Savske elektrarne dobile koncesije za spodnjesavsko verigo hidroelektrarn - S posveta posavskih poslancev, predstavnikov občin in investitorja - Miklavčič: “Izjemno korektna srečanja!” SEVNICA - Z izgradnjo verige petih spodnjesavskih elektrarn, ki naj bi jo dokončali v 12 letih, bomo lahko v manjšem delu nadomestili to, česar v Posavju jutri ne bo več, in seveda tudi to, česar ne bo več po letu 2023 niti v Krškem, ko naj bi tam zaprli nuklearko. Na posvetu posavskih poslancev, županov oz. predstavnikov občin in investitorja so vsi izražali zadovoljstvo, daje bil nedavno sprejet zakon, za katerega je prihajala pobuda iz Posavja in s katerim so Savske elektrarne (SE) dobile koncesijo za 50 let. “Z vidika Savskih elektrarn ne vidim nobenega zadržka, nobenega problema pri realizaciji tega projekta, v tistem delu, ko gre za sodelovanje z lokalno skupnostjo. Mislim, da so Savske elektrarne korektno izvedle svoje v občini Radeče in da lahko govorimo, da se je gradnja HE Boštanj pričela že pred letom dni. SE so izvedle odkup vseh zemljišč, potrebnih za izgradnjo HE Boštanj, pripravili smo vse načrte za prva pripravljalna dela, tako da smo ulovili čas, in računamo, da bi v letošnjem letu lahko resno pričeli z gradnjo. Vsa srečanja s predstavniki občine Sevnica so bili izjemno korektna in vsi dogovori s teh srečanj so se uresničili tako, kot smo se dogovorili. Zakon je dal dve najpomembnejši stvari: podelil je koncesijo in postavil je finančno konstrukcijo, ki se deli na energetski in infrastrukturni del. In če se bomo vedno pripravljeni sesti za skupno mizo s tonom, kakršen vlada danes tukaj, potem ne vidim nobenega problema, da v okviru razpoložljivih sredstev infrastrukturnega dela. ki jih začrtuje zakon, ne bi reševali tudi tistih problemov na tak način, kjer bi se našle tudi lokalne skupnosti,” je poudaril direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič na nedavnem posvetu v Sevnici. Za Dolenjski listje direktor Miklavčič odgovoril na vprašanje, kaj pomeni "projekt stoletja" v Posavju za energetsko bilanco Slovenije, za Posavje in Savske elektrarne. "Prvič, gre za nadomestitev energetskih virov, ki jih bo Slovenija v Borut Miklavčič, direktor Savskih elektrarn naslednjih letih izgubila. Z vidika ureditev v prostoru v Posavju je poglavitno, da bi razrešili protipoplavno zaščito. Poglejte, kaj je dala HE Vrhovo v občini Radeče. Vsi se spominjamo zadnjih visokih voda in poplav. Radeče so bile kot nekdaj najbolj občutljivo poplavno območje suhe. (Nadaljevanje na 2. strani) TREBANJSKA GODBA POTUJE V LAUINGEN TREBNJE - Občinski pihalni orkester. Mladinski orkester in mažorete bodo v petek, 14. julija z dvema avtobusoma odpotovali na 3-dnevni obisk k pobrateni nemški godbi v bavarski Lauingen. Tako trebanjci Bavarcem vračajo lanskoletni obisk v trebanjski občini/ Osrednji koncert bodo trebanjski godbeniki imeli v soboto v središču Lauingena na t.i. Parkfestu. V SOBOTO IZBOR NAJLEPŠE DOLENJKE OTOČEC - V restavraciji Tango bo v soboto, 15. julija, ob 20. uri prireditev za izbor miss Dolenjske. Program bo povezovala Katja Tratnik, poleg ansambla Objem bodo nastopili še Dominik Kozarič, Marjan Novina in plesna skupina Diesel. Vstopnine ni, priporočnjo rezervacijo sedežev. Ob koncu tedna bo nestalno vreme. V soboto so možne krajevne plohe in nevihte, v nedeljo bo večinoma suho. 07/ 30 81 118 9 041 ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mail: kobra.l 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije • ZA VSAK NAKUP NAD 25.000 SIT darilo MAJICA KOBRA Izdelano v Sloveniji. Najcenejše v Mercatorju. Sestava Slovenske košarice ostaja tudi julija enaka. Enaka pa je tudi cena, ki znaša za 50 izdelkov samo 26.039 SIT. Slovenska košarica s kakovostnimi izdelki slovenskih proizvajalcev vas bo spremljala tudi v prihodnje, ^ S v vseh Mercatorjevih hipermarketih. Mercator Slovenska košarica Ponudba velja v Mercator centru Ljubljana, Mercator centru Koper, Mercator cenrru Novo mesto, Mercator centru Maribor, Mercator centru Murska Sobota, Hipermarketu Ptuj. Ponudba izdelkov velja od 1. 7. do 31. 7. 2000._ stran 3: • Svojih hiš pa ne bi zastavili! stran 4: • Papir vse prenese, človek ne stran 6: • “Zame je to ponižujoče!” stran 8: • Petejanovi prihajajo v Toplice stran 16: • Po kopanju v rekah nujno tuširanje stran 18: • Rodetovi gradijo turizem na zaupanju gostov SREČANJE BELOKRANJSKIH IZSELJENCEV PRILOZJE - Metliška, semiška in črnomaljska občina bodo julija na pobudo Belokranjskega kluba iz kanadskega Ontaria pripravile srečanje Belokranjcev in njihovih prijateljev, ki živijo po vsem svetu. Prvo in hkrati osrednje srečanje bo v soboto, 15. julija, ob 11. uri na športnem letališču v Prilozju v metliški občini. Zato organizatorji pričakujejo, da se ga bo udeležilo veliko ljudi, med njimi bodo tudi predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk ter predstavniki diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji. Metličani bodo pripravili bogat kulturni program. Naslednje srečanje bo 22. julija na Semiški ohce.ti v Semiču, 29. julija pa se bodo Belokranjci z vseh koncev sveta srečali še na Jurjevanju v Črnomlju. Belokranjci obljubljajo, da bodo za tiste, ki se bodo odločili obiskati vsa tri srečanja ter ostali v Beli krajini vseh 14 dni, pripravili poseben program in jim zagotovili prijetno bivanje v rodni deželi. I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH Podbevškova 6a. Novo mesto, tel 068/39 30 454 Nagradna igra SAXO! 5K S S k § ISSN 0416-2242 9 770416 224000 Mariborsko pismo Temeljni... (Nadaljevanje s 1. strani) “Prisluhnil bom, vsi smo Slovenci” Politični prevzem medijev ci Tama in člani njihovih družin, temveč tudi številni trgovci, g o-stinci in drugi podjetniki v mestu, saj se bo v teh poletnih mesecih masa sredstev, ki jih ima prebivalstvo na razpolago za potrošnjo, povečala kar za 5,9 milijarde tolarjev, kar ni mačji kašelj. Pač pa se te dni jezi okoli 100 bivših delavcev Tama, ki terjatev niso prijavili v stečajnem postopku, češ da tako in tako ne bodo nič dobili. Danes jim je za to presneto žal, saj jim je zaradi brezbrižnosti splavalo po vodi nekaj sto tisoč tolarjev. V sindikatih pravijo, da so za to prizadeti sami krivi, saj so sindikati v stečajnem postopku brezplačno prijavili terjatve za vse delavcev, ki so jih za to pooblastili- Tako kot bivši Tamovi delavci na poplačilo prednostnih terjatev so kmetje v okolici Maribora v teh dneh čakali 'na dež, saj je suša neusmiljeno pustošila p° Dravskem polju. Slovenskih goricah in bližnjih Halozah. Žal pa sta za mnoge poljščine, zlasti za koruzo, dež in ohladitev prišla prepozno. Suša je že zmanjšala pridelek ječmena za 20 odstotkov in pridelek pšenice za 30 do 40 odstotkov. Po ocenah strokovnjakov bo pridelek sladkorne pese manjši za 30 do 40 odstotkov, pridelek krompirja za 50 do 60 odstotkov, pridelek vrtnin za 50 odstotkov, travinja bo za 40 do 70 odstotkov manj, pridelka koruze pa na številnih poljih sploh ne bo ali pa bo izredno skromen. Suša je prizadela tudi sadovnjake in vinograde, kjer bo pridelek za 30 odstotkov manjši-TOMAŽ KŠELA Vlada bi rada ustanovila sklad za medije. To namerava storiti “zaradi uresničevanja javnega interesa na področju medijev”, kot pojasnjuje svoj najnovejši načrt. V Sloveniji se je nekaj takega že dogajalo v začetku devetdesetih let. V takratnem obdobju pluralizacije medijev je na medijskem prizorišču začel nastopati Slovenec, ki je pozneje prenehal izhajati. Kot zapozneli odmev padca Slovenca se je pojavil pozneje za nekaj časa še Jutranjik. Ali je vlada prepričana, da je zdaj slovenski medijski prostor preveč enobarven in skuša zato z državnim skladom za medije ustanoviti nov časopis? Čas nastajanja sklada za medije nekako sovpada s pripravami na letošnje državnozborske volitve, kar je lahko naključje ali pa tudi ne slučajnost. Alije najnovejše slovensko dogajanje pbdobje, ko trkajo na vrata množičnih medijev vladni politični komisarji, ki bodo na novo določili uredniške politike? Je na vrsti politični prevzem medijev? Verjetno tega ne bo, saj državni sklad za medije ponuja navidezno druge rešitve. Vendar bi bili idealisti, če ne demagogi, tisti, ki obveščajo javnost, da bo omenjeni sklad za pluralizacijo medijev nepolitična zadeva. Vlada namreč predlaga, naj bi upravni odbor sklada za medije sestavile vse parlamentarne stranke - torej politika, denar pa naj bi razporejale "neodvisne strokovne komisije". V tokratni anketi je na voljo nekaj odgovorov o možnem političnem prevzemu medijev na Slovenskem. ANDREJ ŽABKAR, delavec z Bučke: “Po mojem mnenju so mediji že zdaj preveč politično obarvani pa tudi pišejo in poročajo preveč o politiki. Nobene potrebe torej ni, da bi bili še bolj politični. Menim, da ni preveč dobro, če si želi oblast podrediti medije, saj je za nas, ki spremljamo programe in beremo časopise, najbolje, da so kar najbolj neodvisni." BRIGITA PETRIČ, študentka politologije, iz Metlike: “Politika se ne sme vmešavati v medije, saj sta tudi po ustavi pri nas zagotovljena svoboda govora in tiska. In prav je, da ljudje zvedo pravo resnico o tem, kaj se dogaja doma in po svetu. Seveda pa ima politika apetite po medijih, saj se zaveda njihove moči. A pravice do resnice in objektivnega obveščanja ljudem ne smejo kratiti.” FRANC PAŠIČ, upokojenec s Kr-vavčjega Vrha pri Semiču: “Ni dobro, da se politika vtika v sredstva javnega obveščanja. Ta naj bi bila neodvisna od politike, kar ne pomeni, da ne bi smela poročati o politiki, vendar bi morala biti objektivna. Nikakor pa ne gre, da bi bili mediji orodje v rokah politikov. Mislim, da takšni časopisi, radio ali televizija nimajo prihodnosti.” ANA BREZNIKAR, upokojenka, s Senovega: "Nasprotujem morebitnemu političnemu prevzemu medijev. Če hočemo vsestranski informativni medij - in taki naj bodo razen izključno strankarskih - naj se politika ne vmešava v njihovo delovanje. Če bodo javni mediji šli v strankarske smeri, bo to zmanjšalo zanimanje za medije.” VLADISLAV DERŽIČ, župan občine Brežice: "Menim, da so želje po političnem prevzemu medijev eden največjih nesmislov zadnje čase. Demokracija ne more biti lažna, glede na to, da so mediji neodvisni. Mislim, da so vsi predlogi za vplivanje na medije od Dela do vseh drugih sredstev obveščanja kratkega veka in da bo predlagatelje bolela glava za nepremišljene poteze.” MIRKO ANZELJC, upokojenec iz Ribnice: “Mediji so zmeraj in povsod v določeni meri odvisni od politike. Prejšnji sistem je vodil kadrovsko politiko, da je posredno vplival na delo medijev, sedaj pa se vpliva na uredniško politiko preko lastniških razmerij in nadzornih svetov. Povsod so pro- in proti vladni časopisi in normalno je, da se tudi pri nas vzpostavi ravnotežje.” SANDI BIŽAL. sistemski administrator, iz Kočevja: “Politika se vmešava v medije, vendar naj se ne bi. Mediji bi morali biti neodvisni od trenutne politične oblasti in za moj okus tudi bolj raziskovalni. Popolnoma neodvisni sicer ne morejo biti, saj ima vsak človek pravico do svojega lastnega stališča in tako tudi novinarji in uredniki svoj pogled na politično dogajanje.” DOMINIK OPREŠNIK, upokojenec iz Sevnice: “Nisem pričakoval, da bo ta pomladniška vlada tako pohitela s kadrovskimi čistkami, celo v gospodarstvu. To so očitno komaj čakali! Upam pa, da kmalu ne bodo več imeli te priložnosti, kaj šele, da bi rezali glave v medijih in nastavljali ljudi svoje politične barve!” MARTIN STARIČ, kontrolni tehnolog v Trimu, Trebnje: “Rad bi videl, ;da se politika ne bi mešala v medije, čeprav imam občutek, da so malce naklonjeni levici. Sredstva javnega obveščanja bi morala biti nevtralna, vodilni možje medijskih hiš ne bi smeli biti v strankah, podobno bi bilo zaželeno verjetno tudi ža npvinarje.” 5,9 milijarde tolarjev za 5.500 Tamovih delavcev MARIBOR - Kdor čaka, dočaka, pravi star slovenski pregovor. Tako so tudi bivši delavci Tama štiri leta in en mesec po uvedbi stečajnega postopka prejšnji teden dočakali poplačilo svojih prednostnih terjatev, ki so jih prijavili v stečajnem postopku za delniško družbo Tam in 16 odvisnih družb. Po tem ko je konzorcij kupcev na čelu s Slovensko razvojno družbo konec junija na žiro račun stečajnega upravitelja Tama, Mirka Žagarja, nakazal 9,4 milijarde tolarjev kupnine za Tam, je namreč stečajni upravitelj začel bivšim delavcem izplačevati prednostne terjatve. Do konca minulega tedna mu je uspelo poplačati vseh 5.500 bivših delavcev Tama, ki so terjatve prijavili. Skupno jim je izplačal 5,9 milijarde tolarjev, za kar je porabil skoraj 60 odstotkov kupnine za Tam. Nekdanji delavci so dobili po petsto do milijon tolarjev, odvisno od tega, koliko časa so delali v podjetju, kakšno izhodiščno plačo so imeli, v katerih družbah so delali in podobno. Poplačila prednostnih terjatev pa se niso razveselili samo bivši delav- Eno je ta energetski del, ki pomeni nadomestitev trboveljske termoelektrarne in jutri nuklearke, ter okoljevarstveni: protipoplavna zaščita v Posavju. Tu sta našla skupen interes lokalna skupnost in investitor, in dobro se moramo potruditi, da bi ta projekt speljali kar v najbolj racionalnih okvirih. Gre za izgradnjo petih novih elektrarn. Vse ostane isto, kot je bilo prej načrtovano, s tem da bosta na H E Boštanj in HE Mokrice po 3 turbine, na ostalih pa po dve, kot je bil projekt usklajen z energetskimi potrebami Slovenije. Govorimo o proizvodnji na spodnji Savi s približno 900 milijoni kilovatov in je moč verige približno 250 megavatov. V projektih je vse usklajeno, kar zadeva pretok spodnje Save in potreb krške nuklearke za hlajenje. Kaj pa bo po letu 2023, je v tem trenutku težko reči. S tem problemom se bo morala ukvarjati še kakšna generacija za nami.” Za kolektiv SE je gotovo veliko priznanje, da je skozi zakon pridobil koncesijo in možnost da spelje projekt. In kako direktor SE Miklavčič odgovarja na vprašanje, ali se mu zdi realen rok 12 let za izgradnjo celotne verige? “Iz vseh tehničnih vidikov je to realen rok! Seveda pa sta tu še dve vprašanji, ki se bosta lahko bistveno spreminjali: eno je financiranje, drugo cena električne energije na evropskem trgu. Računamo, da bi s HE Boštanj, kjer so vse stvari pripravljene, morala pričeti predvsem slovenska operativa in si na prvi elektrarni pridobiti dodatne izkušnje in reference, da bi lahko projekt v največji meri speljali z domačimi silami." PAVEL PERC • Namesto, da inšpektorji kontrolirajo izdaje računov v trgovinah, naj kontrolirajo - račune brez krčmarja! Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk v Novem mestu pri novomeškem županu dr. Antonu Starcu in v Krškem z gospodarstveniki iz Posavja - Veliko vprašanj in predlogov Ob 10. obletnici spravne slovesnosti Predsednik Kučan položil venec pri množičnem grobišču pod Krenom - Osebno sporočilo za javnost Poplačali prednostne terjatve Tako so predsedniku vlade predlagali, naj vlada da prednostno graditi omenjene elektrarne. Krškemu in Posavju se Savske elektrarne Ljubljana kot predvideni koncesio nar za gradnjo elektrarn ne zdi najzanesljivejše podjetje, saj njena letošnja planirana izguba dosega j 1,8 milijarde tolarjev. Zato Krško predlaga vladi, naj ga obvesti, kako misli denarno usposobiti Savske elektrarne. Posavje tako kot prejšnjim tudi Bajukovi vladi predlaga- da imenuje predstavnike Posavjav j komisijo za pripravo koncesijske J pogodbe za spodnjesavske elektrarne, “glede na to, da Posavje da- -je prostor za izgradnjo teh elek- I trarn". Vladi Posavje tudi predlaga, naj omogoči začetek priprav za gradnjo boštanjske elektrarne že za letošnjo jesen. Posavska vprašanja, za katera Je dr. Bajuk izvedel ob svojem prvem uradnem potovanju v Krško, so se nanašala na želeno ustanovitev regije Posavje, na odprta vprašanja0 mejnih prehodih, na vladno P°‘ moč Posavju ob letošnji suši, P0- j daljšanje zapiranja rudnika na Senovem, gradnjo avtomobilske ceste do Obrežja, ekološko sanacij0 Vipapa Vidma Krško in ureditev lastništva jedrske elektrarne ter na predvideno gradnjo posavske komunalne deponije. M. RAPUS M. LUZAR KOČEVSKI ROG - V soboto. 8. julija, je minilo 10 let, odkar sta se takratni nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in predsednik Milan Kučan na pietetni slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu skupaj poklonila mrtvim in povabila žive k spravi in sožitju. Ob obletnici je predsednik Kučan skupaj z ženo Štefko in dr. Spomenko Hribar, ki je pred desetimi leti dala pobudo, da spravno slovesnost obeleži slovenska država, pri grobišču položil venec in prižgal svečo. V svojem osebnem sporočilu za javnost, ki ga je objavil ob tej priložnosti, je predsednik Kučan zapisal, da želi simbolično ponoviti svoje takratne besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin. “Vsi mrtvi imajo pravico do imena na grobu in do miru v njem,” je zapisal. Nadaljeval je, da sta samo na podlagi pietete do mrtvih mogoča spravno sožitje med živimi in strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim, in ne drug proti drugemu, ter da politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva. “Tudi s spravno slovesnostjo smo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni,” je zapisal in nadaljeval, da tako, kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, ju potrebujemo tudi danes ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije. Svoje sporočilo je zaključil, naj spomin na spravno slovesnost v Rogu odpre nove poti sprave, miru in sodelovanja, ki jih potrebujemo, da zagotovimo prihodnost slovenstva in da prihodnje rodove razbremenimo bremena preteklosti. M. L.-S. ZDRUŽITEV SLS + SKD SEMIČ SEMIČ - Občinski odbor SKD Semič in Podružnica SLS Semič vabita v petek, 14. julija, na teraso Penziona Smuk na slavnostni združitveni občni zbor Občinskega odbora SLS + SKD Semič. Gost večera bo dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. PREDSEDNIK KUČAN POLOŽIL VENEC - Ob 10. obletnici spravne slovesnosti se je predsednik Milan Kučan skupaj z ženo Štefko in dr. Spomenko Hribar v navzočnosti le ožjega kroga ljudi tiho poklonil mrtvim in položil venec pri grobišču pod Krenom. (Foto: M. L,-S.) DR. ANDREJ BAJUK V POSAVJU - Predsednika vlade Republike Sloveniji je v Krškem sprejel krški župan Franci Bogovič (na fotografiji se pozdravlja s premierom) v navzočnosti župana Sevnice Kristijana Janca (tretji z desne) in župana Brežic Vladislava Deržiča (drugi z desne). (Foto: M. L.) NOVO MESTO, KRŠKO - Predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk je ob obisku v Novem mestu obljubil, da bo poskusil čim prej in za No-vomeščane ugodno rešiti problem prihodnje avtoceste, glede drugih težav, ki jih je še opisal tukajšnji župan pa je dejal: “Če se bomo prijeli za roke, bo šlo.” Sobotno srečanje novomeškega župana dr. Antona Starca in njegovih sodelavcev z vladno delegacijo, ki sojo sestavljali predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk s soprogo, predsednik državnega zbora Janez Podobnik in zunanji minister Lojze Peterle s soprogo, je bilo namenjeno predstavitvi občine in pogovoru o projektih. v katerih sodeluje tudi vlada. Novomeški župan, ki se po bolezni zopet vrača na delo. je izpostavil nujnost čimprejšnje izgradnje avtoceste in upoštevanje želje Novo-meščanov po dveh priključkih. “Vemo, da so razlog finančna sredstva,” je dejal dr. Starc. Predsednik vlade je obljubil, da se bo pozanimal, zakaj je bila naša želja zavrnjena, in povedal: “Ne vem, če imamo za vse stvari rešitve, obljubljam pa, da bo s novi vladi močan posluh za lokalne potrebe, kajti vsi smo Slovenci.” Pogovarjali so se še o Revozu, kjer imajo zaradi procesnega vodenja proizvodnje pozimi pogosto težave z oskrbo elektrike, o nujnosti povečanja prostorov v osnovnih šolah, o razširitvi športne dvorane Leona Štuklja za naše košarkarske prvake in o pridobitvi prostorov prejšnje porodnišnice za potrebe upravne enote. Šef vlade je še povedal, da je Revoz zelo priznano podjetje v Franciji in da bo v kratkem zaradi začetka pogajanj za obnovo pogodbe z Revozom s svojo delegacijo ponovno prišel v dolenjsko prestolnico. Za dobrodošlico so mu ob njegovem prvem obi- sku v Novem mestu poklonili steklenico vino z receptom Leona Štuklja za dolgo življenje. Dr. Andrej Bajuk seje v Krškem v Hotelu Sremič pogovarjal z gospodarstveniki iz Posavja. Razgovora se je udeležil tudi dr. Jože Zagožen, minister za gospodarske dejavnosti. Pred tem sestankom so iz Posavja predsedniku Vlade poslali precej vprašanj in predlogov o gospodarskih razmerah in razvojnih možnostih na tem območju. Ministrski predsednik ni odgovoril takoj, saj je bilo nanizanih preveč vprašanj, obljubil pa je, da bo vse predstavljene teme preučil in nanje odgovoril v naslednjih tednih. Dr. Bajuka in ministra Zagožna so ijjed drugim vprašali, ali vlada meni, da je potrebno prednostno zgraditi razdelilno transformatorsko postajo 400/110 kV v Krškem. Ta naložba je po mnenju Posavja prepotrebna, kar se je pokazalo med drugim februarja lani, ko je bil zaradi močnega sneženja več ur brez elektrike velik del države od Obsotelja do Bele Krajine. Dr. Bajuku so iz Posavja tudi nanizali nekaj predlogov v zvezi z gradnjo spodnjesavskih elektrarn. Novomeška kronika Manj kot 50 ne vzamem - Kmetje so čudna vrsta ljudi. Na Šentjernejskem sojih ^20 pozvali, naj dostavijo številke tekočih računov, da bi jim lahko nakazali pomoč za škodo zaradi lanskoletnega neurja. Stoterica jih računa še ni prinesla. Med njimi so zlasti tisti, pri katerih desetina prijavljene škode n' dosegla 50.000 tolarjev. Ali so samo pozabljivi ali pa se jim po nekaj desetakov ne splača hodite se ne ve. SODOBNI MISIJONAR -Ignacij Knoblehar je bil misijonar, na katerega so v škocjanski občini tako ponosni, da so njegov rojstni dan izbrali za občinski praznik. Kot je v imenu posavskih županov dejal Franci “Ogovič iz Krškega, pa ima kocjan tudi danes svojega misijonarja. Ime mu je Janez Povšič. Misionar, ki ne raziskuje Belega Nila. ampak brodi kar po slo-Venskem močvirju. BLATO z BELIM - Močvirno in blatno je bilo po običaju udi na prireditvi Rock Otočec, 1 so mu valjanje po blatu že Pripisali za zaščitni znak. Mno-® v blatu najdejo izvor svojega elesa in še česa bolj zapletenega, spet drugi s to nesnago noče-u *met' °Pravka- Nastopajoči Magnifico, na primer, ni bil niti malo navdušen nad blatom na sv°ji beli obleki, kar je dal jasno vedeti tistim v prvih vrstah. Ti si odo poslej z drugačnimi občut-1 mrmrali ono znano: “Magnifi-Co je...” _ pSLovARTUJK PO NOVEM 7 Pisibility študija, kaj je to? To J® študija (glej primer šentjernej-ske čistilne naprave), v kateri neki gospod tako na palec oce-ni. koliko bo nekaj stalo, pa se Pr< tem zmoti za nič manj kot 10 milijonov mark. Zmoti se lahko Vsak, le da vsak za to ne poka-Slra 11 milijonov tolarjev. f na gospa je rekla, da je pre-n‘U’r Bajuk le na hitro prisluhnil PJoblemom dolenjskega gospostva, saj se mu je mudilo na s,r• Zadnja je primerna le za podor, ker jo živina nerada je. Pogosto jn teh posevkih pojavijo škodljivci, kot sta repna grizlica in repni hač. Uporabiti moramo insekticid, sicer nam škodljivci uničijo Posevek. Veliko količino zelene mase nam da ozimna grašica, ki jo sejemo z ogocvetno ljuljko ali ržjo. Na hektar potrebujemo 90 kg ozimne sme in 50 do 70 kg ječmena ali rži. Lahko pa sejemo grašljinko, to Ranico mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice in rdeče detelje (inkar-20 v *>osejemo 10 kg mnogocvetne ljuljke, 50 kg ozimne grašice in kg inkarnatke na hektar, p .ujj° najbolje prenašata sudanska trava in krmni sirek. Imata ob ■ - e zahteve kot koruza, le da dajeta večje pridelke, posebno še seJUžn'h letih. Oba kosimo pred metličenjem. Posejemo 30 do 50 kg ena sudanske trave na hektar, krmnega sirka pa 18 kg na hektar. p , metuljnice lahko uporabimo za krmo. Sejemo jaro grašico ali 75 rirmn' ® v me®an*c's koruzo, ovsom ali ječmenom. Potrebujemo 0 90 kg jare grašice in 60 kg ovsa ali ječmena na hektar. Pri setvi 0ruzo potrebujemo 75 do 100 kg jare grašice in 20 do 30 kg ko-ruze na hektar. STANE BEVC, dipl. inž. TREBNJE - Slovenski čebelarji se že nekaj čas zaman borijo, da bi jim priznali status kmeta, nazadnje so tako pobudo dali pred dvema letoma na problemski konferenci v Semiču, a tega niso izpeljali. Predsednik Čebelarskega društva Trebnje Franc Vehar pravi, da zato, ker poklica čebelarja ni v nomenklaturi, tudi na srednji kme- FRANC VEHAR NA STOJNICI -Čebelarji skušajo zaslužiti kakšen tolar s prodajo medu in svojih izdelkov, podobno kot predsednik Čebelarskega društva Trebnje (na posnetku). Status kmeta bi večjim čebelarjem omogočil večjo socialno varnost. (Foto: P. R) tijski šoli obravnavajo čebelarstvo zgolj kot dopolnilno dejavnost, namesto da bi imeli tudi oddelek, kjer bi izobraževali za poklic kme-ta-čebelarja. “Ker nimamo statusa, ne moremo zahtevati subvencije, do katere REGRES ZA PRIREJO MESA TREBNJE - Tukajšnji občinski svet je sprejel vse predloge odbora za kmetijstvo in gozdarstvo za dodelitev sredstev za intervencije v kmetijstvu, tudi za regresiranje prireje mesa govedi, konj, drobnice in svinj v letu 2000. Regres je namenjen vsem rejcem, ki so prirejeno živino prodali regristriranim klavnicam. Kmetijska zadruga Trebnje naj bi tako dobila 3.220.000 regresa za 1300 glav govedi, 200 glav drobnice, 80 konjev in 30 svinj, Mesarstvo Cvetan Mokronog 675.000 tolarjev za 300 glav govedi, 1000 pujskov in 200 svinj, Pohorje Mirna pa 400.500 tolarjev za 178 glav govedi. so denimo upravičeni kmetje -govedorejci za vsako kravo. Dobimo le za desetino cenejši sladkor iz Ormoža, po 105 tolarjev, če bi ga sami uvozili iz Bosne, bi ga pa dobili po 50 tolarjev. Ravno tako so zagate pri davku na dodano vrednost. Letos je tolkla toča ravno ko je lipa medila, vinogradniki pa so škropili, ko je regrat lepo cvetel, zato smo izgubili veliko čebel in pridelka. Ker nimamo statusa, ne bomo nič dobili! Ministrstvo za kmetijstvo bi moralo imeti nekakšen sklad, v katerega bi se stekala sredstva, ki bi jih morale nakazovati v določenem odstotku organizacije oz. trgovci, v odvisnosti od prodane količine zaščitnih sredstev oz. škropiv. To bi naj bil vir za subvencije čebelarjem oz. tudi za poplačilo odškodnine zaradi takih in podobnih primerov. Več kot očitno pa je, da se marsikdo, žal tudi kmetje, vse premalo zavedajo koristnosti čebel, zlasti pri opraševanju sadnega drevja." P. P. PRIJAVITE ŠKODO ZARADI SUŠE! ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Na črnomaljski občinski upravi so začeli z zbiranjem prijav-evidenc o škodi v kmetijstvu, ki jo je letos povzročila suša. Obrazce za prijavo škode dobijo oškodovanci v sprejemni pisarni občinske uprave na Trgu svobode 3. Prijave bodo zbirali do vključno petka, 21. julija. Prav tako bodo do tega dne zbirali prijave za oceno škode zaradi suše na semiški občinski upravi, kjer so na voljo tudi obrazci. Dodatne informacije dobijo občani na občinski upravi, tel. 30-67-083 ali 30-67-098. Tudi metliška komisija za oceno naravnih nesreč je pripravila oceno škode zaradi suše in obvešča vse kmete v metliški občini, da lahko prijavijo škodo na kmetijskih pridelkih do četrtka, 20. julija, v tajništvu metliške občinske uprave, kjer bodo dobili tudi obrazce za prijavo. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Ravnajmo tako, kot zahtevajo razmere! Iz biltena Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je razvidno, daje sončno obsevanje razen na Primorskem letošnjo spomlad večje za več kot 20 odst. Padavin pa je bilo pri nas v tem obdobju komaj 50 odst. Dež, ki je padel v preteklih dneh, ni obvaroval trt pred vsemi posledicami suše. Ponekod še ni bilo dovolj padavin. Stanje se bo popravilo pri trsih, kjer še ni bil prekinjen razvoj jagod. Zato bo potrebno na trsih, kjer vidite, da se jagode ne debelijo več, odstraniti večji del grozdja, da bo vsaj les dobro dozorel in da bo ustvarjena zaloga hranil za nemoten razvoj trsa v prihodnjem letu. Grozdje na trsih, kjer se jagode ne debelijo, je trti le v breme, ker želi dozoreti semenke (peške), za to potrebuje veliko hranil; torej bo iz-plen mošta minimalen. Zlasti v bolj gnojenih vinogradih in če bo še toplo vreme, se bo začela rast zalistnikov. Ker so zalistniki v začetku veliki porabniki hranil in vode, ustvarjajo pa ne nič, jih je priporočljivo sproti odstranjevati, pustimo pa le na vrhu vsake mladice po enega ali dva, ki jih kasneje prikrajšamo na 3 do 5 listov. Seveda je potrebno, tudi če trta ni prizadeta od suše, zmanjšati pridelek grozdja na 20 dag na eno razvito mladico (to je 3 kg na trs, če je razdalja v vrsti 1 m). Mlade trte, ki so bile pred kratkim zalite, si bodo kmalu opomogle, vendar je za to potrebno vsaj 50 mm dežja, sicer jih boste morali zalivati. Tistim, ki imajo namen zavarovati grozdje pred ptiči, priporočam, naj to storijo čimprej, kajti mreža, če je postavljena na vsako vrsto posebej, močno obvaruje trto tudi pred točo. Glede varstva pred boleznimi pa tole: potrebno je zaščititi mlade liste pred okužbo s perono-sporo, verjetno pa se bo v toplem vremenu širil tudi oidij. Uporabiti je potrebno le navadne ^lotikalne pripravke in škropiti zelo temeljito. Škropljenje bo zaradi zgodnejšega dozore- vanja možno zaključiti prej kot prejšnja leta, takrat lahko uporabite bakrov pripravek. V mladih vinogradih, preveč gnojenih ali na nizkih kotanja-stih legah, bo potrebno bolj poskrbeti, da nas ne bi presenetila peronospora. Običajni sistemiki proti oidiju ne bodo več zadosti učinkoviti. Zato je pri večjem napadu priporočljivo uporabiti STROBY ali njemu podobne pripravke ali žveplo v prahu. Prašenje mora biti zelo enakomerno in pri temperaturah nad 30”C le po tleh! Če je oidij že na jagodah, je potrebno škropiti neposredno po njih, zato odstranite liste, ki zakrivajo grozdje, vendar pretežno s severne in ali vzhodne strani, ter le spodnje liste. Močan napad oidija na grozdju ustavite z uporabo hiperman-gana, in sicer s 125 grami na 100 1 vode! Za boljše oprijemanje dodajte še 1 kg gašenega apna. Grozdje je potrebno temeljito in enakomerno omočiti. Čez pol dneva je potrebno preventivno zaščititi trto z enim od zgoraj navedenih sredstev. Če toča poškoduje grozdje uporabite euparen ali folpet. Bakreni pripravki niso priporočljivi, razen če bo to zadnje škropljenje, nikakor ne smete uporabljati hipermangana! Pozorni bodite tudi na pojav koprivne pršice, ki se pojavlja na mladih lističih, najpogosteje pri sorti kraljevina. Značilno je, da imajo lističi, zlasti ob žilah, rjave poškodbe oziroma odmrla mesta podobno kot pri poškodbah od škropiva. Če je pojav množičen, uporabite pripravek ORTUS 5 SC ali PINURON, enako tudi za pršico kodravosti, če je prisotna v večji meri. Spoznate jo po drobnih svetlih pikah na mladih vrhnjih lističih. Proti kodravosti zadostuje tudi žveplanje. Če proti pršicam ukrepamo zdaj, odpravimo potrebo zgodnjega spomladanskega škropljenja. Tistim, ki morate zatirati grozdne sukače, sporočam, daje čas za uporabo pripravkov REL-DAN ali ZOLON. Ker je stanje zelo različno, priporočam vsakomur, naj temeljito razmisli, kaj storiti, da bodo ukrepi pravilni. JOŽE MALJEVIČ HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Nasveti za dobro marmelado Vse lastnosti dobre marmelade so odvisne od vrste dejavnikov, ki vplivajo že med samo pripravo. Marmelada naj vre čim krajši čas, da bo imela prijeten okus po sadju in ne po prežganem sladkorju. Gostote in čvrstosti marmelade naj ne bi dosegli z večjo količino sladkorja, ampak z dodatkom limoninega soka in želirnega sredstva, ki vsebuje predvsem jabolčni pektin. Predvsem pa kuhajmo naenkrat manjše količine sadja pri višji temperaturi, da odvečna vlaga hitro izpari. Marmelade kuhamo vedno iz najboljšega svežega ali zamrznjenega sadja, ki ga pred obdelavo temeljito operemo in osušimo. S kuhano marmelado polnimo ogret kozarec do roba, tega pa s čisto krpo skrbno obrišemo in takoj zapremo s kovinskim pokrovčkom. Med pripravo in polnjenjem marmelade ne govorimo, kihamo ali kašljamo, saj je slina pogost povzročitelj kvara. Ko kozarec odpremo, vedno jemljemo vsebino s čisto žlico, vendar je ne nosimo v usta. Pazimo tudi, da v kozarec ne zaidejo krušne drobtine, ker bi povzročile vrenje ali plesnivost marmelade. Ker je sedaj čas sočnih breskev, lahko pripravimo BRESKOVO MARMELADO. Za 4 kozarce potrebujemo 1,3 kg breskev, 2 pomaranči, 200 g sladkorja, 800 g želirnega sladkorja, sok ene limone in 1 dl vode. Pomaranči operemo pod vročo vodo in ju narežemo na zelo tanke rezine. V posodo damo 1,3 dl vode, 200 g sladkorja in pomarančne rezine ter kuhamo pri zmerni vročini, da se sladkor raztopi in da postanejo pomarančne rezine v sladkorni raztopini steklasto prosojne. V posodo z vrelo vodo damo breskve in jih pustimo pol minute. Nato jih odcedimo in olupimo ter narežemo na tanke krhlje. V posodo s pomarančnimi rezinami in sladkornim sirupom damo narezane breskve in limonin sok. Pristavimo na štedilnik in med neprestanim mešanjem kuhamo 5 minut. Pene pobiramo sproti. Vročo marmelado napolnimo v kozarce do roba in zapremo s pokrovčki na navoj. Breskvam pa lahko dodamo tudi zgodnja jabolka in pripravimo marmelado. Kilogram breskev in kilogram jabolk olupimo in narežemo na koščke. Vse potresemo s kilogramom sladkorja in dodamo pol kilograma želirnega sladkorja. Vse dobro premešamo in kuhamo pol ure. Z vročo marmelado napolnimo kozarce in takoj zapremo. Pravilno pripravljena marmelada se obdrži v hladni shrambi približno dve leti. rtr Uspešni Krčani Nastop mladih glasbenikov v Italiji UDINE - V Udinah v Italiji je od 23. do 26. junija potekalo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov, ki so tekmovali, razvrščeni po starosti in ne po inštrumentih, kot je to običajno. Krška glasbena šola je imela na tekmovanju pet svojih učencev: dva hornista, Klemena Glasa in Ano Šterk, ter tri klarinetiste: Tamaro Vardič, Domna Marna in Urško Strojin. Vsi so bili v svojih kategorijah žejo uspešni. Klemen Glas je skupaj s harfistko Lauro Pan-dolfo iz Italije zmagal v svoji kategoriji in prejel drugo nagrado tekmovanja z 91 osvojenimi točkami. Tamara Vardič (88 točk) in Urška Strojin (85,1) sta prejeli tretjo nagrado, Domen Marn (84,9) in Ana Šterk (80,7) pa priznanje. Klemen Glas je nastopil tudi na zaključnem koncertu. Uspešni so bili tudi drugi tekmovalci iz Slovenije, kar kaže visoko raven glasbenega šolstva pri nas. D.G. KOSTANJEVICA NA KRKI - Razstavišče Galerije Božidarja Jakca, ki v enkratnem arhitekturnem okolju nekdanje samostanske cerkve ponuja svojevrsten dialog prostora in razstavljenih umetnin, si je z nizom razstav, zasnovanih prav na tem dialogu, izborilo mesto med najelitnejšimi slovenskimi razstavišči. Za zagrebškim umetnikom Vatroslavom Kulišem, ki je letos razstavljal kot prvi, je izziv razstavišča sprejel slikar Žarko Vrezec iz Ljubljane. Njegovo razstavo z naslovom Relikvije so slovesno odprli v petek, 7. julija, zvečer. Zanimiva in obiska vredna razstava bo na ogled do začetka septembra. Žarko Vrezec, ki je imel doslej na območju širše Dolenjske le dve samostojni razstavi, in sicer v Mik-lovi hiši v Ribnici in v razstavišču Grad v Črnomlju, je razstavo za kostanjeviško samostansko cerkev skrbno pripravljal kar dve leti. Žarko Vrezec ob eni od svojih Ikon. Odločil se je da v barokizirani zgodnjegotski sakralni prostor umesti sVoja likovna dela kot nekakšne relikvije, kar je povsem jasno nakazal tudi z naslovom razstave, tako zasnovo pa je potrdil tudi z nenavadnim okvirjanjem razstavljenih likovnih miniatur v zastekljena ohišja, od znotraj osvetljena z lučjo, ki učinkujejo kot majhni relikviariji. Tudi po ustvarjalni tehniki imajo umetnine pomenske povezave z relikvijami. Vrezec je svoja dela ustvaril kot kompozitne celote, sestavljene iz plasti nekdanjih umetnin iri zavrženih papirjev, razrezanih in raztrganih na trakove, ter sestavljenih po pravilih oblikovne in barvne kompozicije z obrnjenim težiščem, nova dela so torej ustvarjena iz delcev preteklih umetnin, kot so relikvije deli svetniških teles in predmetov. “Razrezati sliko je podobno kot razkosati Sproščeno vzdušje v Loki Na 3. kreArtu Loka 2000 druženje slikarjev oblikovalcev, kiparjev, fotografov, filozofov in glasbenikov LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - KUD Primož Trubar je na 3. kreArt Loka 2000, ki je bil od 5. do 8. julija, spet povabil kopico likovnikov fotografov, filozofov in glasbenikov, ki so se radi odzvali. Marčetov premodernizem Slikar Oliver Marčeta razstavlja svoja “premoderna” platna v novomeški galeriji Kralj - Skrajne meje realizma NOVO MESTO - Oliver Marčeta, predstavnik mlajše generacije slikarjev in filmski ustvarjalec, je v petek, 7. julija, v Galeriji Kralj odprl že osmo samostojno razstavo, tokrat z naslovom Premoderna platna. Slike so nastale lani in predlani, slikar pa jih opisuje s Oliver Marčeta med pripravljanjem svoje razstave v galeriji Kralj. (Foto: MiM) pridevnikom premoderne, vendar do sedaj še ni razložil, kaj misli s to oznako. Platna slikarja, ki se je rodil v Oneku pri Kočevju, zdaj pa živi in dela na Dunaju, prikazujejo karikature, v nekaterih primerih prignane celo do grotesknega. “Marčeta preizkuša tehnike in skrajne meje realizma figurnih kompozicij,” je o njem napisala Nataša Petrešin. Oliver Marčeta pa ni samo slikar, ki je imel do sedaj že 20 skupinskih razstav, pač pa tudi filmski ustvarjalec. V zadnjih petih letih je s svojimi eksperimentalnimi filmi in video projekti, narejenimi za slovenski skupini 2227 in Lolita, sodeloval kar na trinajstih filmskih festivalih. Odprtje Marčetove osme samostojne razstave neposrednih in ne-olepšanih slik v Novem mestu sta z glasbo popestrila člana skupine Dan D. Premoderna platna bodo v Galeriji Kralj na ogled predvidoma še en mesec. M.RAPUŠ Posebej so bili prijetno presenečeni povabila v Loko oblikovalci, saj jih običajno prezrejo ob podobnih priložnostih. Po besedah grafičnega oblikovalca in likovnega pedagoga Simona Serneca, ob predsedniku KUD Primož Trubar Zoranu Cvarju enega poglavitnih organizatorjev, ustvarjalci radi prihajajo, ker vlada v Loki sproščeno, liberalno ozračje. Med akademski slikarji so bili te dni v Loki Kostanjevičan Jože Marinč, Nikolaj Beer, Janez Knez, Darja Vidic, Todorče Atanasov, ZAČELA SE JE FORMA VIVA - V okolici kostanjeviške cisterce so prejšnji teden začeli z delom trije udeleženci mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva 2000. Nove skulpture ustvarjajo iz hrastovega lesa Johann Feila-cher iz Avstrije, James Nestor iz Združenih držav Amerike in Darko Golija iz Slovenije. Nestor in Feilacher ustvarjata na dvorišču ob vzhodnem delu samostanskega kompleksa, Golija pa si je delovni prostor našel v podjetju Sop. Za namestitev in pogostitev vseh treh udeležencev skrbi gostilna Žolnir. Obiskovalci Galerije Božidarja Jakca imajo ta mesec torej lepo priložnost, da si v živo ogledajo, kako nastajajo velike skulpture v lesu, po katerih slovi kostanjeviška Forma viva. Na sliki: Johann Feilacher in Darko Golija med pogovorom na delovišču. (Foto: M. Markelj) KREA RT NA SPLA VU - Prireditev so popestrili radeški turistični delavci s splavom, kije popeljal goste po Savi. Karel Plemenitaš, Jože Slak, Blaž de Gleria in Marija Rus, nadalje akademska kiparka in restavrator-ka Ivana Turk, arhitekt in oblikovalec Davor Grgičevič, filozof in fotograf Grega Strle, likovna pedagoginja in fotografinja Alenka Kosem, filozof in fotograf Tomo Brejc, grafična oblikovalca in slikarja Ciril Horjak in Silvo Mirt, industrijski oblikovalec Marjan Žitnik, ilustrator in grafični oblikovalec Tihomir Bregar iz Zagreba, eden največjih mojstrov za ameriško retušo v sosednji državi in tudi pri nas. Te umetnike, slikarje, grafike in oblikovalce je ob 3. kreArtu pospremil še pester glasbeno-lite-rarni del z večernimi koncerti v loškem kulturnem domu. Tako so nastopili tudi pisatelj, dramatik in igralec, avtor nepozabne Butnskale Emil Filipčič in neobičajni saksofonist Primož Schmidt ter Jani Kovačič, mestni ljudski pevec, pristaš novega humanizma in različnosti. P. PERC VAJA ZBORA ČRNOMELJ-Gledališka skupina ZIK Črnomelj vabi v nedeljo, 16. julija, ob osmih zvečer v Kulturni dom na sedemnajsto ponovitev uspešne komedije Vinka Moderndorferja Vaja zbora. telo in nemalokdaj govorimo o sliki kot o avtorjevem drugem telesu,” je v svojem otvoritvenem nagovoru dejala dr. Nadja Zgonik. “Zato je smisel Vrežčevih relikvij skoraj dobeseden. Kot izseki slik predstavljajo fragmente Vrežčevih preteklih del ter so metaforične relikvije slikarja in slikarstva.” Razstavo je pospremil tudi katalog z uvodno študijo dr. Nadje Zgonik. M. MARKELJ Festival bo Prvi koncert Novomeškega glasbenega festivala NOVO MESTO - Vse je že kazalo, da bo med večjimi južnosloven-skimi mesti edino Novo mesto brez svojih letnih kulturnih prireditev, vendar je dosedanjemu organizatorju Novomeškega glasbenega festivala Milku Bizjaku le uspelo, da je pripravil pet koncertov za 4. sezono. Tako bo prvi koncert v sredo, 19. julija, ob 20.30, ko bo v kapiteljski cerkvi nastopil komorni orkester Taipei iz Tajvana pod taktirko Chang Wen-Shenga z deli Amanda Ivančiča, Jean-Marie Lec-laira in Petra Iljiča Čajkovskega. Do konca meseca oktobra se bodo zvrstili še koncerti v Šmarjeti (Karolina Šantl-Zupan, prečna flavta, Pavla Uršič-Kunej, harfa), v Karte-Ijevem (Luca Ferrini, čembalo), Straži (Mateja Bajt, kljunasta flavta, Milko Bizjak, špinet) ter v Evangelijski cerkvi v Novem mestu (Mateja Kremlak, prečna flavta, Simon Robinson, špinet). • Tehnološko visoko razvita družba ni hkrati nujno tudi kulturno visoko razvita družba. - M. KMECL • Vsako prizadevanje za svoboden in samostojen jezik neke kulture je boj za dostojanstvo misli in identiteto duha. - P. PALAVESTR4 RAZSTAVA REZBARJEV Združenje rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije pripravlja prvo veliko vseslovensko razstavo amaterskih rezbarjev in modelarjev lesa, zato vabi vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, da se javijo na naslov: Srečnik Ornik, Hudourniška 15, Radizel, 2312 Orehova vas (tel. 062/-605-1071). Razstava bo v kulturnem domu Hoče pri Mariboru. OBUDILI SPOMIN NA UMETNIKA - Organizatorji, gostje in sodelujoči na spominskem večeru v počastitev stoletnice rojstva Mirana Jarca. STOLETNICA ROJSTVA MIRANA JARCA Tesno povezan z mestom Spominski večer ob stoletnici rojstva umetnika Mirana Jarca v novomeški knjižnici, ki nosi ime po njem NOVO MESTO-V sredo, 5. julija, je minilo natanko sto let od rojstva pesnika, pripovednika, dramatika, publicista in prevajalca Mirana Jarca. V počastitev obletnice je novomeška knjižnica, ki nosi ime po njem, tega dne pripravila spominski večer, na katerem so predstavili publikacijo “Miran Jarc (1900 - 1942) - Ob stoletnici rojstva” in v prepletu recitacij, glasbe, razmišljanj in spominov obudili umetnikov človeški in ustvarjalni obraz. Obletnico so počastili še s postavitvijo spremnih razstav v knjižnični avli in v Dolenjski banki, z izdajo dveh spominskih razglednic in spominske ovojnice z žigom ter vidfeokasete s posnetki razstave. Večer, ki ga je povezovala Jadranka Matič Zupančič, je z uvodnimi besedami o povezanosti umetnika in Novega mesta začela direktorica knjižnice Andreja Pleničar, nato pa je o jubilejni publikaciji spregovorila njena urednica Darja Peperko, izbor iz Jarčevih literarnih del je bral Tomaž Koncilija, osebne spomine in razmišljanja o Jarcu pa sta obudila gosta večera, prof. Jože Škufca in Tatjana Jakac, ki je Mirana Jarca osebno poznala, saj sta bila njen pokojni mož Božidar in Jarc velika prijatelja, ob tem pa tudi umetniška sodelavca. Plod njunega sodelovanja je bila med drugim knjiga Odmevi Rdeče zemlje. Z Vivaldijevo glasbo je kulturni dogodek oplemenitila violinistka Maja Bevc. Ime Mirana Jarca je tako tesno povezano z Novim mestom, da kar pozabljamo, da je bil rojen v Črnomlju in je v dolenjski metropoli preživel le mladostna leta od leta 1910 do 1918, ko je maturiral na novomeški gimnaziji. V tedaj umetniško razgibanem mestu ob Krki je Jarc začel svojo ustvarjalno pot, iščočo in duhovno razgibano srednješolsko generacijo pa je ovekovečil v svojem najpomembnejšem proznem delu, ki mu je dal naslov Novo mesto. Vse to je vodilo vodstvo novomeške študijske knjižnice, daje ob desetletnici Jarčeve smrti poskrbelo za preimenovanje v Študijsko knjižnico Mirana Jarca, novo ime pa je tedanjega ravnatelja Boga Komelja zavezalo, da seje še posebej trudil pri zbiranju vsega, kar je bilo povezanega z Jarcem. Nastala je pomembna zbirka, v kateri je zbrana obsežna Jarčeva literarna in druga zapuščina, od rokopisov in tipkopisov objavljenih in še ne objavljenih literarnih del, delovnih konceptov, pisem in korespondence do dokumentov, fotografij in umetniških portretov, ki so jih ustvarili Božidar Jakac, Ivan Čargo in Jakob Savinšek. Zbirka se še vedno dopolnjuje, saj je pred jubilejnim letom Tatjana Jakac podarila knjižnici še nekaj pisem iz obsežne korespondence med prijateljema Jarcem in Jakcem in Jakčev oljni portret Jarca. M. MARKELJ • Kaj naj ljudje, primitivni na duhu, brez kulturnih in ustvarjalnih hotenj? zagledani e zidove, avtomobile, krznene plašče itd. počno drugega, kot da se omamljajo, da vsaj ubežijo vednosti o svoji praznoti. - JANEZ RUGElJ Poletje z Bachom in Ipavcem 15. mednarodni poletni tabor Zveze Glasbene mladine Slovenije - Godalni orkester 26 mladih glasbenikov iz devetih evropskih držav vadil v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - V večnamenskem družabnem prostoru Tabora mladih, kjer sicer običajno odmevajo zvoki zabavne glasbe, je že od 2. julija doma klasična glasba, a tudi ta prežeta z utripom mladosti. 26 mladih glasbenikov, ki sestavljajo začasni godalni orkester, se na 15. mednarodnem poletnem taboru Zveze Glasbene mladine Slovenije v sproščenem ozračju poletnega taborjenja in v družbi vrstnikov iz devetih evropskih držav poglablja v skrivnosti orkestralne igre. Mladi glasbeniki iz Bosne in bene mladine Slovenije, so s po- Hercegovine, Češke, Hrvaške, Irske, Jugoslavije, Makedonije, Poljske, Slovenije in Švice so v dosedanjih več kot desetih dneh tabora pod vodstvom italijanskega dirigenta Stefana Pellegrina Amata naštudirali Bachov Koncert za tri violine in godalni orkester, Ipavčevo Serenado za godala, Respih-gijeve Stare plese in arije ter Škerjančevo Suito v starem slogu. Te skladbe sestavljajo program zahtevnega celovečernega koncerta, s katerim se je orkester že predstavil 12. julija, v grajskem atriju v Celju. Danes ga bodo izvedli še v atriju nadškofijskega ordinariata v Ljubljani in jutri v Jamski restavraciji v Postojni v sklopu prireditev 2. mednarodnega glasbenega festivalu mladih ter tako kronali letošnje ustvarjalno uspešno in po mnenju vseh sodelujočih tudi prijetno počitnikovanje v Dolenjskih Toplicah. Kot je povedala Kaja Šivic, vodja strokovne službe Zveze Glas- letnimi tabori začeli že pred dvajsetimi leti v Prlekiji, potem pa so po nekajletni prekinitvi nadaljevali s poletnimi šolami v Velenju in Kopru. Pred nekaj leti so se znova vrnili k prvotni obliki glasbenega tabora. V Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah so letos že tretjič, saj sta okolje in urejenost tabora vsem zelo všeč, z besedam' pohvale pa ne skoparijo tudi za vodstvo tabora. “Letos so ude' leženci nekoliko starejši kot prejšnja leta," je povedala Kaja Šivic, “a zelo marljivi in prizadevni-Vadili so po dvakrat na dan, nekateri tudi v prostem času, ki so ga sicer izkoristilil za izlete, igrej veslanje, kopanje, kar so si pač izbrali iz pestre ponudbe, ki je ta na voljo. Mislim, da bodo mladj glasbeniki letošnji tabor zapustil' bogatejši za nove izkušnje.” M. MARKELJ NA VAJI - Mladi glasbeniki med vajami z italijanskim dirigentom Stefana'n Pelegrinom A matom, ki že nekaj tet deluje tudi v Sloveniji. Metaforične relikvije slikarstva V razstavišču Galerije Božidarja Jakca so odprli razstavo Relikvije Žarka Vrezca iz Ljubljane - Likovna dela v dialogu s prostorom nekdanje samostanske cerkve POTA § IN ST % NASVETI V TURISTIČNI SEZONI Med dopustom ropaiji ne počivajo Letno v Sloveniji 350 ropov ■ Veča se število ropov na domu - Pretežno moški in v združbi, mladoletniki - Pred odhodom na dopust naredite vse za varnost - Pomoč sosedov nepogrešljiva NOVO MESTO - Na območju Slovenije že od leta 1993 narašča število ropov, le v preteklem letu ugotavljajo njihovo zmanjšanje za 32,7 odstotkov. To seje zgodilo predvsem na račun uličnih ropov, medtem ko z zaskrbljenostjo ugotavljajo povečanje drugih oblik ropov: v denarne ustanove, stanovanja, trgovine. Tildi na Dolenjskem ni dosti drugače - spomnimo le na letošnje tri rope v dve novomeški zlatarni. Storilci so še vedno neznanci. V zadnjem času se veča število hojo je pametno izbirati osvetljene dežurni poročajo ODKLENIL stanovanje in ^KRADEL DENAR - Neznanec 3. julija s ključem, ki ga je na- šel na hodniku pred stanovanjem ». '•‘■•‘vu pivu siaiiuvanjvi • P- iz Novega mesta, odklenil in st°pil v stanovanje. Iz predala n°čne omarice v spalnici je vzel uverto s sto petnajstimi tisočaki, vat°je stanovanje za sabo zaklenil, rn>l ključ na svoje mesto in odšel. ODPELJAL se je neznano AM - v noči na 4. julij je neznanec na Cesti krških žrtev V ern ukradel kolo z motorjem in arnostno čelado, kije bila na kole- • Lastnika je oškodoval za okoli 00 tisoč tolarjev. P ^KRadel mobilni tele- . Skozi odprto okno zakle- jenega tovornjaka iz nastavka na armaturni plošči je neznanec 6. niJa “kradel mobilni telefon znamke Nokia. Lastnika J. P. z 'me je oškodoval za 70 tisoč tolarjev. PLINSKA PIŠTOLA - Na iz-°Pu iz Slovenije je na mejnem preti u Obrežje policist pri hrvaške-u državljanu T. K. našel v vozilu 'nsko pištolo znamke Alpina Sp°rt, kal. 9 mm. ii AŠLl PIŠTOLI - Pri temel-em pregledu nemškega avtobusa, i v°zi na relaciji Sarajevo (BIH) in a" (D), so delavci carinske mobil-ne enote pri vstopu v Slovenijo na mejnem prehodu Obrežje našli v . brez lastnika dve skriti pištoli s Pripadajočima nabojnikoma brez streliva. Tf?,STALA brez DOKUMEN- 1 ■ ,N DENARJA-Neznanec je • Julija v pisarni svetovalne službe novne šole Brežice izkoristil od- bj nost oškodovanke in iz njene tor-kaT VZe* ^VC p*atnen' denarnici, v dnifH so ^i'' oškodovankini osebni “J"«« >n 30 tisočakov. 'Z.KOPAL krompir in čeb- n " Med 4. in 6. julijem je r nec na ok r -> njlV1 v ^nčctni vasi izkopal te °i! krompirja in 5 kg čebule ustnico S. I. oškodoval za 4 ti-s°c tolatjev. roparskih napadov na domu, ki so po načinu storitve še posebej nevarni, saj so roparji do žrtve izredno drzni in nasilni. Nemalokrat se rop konča s hudimi telesnimi poškodbami napadenih oseb ali celo s smrtjo (strelno orožje ali nevarni predmeti, žrtev zvežejo in pretepejo). Žrtve cestnih ropov so tako moški kot ženske in mladoletniki. Napadi na moške se zgodijo večinoma na ulicah ali po prihodu iz lokalov ter celo v njih, ženske pa so žrtve teh dejanj predvsem na ulici, ko se odpravijo po nakupih ali drugih opravkih ali se vračajo domov. Mladoletniki so najpogosteje napadeni v parkih, na trgih, ulicah, pred lokali ali celo pred šolami. Pri nas tudi prevladujejo ropi v združbi dveh ali več oseb (58 odstotkov), pretežno so moški, zaskrbljujoče pa je, da je skoraj polovica mladoletnikov in nezaposlenih. Med njimi je tudi vse več odvisnikov od mamil. Raziskanost ropov je pri nas 58 do 69 odstotkov. Ropi večinoma uspejo, le v manjšem številu storilci dejanje opustijo oz. ostane pri poskusu. To je posledica hitre in nasilne izvedbe dejanja, ki žrtev preseneti. Ne kažite denarja v javnosti! Zato policija svetuje, da, kadar dvigate več gotovine, preverite, kdo vas opazuje. Gotovine nikoli ne štejte na ulici in denarnice ne odpirajte brez potrebe. Denarja ne kažite v javnih prostorih! Velja biti nezaupljiv, če vas neznanec prosi za denar ali da mu ga zamenjate. Zlatnine, ur ipd. ne kupujte na ulici! Če vam kdo grozi in hoče iztrgati vašo torbico, vzeti denarnico ali vam narediti kaj drugega nasilnega, s klici na pomoč opozorite mimoidoče na to, kar se dogaja. Za OB PIŠTOLO IN MAMILO KRŠKO - Krški policisti so R. S. iz Krškega 5. julija zasegli manjše dvocevno strelno orožje domače izdelave, kal. 5,6 mm, šest nabojev kal. 5,6 mm in dva kal. 7,65 mm ter 42,8 g posušene indijske konoplje. Kršitelj se bo srečal s sodnikom za prekrške. Zlorabe otrok niso redkost Knjiga Prva oseba množine z osebno izpovedjo moškega, ki je zaradi več spolnih zlorab v otroštvu zbolel Raznovrstnega nasilja je dan-anes zelo veliko, žal tudi v dru-lnah, skritega za štirimi zidovi ■ 0lTla- Ni treba posebej poudar-m’ še P°sebej prizadene ti *S*'S0 ta^° rec*ki primeri dl spolnega zlorabljanja otrok, I eprav se o tem ne govori rado J1 veliko. Morda pa bo k temu pnPornogla nova knjiga z naslo-®tn Prva oseba množine ameri-ega avtorja Camerona Westa, ‘J® je v prevodu Alenke Moder aJe pred kratkim izdala ljub-Janska založba Tuma. Gre za intimno izpoved dok-c?rja Ps'hologije Camerona We- a; ^ se spominja muk in fru-z-cii, ki jih je doživljal, ko je °'el za disociativno osebnost-le<^./n°tnj°. V zrelih tridesetih 'h so se pri njem, sicer uspeš-erP Podjetniku, kar naenkrat °Javili simptomi bolezni, začen-notranjimi glasovi, obdobji ^zavedanja samega sebe, občas-'zgubo spomina in predvsem r f x I v. mazisa pROTEKr NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 LOM! delfin HOTEL ZDUS • POKLIČITE NAS: 080 <00 dQ • OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si GSID' 040 Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540! SPOŠTOVANI KUPCI Obveščamo vas, da trgovina Beti, Tovarniška J ~ 2, Metlika, zaradi adaptacije od 10.7.2000 W j(rvl Jm da|ie P°sluie na novi lokaciji, in sicer er sr v centru Metlike, CBE 51, bivša trgovina m e t I i k 3 Mercator OBLAČILA (stara avtobusna postaja). Se priporočamo! Ponudba velja od 6. julija do 19. julija za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice. i'W. - ALPSKO MLEKO, Ljubljanske mlekarne, 1 I, 32 % maščobe ALPSKO ^ mleko j* QUEEN COLA AU QUEEN O RANGE, iz uvoza, 2,S 1 I A N T ! insekticid nokhjl zooo,, Ilirija, z* vse’ 500 ml i Udobje limuzine in zmogljivost terenca Renaultov študijski prototip Koleos je zasnova avtomobila visokega razreda za prosti čas - Elektro in bencinski motor - Višina avtomobila se samodejno prilagaja Na ženevskem avtomobilskem sa-°nu je Renault prikazal oblikovalsko todijo Koleos, s katero ta francoska ■rma proučuje novo zasnovo avtomobila visokega razreda za prosti cas- Oblikovalci so si zamislili novo vrsto avtomobila, ki ni zgolj klasična intuzina niti terenski avto, ampak omišljena kombinacija obeh. Studijski prototip Koleos združuje eg0 na cesti in udobje limuzine viso- ga razreda z voznimi zmogljivost-mi terenskega avtomobila. Vgrajen lma hibridni pogon, kije kombinaci-Ja e*ektričnega motorja in 2-litrskega urbo bencinskega motorja s 16 ven-'b. S posebnimi obesami, ki mu °|riogočajo uravnavanje oddaljenosti °lf ta!' doseg3 zunaj urejenih cest Skoraj enake zmogljivosti kot pravi erenci. Koleos ima vgrajene tudi s evilne najsodobnejše tehnološke rešitve, saj poglavitne funkcije krmili *aslon s prepoznavo glasu, žarome-a Pa delujeta na inovativnem principu fluidne optike. Koleos je prostoren enoprostorec, 1 v dolžino meri 4,5 metra in izgleda °t limuzina visokega razreda in take So tudi njegove zmogljivosti in last-n°sti. Koleos se lahko prelevi celo v Ptck-up: zadnje okno se spusti v vra-a' e' strehe nad prtljažnikom pa se Pomakne naprej in se skrije pod streho kabine. Potniški prostor nudi veliko udobje, notranjost je tudi izjemno svetla, saj se veliko vetrobransko steklo nadaljuje v dva zastekljena pasova, ki potekata ob strešnih robovih. Terenski značaj te Renaultove oblikovalske študije je podkrepljen z obesami, ki v nekaj sekundah prilagodijo višino avtomobila. Prehod iz terenske nastavitve (višina avtomobila 1,7 m) v limuzinsko (višina 1,6 m) je samodejen in je odvisen od hitrosti in od vrste vozne podlage. Hibridni pogon Koleosa se sam “inteligentno" prilagaja različnim fazam vožnje s samodejnim izbiranjem med električnim ali bencinskim motorjem ali pa kombinacijo obeh pogonov, vse pa nadzoruje in upravlja računalnik. V mestu je Koleos emisijsko povsem neoporečno vozilo, saj ga s pomočjo litij-ionskih baterij premika 30 kW močan elektromotor, ki poganja zadnji kolesi. Na odprti cesti prevzame pogon 2-litrski bencinski turbomotor s 16 ventili in močjo 170 KM, ki žene prednji kolesi, če je potrebno, pa elektromotor zagotavlja še dodatno moč. Pri terenski vožnji bencinski in električni motor delujeta skupaj, da zagotovita največjo možno moč in boljše terenske zmogljivosti. A. B. i na bankomatu izberite opcijo "GSM kartica" in sledite navodilom, iz bankomate vzemite izpisek e številko kartice Halo in napolnite račun. idofaV 'fO%VBČjo vi-Bdnogt kartic HALO, kar pomoril Se več pogovorov. Za polnjenje pokBčite:040448 Za pomoč fTTTfrfffrfl tr CEffMT 40 40 ŽIVILA | OLEOS - Renaultom oblikovalska študija Koleos je kombinacija klasične fužine in terenskega avtomobila, poganja pa ga kombinacija elektromo-orJa in bencinskega turbomotorja. zvezdicami Poleg penzionskih storitev* q kopeli in lastne plaže vam% pestro izbiro izletov in zabav Za upokojence m otroke do veljajo posebni popusti. MOŽNOST PLAČILA na tri obroke S CEKI. informacije 05/ 6607 00 rezervacije 05/ 6607 40 ■'»»M -*y NOČNI TURNIR TENIŠKIH DVOJIC TREBNJE - Trebanjski športni center Vita organizira v petek, 14. julija ob 16.30 nočni teniški turnir dvojic. Prijave sprejemajo do petka, do 10. ure (07/44-990). JANA VERNIG BO MENJALA OKOLJE NOVO MESTO - Novomeška odbojkarica 22-letna Jana Vernig, ki kot edina slovenska odbojkarica igra v tujini in nastopa za španski klub EEE Albacete, bo verjetno jeseni menjala igralno okolje. Dobre igre Jane v španskem prvenstvu ter v reprezentančnih dvobojih z Avstrijo in Slovaško so ji precej dvignile ceno, zato se bo verjetno preselila v Francijo. OTOČEC - Dolenjski teniški delavci so brezhibno pripravili državno teniško prvenstvo za mlade tenisače do 18 let. V tej konkurenci smo imeli šest igralcev, kjer pa sta največ dosegla nadarjena mladeniča Blaž Turk in Tomaž Kastelec, ki sta žal v igri posameznikov naletela na boljša nasprotnika in sta morala podpisati predajo. Uvrstitev med osem najboljših mladih tenisačev v Sloveniji je kar lep uspeh, ki pa ga bo potrebno KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej priredi v nedeljo, 16. julija, ob 14.30 tradicionalne kasaške dirke, kjer naj bi se pomerilo blizu 90 konj iz slovenski konjeniških klubov. Na programu je tudi dirka kmečkih dvovpreg. Za popestritev tekmovalnega programa so organizatorji pripravili tudi tekmo petelinov. Mladina do 15. leta ima prost vstop. kmalu potrditi v članski konkurenci. Mladi igralci Maj Jožef, Rok Štamcar in Nejc Klisarič so se od turnirja morali posloviti že v prvem krogu. Še več kot v konkurenci posameznikov pa sta Blaž in Tomaž dosegla v igri dvojic, kjer sta se pre- PLAVALCI ZA LUČKIN MEMORIAL KRŠKO - Mladi plavalci krškega Celulozarja so sodelovali na tradicionalnem Lučkinem memorialu v Trbovljah, kjer so dosegli vidne uvrstitve. Jaro Kovačič je bil drugi na 100 m delfin, enako mesto je dosegla tudi Sara Hojski pri dekletih. V tej disciplini je bila Vedrana Sember tretja, Nina Andrijaševič pa četrta. Jaro se je izkazal tudi na 100 m prosto, kjer je bil tretji, pri deklicah pa je v isti disciplini bila Nina četrta, Sara pa šesta. V disciplini lOOm prsno sta kadetinji Maja Marušič in Dolores Žičkar osvojili peto oziroma šesto mesto. Izkazala se je tudi mešana štafeta 8 x 50m, ki je osvojila tretje mesto. bila v polfinale, tam pa ju je ustavila dvojica Jurman - Lenar, ki je bila v finalu presenetljivo bila poražena od borbenih mladeničev Ošabnika in Pristavnika. Dolenjci smo imeli zastopnico tudi v ženski konkurenci, kjer je nastopila nadarjena Katja Bec, ki pa izgubila z dosti boljšo tekmovalko Tomažičevo. Rezultati naših predstavnikov: To-mažič(HIT): Bec(Otočec) 6:1, 6:1; Zgaga(Mb.) : Štamcar(Otoč.) 6:3, 6:2; Menih(Lj.): Jožef (Otoč.) 6:2, 6:0; Jarc(Lj.) : Klisarič(Otoč.) 6:0, 6:0; Kastelec(Otoč.) : Mlakar (Blisk) 6:2, 6:3; T\irk(Otoč.) : Petelinšek (Mb.) 6:4,6:4; Lenar(Mepro) : Turk 6:2, 2:6, 6:3; Ošabnik(Kranj) : Kastelec 6:2, 6:1; Turk-Kastelec : Kukec-Kožuh(Kranj) 6:1, 6:1; Jur-man-Lenar: Turk-Kastelec 6:4,6:3. V MOKRICAH ZMAGALA BARBARA ISTENIČ MOKRICE - Na turnirju v golfu pod pokroviteljstvom Krkine kozmetike Sun je pri moških zmagal Blej-čan Zvezdan Žlebnik, pri dekletih pa Barbara Istenič iz Mokric. Vremenska napoved za obdobje od 17. do 24. julija VROČE iO. CERE Mii Si STOPILI 3%! . r . n* z prodajna mesta: m JELOVICA Lesna industrija, d.d.. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.:(04)511 30 00, faks: (04) 513 42 61 E-mail: info@jelovica.si, www.jelovica.si NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(07)332 34 44 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(07)496 29 26, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(07)305 87 16 BAVEX Trebnje, tel.,fax:(07)304 56 40, KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(03)566 44 65 NADARJENA TENISAČA - Blaž Turk (na levi) in Tomaž Kastelec lepo napredujeta. (Foto: S. Dokl) Lojze Pavlič še vedno drugi Na gorski avtomobilistični hitrostni dirki na Gorjancih sta tekmovala tudi naša dva voznika Lojze Pavlič in Lojze Udovč TEŽKA VODA - Tradicionalna avtomobilistična gorska dirka na Gorjancih je zbrala vse naše najboljše voznike, med njimi sta bila tudi Dolenjca Lojze Pavlič in Lojze Udovč, ki dirkata za pokal Seicento Petrol. Lojze Pavlič, ki je v skupni razvrstitvi drugi, tako je ostal tudi po nedeljski dirki, je bil eden od favoritov v tej konkurenci. Vendar mu ni šlo vse po načrtih, tako da se je moral zadovoljiti s skromnim petim mestom. Zato je tembolj presenetil drugi naš voznik Lojze Udovč, ki je LOJZE UDOVČ je na Gorjancih prijetno presenetil, saj je osvojil odlično drugo mesto govalcem Kavčičem zaostal vsega 0.314 sekunde. Povrhu vsega je tudi porazil doslej vodilnega Fikfaka. S tem seje Lojzetu Pavliču približal za vsega dve točki, Fikfak pa je pred našima kar za osem točk. Ker je na sporedu še nekaj dirk, imata Pavlic in Udovč še vedno realne možnosti, da sežeta po dragoceni lavoriki, ki jima je tako rekoč na dosegu roke. Lojze Pavlič je pred dirko dejal, da gre na vse, ker se zaveda, da ne sme razočarati svojih številnih ljubiteljev tega športa, ki dirkajo kar z njim-Vendar se mu ni vse izšlo, Lojze pa vseeno ni razočaral. V kategoriji N-2000 je nastopil Martin Jeršin iz Otočca in osvojil 3. mesto, tretji pa je tudi v skupni razvrstitvi omenjene kategorije. SLAVKO DOKL LOJZE PAVLIČ - Ni upravičil vlogo prvega favorita, vendar vseeno ni razočara! številnih ljubiteljev avto-moto športa tekmoval neobremenjen, saj je dirko spremljalo kar 10.000 ljubiteljev avtomobilizma, in osvojil odlično drugo mesto ter za nepričakovanim zrna- v • Nov državni rekord Kozmusa Brežičan Primož Kosmus je na Poljskem dosegel nov državni rekord v metu kladiva (73,34 m)- Igor Primc z diskom 62,54 m BUDGOSZCZ - Slovenska ženska in moška atletska ekipa je ob koncu prejšnjega tedna nastopila na tekmovanju prve lige evropskega pokala v poljskem mestu Budgoszcz. Obe reprezentanci sta se obdržali v tem elitnem tekmovanju, čeprav je moška vrsta nastopila zelo oslabljena, brez Gregorja Cankarja, Boštjana Šimuniča in nekaterih drugih vrhunskih atletov. VOJO MALETIČ DVAKRAT DRUGI LJUTOMER - V tem prekmurskem kraju, ki slovi po najboljših kasačih, je na nedeljskih kasaških dirkah spet zablestel Šentjernejčan Vo-jo Maletič, ki je s konjema Bukefa-los in Sai Baba osvojil dve drugi mesti, kar pomeni ponovno uveljavitev teh dveh konj, pa tudi voznika Voje-ta Maletiča, ki sodi med najboljše v Sloveniji. SPET ŠOLA VESLANJA NA KOLPI KOSTEL - Še do 5. avgusta sprejemata TŠD Kostel, tel. (01)8942-175, in Športna zveza Kočevje, ((01 )851 830 prijave za šolo veslanja v kajaku, kanuju in raftu na mirnih vodah, ki se bo začela 7. avgusta na Kolpi pri Fari in se zaključila s preizkusom znanja 12. avgusta, ko bodo udeleženci šole sodelovali na rekreativnem spustu po Kolpi od Fare do Žlebov. Prijavnina za tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak Skok športa iz Ljubljane, znaša 20.000 tolarjev. Na prehrano seje možno naročiti v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari. Udeleženci šole imajo lahko svoje čolne ali pa si jih sposodijo. Prva dama tega zanimivega in kakovostnega tekmovanja je bila Vrhni-čanka Alenka Bikar, ki je zmagala v obeh šprinterskih disciplinah. Ne gre pozabiti deleža, ki so ga prispevali dolenjski in posavski atleti. Zelo sc je postavil z novim rekordom v metu kladiva Primož Kozmus, ki je orodje zalučal kar 73,34 m, vendar je bil šele četrti. Najboljšo uvrstitev je dosegel Novomeščan Igor Primc, kije disk zalučal 62,54 m, kar je blizu njegovega rekordnega meta. Posebej pa sta bila vesela šentjernejska atleta Maja Nose in Jože Vrtačič, ki sta tekla v štafetah 4 x 100 in 4 x 400 m. Maja se je v slovenske atletske anale zapisala z novim državnim rekordom, enako tudi Jože Vrtačič, ki sicer tekmuje za Krko Telekom. Vendar je Jožetov dosežek vreden norme za olimpijske igre v Sydneyju, kar pomeni, da je Jože dobil vozovnico za Avstralijo. V naših reprezentancah sta tekla tudi Novomeščan Aleš Tomič in Sevničan Borut Veber, vendar v hudi konkurenci nista mogla narediti veliko, a sta vseeno prispevala nekaj dragocenih točk. Kladivo je metala tudi Brežičanka Simona Kozmus, ki je osvojila peto mesto (54,60 m). S. D- DVA MLADA NOVOMEŠČANA V REPREZENTANCI NOVO MESTO - V mladinski državni atletski reprezentanci, ki je pred tednom nastopila v češkem Olomucu, sta tekla tudi mlada No-vomeščana Dejan Ambrožič in Peter Kužnik. Dejanje bil na 3000 m ovire četrti, Peter pa na 5000 m peti. Turk in Kastelec med najboljšimi Mlada novomeška teniška igralca Blaž Turk in Tomaž Kastelec sta na državnem prvenstvu za mlade do 18. leta opravičila pričakovanja - V dvojicah sta bila v četrfinalu Maja je up slovenske atletike Srednješolka, 18-letna Maja Nose, sodi ined najbolj nadarjene slovenske atletinje - Jeseni gre na svetovno prvenstvo v Čile - Prvo je šola, nato šport . ŠENTJERNEJ - Mlada atletinja iz Šentjerneja Maja Nose je Prejšnji teden v češkem Olomucu dosegla odličen rezultat v teku na 200 metrov in tako izpolnila nor-m° AZS za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo oktobra v Čilu. Maja je za Kristjanom Kraljem že druga atletinja AK Šentjernej, ki se bo udeležila tovrstnega tekmpvanja. Kristjan se je leta 1998 udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v francoskem Annecyju v teku na 100 m- Maja in Kristjan imata nekaj skupnega, rojena sta namreč na jsti dan, in to 12. maja, samo da Je Kristjan zdaj star dvajset let. Z Majo je tekel takle pogovor: ■ Kdaj si začela? • “Začela sem v športnem krož- - Sedaj so počitnice, ali kaj počivaš? - "Malo sem pozabila na šolo, saj sem končala tretji letnik Srednje zdravstvene šole v Novem mestu, vendar ne za dolgo, ker me prihodnje leto čaka matura. Želim si uspeha v šoli kot tudi na športnem polju. Po končani srednji šoli bi šla na Fakulteto za šport, kjer bi me najbolj veselila fizioterapija.” - In kaj ti naj za konec zaželimo? - "Da bi bilo čimmanj poškodb, in da bi bila uspešna v šoli in tudi na atletski stezi, kjer še nisem rek- ku na osnovni šoli Šentjernej pri trenerju Janezu Kuhlju, ki je tudi Prvi odkril, da bi morda lahko kaj več naredila v atletiki. Potem sem Prišla v AK Šentjernej, kjer bedi nad menoj trener Slavko Antončič.” • Kakšni so tvoji letošnji cilji? ' 'Po poškodbi, ki sem jo stak-n>la lani, zdaj normalno treniram, zato tudi dosegam kar dobre re-zultate. Najprej se mi je odprlo na srednješolskem prvenstvu v Celju, kjer sem zmagala na 100 m (11,87) jn tako za normo zaostala vsega n stotinke sekunde. Moje oči so “'te uprte v stezo na 100 m, ven-ar sem bila sama prijetno presenečena, ko sem dosegla normo J13 200 m. Udeležila se bom vseh ekmovanj, kjer sodim zraven, seveda z željo, da bi čim hitreje tekla.” Maja Nose la zadnje besede. Moje oči so uprte v daljni Čile, kjer bi rada presenetila slovensko atletsko javnost in seveda tudi šentjernejske atletske delavce na čelu z Janezom Kuhljem, Slavkom Antončičem in prizadevno predsednico AK Šentjernej Vido Trenz. TENISACI V DRUGI LIGI OTOČfeč - Tenisači ŠD Krka Tč Otočec so uspešno preskočili še zadnjo oviro, v ponedeljek so namreč na Otočcu v kvalifikacijskem dvoboju s 4:0 premagali neposrednega tekmeca TK Kungoto in se zasluženo uvrstili v drugo republiško ligo, ki je za mlade tenisače nov izziv. Otoška ekipa je v III. ligi in v kvalifikacijah za II. ligo igrala v naslednji postavi: Gordan Jankovič, Tomaž Kastelec, Blaž Turk, Rok Štamcar, Bojan Erak, Aleksander Bradač, Maj Jožef in Tadej Pucelj. KOČEVCI USPEŠNI TUDI V ČRNI KOČEVJE - S tradicionalnim, že dvajsetim tekom Kralja Matjaža v Črni na Koroškem je zaključen prvi del bogate tekaške sezone v Sloveniji. Na množični prireditvi so na 42, 21, 10 in 7 kilometrov dolgi progi nastopili tudi trije tekači iz Kočevja. Igor Martič je v teku na 21 kilometrov zasedel peto mesto. Matija Ozanič je bil na 10 kilometrov četrti, Franc Kocijančič pa je med veterani zasedel tretje mesto. (M. G.) FALESKINI DRUGI NA GROBNIKU GROBNIK - Na tem znanem hrvaškem dirkališču je bila v nedeljo motociklistična dirka za Alpsko - Jadranski pokal, na kateri je nastopil tudi Sergej Faleskini in v konkurenci motorjev do 125 ccm osvojil odlično drugo mesto, Faleskini je moral priznati samo premoč Italijana Valjana, NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU DVOR - Športno društvo Fužina Dvor vabi v soboto, 22. julija, na nočni turnir v malem nogometu. Prijave za turnir zbirajo na telefonski številki 07/30 88 313. JOŽE MOŽE DRUGI NA maratonu franja NOVO MESTO - Novomeš-k> rekreativni kolesarji so do-segli še en lep uspeh. Na nedeljskem kolesarskem maratonu pranja, na katerem je nastopi-‘° blizu 1800 kolesarjev, se je odlično odrezal Jože Može, ki Je v zahtevni konkurenci na 155 kilometrov dolgi progi osvojil drugo mesto, prvi je bil znani kolesar Jure Robič, kije bil kar Pet minut hitrejši. Večina esarjev je vozila rekreativno, 0 se pravi, da jim ni bil važen Tisti, ki pa so imeli več moči, pa so se pomerili za prva ln mesta. Je Elan zrel za prvo ligo? Vodstvo nogometnega kluba 8o-letnico svojega obstoja, Elan, ki bo čez dve leti slavilo razmišlja o prvi državni ligi škaper PRIHAJA, £>okič JE PROST Ribnica - “Povsod je lepo, a v Vr a*em kraju je najlepše," je ob DoJ V|'V *n'es Rik°;svoj matični klub, I , al Damjan Škaper. V Škofija .1 s° ga pestile poškodbe, v igri pa vrat6 'Z*(a?a'- M Ribnico se vrača tudi i ar Sa«> Kersnič, saj ga bo Jelov-ič P0.sot*''a za leto dni. Goran Dok-le Pa lz kluba odhaja. Je prost igra-■ kar pomeni, da z igro lahko nad-od«?6 vVaterem koli klubu brez °dnine. Možno je, da bo presto-K„.v enega izmed slovenskih prvoli-ev’Prav tako pa se lahko zgodi, da NOVO MESTO - Z uvrstitvijo novomeškega Elana v tekmovalni sezoni 1999/2000 ne moremo biti zatjo-' voljni, saj se je uvrstil na sredino lestvice, kar pa ni nobena katastrofa. Vodstvo je menilo, da nogometaši, ki so v glavnem zrasli na domačem travniku, nabirajo izkušnje, ki naj bi jih vnovčili v sezoni 2000/2001. Kakšni so načrti nogometašev v prihajajoči sezoni, ki se začne avgusta, smo želeli zvedeti od predsednika NK Elan Marjana Mihelčiča. Kakšni so vaši cilji? “Mislim, daje napočil čas, da tudi Dolenjska dobi nogometnega prvo- bo se ostal v Ribnici. (M. G.) TURNIR NA UMETNI TRAVI ŠMARJEŠKE TOPLICE -Penzion Domen vabi v soboto, 15. julija, ob 16. uri na tradicionalni turnir v malem nogometu na umetni travi. Prijavnina za moštvo je 10 tisoč tolarjev, žrebanje tekmovalnih parov pa bo danes, 13. julija, ob 20. uri. Prijavite se lahko na telefonski številki 07/30 73 051 ali 031/ 802 955, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije. ,PZ JE ZMAGAL V ČRNOMUU - Na tradicionalnem nogometnem /j v malem nogometu, ki ga je v nedeljo pripravilo športno društvo 113 eki ri,l>-n(ia' je sodelovalo 16 ekip i: Bele krajine in Dolenjske. Zmagala je štut / Eevoz iz Novega mesta, drugi so bili nogometaši Avtomehanike Še ey>1tretji pa črnomaljski veterani. Organizator je razglasil tudi najbolj-steh l?ra^ca m vratarja. Ta naziv sta dobila igralca ŠD Revoz Robert Ka-Haih Tasič. Na sliki: Ekipa organizatorja ŠD 113 se ni uvrstila med U vendar so se nogometaši na sliki izkazali kot odlični organizator- (Eoto: S. DOKL) USTANOVILI NAVIJAŠKO SKUPINO ZELENI JURE ČRNOMELJ - Dobre igre nogometnega kluba Bela krajina so bile vzpodbuda, da so tudi mladi v Črnomlju, predvsem šolarji, na lastno pobudo ustanovili navijaško skupino, ki nosi domače ime Zeleni Jure. Vse hvale vredno je, da v mladi navijaški skupini ne poznajo alkohola. Boljši časi za trebanjski rokomet S tem da je bila podpisana sponzorska pogodba med TRIMO in rokometnim klubom Trebnje, je prvemu športu v občini Trebnje zagotovljena še lepša prihodnost. ligaša. Bogata nogometna tradicija nas zavezuje, da mestu ob reki Krki pripravimo nogometne predstave na najvišji ravni. Vsi pogoji niso dani, vendar smo kljub temu optimisti. Če ne prej, pa ob naši osemdesetletnici naj bi na štadionu pod Portov-alom igrale najboljše slovenske enajsterice." Kut vemo, je Novo mesto bogata zakladnica nogometnih talentov, kar velja zlasti za mlajše kategorije. Kako pa je z malo starejšimi nogometaši? “Še naprej v glavnem računamo na doma vzgojene nadarjene nogometaše, ki pa morajo imeli ob sebi zrelejše soigralce nogometaše, ki pa jih bo potrebno uvoziti. Okostje ekipe bodo torej tvorili naši nogometaši." ... Kdo odhajaTn kdo prihaja? “ Q. iem še ne' rtiorem natančno govoriti. Vendar je znano, da se o odhodu pogovarjata Matjaž Sever in Iztok Kapušin, morda pa tudi Gorazd Plevnik. V naše vrste pa bodo prišli nogometaši Kelert, Fartek, Žagar, Kovačič in Markovič pa tudi šest nadarjenih mladincev, čeprav sta dva od njih pri vojakih." Kaj pa sponzorstvo in financiranje kluba? “To je še vedno odprto vprašanje. Dokler bomo imeli tako prizadevne in požrtvovalne nogometne delavce, se za našo prihodnost ne bojimo." Kaj pa trener? “Tr.ener bo še naprej Vlado Mladenovič, ki v Novem mestu še ni opravil svojega poslanstva, čaka ga torej velik izziv." SLAVKO DOKL TREBNJE - Trebanjski rokometaši so v tekmovalni sezoni 1999/ 2000 najbolj prijetno presenetili slovensko športno javnost. Rokometaši so v prvenstvu osvojili tretje mesto, enako so se uvrstili na finalnem turnirju za pokal Slovenije. Igrali so tudi v mednarodni konkurenci in se v evropskem pokalu mestu uvrstili v četrtfinale, kjer so potem izgubili s Sintelonom iz Bačke Palanke. Tre-banjci skrbijo tudi za podmladek, kjer so bili mladinci tretji v državi, kadeti pa so se uvrstili v polfinale. Močno so se uveljavili tudi mlajši in starejši dečki. S tem ko so trebanjski rokometaši dobili novega sponzorja, gre za uveljavljeni trebanjski TRIMO, bo rokomet v Trebnjem, ki je Vodilni šport, lahko zadržal visoko mesto v Sloveniji. Trebanjci se verjetno zavedajo, da je težko osvojiti trdnjavo Pivovarne Laško in Telekoma Prule, vendar bodo, če bodo zadržali tretje mesto v državi, upravičili vložek v ta priljubljeni šport. Jeseni v dresu Tri- Tajski boks se uveljavlja Ustanovili Zvezo tajskega športa NOVO MESTO - Prejšnji mesec je bila v Novem mestu ustanovljena Zveza tajskega športa, ki ji predseduje Iztok Vorkapič. Pred kratkim so v Leskovcu imeli 1. državno prvenstvo, kjer so prebili led, tam so nastopili tekmovalci iz Krškega, Ljubljane, Mengša in Novega mesta. Ker gre za novo vrsto športa, t.i. Muay Thai, nam je nekaj več o tem špo.rtu povedal predsednik Iztok Vorkapič. Povedal je, da se tajski boks z drugim imenom imenuje kralj borilnih veščin, kar pomeni, da so vanj vključene vse že prej znane borilne veščine, kot so judo in drugo. Zato mora biti tudi tekmovalec v tajskem boksu telesno vsesplošno usposobljen. Tekmovalec je dobro zaščiten, tako da so poškodbe zelo redke. Ta borbena veščina je že prisotna na vojaških svetovnih igrah, kot kaže pa, jo bodo vključili tudi v program naslednjih olimpijskih iger, to je leta 2004. Slovenska zveza s sedežem v Novem mestu, ki zdaj vključuje šele kakih dvajset tekmovalcev, je vključena v svetovno amatersko kot tudi profesionalno združenje. V njem pa Slovenijo zastopa predsednik Iztok Vorkapič. S. D. KATJA IN JANA _ STA BIU ČETRTI "f3ARJBt)R - Žnani novomeški odbojkarici Katja in Jana Vernig, prva igra za TPV Novo mesto, druga pa svoje znanje uveljavlja v španskem odbojkarskem prvenstvu, sta nastopili na državnem prvenstvu v odbojki na mivki. Čeprav nimata velikih tovrstnih izkušenj, letos sta nastopili prvič, sta se kar dobro odrezali. Osvojili sta četrto mesto, v tekmi za bronasto kolajno pa so morale priznati premoč odbojkaric Utripa. ZA TRI DNI V KAMNIŠKE ALPE NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis vabi na tridnevni pohod v Kamniške Alpe, ki se bo začel 21. julija Ob 15. uri in končal 23. julija. Tura -vodil jo bo Branko Dolinar - je tehnično hi,kondicijsko zelo zahtevna, zato jo priporočajo samo dobro pripravljenim planincem. Podrobnejše informacije in prijave pri Mojci Verček Rems do zasedenosti avtobusa oz. do srede, 19. julija, na tel. št. 393 15 62, 26 811 in 041 745 849. NA KAMNIŠKO SEDLO TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 16. julija, na planinski izlet iz Logarske doline na Okrešelj, Brano in Kamniško sedlo s sestopom do Kamniške Bistrice. Hoje je za 6 ur, odhod z avtobusne postaje Trebnje pa bo ob 6. uri. Prijave zbirata Marjan Pajk (040-504-094) in Janez Osolnik (45-788). ma ne bodo več igrali Nenad Stojkovič, Luka Žvižej, Jure Denac, Mu-stafa Torlo, Rajko Begovič in Boštjan Burdian. Zato pa so njihove vrste okrepili rokometaši David Imperl, Robi Šafarič, Andrej Doubenko, Alen Kozličič in Goran Kozomara. V ekipo bo trener Mišo Toplak vključil tudi sedem nadarjenih mladincev, kar je tudi pravi smisel rokometa v tej dolenjski občini. SLAVKO DOKL POGODBA JE PODPISANA - S tem ko sta pogodbo o sponzoriranju podpisala glavna direktorica Trima Tatjana Fink in predsednik RK Trebnje Ivan Gole, se je klub preimenoval v RK TRIMO Trebnje (Foto: S. D.) PO TRDINOVI POTI - Preko 40 članov Planinskega društva Intel servis iz Novega mesta je drugo soboto v juliju odšlo pb 4. etapi Trdinove poti od Pletenj preko Javorovice, Pirčevega hriba in Orehovca do Kostanjevice na Krki. Na obronkih Gorjancev so si vzeli čas za pogled na kostanjeviški cistercijanski samostan in prisluhnili kratkemu opisu njegove zgodovine (na stiki), na koncu pa so si ogledali še Kostanjeviško jamo. (Foto: B. D. G.) BOŠTJAN ŠIMUNIČ USPEŠNO PRESTAL OPERACIJO DOLENJSKE TOPLICE - Eden najboljših dolenjskih atletov Boštjan Šimunič je dolgo tožil zaradi poškodbe gležnja, zato je moral pod nož. V Ljubljani je prejšnji teden uspešno prestal operacijo, zato mu želimo*čim-prejšnje okrevanje. SPOMINSKI TURNIR ROKOMETAŠEV VIDEM - DOBREPOLJE - Rokometno društvo Dobrepolje je že tretje leto organiziralo turnir veteranov v spomin na pokojne najbolj znane dobrepoljske igralce rokometa Andoljška, Puglja in Drobniča. V posebno lepem spominu so ostali vsem, ki so z njimi preživljali športno obarvana šestdeseta leta. Letos so se v juniju ponovno srečali nekdanji igralci trenerji in ostali rokometni delavci. Turnirja se je udeležilo kar šest ekip, zmagala je dobrepoljska. Ali bo zapihal nov veter? Športniki v igrah z žogo so v glavnem na počitnicah - Kaj pripravljajo v ženskem odbojkarskem klubu TPV Novo mesto? NOVO MESTO - Odbojkarski organizator in trener odbojkaric TPV Novo mesto Bojan Vernig z letošnjo uvrstitvijo njegove ekipe v državnem prvenstvu ni bil zadovoljen, saj se je po mnogih letih prvič zgodilo, da so odbojkarice ostale brez uvrstitve v mednarodni odbojkarski pokal CEV. - Kako ste sprejeli to, da se vaša ekipa ni uvrstila v Evropo? - “Glede na to, da smo ekipo precej pomladili, igralke, ki smo jih pripeljali od zunaj, pa se niso preveč ujele z drugimi odbojkaricami, je takšna uvrstitev realna." - Je čas počitnic, Vt pa verjetno razmišljate o tem, kako sestaviti ekipo, da povrnete staro slavo - “Iz ekipe, ki je igrala jeseni in spomladi, je odšla Rusinja Kopi-lova, odprto vprašanje pa je Maja Guštin, ki se pripravlja na študij v Ameriki. Pogodbo smo podaljšali z Bolgarko Milko Nenčevo. V ekipo pa bomo vključili še šest naših nadarjenih odbojkaric, ki smo jih vzgojili na novomeških osnovnih šolah. Veliko računamo tudi na Anastazijo Muhič.” - Kakšna je prihodnost novomeške ženske odbojke? - “Kar se tiče igralskega kadra se ni bati za prihodnost, vprašanje pa je, če bomo sestavili finančno konstrukcijo. Poleg našega glavnega sponzorja TPV potrebujemo še izdatno pomoč Mestne občine Novo mesto, ker drugače ne vem, kako bo. Na šolah, kjer delajo trenerji Andrej Prah, Lili Barun - Čop, Vilma Javornik, Tanja Krivec, Martina Horvat in še kdo, je pri dekletih izredno veliko zanimanje za to lepo igro, zato bo velika škoda, če jim ne bomo omogočili razvoja, kot sta ga dosegli naši igralki Snežana Rajak in Alma Čoralič, ki sta članici mladinske državne reprezentance, Snežana pa si je celo izborila mesto v članski državni vrsti." S. DOKL I^KRKkZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC [Odgovori, popravki in mnenja Po kopanju v rekah nujno tuširanje Krka le pogojno, druge reke popolnoma primerne za kopanje - Pitna ni nobena pa tudi _______________________________tuširanje po kopanju ne bo odveč NOVO MESTO - Junijske analize dolenjskih in belokranjskih rek so pokazale, da so Mirna, Lahinja, Temenica in Kolpa primerne za kopanje, medtem ko za Krko to velja samo pogojno. Voda iz nobene izmed navedenih rek ni pitna, po kopanju pa priporočajo tuširanje. Tako smo izvedeli od direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Dušana Harlanderja. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Bevčev Zmaj DL 26, 29. junija Novinar M. Markelj je napisal pripombe h knjigi Zmaj v viharju v članku Bevčev Zmaj. Očita knjigi pomanjkanje citatov, referenc itd. Knjiga ni doktorska disertacija, je podučna knjiga, zlasti za slovenske politike in novinarje. Navedene so splošno znane stvari, kar je omenil eden izmed navzočih na predavanju, tisto, kar je novo, je pa prvič objavljeno v tej knjigi! Brez "dokazov, referenc, citatov in dokumentov” je novinar proglasil navajanja v knjigi Zmaj v viharju za špekulacije. Spreleta ga celo srh, da takih špekulacij “zlepa ne bomo imeli priložnosti brati”. Pričakujemo kozmopolitsko obdelavo dogodkov v njegovi knjigi. Trdi, daje knjiga začinjena s cvetkami, verjetno, če se ne bi vojna končala, bi Srbi pošteno sprašili kozmo-politovo zadnjico, da bi se pokazale rožice in pobliskavale zvezdice! Oprostite grobemu primerjanju, lahko bi bilo huje! Veseli me, da kliče na pomoč bralce s kritično presojo, upam, da tudi za njegov članek. Razen gostilniškega omalovaževanja v njegovem članku ni mogoče razbrati, kaj so cvetke, rožice, špekulacije in resnost. Spoštovani rojak, tako se ne piše v časopise v konkurenčni družbi. Lahko ostaneš brez službe. Tako se je pisalo v enoumju! Ali smo res Dolenjci vedno na napačni strani? So mar cvetke in špekulacije, da je Tito ustvaril največji imperij, daje imel drugo najboljšo armado na kontinentu, da je ustvaril samoupravljanje, ki bo bodoča oblika lastništva avtomatiziranih tovarn, daje vodil najboljšo diplomacijo na svetu itd. Ni cvetka za dobro informiranega novinarja, da je Miloševič dobival milijardo US dol. na mesec zahodne pomoči, da ne bi omagal, kot je v Sloveniji. Vse, kar je v knjigi, bi moral vedeti novinar, razen našega diplomatskega udara. To smo pa mi sami izvršili, o tem se bodo še dolgo pisale razprave. Reference in citati pa bodo iz te knjige, ker je tu prvič objavljeno! Smo tudi Dolenjci enkrat prvi! Ni pomembno, kaj misli rojak, Bush nam je dal priznanje na TV, da znamo razdvajati velesile, pri tem ni mislil na Drnovška in Kučana! A novinar zagovarja Miloševiča, morda se dobrika Bushu, morda pričakuje napredovanje pri Drnovškovih strokovnjakih, obiskovalcih Bu-shovega sina v Texasu!?! Iz članka ni moč razbrati - samo domnevati! Spoštovani novinar ni odkril v knjigi, da za Dolenjce ni bilo fondov za potovanje v Ameriko, za Marklja ni bilo fondov za šolanje v Ameriki. Kozmopolitskega razumevanja politike pa se težko nalezeš doma! Pričakoval sem bistrejše pripombe. Rojak, slabo si prebral knjigo - padel si na izpitu. FLORIJAN BEVEC Odziv na govore v Kočevskem Rogu DL 26, 29. junija Več članov Društva izgnancev Slovenije (DIS) me je opozorilo na Izjavo za javnost DIS v zvezi s spominsko slovesnostjo v Kočevskem Rogu in govore, ki so bili izrečeni na tej slovesnosti. Izrazili so svoje negodovanje nad to izjavo in ne želijo, da bi si v bodoče vodstvo DIS še vzelo pravico dajati izjave v imenu svojih članov o nekih delikatnih dogodkih iz naše polpretekle zgodovine, kamor spada tudi zločinski poboj slovenskih domobrancev. To lahko storijo samo posamezniki v svojem, lastnem imenu in do tega imajo vso pravico. DIS je nadstrankarska organizacija, ki ima specifično nalogo: skrbeti za popravo krivic, ki so bile njenim članom storjene v času njihovega pregnanstva. Ti člani pripadajo različnim političnim opcijam in imajo tudi do dogodkov iz zadnje vojne različna mnenja. Dobro vedo, kdo so bili njihovi resnični osvoboditelji, znajo razlikovati osvobodilni boj in revolucijo, dobro vedo, kako seje povojna oblast vedla do njih štirideset let, tako da je moglo popravo krivic zaradi tega omalovažujočega odnosa oblasti do izgnancev dočakati le majhno število žrtev vojnega nasilja. Prav zato, ker smo mnogi izgnanci doživeli velike krivice, izgubo staršev, si nakopali različne bolezni in posledice izgnanstva prenašali še dolga leta po vojni tudi po zaslugi takratnih oblastnikov, ne moremo ostati neprizadeti do tistih več tiso-čev po vojni pobitega narodovega telesa, ki jim je bila odvzeta največja dobrina, to je življepje. Nekateri med njimi so naši sorodniki in so ljudje, vredni najbolj žlahtnega spomina. Osvetljevanje dogodkov iz medvojne in povojne zgodovine ni nikakršen revanšizem. Merodajna resnica ni tista, ki jo ponujajo samo zmagovalci. Enostransko prikazovanje zgodovinskih dejstev vzbuja nepotreben odpor. DIS naj ostane to, za kar je bilo ustanovljeno. Ni pošteno, da bi kdo ponovno manipuliral s svojimi člani in si z njihovo pomočjo nabiral točke za kratkoročne politične cilje, kajti pravične zahteve izgnancev so podprli poslanci iz različnih strank in jih podpira tudi sedanja vlada. Zato podpiram poziv v izjavi DIS, "da skupaj strnemo vrste, tako da v novem tisočletju ne bodo narodi doživljali usode, ki smo jo doživljali mi.” JOŽE PACEK Čatež ob Savi Avtoprevozniki: Železnica vozi pod lastno ceno! DL 27, 6.julija V članku s tem naslovom so bile omenjene tudi Slovenske železnice, ki naj bi cement vozile pod lastno ceno, stroške pa naj bi krili vsi davkoplačevalci. Žal novinarka našemu podjetju ni dala možnosti, da bi predstavilo svojo plat zgodbe, zato jo posredujem. Slovenske železnice, d. d., dosegajo prihodek v tovornem prometu izključno na trgu, torej brez državnih subvencij. Za ohranjanje obsega dela so v konkurenčnih razmerah prisiljene širiti dejavnost na dodatne storitve. Tako smo pri prevozih cementa v vrečah iz Anhovega ponudili konkurenčno ceno prevoza na osnovi naših notranjih rezerv, in ne na osnovi dampinških cen. Pri novi ponudbi smo uporabili vagone, ki so sicer stali na postaji, proste kapacitete v že obstoječih vlakih za prevoz cementa v razsutem stanju ter distribucijo cementa do končnih prejemnikov. Zaradi izrabe teh prostih zmogljivosti in povečanja produktivnosti smo lahko ponudili konkurenčno ceno, hkrati pa je tak prevoz podprl tudi proizvajalec cementa Salonit Anhovo in prevzel del stroškov dostave cementa od postaj do končnih uporabnikov. Konkurenčne cene so torej zagotovo dosežene v skladu z opredelitvami prometne politike v državi. Pri prodaji naših prevoznih storitev se dnevno srečujemo s problematiko izredno konkurenčnih cen, zlasti pri samostojnih avtoprevoznikih, ki velikokrat z ohlapnim spoštovanjem pravil poslovanja predstavljajo nelojalno konkurenco na transportnem trgu. V slovenskih železnicah želimo, da bi vsi prevozniki čimprej poslovali v približno enakih razmerah in z enakimi davčnimi obremenitvami. Mnogokrat se pojavlja tudi očitek, da kupujemo gorivo po nižjih cenah. Gorivo za tovorna vozila D-2 kupujemo po normalnih tržnih pogojih in zanj nismo upravičeni do povračila trošarine. ALEKSANDER SALKIČ, vodja službe za odnose z javnostmi Urednikom glasbenega programa RTV Ljubljana Vas je strah pesmi o svobodi? Ne za dan upora ne za 4. julij si niste upali na nacionalnem radiu zavrteti s krvjo plačano pesem o svobodi. Pesem je bila duševna hrana za vse Slovence v osvobodilnem boju. Pred bojem, po njem, na pohodih, ob počitku, v bolnišnicah, skratka, bila je spodbujevalka, ki je dajala moč. Ne samo borcem, mladim skojevcem, mladincem, pionirjem, in materam, temveč tudi vsem poštenim Slovencem je dajala moč in Dpanje, da bomo še na svoji zemlji in še svobodni, velikokrat pa je ublažila tudi bolečino. Pesmi naših pesnikov in skladateljev, napisanih na papirnatih vrečkah ali na odvrženem papirju okupatorjev, so šle od ust do ust in se razširjale med ljudmi, ki so ljubili svojo zemljo. V osvobodilnem boju so Rade Simoniti, Bojan Adamič, Radovan Gobec, Marjan Kozina, Janez Kuhar, Karol Pahor, Pavel Šivic, Milko Škoberne in drugi skomponira-' li čudovite melodije, ki so segale v srca poštenih Slovenk in Slovencev. Zakaj se jih sramujete? Zakaj mlademu rodu s pesmimi ne vcepljate v zavest, da so Slovenci, da morajo biti ponosni in ljubiti svojo domovino? Kaj so slabega napisali Matej Bor, Minati, Kosmač, Apih, Seliškar, Kajuh, Vida Brest, Klopčič, Lev Svetek, Menart, Tavčar in drugi? Pozabljate na vse naše velike pesnike, pisatelje in glasbenike. Uvedli ste oddajo stare melodije. Zakaj ne poskušate spoštovati pesmi o svobodi in nekaj minut glasbenega programa posvetite spoštovanja vrednim mojstrovinam? Za vse ljudi sije sonce, vse enako ogreva, zato menim, da ima tudi pesem o svobodi pravico živeti naprej. MARIJA - MOJCA PETERLIN Ljubljana Reka Krka je, kot rečeno, primerna, za kopanje le pogojno, kar pomeni, da se lahko brezkrbno namakate le v Zagradcu, Žužemberku, Krški vasi in Brežicah. Razlog je v količini nitritov in kisika: preveč prvega je znak onesnaženja s fekalnimi in industrijskimi odplakami, preveč drugega pa kaže na zadostno količino hranljivih snovi, ki povzroča bujno rast rastlin in celo cvetenje. “V Kostanjevici Krka zato pogosto spreminja barvo," je povedal dr. Harlander. Sicer pa so v Kolpi na znanih kopališčih odvzeli 7 vzorcev, katerih temperatura je nihala od 19,5 do 25° Celzija. Odkrili so le preveč kisika, katerega količina narašča podnevi, ponoči pa je stabilizirana. V Krki so odvzeli 16 vzorcev, temperature pa so bile od 10, 8° Celzija na izviru in 23,2° v Brežicah. Ugotovili so, da je mikrobiološko reka Krka čista od izvira do Loke in nato od Drage do Podbočja, kemično pa v Zagradcu, Žužem-bekru. Krški vasi in Brežicah. Ker primernosti rek za kopanje ne ocenjujejo po odsekih, v letnem po- PROTEST ZARADI NADVOZA TREBNJE - Krajevna skupnost Trebnje ostro protestira zaradi načina rekonstrukcije nadvoza nad železniško progo. Prvotno je bila predvidena novogradnja nadvoza z večjo nosilnostjo in z dvosmernim prometom s pločniki. Trebanjci so prepričani, da gre za usklajeno akcijo Ministrstva za promet in zveze ter Družbe za avtoceste Slovenije, v kateri jim vsiljujejo neustrezne prostorske rešitve “dolinske" inačice poteka avtoceste na odseku Bič - Hrastje, pododseku Pluska - Ponikve. Omejitev dopustne obremenitve na 15 ton je nedopustno za normalno delovanje trebanjskega, sevniškega in še kakšnega gospodarstva. Trebanjci zahtevajo takojšen sestanek z investitorjem rekonstrukcije nadvoza, ki so se ga lotili, kot so poudarili v protestnem pismu na Ministrstvo za promet in zveze, Družbo za avtoceste Slovenije in Direkcijo za ceste RS, na ponedeljkovi seji tudi trebanjski občinski svetniki, celo brez vseh ustreznih soglasij. Če ne bodo onemogočili neodgovornega posega, bodo po presoji, protestno tudi zaprli kakšno cesto. KAKO Z OTROKOM PREKO MEJE S HRVAŠKO? NOVO MESTO - Bralci so nas opozorili, daje pri prestopanju meje med Slovengo in Hrvaško od letošnjega junija nekaj novosti, zato smo se o tem pozanimali pri novomeški upravni enoti. Kot so povedali, mora imeti otrok, ki potuje na Hrvaško sam ali v spremstvu druge osebe, obvezno samostojen dokument, to je potni list ali osebno izkaznico, do 15. leta pa tudi dovoljenje staršev, ki ga dobi na oddelku za upravne notranje zadeve. Kadar potuje na Hrvaško v spremstvu staršev, zadošča vpis otrok v potni list staršev, do 5. leta brez slike in od 5. do 15. leta s sliko. Prehod meje s starši bo poslej z rojstnim listom, potrdilom o državljanstvu ali dijaško knjižico otroka dovoljen le izjemoma. V katerih primerih bodo naredili tako izjemo, nam ni uspelo izvedeti, zato si je bolje pravočasno priskrbeti dokumente in se ne zanašati na dobro voljo uradnih oseb na meji. In še to. Izdelava potnega lista ali osebne izkaznice traja teden dni. B. D. G. ročilu piše, da je Krka pogojno primerna. V Temenici so odvzeli dva vzorca, v Mirni in Lahinji pa po enega in prav vse reke so bile ocenjene pozitivno. Pozornost velja tako le tuširanju po kopanju, pri čemer je dr. Harlander povedal, da na mnogih kopališčih to ni urejeno. Vsekakor pa ne priporočajo pitja iz dolenjskih biserov. Vsakoletne analize primernosti dolenjskih in belokranjskih rek za kopanje opravljajo v novomeškem Zavodu za zdravstveno varstvo. Postopek za kemično in mikrobiološko analizo stane od 10 do 12 tisoč tolarjev, plačilo pa poravna občina, v kateri je bil vzorec odvzet. Dr. Dušan Harlander je pove- Nekdo je pred nekaj tedni izjavil, da bodo šteli kosti, dokler ne bodo prešteli poslednje. Je to za kosti iz druge svetovne vojne in neposredno po njej (še) uresničljivo? Je kdo natančno preštel Slovence, padle v 1. svetovni vojni, vsaj po seznamih padlih, objavljenih v časniku Slovenec in na posebej tiskanih uradnih seznamih? Tisti, ki se poklicno ukvarjajo s štetjem žrtev druge svetovne vojne med Slovenci, sodijo, da glede na značaj te vojne in povojna dogajanja ter na (ne)ohranjenost virov tistega časa itd. nikdar ne bo mogoče ugotoviti čisto natančnega števila in prešteti “poslednje kosti”. Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani si prizadeva priti do natančnejšega števila žrtev druge svetovne vojne in po njej iz vzrokov v tej vojni. Se pa tudi že pojavljajo izidi raziskovanj posameznih skupin žrtev, npr. talcev pod nemško in italijansko okupacijo, obsojenih na smrt pred italijanskim vojaškim sodiščem v Ljubljani itd. Tako je lani novembra izšla obsežna zbirka virov “'Ubija se premalo.’ Obsojeni na smrt - talci ustreljeni v Ljubljanski pokrajini 1941-1943. Dokumenti." Pripravil jo je profesor dr. Tone Ferenc in svoji uvodni študiji in 164 italijanskim dokumentom dodal sezname obsojenih na smrt, talcev in usmrčenih brez formalne sodbe. Gre za skupno 1.749 imen z rojstnimi podatki o kraju in smrti. Med njimi pa ni tistih, ki so bili ubiti zaradi vojnih razmer, ki niso bili usmrčeni s strelom v glavo, prsi ali hrbet, temveč so umrli zaradi topovskega obstreljevanja, bombardiranja, po nesreči itd., ali ki so padli v boju z italijanskimi oboroženimi silami. Isti avtor namerava izdati tudi dokumente o racijah, internacijah, konfi-nacijah in italijanskih koncentracijskih taboriščih s seznamom okoli 2.300 umrlih in usmrčenih v dal, da tudi tako majhen znesek za ugotovitve, ki pomembno vplivajo na zdravje občanov, nekaterim ni po volji, in navedel primer krške občine, ki letos ni plačala poročila. Darko Anžiček, svetovalec za področje varstva okolja pri krški občini, je povedal, da "poročilo ni bilo predvideno v proračunu, zato ga tudi nismo plačali”, dodal pa je. da so podatki vsekakor pomembni in jih ne zavračajo zaradi njih samih. Na novomeškem sekretariatu za okolje in prostor pa smo od Andreje Blatnik, svetovalke za varstvo okolja, izvedeli, da dobljene podatke pregledajo, potem pa se odločijo, če jih bodo objavili. Na moje vprašanje, kakšne projekte pripravijo za izboljšanje kakovosti Krka, je povedala, da “rezultati res malo variirajo, vendar so namenjeni le kontroli stanja.” MOJCA RAPUŠ italijanskih koncentracijskih taboriščih. Ko človek prebira sezname ustreljenih prebivalcev (teh je desetkrat več kot usmrčenih po sodbi ali talcev) iz Dolenjske in Notranjske, zlasti še med veliko ofenzivo poleti in jeseni 1942, se mora zgroziti: cele skupine ljudi, povsem nedolžnih, iz Babnega Polja npr. v enem samem dnevu, so morale pred puške italijanskih vojakov. In poveljnik (ljubljanskega) 11. armadnega zbora general Mario Robotti je na rob nekega dokumenta zapisal zloglasne besede: “Ubija se premalo.” (Si ammazza troppo poco.) Ali nas potem lahko čudi, da so le redki italijanski zgodovinarji publicisti in novinarji, ki pišejo o italijanski okupaciji Slovenije, in daje mnogo več tistih, ki pišejo o “fojbah” in navajajo nerazumljivo velike številke o usmrčenih in natolcujejo, da je šlo za etnično čišče- ZDRAVKO TROHA KONCERT ZA DUŠO IN SRCE KOČEVSKA REKA - V cerkvi v Kočevski Reki je v petek zvečer potekal koncert “Za dušo in srce”, s katereim sta pevka irko velškega porekla Shirlie Roden in flavtistka Alenka Zupan iz Kopra zaključili svojo letošnjo poletno turnejo desetih koncertov po vsej Sloveniji. Občinstvo, ki je napolnilo cerkev do zadnjega kotička, sta umetnici v enournem nastopu navdušili z izjemno privlačnim programom stare glasbe Irske, Welesa in Slovenije ter najlepšimi skladbami cerkvene glasbene dediščine evropskih dežel. Koncert, po katerem so članice Društva kmečkih žena Kočevske iz Kočevske Reke pripravile pogostitev za številne udeležence, je omogočilo Turistično-športno-kulturno društvo Orel iz Kočevske Reke. M/UPOAJ /AJ rcc , VODA IZ CISTERN - Zaradi izjemne suše je Komunala Trebnje s pomočjo gasilcev s cisternami vozila pitno vodo v rezervoarja na Trebelno in za vodovod Zaloka. Od 26. aprila do 8. julija so v rezervoarja sv. Rozalija in Vrh (posnetek Je nastal preteklo soboto) komunalei zvozili 91 avtocistern, 10 pa so jih gasilci PGD D. Ponikve. Stroški za teh 505 m3 in za 210 m3, ki so jih z 42 prevozi (desetkrat so vodo pripeljali šentruperski gasilci) pripeljali do 1. julija znašajo 1.356.000 tolarjev. Komunala je letos gospodinjstvom pripeljala še 62 avtocistern vode. Ker sedanja cena vode krije le 78 odstotkov stroškov, so zaprosili za subvencioniranje občinski štab civilne zaščite. (Foto: P. Perc) “Ubija se premalo” Ob knjigi dr. Toneta Ferenca - o talcih, ustreljenih v Ljubljanski pokrajini v--i-LiiAi Delček zgodovine pod ostrešjem kapele Z VLAKOM NA BRIONE TREBNJE - Ponovitev izleta na Velike Brione, ki ga v sodelovanju pripravljajo Slovenske železnice Ljubljana in turistično društvo Trebnje, bo v soboto, 9. septembra. Prijave zbirajo do 1. septembra na telefonske številke: 041/ 726 780, 068/44 251 in 45 002. Število potnikov je omejeno, saj na Brionih sprejmejo le 100 obiskovalcev. Na drugem koncu Korošci so spoznali, da je treba odpreti vrata turističnim dejavnostim, ki bodo pritegnile predvsem mlade Evropejce. Te dni postavljajo v več koroških krajih velike odre, na katerih se bodo vrstili koncerti in druge prireditve, pisane na kožo mladih. Pa ne samo to: takšno usmeritev bo z denarjem izdatno podprla avstrijska vlada... Predlanski nastop Inudst Ba-ga na grajskem dvorišču v Metliki so skoraj preprečili odgovorne-ži, ki so se zbali za grajsko poslopje, češ da bo mlada publika razdejala zgodovinsko pomembni objekt. Pa se ni zgodilo nič takega, mladi so bili čudoviti gledalci, ki so v nasprotju z nekaterimi starejšimi obiskovalci ostali v glavnem delno do pretežno trezni. Prireditelju je bilo žal, da je nasedel provokacijam in dat nekaj več denarja za pojačano varnostno službo, ki pa se je v glavnem dolgočasila... O letošnji študentski tridnevni rok žurki v Gribljah se govori s sumničenjem, četudi je lanskoletna "fešta" minila brez najmanjšega izgreda in brez kozarcev in steklenic na dnu Kolpe. Še več.-gribelske trgovke vedo povedati, da so bili mladi kulturni gostje, ki so bili zadovoljni celo s tem, da so pili kavo iz plastičnih kozarcev, kajti bife ne premore dovolj skodelic, a tudi nad kako minutko čakanja na postrežbo se niso pritoževali... Ko je na metliškem kopališču mladinski večer z glasbo, ki ustreza mulariji, dobijo metliški du-šebrižniki ošpice, čeprav se razen kakšnega prevrnjenega stola ali mize ne zgodi nič pretresljivega, nič že ne videnega. Nekateri so pač alergični na vse, kar le diši po mladosti, sproščenosti in drugačnosti. Pojave bi, če bi se le dalo, zatrli v kali, kaj šele, da bi odprti občinsko blagajno in kaj prispevali k razmahnitvi in uresničitvi le-teh. Kaj hočemo, Bela krajina je na povsem drugem koncu sveta kot Koroška! Predvsem pa tu živijo povsem drugačni ljudje. TONI GAŠPERIČ 0 nastanku Loškega Potoka ni pisnih virov - Prvotni prebivalci naj bi prišli iz Notranjske - Kapelica v Retjah zgrajena leta 1324 tekli teden so iskali raznašalce letakov, ki so bili plačani 1000 tolarjev na uro, zdaj pa potrebujejo pomoč v strežbi in trgovini, za slednjo je zahtevana trgovska ali ekonomska smer. Poudarili so še, da veliko študentov in dijakov pride samo po napotnico, ker si sami dobijo delo v podjetju, kjer so zaposleni starši ali pa kamor so že med letom pošiljali prošnje. Na delo se lahko čaka v prostorih študentskih servisov, čeprav se pogosteje zgodi, da delo predajajo po telefonu. Urne postavke se razlikujejo, kar je lahko posledica usklajevanja cen med delodajalcem in študentskim servisom, ki pa delodajalca ne obvezuje, da mora nasvet servisa tudi upoštevati. MOJCA RAPUŠ DESERT FOX NA MELODIJAH MORJA IN SONCA - Semiška glasbena skupina se je letos s skladbo Ko valovi zasumijo uvrstila v finale Nove scene M MS, ki bo 20. julija v Portorožu. Avtorja glasbe omenjene pesmi sta Bojan Macele in Sergej Cas, ki je prispevat tudi besedilo. V zadnjem času so fantje v RSL Novo mesto posneli nekaj novih skladb, od katerih je trenutno aktualna Črni angel, ki je izšla tudi pri Sl PROMO CD-ju. Nastop na najodmevnejšem slovenskem glasbenem festivalu ni do sedaj uspel še nobeni drugi belokranjski skupini. Oddaja Nova scena MMS bo na sporedu TV Slovenija 2 v petek, 21. julija, ob 21. uri. LOŠKI POTOK - O nastanku Loškega Potoka ne obstajajo nikakršni pisni ali drugačni dokazi. Prevladuje mnenje, da so prvotni Prebivalci prišli z notranjske strani. prvo kot pastirji, ki so se sčaso-ma trajno naselili. Večina zgodovinarjev in drugih, ki se spuščajo v Pisanje o tem kraju, navajajo letnico 1200, Kaj je bilo prej na tem Prostoru, lahko samo ugibamo. Sredi junija letos se je skupina Vaščanov odločila, da obnovi ka-Pelico, ki stoji v gornjem dokaj strmem delu vasi Retje, ki se imenuje Rebar. Ko so odstranili dotrajano ostrešje, so na kupoli našli Pye zanimivi letnici. Prva letnica, 1 je sicer težko razberljiva, kaze, jkje bila kapelica zgrajena 1324. ‘eta. Poleg te je letnica 1881, kar verjetno pomeni prenovo kapelice, jvo so odstranili dele ometa, okni ni vrata, se je zrušil del zidu, ki je “'1 Po vsej verjetnosti dozidan v Prejšnjem stoletju. Tako se je nehote pokazala prvotna arhitektura, lernelji do višine oken in zadnja stena, v kateri je oltarna apsida, so Hinjski gasilci načrtujejo nov avto tradicionalno tekmovanje harmonikarjev Delo študentov in dijakov med počitnicami - Urne postavke od 350 do 2000 tolarjev in več - Delo se predaja po telefonu - Prvi počitniški dnevi so privabili na piano študente in dijake, ki si iščejo zaslužek. Nekateri delajo nekaj dni, drugi cele mesece, kar je odvisno tudi od urne postavke. Na vseh treh novomeških študentskih servisih smo povprašali o trenutni ponudbi. V Društvu novomeških študentov imajo oglasno desko z iskalci delovne sile že precej zapolnjeno. Največja izbira je v strežbi, nad katero pa mladi niso preveč navdušeni. Urne postavke se pri njih gibljejo od 350 tolarjev - toliko plačajo v McDonaldsu - do 1000 tolarjev za selitvena in težja fizična dela. Strežba je plačana 600 tolarjev na uro, intelektualna dela pa od 700 do 800 tolarjev na uro. Trenutno iščejo delovne moči v trgovini, strežbi pa tudi anketarje in inštruktorje šolskih predmetov. V študentskem servisu Terna največ zaslužijo hostese, prevajalci in računalničarji, in sicer 2000 in več tolarjev na uro. Najmanj so vrednotena fizična dela, prodaja in strežba, kjer delodajalci plačujejo 450 tolarjev na uro. Kratka fizična dela so plačana po okoli 800 tolarjev na uro. Pri “Rudolfu” so povedali, da se bo trgovkam ob bok letos postavila Krka, ki bo plačala 400 tolarjev na uro, sicer pa za intelektualna dela delodajalci navadno plačujejo od 600 do 800 tolarjev, za selitve pa od 700 do 800 tolarjev. Pre- 20. SREČANJE HARMONIKARJEV NA STUDENCU STUDENEC - Najbolj množično in kakovostno 20. srečanje harmonikarjev na Studencu, ki sta ga pripravili tukajšnje prosvetno in gasilsko društvo ob sodelovanju sevniške območne enote sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je bilo tudi tokrat izbirno za Zlato harmoniko Ljubečne. V polfinale te prireditve je član strokovne žirije Zoran Kolin izmed 59 harmonikarjev (najstarejši je bil 76-letni Anton Bevec iz Hrastnika, najmlajši pa 5-letni Matevž Sodič, z Jesenic na Dolenjskem) izbral kar 12 godcev. V kategoriji do 14 let so to Natalija Hočevar, Petra Simonišek, Stojan Imperl in Ema Struna, v kategoriji od 15 do 25 let pojdejo naprej Dejan Vene, Marjanca Va-lenčak, Jože Gnidica, Viktor Ma-lec, Zvone Baškovč, Roman Strle-kar in Toni Pirnar, v kategoriji od 41 do 60 let pa si je polfinale priigral Ljubljančan Jože Derstvenšek. Slavljenka delila darila Antonija Sodja je ob svojem 70. rojstnem dnevu obiskala vaščane rodnega Štrekljevca in jim razdelila darila ŠTREKLJEVEC-Antonija Sod- z velikim veseljem obiskuje tudi ja se je pred več kot pol stoletja z rodni Štrekljevec. Zlasti je ponos- dobrimi osemnajstimi leti odpravi- na na uspešne gasilce, katerim vsa- la od doma na rodnem Štrek(jevcu ko leto podari svojo vezenino. Popri Semiču. V Medlogu pri Celju je leg obdelovanja vinograda namreč končala vrtnarsko šolo, v Maribo- zelo rada veze in pohvali se, da je ru pa srednjo kmetijsko šolo. Vrni- imela že nekaj uspešnih razstav, la se je v Belo krajino, bila v Čr- Ob nedavnem 70. rojstnem dne- nomlju kmetijska pospeševalka pa vu pa seje Antonija odločila, da bo strokovna učiteljica na kmetijski presenetila svoje Štrekljevčane. šoli v Gradcu, pozneje pa še h Pripravila je več kot 20 daril, torej kmetijsko-gospodinjski šoli v Mali za vsako hišo po eno, in se z njimi Loki ter se končno vrnila na celj- odpravila od domačije do doma- sko vrtnarsko šolo, tokrat kot stro- čije. Kar nekaj ur je trajal ta njen kovna učiteljica. pohod po vasi, saj je vsakemu seg- V Celju, kjer živi še danes, se je la v roko, našla zanj prijazno bese- pred 23 leti invalidsko upokojila. do, seveda pa so jo tudi vaščani Vendar se vedno rada vrača v rod- radi sprejeli. Najprej so bili sicer no Belo krajino. Ko je službovala precej začudeni, saj niso navajeni, v Mali Loki, je varčevala za fička, da bi kdo ob svojem rojstnem dne- a jo je teta pregovorila, daje od nje vu razdeljeval darila. A Antonija se kupila staro zidanico in vinograd je pač odločila, da bo na prav pose- v Stari gori nad Vrtačo. Tako avta ben način praznovala svoj okrogli vse do danes ni kupila, zato pa rojstni dan. prihaja v obnovljeno zidanico ter M. B.-J. HINJE - Že leta 1922 so se v suhokranjski vasici Hinje začele Porajati želje po ustanovitvi gasilnega društva. Zelja se jim je leta 1926 uresničila in ustanovitelji društva župnik Anton Porenta, Učitelj Pavle Japelj ter domačini |wel Čampelj, Franc Hočevar, Prane Blatnik in Janko Breceljnik so vpisali GD Hinje v register. Iste-83 leta so kupili ročno brizgalno, leta 1934 pa so organizirali širšo zbiralno akcijo, pri tem so pomagali celo njihovi rojaki iz Amerike in kupili najsodobnejšo motorno črpalko. Leta 1935 so zgradili nov gasilski dom. Dom je bil med vojno poškodo-van, po vojni pa so gasilcem odvzeli tudi črpalko. Šele sedem let Po vojni je društvo ponovno oživelo. člani so pričeli z zbiralno akcijo in posodabljali opremo. Prvo gasilsko vozilo so pripeljali v svojo garažo leta 1971, leta 1978 pa novo sodobno črpalko Rosenba-Uer, kjer jo imajo še danes. Leta 1986 so kupili avto IMV 1900, vsa jeta pa so svoje prostore dozidavah in preurejali. čiril Papež Veliko skrb posvečajo tudi ureditvi okolice, posebej pa za to skrbi Franc Hočevar. V društvu je zadnja leta zelo razvita tudi kulturna dejavnost. Leta 1988 so organizirali tekmovanje igralcev na frajtonarico. “V dvanajstih letih je na lem tekmovanju nastopilo nešteto tekmovalcev iz vse Slovenije. Nastopil je izven kategorije celo svetovni prvak v igranju na harmoniko Denis Novato,” je povedal prizadevni predsednik hinjskih gasilcev Ciril Papež. Letos je na tekmovanju nastopilo 21 tekmovalcev v treh kategorijah, najboljši pa so bili Jernej Kolar iz Brežic, Matej Bizjak z Rake in Marko Kolenc s Čateža pri Trebnjem. “V letošnjem letu nas čaka še nakup novega avtomobila RENAULT Master, ki pa ga bomo svečano predali svojemu namenu Predvidoma oktobra, ob večji gasilski vaji občinskega poveljstva občine Žužemberk,” je povedal Papež. S. MIRTIČ Nihče noče v strežbo KULTURNI FESTIVAL LANGENHAGEN - V nemškem Langenhagnu, ki je partnersko mesto Novega mesta, so minuli konec tedna potekale prireditve v okviru Kulturnega festivala Langenhagen. Tam sta nastopili tudi folklorna skupina Kres in Dolenjski oktet, ki se že vrsto let uspešno predstavljata v tujini. Delegacijo novomeške občine je vodil podžupan Marjan Somrak, na obisku pa je bita tudi glasbena skupina Meh, kije z Dolenjskim oktetom v soboto nastopila na slovenskem razstavišču na svetovni razstavi EXPO 2000 v Hannovru. Kres, Dolenjski oktet in Meh so skupaj priredili še čudovit glasbeni in plesni večer zdomcem, zbranim v Slovenskem športnem in kulturnem društvu Hannover, katerega pokrovitelj sta mestna občina Novo mesto in tovarna zdravil Krka. Obnova kapelice v Retjah. v celoti zidani iz kamna. Stranska zidova zaključujeta dva okroglo sklesana stebra, prednjo stran pa štirje, ki imajo rahlo ovalno obliko. Na takšnem podnožju, ki je sicer povezan z vezjo in delno z železom, je umeščena kupola, ki jo je prekrivala trokapna streha. Kamniti stebri so delno ovalne oblike, narejeni iz apnenca, ki ga je še danes dovolj v Loškem Potoku. Kapelica je zelo podobna nekaterim na Notranjskem in Primorskem, od koder naj bi se naselili tudi prvi prišleki. Stebri imajo vsaj pol centimetra debel belež v več plasteh, različnih barv, kar kaže, da so kapelico večkrat belili. Ali tudi omet kupole skriva kakšno poslikavo, se še ne ve. Odkritje je gotovo zanimivo, letnica, ki označuje gradnjo, potrjuje hipotetično letnico naselitve. Prav tako priča, da je bilo prvo naselje v bregu obširne kraške doline, vodo za pitje in živino pa so našli streljaj od tam na dnu doline, kjer je še do pred nekaj leti obstajalo manjše jezerce, ki je vaščane reševalo v hudih sušah za napajanje živine in kot nekakšen naravni rezervoar ob morebitnem požaru. Okolico še danes imenujejo M laka, kjer so rodovitne, a že nekoliko opuščene njive, ki imajo to slabost, da so često preplavljene. Legenda pravi, da je bila dolina večkrat na leto poplavljena z nekaj metri visoko vodo. Tako velikih poplav ljudje že dolgo ne pomnijo, zato so počasi naseljevali tudi del doline, ta del danes velike vasi pa ima često težave s podtalnico, ki zaide v kleti. Tako je možno da je prej omenjena kapelica prvi sakralni objekt vsaj v vasi Retje, najdena letnica pa potrjuje tezo o času na- SeHtVe' A. KOŠMERL NOVI PRIPOMOČKI ZA ZDRAVSTVENO POSTAJO SEMIČ - Semiški zanesenjaki so na letošnjo velikonočno nedeljo prapravili dobrodelno prireditev “Dobra volja dar pozlati”, s katero so zbrali denar za nakup sterilizatorja za semiško zdravstveno postajo. Z denarnim prispevkom so pomagali tudi Malenškovima dekletoma, ki sta ostali brez staršev, ter novomeški bolnici za dializni oddelek. Ker je nekaj denarja ostalo, darovalci pa so nakazali denar tudi po prireditvi, so nedavno za zdravstveno postajo Semič kupili še aparata za odstranjevanje bradavic in pregledovanje krvi ter fotokopirni stroj, za kar so odšteli okrog 400.000 tolarjev. S tem se opremljanje zdravstvene postaje še ni zaključilo, saj je ostalo še nekaj denarja. Kot je dejal Toni Plut, eden od prizadevnih organizatorjev semiških dobrodelnih prireditev, bodo, če bo potrebno, pripravili še kakšno tovrstno prireditev. GRADNJA VEČNAMENSKE STAVBE NAPREDUJ E-Kulturno društvo Dvor se že vrsto let prizadeva, da bi pridobilo prostore za železarsko zbirko, ki jo je med drugim poklonil pokojni režiser Marjan Marinc. Ponosni so tudi na rojstno hišo in delo dr. Frana Bradača, znanega filologa in prevajalca, rojenega na Jami pri Dvoru. Enajsto leto izdajajo časopis Fužina, aktiven pa je tudi mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Franca Možeta. Kulturno podobo kraja bogati v veliki meri tudi šola, ki s svojimi učenci skrbi za bogate kulturne prireditve. Prav gotovo pa bo kulturno življenje na Dvoru še bogatejše v novi večnamenski stavbi, v kateri bo tudi dvorana za kulturne prireditve. Gradnjo doma med drugim financira Občina Žužumberk, ki bo v ta objekt vložila okoli 15 milijonov tolarjev. (Foto: S. Mirtič) Z DARILI OD HIŠE DO HIŠE - Antonija Sodja (na levi) je pretekli teden na rodnem Štrekljevcu hodila od hiše do hiše in ljudem izročala darila ob svojem 70. rojstnem dnevu. Prva sta prtiček, knjižico s slovenskimi narodnimi pesmimi in prospekt Celja prejela Jožica in Jože Golobičeva, po domače Gorenja Pucarjeva. Jeseni, ko se bo začel pouk, bo Sodjeva obiskala še podružnično šolo v vasi. (Foto: M. B.-J.) reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi TURIZEM NA VASI turizem Poljanska dolina, zlasti še njen obkolpski del pod Starim trgom, je zagotovo najlepša dolina v Beli krajini. Že pogled z vijugaste ceste, ki se od Starega trga spušča proti Kolpi, daje slutiti, da se je popotnik odpravil v kraje, ki v sebi sicer nosijo nekaj skrivnostnega, a kar sami vabijo, da jih odkrije. Kolpa se namreč prav tu iztrga iz soteske in se, zdaj leno, zdaj zopet poskakujoče, razlije po dolini. Ob njej so skrbno obdelana polja, tik ob vznožju hribov pa se kot piščanci h koklji stiskajo hiše in gospodarska poslopja. A če je v tej skoraj pravljični pokrajini nekaj skrivnostnega, so to vse prej kot skrivnostni ljudje, ki vztrajajo v teh krajih. Nasprotno! So po belokranjsko gostoljubni, zgovorni, s srcem, ki ga nosijo na dlani in razdajajo vse naokrog. Še zlasti pa gostom, ki so si za oddih izbrali njihove vasi. In tistih, ki si med dopustom ne želijo vrveža, ampak mir, je vse več. Prav obiskovalci, kijih pot zanese v te kraje, pa omogočajo domačinom dodatni zaslužek, da jih ne vleče več v svet s trebuhom za kruhom kot nekdaj. A ne le da Poljanci ostajajo, temveč se mnogi tudi vračajo. Med slednjimi je Andrej Rade iz Sodev-cev. Po končani osnovni šoli se je v Kočevju izučil za ključavničarja in se zaposlil v tamkajšnjem Itasu, saj je, tako kot njegova sestra in brat, dobro vedel, da na kmetiji s komaj osmimi hektarji močno razdrobljene zemlje ne bo mogeče dostojno preživeti. A domotožje je bilo veliko, in ko so v Starem trgu začeli graditi Uniorjev obrat in je tudi Andrejev oče ponudil otrokom, da bi kateri od njih prevzel kmetijo, se je Andrej kot najmlajši leta 1982 odločil, da se vrne v rodno dolino. Zaposlil se je v Uniorju, se kmalu poročil in tudi žena Vesna, doma iz Črnega Potoka pri Kočevju, se je, čeprav izučena frizerka, v Uniorju zaposlila kot kuharica. Že Andrejev oče Peter je ob stari hiši v Sodevcih začel graditi novo hišo, a mu je zmanjkovalo denarja za vzdrževanje starega in dograditev novega doma. Toda ko so po osamosvojitvi naše države začeli Slovenci odkrivati skrite kotičke ob Kolpi, jih je vse več zašlo tudi v Sodevce. Povpraševali so po prenočiščih in domači hrani in Radetovi so se domislili, da bi staro hišo preuredili za turiste. “Začetki so bili zelo težki, saj ni znal nihče prav svetovati, kako naj se lotimo dela. Na srečo sta mi veliko pomagala takratni predsednik črnomaljske občinske skupščine Martin Janžekovič in Jože Strmec z občinske uprave. Ljudje iz večjih centrov namreč težko razumejo, kako težko je življenje pri nas. Bela krajina je, gledano iz Ljubljane, čez Gorjance, mi pa smo še čez Vrh-goro. Sicer enostavne stvari v središču Slovenije so pri nas vse prej kot preproste. Tudi zaradi tega bi potrebovali turistično pisarno ali agencijo, ki bi združevala vse, ki se v teh krajih ukvarjamo s turizmom,” se spominja začetkov ter hkrati niza izkušnje Andrej Rade. Radetovi so, potem ko so v stari hiši, ki jo je leta 1840 kupil Andrejev praded, uredili tri apartmaje, v pritličju pa klet v starem slogu, že leta 1992 sprejeli prve goste. Ob hiši so uredili tudi šotorišče, v dogovoru s sovaščanom pa se Radetovi gostje lahko sončijo ob Kolpi na njegovi parceli in imajo tako rekoč svojo plažo. Sicer pa so Radetovi storili vse, da se njihovi gostje, od katerih jih 70 odstotkov prihaja k njim že vrsto let, počutijo kot doma. Ker sta Andrej in Vesna zaposlena, hčerka Maja obiskuje frizersko šolo v Ljubljani, sin Peter pa osnovno šolo v Starem trgu, se morajo gostje velikokrat znajti sami. A jim to ni težko, kajti Radetovi shrambe nikoli ne zaklepajo, izbira doma pridelanega in predelanega sadja in zelenjave ter vina in drugih pijač pa je kar pestra. In tisti, ki ne najde vsega za svoj jedilnik v shrambi, se odpravi na njivo, kjer si nakoplje krompir, nareže solato ali nabere paradižnik. In nihče od Radetovih jim ne stoji za petami in preverja, ali so v zvezek zapisali natančno toliko, kolikor so zares porabili. Radetovi svojim MODNI KOTIČEK /Va plaži Poletje je sinonim za daljše in bolj sproščeno počitnikovanje, ki si ga vsi tako zelo zaslužimo. Večina se odpravi na morje, redkeje v hribe ali na sneg. In ker prav na morju največ časa preživimo na plaži, je pomembno, kako izgleda-mo. Saj ne, da bi se po nepotrebnem obremenjevali z modnimi smernicami, ampak zato, da bi se počutili še bolje. Prijetno, svobodno, lepo in povrhu vsega povsem samozavestno. V poletni morski podobi. No, gotovo boste najmanj potrebovali za bivanje na samotnem otoku, saj boste želeli imeti na sebi čim manj. Sicer pa za celostni videz lahko poskrbite v nekaj preprostih korakih. Izberite kopalni kostum (dvodelni, enodelni ali string), v katerem se odlično počutite in vam še opazno dobro pristoji. Ustrezen kroj iz priljubljenih barv. Zraven kombinirajte še brisače iz podobnih barv, različnih dolžin (za ležanje, za brisanje in za pod glavo). K poletni opravi sodijo še udobni natikači, zaščitno pokrivalo in tako imenovana ruta par-eo za okoli pasu. Slednja naj bo v kompletu s kopalkami, sicer pa je lahko tudi kot samostojno oblačilo. Izdelate jih lahko tudi same iz drobnih kosov blaga. Privoščite si tudi velik in pisan nakit živih barv, saj so opazni modni dodatki v razigranih poletnih dneh še kako dobrodošli. Tudi dodatki za lase so lahko pika na i. Barvne sponke v obliki rož, metuljčkov, gumice, trakovi, rutice ipd. Velikanska torba je zelo praktična za prenašanje plažnih pripomočkov (za branje, mazila, brisače, prenosni radio, mini vzglavnik, vodna očala, sadje in steklenico vode). Pleteni cekar ali še bolje takšen iz sintetičnih materialov, da mu slana voda ne more škoditi. Priskrbite si dolgo obleko v obliki črke T, ki je prijetna in praktična. V njej bosje odšli na zajtrk, zvečer pa jo boste dopolnili s kakšno čudovito ogrlico. Za hladnejše dni pa boste potrebovali tudi jopo. JERCA LEGAN gostom preprosto zaupajo in preden odidejo, izračunajo, koliko morajo plačati. Nekateri so tako navdušeni nad sproščenim življenjem na vasi, da celo sosede povprašajo po kmečkih opravilih in radi priskočijo na pomoč. Andrej je zadovoljen, da se je še nekaj družin odločilo vrniti v vas in da so spoznale, daje tudi s sprejemanjem gostov mogoče dodatno zaslužiti za preživetje. Boli pa ga, ker je precej hiš že dlje časa praznih. “Je že res, da je potrebno v ureditev prostorov za turiste vložiti precej denarja, vendar pa je škoda neprecenljiva, če sredi vasi zazija razvalina nekdaj trdne domačije,” pove Andrej, ki se dobro zaveda, da poletna sezona pri njih, ob zgornjem toku Kolpe, traja le mesec in pol. Toda glede na to, da ni turi- zem le kopanje v reki, ampak tudi čolnarjenje, lov, ribolov, gobarjenje, kolesarjenje, polharjenje, spre-hanje in še marsikaj, bi se po njegovem sezona lahko razvlekla skozi vse leto. To je toliko pomembnejše, ker Kolpa ne prenese množičnega turizma. Ker so svojo turistično ponudbo poimenovali “Kmetija na vasi Rade", se dobro zavedajo, da morajo obiskovalcem ponuditi čim več domače hrane. In ker bregovi nad vasjo vse bolj zaraščajo, že razmišljajo, da bi ogradili pašnike za drobnico. “To so sedaj še načrti, saj se zavedamo, da naložba ne bo majhna. A pomembno je, da si vedno znova zastavljamo cilje, saj le v tem vidimo možnosti za napredek," pravi optimistični gospodar. MIRJAM BEZEK-JAKŠE -JSTT STARA HIŠA ZA TURISTE - Radetovi, oče Andrej, otroka Peter in Maja M mama Vesna, pred obnovljeno domačijo v Sodevcih, ki jo je davnega 1840 kupil Andrej Mihelič, pradedek današnjega gospodarja. Dokazalis0> da je tudi hišo častitljive starosti mogoče obnoviti ter prilagoditi današnjoa zahtevam življenja, a hkrati ohraniti staro arhitekturo. (Foto: M. B.-J) POZIV ZGODOVINARJA Iztrgati pozabi pomemben del naše zgodovine Poziv zgodovinarja, naj ljudje dokumentov ali fotografij iz časa 2. svetovne vojne ne zavržejo, ampak posredujejo muzejem ali zbiralcem tega gradiva. Kot zgodovinar in amater že več kot 15 let zbiram zgodovinsko in drugo gradivo o Kočevski od leta 1939 do 1942 (se moram pač časovno omejiti) in deset let o najstarejši germanski skupini izven matične dežele (Nemčije-Avstrije) Kočevskih Nemcih, ki so jih fevdalni gospodje naselili (večina nasilno) v prvi polovici 14. stoletja na Kočevskem. Od tedaj je minilo že več kot 650 let. O tragični zapeljanosti tega skromnega in pridnega ljudstva sem v zadnjih šestih letih že večkrat pisal v razne časnike. Najbolj me pa zanima in privlači čas narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, posebej na Kočevskem. Naj mimogrede omenim, da je bilo iz naše delavske Podgorske ulice v Kočevju kar 29 mož, fantov in deklet v partizanih. (Doma je v vsej ulici ostalo samo 6 starih upokojenih knapov.) Polovica od 29 je padla v partizanih. V vsej ulici ni bilo niti enega kolaboranta. Žal mi je bolezen preprečila, da bi o vsaki družini in rojaku nekaj malega napisal. Nekateri kočevski Nemci so naši ulici rekli “Paradajz gassa (rdeča)”. Sam sem zbral preko 1.200 strani zgodo- vinskega gradiva. Toliko sem ga tudi ročno napisal. Skoraj vse gradivo (kopije) sem izročil naslednjim muzejem: v Kočevju, Miklovi hiši v Ribnici, Novem mestu, Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, Arhivu Slovenije, Arhivu instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, Zavičajnemu muzeju v Prezidu (kjer sem rojen), nekaj v Čabar, Muzeju narodne osvoboditve Maribor in še kam, pa se zdaj ne spomnim. Navajam nekaj konkretnih primerov, najprej dva žalostna: moja že pokojna tovariša partizana sta zbirala gradivo o NOB vsak več kot dvajset let. Eden je napisal sedem, drugi pa štiri knjige. Družinskih članov nisem hotel takoj po njihovi smrti vznemirjati, a ko sem jih vprašal za zbirke pokojnikov, so mi povedali, da so šle za star papir. Dvajset let garanja! Drugi primeri: postal sem bolj pozoren in vsiljiv in takoj sem nekaterim pisal, druge obiskal, enim pa telefoniral, ali jih slučajno srečal. 5. maja letos umrli 93-letni vrhovni sodnik Henrik Kužnik, nosilec partizanske spomenice, mi je lani spomladi izročil precej knjig, dragocene fotografije in drugo gradivo. Prvoborec Drago Košmrlj mi je kar sam prinesel zajetno aktovko gradiva in fotografije. Sedaj 91-letna upokojena učiteljica na Travi Nada Vreček mi vsakokrat da gradivo, ki ga zbere doma. Brez nje ne bi mogel napisati knjige Zgodovinska črtica Dragarske doline (še ni izšla). Dr. Tone Lavrič, doma iz Črnega Potoka pri Dragi mi je tudi poslal precej gradiva, Mara Mota-len iz Gotenice (živi v Kočevju) mi je podala več strani o Gotenici in dragocen zapis o znamenitem župniku Giebeju, kočevskem Nemcu, ki je vso vojno sodeloval v OF. Narodni heroj Andrej Cetinski -Lev mi je napisal kar 48 strani spominov na prvo leto partizanstva. Ko sem ga silil, naj napiše še kaj o njihovem partizanskem župniku Strahuje zapisal: “Dragi moj Zdravko, še tole o našem župniku in amen!” Podobnih primerov je vsaj dvakrat toliko, in darovalci naj mi oprostijo, ker sem jih spustil. Vsakogar, ki mi kaj pošlje, poprej prosim, naj pri vsakem podatku ali fotografiji navede, ali naj mu vrnem original kopijo ali naj ostane muzeju. Tega sem se doslej strogo držal in se bom tudi jutri. (Fotografije sta mi dala še Edi Šel-haus in Jože Kotnik; prijatelj prvoborec Karel Mikulič iz Belih Vod (Loški Potok) mi je dal enkrat®® pisne spomine na območje Lošk' Potok, posebej pozorno in točnoJe opisal NOB.) Vse, ki boste to brali, prosim. d® zberete, kar imate doma: spomin6, fotografije, stare (posebej partizan-ske) časopise, dnevnike in odnesi najbližjemu muzeju, muzejski zbit' ki, ZB, zbiratelju, ki vam bo vs®. kar boste želeli, pošteno vrnil.v vaše javne knjižnice ali pa pošlj>te po pošti. Za tako opravilo potrebujete le nekaj ur, mlade generacij® pa vam bodo za to hvaležne, kajti narod brez lastne zgodovine f® narod! ZDRAVKO TROHA 6» ‘j/onr/t-j/f /fre^e KAKO BOM LJUBILA Kako bom ljubila, k' me srček boli, ker ta lanski moj fantič pozabljen še ni. Pa pozabljen bi bil, ko b’ tak luštkan ne bil, pa je luštkan tako, da pozabljen ne bo. (ljudska) SEBASTIJAN PODOBNIK Prostovoljno, a z velikim navdušenjem Sebastijanov sprva plahi, zdaj pa že precej samozavestni glas verjetno poznate iz radijskih valov, kjer se najbolj vidno predstavlja v javnosti. Poučevanje malčkov, brisanje nežnih otroških ritk, pisanje pesmi in igranje na kitaro pa so njegove drobne vsakdanje dejavnosti. Sebastijan Podobnik je v šent-jernejski osnovni šoli zaposlen kot vzgojitelj predšolskih otrok, tj, v mali šoli in vrtcu. Majhne nadobudneže uči prvih plesnih korakov in pesmic, strpnosti in prijaznosti, prvih črk in številk, pogosto pa je tudi njihov prvi stik z mogočnimi državnimi institucijami. Čisto malo je tudi politično obarvan, pa še to zaradi navdušenosti nad “prostovoljnostjo članov Mladega foruma, ki organizirajo brezplačne kolonije za otroke, koncerte, tabore in pohode," pravi Sebastijan. Ve-dar sodelovanje pri njihovih projektih ni njegovo edino neplačano delo. Prostovoljno, a z velikim veseljem in užitkom se Sebastijan predaja poeziji. Že kot gimnazijec je pisal pesmi, morda je bil to vpliv njegovih sošolcev, tudi pesnikov začetnikov. “Govorili so celo o drugi novomeški pomladi,” opisuje to posebno vzdušje. Navdušen nad ustvarjanjem je sodeloval pri ustanovitvi Literarnega društva Dra- gotin Kette, katerega član, celo del ožjega predsedstva, je še danes. V njihovih zbornikih so njegove pesmi, on jih opisuje kot romantične, senzibilne in cinične, prvič ugleda- Sebastijan Podobnik na literarnem večeru le luč sveta. Drugače se to ne bi nikoli zgodilo. Pravo razkošje je biti poet, ni kaj. Tudi zato si med seboj pomagajo, Sebastijan na primer vodi literarne večere. Svoje malčke pogosto razveseli z dejavnostmi, ki so zapolnjevale njegove proste ure v najstniških letih, pa naj gre za igranje na kitaro, čaranje ali ples. Prve zvoke je zvabil iz ne preveč priljubljene harmonike, zato pa se je toliko raje posvečal sestrini kitari. Še danes je njegova spremljevalka. Čisto njegovo pa je čaranje. In to vsaj že od 14. leta, ko je imel v Domu starejših občanov prvi nastop. Pravi, da uspešen. Lani so ga za prostovoljno sodelovanje poprosili pri Unicefu in priložnost je zgrabil z obema rokama. Kar petkrat pa so mu uspešnost priznali na regionalnih plesnih tekmovanjih, ko je osvajal naslove prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih. Vse to mu je nekako uspelo uvrstiti v že tako polni gimnazijski urnik. Pa mu jo je prišlo še kako prav. Čeprav si je sprva želel postati pravnik, ker verjame v pravico, je po spletu okoliščin pristal med vzgojitelji. Po končani gimnaziji se je zaposlil, vendar je bilo delo zavarovalniškega agenta pogodbeno, zato so mu na zavodu za zaposlovanje ponudili javna dela v novo- meških vrtcih. In ne samo to, PaC pa tudi študij na mariborski p®6*3' goški fakulteti. Ravno zdaj se Pfl' pravlja na zagovor diplomske ®3 loge z naslovom Vloga očeta v dr® žini. O vlogi moškega vzgojitelj3 pa je odločen: “Vzgojiteljice so k® matere, vzgojitelji smo prijatelj'- Celo on, ki je dolgo menil. daJe vzgajanje žensko delo, si je tudi t® počitnice rezerviral za otroke- *-Rdečim križem se namreč za dese dni odpravlja v kolonijo na Debe rtič. Lani je skrbel za skupi®0 otrok, letos bo pedagoški vodj® celotnega paviljona, kar pome®1, da bo koordiniral njihove dejav nosti. Glede na to, daje za “ta Pr3 vo” šolo pripravil že sedem ge®e racij otrok, mu to verjetno ne pretežko. Prav res bi bil Dobruškovašča® Sebastijan Podobnik lahko le še e® Kristusovim letom bližajoči s® mladenič, brezskrben in naveliča življenja. Pa mu je že mama k® otroku vcepila v glavo, da m®®3 vedno nekaj delati. “Vedno sem ®’ zaposlen: obiskoval sem več kr®z kov, se učil harmoniko, tak® d sem kar izgubljen, če nimam kaj početi,” pravi in se nasmehne-Vse, kar delam, je moj hobi-samo sedemletna hči Tara ga s®1 iztrgati iz vala njegove energije MOJCA TELEVIZIJSKI SPORED r^levizija si pridržuje pravico do JH^bitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 13.VII. ^LOVENIJA 1 n J Jedenski izbor ■ Odmevi ■ 8.30 Mostovi ■ i7,*ainka-9.l0 Pod klobukom-10.00Zgodbe toljkc. 10.40 National Geographic ■ 11.40 11mS' Parki sloven>je' 12.00 Dok. oddaja• ■ 14 inn0?®8" *2-4d Tedenski izbor • Intervju is in n ™k,fr-nad ' '6-00 Slovenski utrinki živi - Oroeila ‘ l6-45 EnaJsla šola • 17.20 Iz ‘^nja Hrastkovih ■ 17.45 Neukročeni planet, 19 in n’ '*'4^ Risanka -19.00 Kronika -i,„7 Dnevnik, vreme, šport • 20.05 Tednik -lik ,,J'st^na oddaja - 21.25 Novakovi, nan„ • 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Deka-ii spovedi gospoda Ciappeletta, nan. ■ Sl°venci v Avstraliji ■ 0.00 Gibljive slike ^LOVENIJA 2 o . ^remenska panorama - 8.25 Videospotnice •W Iz dobrega gnezda, nad., 2/13 - 9,45 Uboga .. b°gatašinja. ser., 3/6-10.35 Grace na uda-Svm an" 6(25 -10.5 5 Murphy Brovvn, nan. -13.15 obl foroia' 12.45 Kolesarska dirka - 16.50 35. Dr, ?a ansambla Lojzeta Slaka - 17.50 finski zdravnik, Špan. nad. -19.00 Nenado-pusan- nan. - 20.05 Leteči cirkus Montyja „ ,ona ' 21.050 Pot k slavi - 22.05 Poseben rv>a v ’ ‘2-4d Nisem nezvest, nad. - 0.30 Ljudje w Vezuvom, nan. Kanal a lir-Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adre- Maria nalin ’ IT" lluu uman 5uuw - u.uu Aure-in h k i Pr'nc z ®el ^'ra'nan- ■ 14.00 Jake shnut ir nan-' 15.00Ricki Lake-15.55Oprah 18 m l ^nge*3- nad. -17.40 Luz Maria, nad. • ' wnt zre v svet' nan- -19.00 Seinfeld, nan. narl in alc?lm in Eddie, nan. - 20.00Lepi časi, nan' vi Zivl-ienjske zgodbe, film -22.40 Bob, I,n L -15 Miami Vice, nan - 0.15 Ricki Lake -luUannyjeve zvezde POP TV za!? ^°la ®°*Pa ‘ ^20 Obraz tedna - 8.30 Brez TriTZ ,onasom" 9.30 Modna potovanja -10.30 Lab' e'na®'' "'20 Divji angel, nad. -11.30 nan'n?liStrast''nad'' l4-CC Domače kraljestvo, nan Ži® Matlock, nan. • 15.30 Zakon v LA, nad » ^r' ženske'nad-" '7-15 Divji angel, 20tiii Ii Labirint strasti, nad, - 19.15 24 ur-TV.Mali razposajenci, film - 21.30 Raztrese-4 nan. - 22.20 Prijatelji, nan. - 23.05 Niki-1 nan. - 0.00 Frankenstein, film ?AJBA tv \i ; ,Jorzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 ■ I7nnr??'’ nan'' 'L30 Služba in družba, nan. nu Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, n. • 19.00 Živa-novice -19.15 F/X ■ umori s °tn, nan. - 20.10 Sorodnica, film - 22.00 Živa-kJaZIU ’ 22-00 Novi nedotakljivi, nan. ■ 23.30 a - 0.00 Pri Addamsovih, nan. KANAL u' ? Videostrani -17.00 Palčica, risanka -17.50 vi- ruzenja -18.20 Kirurgovo srce ■ 19.00 No-ur .'m Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 Dni, 1?® Kontaktna oddaja ■ 20.40 Nas ni „ 3lf' '21-00 Novice - 21.15 Tedenski kultur-Pregled - 21.25 Odkrito Hrv 1 lznh~7“,UJUlro' Hrvaška • 10.00 Poročila-10.05 Lah ^evalni Program - 12.00 Poročila ■ 12.40 FUmi',Strasti (ser‘ja) -14.00 Poročila -14.10 D ' m.00 Deček spoznava svet -17.00 Alpe-Kni ava'2,a0ran - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 vrem S-C^e ’ '®'55 Risanka - 19.30 Dnevnik, Uni' e’ePort' 20.10 Zgodbe naših otokov: Susak. • 2l !k o ane'20'45 Kviz '21-I5 Dok. oddaja U, .Seinfeld (ser.) ■ 22.20 Dnevnik - 22.40 Oanu!?' ocl Jacka (brit. film) - 0.30 Poročila -Film «ia srca (am- Film); 2.15 Dok. film; 2.45 ' 4-30 Afera Maurizius (film) HTv2 8.00 Ti 13 5n'^nstidne panorame -13.00 Dok. oddaja -(ser i no Poletje -14.45 Pacific Palisades Uta ' '2® Newyorška policija (ser.) - 16.20 18 (i^fPHlJelHosti (ser.) ■ 17.10 Nostrmo (ser.) - 19 lnr\ na voina (dok. ser.) - 19.00 Hugo -Cam nevnik'vreme- šport - 20.05 Kviz- 20.30 Latj Vn'ia 'I (ser.)-21.20 Urgenca (ser.) -22.15 lca ■ 0.20 Umetnine svetovnih muzejev pETEK, 14.VII. f^OVENIJA 1 “enski izbor-Odmevi-8.30 Izobraževalna kovih3 n9'®® Risanka - 9.35 Iz življenja Hrast-da '9'4® Enajsta šola -10.15 Udarna briga-||'inaI|'; 10.30 Neukročeni planet, ser., 2/10 -13 4ot tek' am- drama, 2/2-13.00 Poročila -ven Tedenski izbor - Gibljive slike -14.10 Slo- 15 On ^ Avstraliji - 14.40 Novakovi, nan., 2/6 - 16 M d aRdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -Sn. “°ročila-16.45 Lahkih nog naokrog-17.45 Kr0 r>avajm°, dok. ser. -18.45 Risanka -19.00 Peti. V 19-30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 °dda'" Deteljica - 21.25 Polž v solati, 2. 0 J? '22.05 Odmevi, šport - 23.00 Dekameron: klulj »delnem kamnu, nan. - 23,30 Polnočni ' 0.40 Brane Rončel izza odra ^OVENIJA 2 - 9 jemenska panorama -9.05 Videospotnice Zdr. Nenadoma Susan, nan. -10.00 Družinski it. film apan' nad. -11.00 Velike počitnice, fr,-Mot^.' '2-30 Dirkalni konj, dok. oddaja -13.30 |j | U dok. oddaja ■ 14.30 Gore in ljudje -Leteči cirkus Montyja Pythona, ser. -16.20 Pot k slavi ■ 17.15 Ujeto srce, angl. film -19.00 Med valovi -19.30 Videospotnice - 20.05 Will Shakespeare, nad. - 20.55 Grace na udaru, nad. - 21.20 Najlepši vrt na svetu, fr. film - 22.55 J.A.G., am: nad., 3/15-23.45 Mortimirjeva, angl. nad-0.35 Taksi, am. nan. KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show - 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan, -19.00 Seinfeld, nan. • 19.30 Malcolm in Eddie, nan. ■ 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije ■ 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Pri pujsu 1, film ■ 23.25 Miami Vice, nan. - 0.50 Ricki Lake -1.50 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Sola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zaporzJonasom -9.30Modna potovanja-10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strast, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. • 14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v LA, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Usnjeni jopiči, film - 22.00 Komandosi, nan. - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Zadnja vrata v pekel, film GAJBA TV 15.00 Živa-magazin ■ 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. • 17.00 Odpadnik - 18.00 Zvezdne steze, nan, -19.00 Živa-novice -19.15 F/X-umori s trikom, nan. -20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled • 18.20 Kmetijski razgledi ■ 19.00 Novice-19.15 Rezerviran čaš- 19.3024ur-20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Kirurgovo srce ■ 21.35 Motosport mundial HTV 1 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (ser.) -13.25 Hruške in jabolka - 14.00 Poročila -14.10 Wilsonova tragedija (am. film) -16.00 Arabella (ser.) -16.30 Briljanten - 17.00 5.000 km skozi Mehiko -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Leta neprijetnosti (ser.) ■ 21.00 Trgi: Korčula ■ 22.30 Dnevnik - 22.50 Trgi: Korčula - 0.10 Nočni program: Gun-shy (am. film); 2.00 Smrtonosna mreža (am. film); 3.30 Zimski zaliv (Šved. film); Hologram-ski človek (am. film); Stoletje filma HTV 2 13.20 Sola preživetja -14.20 Sharman (serija) -15.35 Plen (serija)-16.20 Urgenca (serija)-17.05 Nostromo (serija) -18.05 Hladna vojna (serija) -19.00 Hugo-19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. (serija) - 21.30 Otvoritev Splitskega poletja: 23.30 Čas je za jazz - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 15.VII. SLOVENIJA 1 7.55Tedenski izbor ■ Odmevi - 8.30 Zgodbe iz školjke - 9.00 Radovedni Taček - 9.15 Na liniji - 9.35 Nanizanka -10.05 Selma in Johanna, Šved. film ■ 11.30 Nanizanka ■ 12.00 Tednik -13.00 Poročila - 13.45 Petka - 14.55 Hendersonova pošast, am. film -16.30 Poročila -16.45 Fračji dol, nan. -17.10 Fliper in lopaka, risanka -17.50 Na vrtu -18.20 Novi raziskovalec, 10/13-18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Naš avto, slovenski film - 21.35 Velika imena malega ekrana • 22.35 Poročila, šport - 23.10 Dekameron: O ženski zvestobi, nan.-23.45 Vrtiljak, dan. nan.-0.15 Vran, nan., 4/22 - 0.55 Vampirji, am. film - 2.15 Vrtiljak, dan. nan. SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno -13.00 Šport • 19.30 Videospotnice ■ 20.05 25. obletnica ansambla Jožeta Ekarta - 21.05 Z zemlje na luno, nan. -22.00 Sobotna noč • 0.00 Svetnik, nan. - 0.50 Šok, Šved. nan. KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. • 10.00 Nora hiša, nan. • 10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. ■ 11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Pogojni izpust, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Razkrite čarovnije 1, dok. oddaja -17.15 Živali, nan. -18.00 Skrivnosti morskega kraljestva -19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Ledena past, film - 21.45 Luč iz teme, film - 23.30 Mutant, film -1.15 Atlantis POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Mowgli: knjiga o džungli - 12.00 Sabrina: mlada čarovnica -12.30 Modna popotovanja -13.00 Formula 1 - 14.00 Pop'n'Roll - 15.00 Otroci ne lažejo-15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Strast in paradiž, nad. ■ 17.30 Sobotni klub, film - 19.15 24 ur • 20.00 Lahko se zgodi tudi vam, film - 21.50 GG.l. Jane, am. film -0.00 Mož, ki je preveč vedel, film GAJBA TV 16.00 Bila je mladoletna, film -18.00 Rojeni v svobodi, nan. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Gotti, film ■ 0.00 Pop bazar VAS KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Glasbena oddaja-17.55 Kako biti zdrav? -19.00 Novice - 19.15 24 ur • 20.00 Iz združenja - 20.30 Dolenjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 2 2.15 Videotop HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Poročila ■ 8.35 Znan. serija -10.25 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Trgi: Korčula -15.05 Poročila -15.15 Iskalec (am. film) -17.05 Beverly Hills (ser.) -18.05 Melrose Plače (ser.) -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Koncert - 21.15 Film ■ 23.00 Poročila • 23.25 Mini serija -1.25 Popolna maska (film) - 3.00 Film - 6.05 Federal Hill (am. film) HTV 2 11.50 Tv spored -11.55 Labirint strasti (ser.) • 15.25 Potovanja (ser.) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila (ser.) - 21.00 Damon (hum. ser.) - 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 16.VII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav - Risanke - 9.50 Ozare - 9.55 Dlan v dlani - II.00 Svet divjih živali, ser. - II.30 Obzorje duha- 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila 13.15 Turističnapddaja- 13.35 4x4-14.05 Polž v solati -14.35 Naš avto, slovenski film -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik -17.40 Alpe-Donava-Jadran -18.10 Naravni parki -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hobotnica, ser., 1/4-21.45 Družinske vezi - 22.40 Poročila, šport 23.05 Opera SLOVENIJA 2 8.15 Videospotnice - 8.50 Noro zaljubljena, nan. - 9.15 Iz dobrega gnezda, nad. -10.05 Popolna tujca, nan. -10.30 Zvezde Hollywooda -11.00 Med valovi -11.30 Pripravljeni -12.00 V duhu izročila -13.00 Šport - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, ser., 2/13 - 2055 Murphy Brovvn, nan. - 21.20 Trend - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Atletika - 23.05 Hector, niz. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan,-11.00 Brooklynski most,nan,-11.30 Zmenkarije -12.00 Misija nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Otroci iz epruvete, film -16.00 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Ruby Wax -19.00 Duh bojevnika, nan. - 20,00 Giilian za 37. roj. dan, film - 21.40 Stilski izziv- 22.50 Ura morilca, film POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. • 11.00 Navihanka, nan,-11.25 Pop'n’Roll-12.15 Manhattan bo moj, nad. -13.10 Otroci ne lažejo -13.40 Formula 1 - 16.00 Mala Daniela, nad. -17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Družina iz škatlice -19.05 Miss Slovenije ■ 19.15 24 ur - 20.00 Samo ti, film - 22.00 Šola golfa- 22.30 Nina, am. film GAJBA TV 16.00 Trije pari, film -18.00 Rojeni v svobodi, nad. -19.00 Maggie, nan. • 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. ■ 22.00 Jennifer osem, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani ■ 17.00 Posnetek dogodka -18.25 Dolenjski obzornik-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospo-darji?-20.45Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 17.VII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor - Utrip - 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4 - 9.10 Lahkih nog naokrog - 10.00 Klapa zahodnega dela, nad., 4/13 ■ 10.20 Risanka -10.40 Spoznavajmo, ser. - 11.35 Na vrtu - 12.00Novi raziskovalec, ser., 11/13-12.30Prvi in drugi -13.00 Poročila -14.00 Ljudje in zemlja -14.50 Polnočni klub -16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila -16.45 Radovedni Taček -17.45 Dežela gora, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan.; 8/33 - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.55 Dekameron: O sodniku s koledarjem, nan. • 23.30 Nore igre, avst-ral. film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama- 8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad., 3/15-9.50 Will Shakespeare, nad., 5/6 -10.35 Euronews -14.00 Trend -14.30 Sobotna noč-16.30 Pripravljeni-17.00 Domače obrti -17.30 Hovvard Goodall predstavlja -18.05 Snežna reka, nad. - 19.00 Lingo - 19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City- 22.00 Znanost v vojni, ser., 3/6 - 22.50 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.15 Risanka ■ 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogov. oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Mladoporočenci - 20.00 Oficir in gentleman, film - 22.15 Profesionalci, nan. - 23.20 Bob, nan. - 23.50 Miami Vice, nan. - 0.50 Ricki Lake, pon. -1.50 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sled umora, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Niki-ta, nan. - 0.00 Boter 3, am. film GAJBA TV ' , 15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje! -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. ■ 19.00 Živa-novice -19.15 F/X • umori s trikom, nan. - 20.10 Dekle izza pulta, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu TOREK, 18.VII. SLOVENIJA 1 7.55Tedenski izbor - Odmevi - 8.30 Mostovi • 9.00 Risanka - 9.25 Nana mala opica, nan. - 9.35 Radovedni Taček- 9.55 Najlepše počitnice, nad. • I0.15 Dežela gora, dok. oddaja - II. 10 Velika imena malega ekrana • 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 8/33 - 13.00 Poročila -13.40 Gore in ljudje -14.30 Komorni orkester -15.20 Mašimo Scatolin • 16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila - 16.45 Lutkovna nanizanka -16.55 Moje mestece, nan. - 17.45 Zibelke svetovnih kultur, ser. - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, avstral. nad., 2/26 - 21.00 Poslovni barometer - 22.00 Odmevi, šport - 22.55 Dekameron: O Neapeljskem rubinu, nan. - 23.30 Walo Fendo, drama SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice - 9.00 Z zemlje na luno, nan., 3/12 - 9.55 Snežna reka, nad. -10.40 Jasno in glasno -11.35 Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, fr. dok. serija, 2/13 -12.25 Hendersonova pošast, am. film • 14.00 Studio City -15.00 Kolesarska dirka - 18.00 Gimnazija strtih src, nad., 9/13 -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Pozor!, dok. oddaja -20.35 Ptuj -21.00 Senca dvoma, ang. film - 22.45 Vrnitev v Oeegstgeest, niz. film - 0.15 Svet poroča KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. • 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Kosec, film - 22.00 Mesto zločina, nan. - 23.00 Bob, nan. ■ 23.40 Psi faktor, dok. oddaja - 0.40 Ricky Lake, pon. -1.40 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna • 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna potovanja -10.30 Tri ženske nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Izgubljeni otrok, film -21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Golo mesto, am. film GAJBA TV 15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. • 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.00 Poišči diamant, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.45 Risanka-18.00 Mreža, oddaja o računalništvu - 18.30 Šport -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Čas prašiča - 21.30 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 19.VIL SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor • Kultura, odmevi ■ 8.30 Dober dan, Koroška - 9.00 Risanke -10.30 Zibelke svetovnih kultur, ser., 3/5 -11.30 Obzorje duha -12.05 Na morje, avstr, nad., 2/26 • 13.00 Poročila -13.40 Selma in Johanna, Šved. film - 15.05 Aktualne teme -16.00 Mostovi -16.30 Poročila ■ 16.45 Pod klobukom -17.45 National geographic, ser., 10/13 ■ 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Sedmi pečat, film -22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 Dekameron: Družinski album, nan, - 23.55 Manifesta 3-1.35 Aliča, evrop. kult. mag. SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zem(io in morjem, nad., 3/12 • 9.50 Gimnazija strtih src, nad. -10.30 Vrnitev v Oeg-stgeest. niz. film - 12.05 Pozor!, dok. oddaja -12.35 Ptuj-13.35 Druga godba-14.10 Bean.ang. film-15.35 Kolesarska dirka-18.05 Uboga mala bogatašinja, ser. - 19.00 Gizdalin, nan., 1/6 - 20.05 Zadnja preizkušnja - 21.40 Koncert Shir-ley Bassey - 22.35 Projekt, dok. oddaja - 22.50 Pravičnik, fr. nad., 2/5 - 0.35 Ujeto srce, ang. film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Mladoporočenci - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.30 Will in Grace. nan. - 23.00 Bob, nan. ■ 23.40 Psi faktor, dok. oddaja - 0.40 Ricke Lake, pon. - 1.40 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom • 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. ■ 16.25 Tri ženske, nan, -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 V sestrini senci, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. ■ 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Ljubljena, am. film GAJBA TV 15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdna vrata. nan, -19.00 Na jug, nan.-20.00 Policaj s TV ekrana, film - 22.00 živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.30 Ponovitev filma-18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Vesele tačke - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Kirurgovo srce - 21.45 Rezerviran čas Brez krvavega scanja Poznate jih, brez skrbi. Mesto-Ijubce, ki bi za njim ljubo jim mesto scali lastno kri. Tipe, ki imajo točilnomizniške samogovore o tem, kako bodo na primer pripeljali pet avtobusov Ljubljančanov na Vinsko vigred. Kaj avtobusov, letal, vlakov, ladij, podmornic! Ljudi, ki bodo tam v belem mestu potrkali na prava vratah da bo tekla voda iz vodovodov tudi tam v Beli krajini, kjer so tla najbolj propustna, suha in takšna, kot bi bili na Krasu... "Vse za Belo krajino!" glasno blebečejo, dokler j ih hoče kdo poslušati, jim natakati v kozarce metliško črnino in jim verjeti, da bodo na bližajočih se volitvah zmagali... Nato pride jutro. In streznitev. , Z njo pozaba. Če te mestoljubce čez teden dni obiščejo gasilti s prošnjo za dobitke za srečelov na bližajoči se veselici, se vrnejo čez Gorjance v najboljšem primeru z zavitkom damskih vložkov... Na novinarsko vprašanje, zakaj bo podjetje Status iz Metlike prispevalo za letošnje mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad milijon tolarjev, je direktor Branko Čulig odgovorih “Zato, ker imam rad to mesto in ljudi, ki te priredite pripravljajo." Enostavno. Brez bobnanja po prsih. Brez krvi v urinu. Brez avreol. Brez lovorik. IONI GA. pre^tavo o mali čarovnici in požele velik uspeh. Prvič so igrale za Sftlo ln drugič za dobrodelne namene. Predstava je bila odlična. Nekateri J° gledali večkrat. (Foto: Literarno -novinarski krožek OŠ Brežice) UspEŠNI OSNOVNOŠOLCI Vi^°®REP°LJE - Ravnatelj OŠ ku n toh;..a Vej({ariia Qtosuptyzj vabi k sodelovanju 2 peka ali pekinji za peko kruha in peciva v novem Mercator Centru v Brežicah Prijave pošljite na naslov: Pekama Grosuplje, d.d., 1290 Grosuplje, Gasilska c. 2 Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01/78-66-903. x . jvan Grandovec je ob zaključni u- s*ega leta navedel 100-odstot-ni|(Veni|,UsPe'1 podružničnih šol (Po-šol • Kompolje in Struge), matična let0 z Q7*eni pa zaključila šolsko nettl '^0-odst. uspehom. Na držav-februPreverjar,ju znanja v mesecu Učen arju' ki so se ga udeležili vsi Po hCI' ae 'e na)boljši, kot je navada tiiej šolah, so bili pri matema-Pfeči s over,ščini nad državnim pov-Na r ’ kar jim uspeva že vrsto let. Uvrsn na re8>jska tekmovanja se je Ulova • ^ učencev, na državna tek-1° ži aja pa 10. 8 od slednjih je dobi-SkuD-° Poznanje, dva pa bronasto. dr^ Plna učencev je dobila zlato nai0en°. Priznanje za raziskovalno pri 8° iz zgodovine ter posebno % a"je za najboljše naloge izmed Pehu Pr'znanj- Ob tako dobrem us-Žok,,So koncu šolskega leta za ovo štipendijo predlagali kar 8 ev iz občine. B. Ž. ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob boleči izgubi našega dragega IVANA TEKSTORJA iz Peteliikjka 29 se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste darovali denar v korist bolnišnice Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo osebju Internega in Urološkega oddelka, dr. Kapšu, dr. Pogačarju, dr. Kramarju, medicinskima sestrama Nataši Hrastar in Mileni Tomažin za nego in lajšanje bolečin v času težke bolezni. Zahvaljujemo se pevcem, rogistom, lovcem in praporščakom številnih LD, ZLD Novo mesto. Mestni občini Novo mesto, UE Novo mesto. Iskrena hvala LD Gorjanci za organizacijo pogreba, pogrebni službi Oklešen, govornikom ge. Vrhovnikovi, g. Draganu, g. Avscu in g. Podkrižniku. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu izkazali spoštovanje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vserfi sorodnikom, prijateljem in znancem hvala za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala g. župniku, pevcem in govornici v imenu Društva upokojencev, Rdečega križa in Zveze borcev za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem zaposlenim v Domu starejših občanov v Trebnjem, ki so ji lajšali zadnje trenutke. Vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti se je poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE ZORE iz Slakove 11 v Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvaljujemo se Urološkemu oddelku novomeške bolnišnice za izkazano pomoč in oskrbo, gospodu patru z Viča za opravljen obred, kot tudi pevcem iz Ljubljane. Žalujoči: vsi njegovi Trebnje, Ljubljana, Toronto IMP PROMONT - MONTAŽA, d.o.o. Pot k sejmišču 30, p.p. 4957 1231 Ljubljana-ČrnUče, SLOVENIJA Telefon: 01-53-71-574 Telefax: 01-53-73-726 Internet: http://www.imp-pro-mont.si E-mail: info@imp-pro-mont.si K sodelovanju vabimo monterje in varilce, usposobljene za izvajanje vseh vrst cevnih instalacij vodovoda, ogrevanja, plina in najzahtevnejših industrijsko-tehnoloških instalacij, na področju farmacije ter plinovodne in cevovodne infrastrukture. Pogoji: • ustrezna kvalifikacija, atesti , • odslužen vojaški rok • slovensko državljanstvo Zaposlitev nudimo za določen ali nedoločen čas, z možnostjo dela v dolenjski regiji. Prav tako nudimo štipendije učencem, ki bi jih zanimalo delo na našem področju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: IMP Promont Montaža, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana-Črnuče, kadrovska služba, s pripisom objava oz. vloga za štipendijo. preverit SPM, d.o.o., Mirna objavlja prosta delovna mesta: KONFEKCIONAR (20 delavcev) V s IV. ali III. stopnjo tekstilno konfekcijske usmeritve za šivanje avtosedežnih prevlek za prvo vgradnjo na lokaciji Mirna. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavijo se lahko kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev zahtevane izobrazbe, imajo pa izkušnje in željo, da se priučijo za dela šivalca. Informacije so na voljo v kadrovski službi družbe na Mirni oziroma po telefonu št. 068/462-500. Vse zainteresirane vabimo, da oddajo pisne vloge ali se osebno zglasijo na sedežu družbe na Mirni, Glavna cesta 41, 8233 Mirna. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. SVET DOMA STAREJŠIH OBČANOV Novo mesto, Šmihel 1 RAZPISUJE prosto delovno mesto DIREKTORJA DOMA STAREJŠIH OBČANOV Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe v skladu z 69. členom in drugim odstavkom 56. člena Zakona o socialnem varstvu, - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, - strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva, - predložitev programa dela doma. 'Mandat direktorja traja štiri leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter programom dela pošljejo v 20 dneh po objavi, na naslov: DOM STAREJŠIH OBČANOV Šmihel 1, Novo mesto z oznako "ZA RAZPISNO KOMISIJO”. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po sprejemu sklepa sveta doma. • Eno od reklamnih gesel: S pticami si delimo nebo. Prej bi dejal, da si delimo življenje v oblakih. MARJAN BRADAČ n°hNAKU GREBEN ŠE PLOČNIK! - Tudi če bi prometni znak ob cesti j* Dolnji Prekopi žarel, kot se sveti na fotografiji, bi bilo to še premalo za varno °Jo domačinov, potreben bi bil namreč predvsem pločnik. Zdaj pa je hudo Pi za pešce, predvsem pa za otroke. Ko namreč stopijo iz avtobusa, se znaj-J° na cesti! Najhuje je v mraku, zlasti če dežuje, ko je za povrh še slaba vid-J'vost. Na tukajšnji cesti so že bile nesreče, tudi najhujše! (Foto: M. L.) iakr'-lZ VRTCA LAB0D V NEREZINAH - Ježki so imeli letos drugačen buček male šole, saj so s starši ter tovarišicama Jelko in Neli tri dni in ‘2 -V Tab°d°vih hišicah v Nerezinah. Tam so se kopali, igrali košarko Koš Imeli so piknik in bili na izletu v mestu Nerezine. (Foto: Jelka z Vrha pri Križu 9 Ob tej žalostni obletnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se ga še vedno spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu. Še posebno se zahvaljujemo njegovim sošolcem osnovne šole Žužemberk, ki so mu prinesli prelep šopek in sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Bolečina ne izgine, spomin v srcu ne zbledi, vse je žalostno in tiho, odkar te, mama, več med nami ni. V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice ANE SMRKE -ANCI iz Zagorice 11 pri Mirni V SPOMIN Ker si za la svet bil predober, ti Bog je sveti raj podaril, da te ta kruti svet ne bi pokvaril. V nedeljo, 25. junija, je minilo 13 let, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin in brat TONE HRIBAR IVANKA NOVINC roj. Glavan iz Prapreč 16 pri Žužemberku Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. mašo ter za cerkvene potrebe in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Srednji šoli Josip Jurčič iz Ivančne Gorice, dekanoma g. Francu Povirku in g. Jožetu Mrvarju za opravljen verski obred, ženskemu in moškemu pevskemu zboru iz Žužemberka, Francki Ožbolt za poslovilne besede in pogrebni službi Oklešen. Žalpjoči: vsi njeni ™ nnmram W/A (3 ?ZA\[yinfl^lA\ TEDENSKIK°LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULnA U IJL-/LjU\J POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 13, julija - Evgen Petek, 14. julija - Franc Sobota, 15. julija • Vladimir Nedelja, 16. julija - Marija Ponedeljek, 17. julija - Aleš Torek, 18. julija - Miroslav Sreda, 19. julija - Vincenc LUNINE MENE 16. julija ob 15.57 -ščip kino BREŽICE: 13.7. in 14.7. (ob 19. uri) ter 15.7. in 16.7. (ob 19. in 21. uri) thriller B. Monkeyter. 13.7. in 14.7. (ob 21. uri) drama Hišni red. 17.7. (ob 21. uri) romantični film Hindle se zbudi. 18.7. (ob 19. uri) animirani film Pekel ter 18.7. (ob 21. uri) dramski dokumentarec Bolnišnica Britanija. 19.7 (ob 21. uri) komedija Vprašanje življenja in smrti. DOBREPOLJE: 16.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriški film Gladiator. KOČEVJE: 17.7. (ob 20. uri) ameriški film Gladiator. KRŠKO: Od 14.7. do 16.7 (ob 20. uri) ameriški film Gladiator. RIBNICA: 15.7. (ob 22. uri) ameriški film Gladiator. VELIKE LAŠČE: 15.7. (ob 20. uri) ameriški film Gladiator. fiJm% • ERIN BROCKOVICH, drama (ZDA, 2000, 130 minut, režija: Števen Soderbergh) Števen Soderbergh je tisti režiser, ki so mu navdušeni kritiki nekoč lepili značko drugačnosti an avantgardnosti, gledalci pa smo v nič kaj manjšem deliriju drli na njegove Sex, Lies and Vi-deolapes, posnete na prelomu osemdesetih in devedesetih. Seks, laži in videotrakovi, kot seje spodobno dobesedno glasil slovenski prevod naslova, je bila velika zgodba vojerizma, kjer sta se spogledovala takrat še zelo sveža Andi Macdowell, zafrustrirana prevarana soproga kratkonogega odvetniškega japija in ta pa ta, vagabondski najboljši prijatelj iz otroštva, obseden s snemanjem video intervjujev. Deset let kasneje je od nekdanjega ameriškega mmderkinda, ki ima še vedno kultni status, ostalo bolj malo nekdanje subverzivnosti. Erin, njegov zadnji večji film po nekaj neomembe vrednih dro-bižih, je neke vrste vrnitev odpisanih. Njegovo ime naj bi poudarjalo velikost filma, ki se že tako ali tako hvali z oznako "posneto pa resnični zgodbi". Resnici na ljubo pa so v Erin res veliki in veličastni zgolj njeni Joški. Oprostite mi to smelost, prosim, toda kaj, ko je zelo v kontekstu. Brockovicheva v podobi Julije Roberts namreč dobri dve uri debelo preklinja in pošilja nadrejenega dobrodušnega šefa (igra ga mojster obrazne mimike Albert Finney) v p.m. in v k. ter mu govori j.s. Inicialke so splošno znane in v rabi, tako da ključ ni potreben. Kadar se v Evropi posname zgodba, ki se je res zgodila, to skoraj praviloma pomeni nekaj majhnega, intimnega, dramo malih ljudi. Kar pokaže evropski ftlm, seje na nič kaj dosti drugačen način res zgodilo. V Ameriki, kot smo je vajeni, je drugače. Konkreten dogodek ali roman je običajno le povod za zelo interpretirano, torej nujno zmanipulirano simulacijo stvarnega dogodka, ki seveda tako postane nekaj povsem drugega, sama svoja in od predloge neodvisna štorija. Brokovička, kot bi se ji reklo pri nas, je sicer nadvse lepa mlada mama, seksi, visoka na visokih petah, v ",miniču", sicer pa samohranilka s tremi otroki in 75-imi dolarji v žepu, brezposelna, seveda. Ko izsili službo v odvetniški pisarni med brskanjem po stari in pozabljeni dokumentaciji, najde indice o industrijskem ekološkem kriminalu. Neka tovarna je v dogovoru z lokalnim vodovodom dodajala v pitno vodo krom 6, kar preprečuje rjavenje strojev, ki so podaljševali obratovalno dobo z vsakodnevnim polivanjem. Tamkaj stanujoče so prepričali, da krom celo koristi zdravju, pozabili so te omeniti, katera vrsta te barvne kovine. Punca se poda na križarsko vojno zoper koorporaci-jo in, to je tisti resnični dogodek, iztrži najvišji znesek v izvensodni poravnavi, 333 zelenih milijonov. Nerodnost tega filma je predvsem v tem, da imamo večkrat kot ne občutek, da se Erin tako zelo trudi te zato, ker na beločnicah vidi dvakrat prečrtani S. Toliko o človekoljubnosti. TOMAŽ BRATOŽ ▼ s* f v .0 MHZ SL MH* Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.9I4 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.I00 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed I.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda I90 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52I00-60I-5988I. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 2I2. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. MALE OGLASE sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si V CENTRU Črnomlja oddam trgovski lokal. 14 m:. TT (068)66-663. 1946 SLUŽBO DOBI DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. 4? 041/730-151. NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 041/628-385. ŠE VEDNO iščete zaposlitev? Sedaj je prava priložnost! Zaposlili bomo 6 novih sodelavcev s srednješolsko izobrazbo. Zaslužek 250.000 SIT. Prijave na B (068)316-132. 1908 DELAVCA za avtoodpadu zaposlimo, B (068)33 48 054. 1934 V OKREPČEVALNICI redno ali honorarno zaposlimo natakarico. B (068)33 48 054. ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v PIRS imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska c. 38, Ljubljana, S (041)746-823. 1936 COMMEX NOVO MESTO, d.o.o., redno zaposli več delavcev in delavk. B (041 )757- ŽENITNE PONUDBE 33-LETNI FANT s podeželja na Dolenjske«1 želi spoznati mamico, ki jo veseli življenje na urejeni kmetiji. O (041 >392-735. '9 32-LETNA frizerka želi spoznati resnega prijatelja. B (090)42 17. od 17. do 22. ure. 1937 ŽIVALI _ MLADE NESNICE, hisex, rjave ib grahaste. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenj3-prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo-Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (O«8* 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova," (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9-B (068)84-111. I'11 DOBRO mlado kravo sivko prodani. ® (068)85-954. 1898 TELICI, črno-beli, breji 7 mesecev, prodaj«-B (068)81-678. 1901 KRAVO, staro 8 let, za meso, in prašiča, 150 kg, prodam. "B (068)81-643. 1929 TELETA SIMENTALCE, 100 do 250 kg.» nadaljnjo rejo, prodam. "B (07)33-770 44. —648. 1942 V GOSTI LN1 v Novem mestu zaposlimo mlaj- TELICO ali kravo, brejo 5 mesecev, proda«1' B (068)76-562. 1,45 KMETIJSKI STROJI POSEST šo natakarico in kuharja. Delo je izmensko, nedelje proste. B (0609)619-014. 1944 BIKCA SIMENTALCA, starega 8 tednov, prodam. B (068)85-878. 1948 PREVOZNI hladilni bazen za mleko, 330-litr-ski, in 10 dni stare bikce prodam. "B (068)65-140 ali (031 >832-737. 1900 NAKLADALKO SIP, 19 m3, prodam. B (068)78-277. 1914 ČELNO KOSILNICO Deutz Fahr za traktor, odlično ohranjeno, širine 2.70 m, ugodno prodam. B (041)544-070. 1920 POTOPNI hladilnik prodam "B (0608)79-670. 1927 KUPIM V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH prodam takoj vseljivo hišo, 267 m2 stanovanjske površine. B (041)23 5-746, Mrvar. 1905 SADOVNJAK. 10 a, s čebelnjakom, 36 panjev čebel, poleg asfalta, na Dobličkkgori, prodam. B (068)51-666. 1906 PREKLICI CIRIL ROZMAN, Šegova 3, prepovedujem vsakršno vožnjo vzdolž parcel št. 2395 in 2396 v k.o. Globodol. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal! 1933 slimo. B(031)507-919. 1947 SMREKOVO HLODOVINO kupim. Plačilo takoj! Kupim tudi smrekov gozd v trebanjski občini. B (041)508-958. 1911 GRADBENI LES (bled plošče, plohe, bankine, kovinsko montažno garažo ali barako ter mešalec nad 100 litrov) kupim. B (041)791-468, popoldan. 1917 PRODAM MOTORNA VOZILA VECTRA 2.0 i GSE, model 1993, klima, CZ, ABS, mobitel napeljava, nove gume, prvi lastnik, prodam za 950.000 SIT. B (041 )566-600. VW JETTA 1.6, letnik 1987, garažiran, registriran do 6/01, prvi lastnik, prodam. B (068)3342-464. 1904 LAGUNO 1.8 RT, letnik 14/95, lepo ohranjeno, prodam. B(068)85-695. 1907 HYUNDAI PONY 1.5 LSI, letnik 1993, 123.000 km, lepo ohranjen, rdeč, prvi lastnik, servisna knjižica, registriran do 10/00, prodam za 480.000 SIT. B (031)524-177. 1915 JUGO 45, letnik 1990, prodam. B (031 )850-566. 1921 OPEL KADETT 1.4 LS, letnik 1991, bel, dobro ohranjen, registriran za celo leto, ugodno prodam. B (041)259-260. 1922 CITROEN XSARA, letnik 1998, rdeč. 40.000 km, zadnji spojler, prodam. Poleg dam še 4 gume Michelin.B (040)268 394. 1925 MARUTI 800, letnik 12/95, zelo dobro ohranjen, prodam. B (068) 30 24 093 ali (041) 422-114. , 1926 OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 1995, prvi lastnik, prodam. B (07)30 21 550, popoldan. RMEGANE 1.6 RN, letnik 1996, prodam. B (041)359-744. 1940 R 5, letnik 1995, 24.000 km, dobro ohranjen, prodam. B (07)328-602. 1949 SKUTER APRILI A SONIC 50, letnik 1999, 2.000 km, kot nov, garažiran, prodam za 240.000 SIT. B (068)73-474. 1950 CLIO 1.2, letnik 1996,5V, prodam. Dominič, Šmarješke Toplice 142. 1951 R 5 CAMPUS, letnik 1991, bel, dobro ohranjen, prodam, B (068)73-626. 1943 BELO VINO ugodno prodam. B (068)65-012. 1896 KAMP PRIKOLICO Adria Caravan, 3.80 m, prenovljeno, ugodno prodam. B (041)740-807 ali (041 )606-953, po 16. uri. 1909 VRTNO GARNITURO (miza in 2 klopi) iz masivnega hrasta, različnih dimenzij, prodam. B (041 >524-549. 1919 ZELIŠČAR - Grehin, naravno zdravilo za hude želodčne in črevesne bolezni ter bolezni ledvic, prostate in hemeroidov! B (041) 886-345. 1924 300 LITROV rdečega in 100 litrov belega vina iz bizeljsko - sremiškega okoliša (Pišece) prodam. B (0608)65-526 ali (041)823-938. 2 LETI star manjši hladilnik Gorenje prodam. B (068)79-745 ali (0609)627-899. 1932 VINO cviček prodam. B (0608)75-038 ali (041)443-815. 1941 RAZNO KEBOR, d.o.o. Novi trg, Novo mesto PREPIS VOZIL 068/33-26-888 041/546-159 POHIŠTVO 2 GARDEROBNI OMARI (238/90) in 2 pisalni mizi (110/60) poceni prodam. B (068)325-881. 1902 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082. 1329 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. B (068)44-662 ali (041 >710-963. 1713 VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/ min. 1729 PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. B (031)557-314 ali (064)624-339. 1838 POSLOVNI PROSTOR, 90 m2, v Jurčičevi ul. 17, Trebnje, oddam v najem, blizu Senovega pa prodam hišo s parcelo, velikost po dogovoru. B (07)30 44 231 ali (041)688-045. NAPROŠAM VSE STRANKE, da pridejo po svoje aparate, prinešene v servis, najpozneje do 15.7.2000. Elektro servis, s.p., Drska 50. Novo mesto. 1910 V GOSTINSKEM LOKALU v centru Novega mesta zaposlimo natakarico. B (041 )606-960. 1912 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. B (068)59-527 ali (041 >544-510. 1916 PRILOŽNOST za dober zaslužek! Najboljša! Pokličite na B (041 >798-535. 1918 MANJŠO mizarsko delavnico oddam v najem. B(068) 33 28062. 1923 5-POSTELJNI turistični apartma v Kopru, blizu morja, oddam. B (05)62 84 636. 1931 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 O-a O/ 202 868 $ SUZUKI ■e« i AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto IT 068/24-791 Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! STANOVANJA OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam v najem, (07)33-25-876, Novo mesto , v večernih urah. 1709 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali Trebjnem najamem. ® (049)291-148, od 16. do 20. ure. 1913 PRAZNO, takoj vseljivo stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše, Kolodvorska 4 a, Krško, 48 m2, centralno ogrevanje, poceni prodam.«(03)56 66 948. 1937 P ZQ o_. "6 o Vev n-"S 068/324-377 OBVESTILO Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da po sklepu Občinskega sveta Občine Mirna Peč z dne 27.6.2000 v času od 10.7. do 10.8.2000 poteka JAVNA RAZGRNITEV osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 - ZA OBMOČJE OBČINE MIRNA PEČ. V okviru omenjene razgrnitve je v četrtek, 20.7.2000 v Osnovni šoli Mirna Peč organizirana tudi JAVNA OBRAVNAVA osnutka dokumenta, ki se bo pričela ob 19. uri. Vljudno vabljena vsa zainteresirana podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani. OBČINA MIRNA PEČ OBVESTILO PRIJAVA ŠKODE PO SUŠI V LETU 2000 Obveščamo vse kmetovalce, naj do srede, 19. julija, prijavijo škodo po suši v letu 2000. Prijava škode se odda na sedežu Občine Žužemberk, Grajski trg 33. Ob prijavi morate poleg osnovnih podatkov lastnika kmetije dostaviti še naslednje podatke: davčna številka zavezanca, kultura, katastrska občina, številka parcele, površina (v ha). . Župan: Franc Škufca IJ- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15, julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20, ure: Mercator center od 7. do 19. ure: Nakupovalni center Drska od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7,30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeler od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17, ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16, ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 16. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava Od 8. do ll.ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša,-K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel . od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeler od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12, ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market CardaK • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 13. ure: Market Krvavec 104,5 liMlO OGNJIŠČE e-mali: info@unlvox.si upe? f*bna upe? piena mm BA Maestro - nova bančna kartica tekočega računa Dolenjske banke V Dolenjski bunki, tl. d. smo pričeliz zamenjavo storili bančnih kartic tekočega računa z novo kartico BA Maestro. DOLENJSKA BANKA d.d. i iMmlt •» Urnim* Kartica BA Maestro Dolenjske banke, d. d. je nova bančna kartica tekočega računa, ki v sebi združuje lastnosti • bančne identifikacijske kartice • kartice za poslovanje na bančnih avtomatih in • debetne plačilne kartice BA Maestro. Nova bančna kartica tako omogoča • identifikacijo imetnika tekočega računa pri čekovnem poslovanju • uporabo bančnih avtomatov za dvig gotovine, polog gotovine, plačilo položnic ■in računov ter vpogled v stanje tekočega računa • dvig gotovine v banki ter • plačilo blaga in storitev na vseh prodajnih mestih, ki so opremljena s POS terminali in označena z znakom BA ali Maestro. Za dodatne informacije v zvezi z izdajo in poslovanjem z novo kartico se lahko oglasite v vaši matični enoti banke, ali obiščete spletne strani Dolenjske banke, d. d. na naslovu http:llxvww.db-nm.si. Prodajni center podov PCP PUREBER- PARKETARSTVO televizija novo mesto! s Trdinovega vrha y| f na kanalu i I DAEVVOO Nakup najracionalnejšega avtomobila v svojem razredu. MOTOR | S Kartico i Kovinotehna, p •sr#li KOVINOTEHNA za gotovino do 5 % ceneje! c^Lvto -Lil Novo mesto Lebanova 24 http://www.nepremicnine.net/leran/ leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Brežicah, na Bučki, v Črnom-ju, Dobindolu (Uršnasela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, Malem Vrhu pri Brežicah, Metliki, Mokronogu, Novem Nestu, Orešju, Semiču, Sevnici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu (in okolici), Šmarjeških Toplicah, Viru pri Domžalah, Žužemberku in drugod; • STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod' ’ VIKENDE: v Brežicah (okolica), na “Učki, v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Karteljevem (Poljane), Metliki, Novem [Jestu (okolica), Podbočju (okolica), “traži, Šentjerneju (okolica), Tolstem Vrhu in drugod; • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Vojna vas, Tušev Dol), Dolenjskih Toplicah, Mokronogu, Novem mestu (in okoli- Straži (okolica), Šentjerneju (Grabile), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah (okolica) in drugod; • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje - gostilna in stanovanje), Novem eiestu (bife in stanovanje); ' KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Orešju, na Trebelnem. Oddamo: ’ Poslovne prostore v Novem mestu. Oglasite na na sedežu Podjetja ali nas pokličite. 6. do 22. 7. 2000 od IPIAVA IAGUNAI NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od 1. do 28. julija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki (s satelitskimi programi), direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja za 4 osebe že od 137 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli **”: Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih kategorije **: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr * čjt * fvvrmfUHi FITNES« - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540! DOLENJSKA BANKA BREŽICE »a 88,9 in 95,9 MHz Postregli vas bodo s: Picami hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom •edeno kavo sadnimi kupami lr> raznovrstnimi pijačami. ^ 07/ 33 21 878 Vabljeni! dolenjski list MAN/P tutiltična. (ZejencijcL Za katalog pokličite 068/321 115 dolenjski list Razumna cana in ugodni plačilni pogoji prepričajo vsakega racionalista. Obiščite poslovalnico Kandijska 53, Novo mesto, telefon 07/376-490. v / Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje ,749.000 SIT Prodajna centra v BTC Novo mesto In v Intermarket centru Breilce Žarna plošča GORENJE KR 1800 - mod 800 W -enostavna uporaba - za hitro pečenje; pogrevanje z dvignjeno ploščo - pečenje z odprtima ploščama -odstavljivi plošči -termostat z lučko Sušilec sadja LD 1010 - primeren za sušenje sadja, zelenjave, gob, cvetja... Hladilnik R 141 GORENJE ■ skupna bruto prostornina: 1401 hladilni del 1111 - mere (š/v/g): 50 x 85 x 60 ci simbolna slika nemogoče je mogoče Sokovnik emajl, 5 litrov PORTRET TECjA TEdlNA Ljuba Turk-Šega Na kmetijah v Sloveniji dela veliko žensk, in čeprav mnoge med njimi delajo tako in toliko kot moški, imajo le redke status kmeta. Za Ljubo Turk-Šega iz Kočevja, ki je pred šestimi leti prevzela nekdanjo drevesnico GG Kočevje, to ne velja. Čeprav sicer ne dela na klasični kmetiji, ji gospodarjenje na 6 hektarjih površin, s katerih je z ogromno dela in volje šele letos uspela v celoti odstraniti vse smreke, ustvarja dovolj visok katastrski dohodek, da si je pred dvema letoma uspeta pridobiti status kmeta. Že teto poprej pa si je njena drevesnica kot prva v državi pridobila mednarodno blagovno znamko Demeter za biološko pridelane proizvode, ki jo ima tudi še danes v Sloveniji vsega le 20 kmetij. Odločitev za kmetovanje pri Ljubi ni dozorela že v zgodnji mladosti. Šlo je bolj za splet okoliščin ali, kot sama pravi, morda že z rojstvom določeno usodo, ki jo je neizbežno pripeljala v najtesnejši možni stik z naravo in zemljo, kot pravi svojemu delu v drevesnici. Rodila se je namreč na 1. spomladanski dan, čemur v letu, ko je za njo že 36 pomladi in z njimi pridobljenih življenskih izkušenj in znanja, pripisuje precej bolj "usoden" pomen kot včasih, ko je vse odločitve pripisovala ljudem. "Po končani osnovni šoli sem kolebala med gozdarsko ih vzgojiteljsko šolo, vendar pa so me kot odlično učenko starši na prigovarjanje učiteljev usmerili v gimnazijo, "pravi o odločitvi, ki ni bila njena, a je danes ne le da ne ob- žaluje, marveč je zanjo celo hvaležna, saj, kot pravi, si je ob delu s takratnimi profesorji kočevske gimnazije pridobila poleg znanja tudi življenjsko širino in modrost. V potrditev svojevrstnih energijskih sil, ki so usmerjale njeno pot, govori tudi podatek, da je želela študirati urejanje krajine, a leta 1983, ko se je vpisala na Biotehnično fakulteto, ni bilo vpisa. Z namenom, da se bo vpisala naslednje leto, se je odločila za študij sadjarstva in vrtnarstva. Ker se je v tem času v njej prebudil avanturistični duh, kijo je popeljal širom po Evropi, se ji je dveletni študij razpotegnil na 4 leta, vendar je v tem času dozorela tudi njena odločitev glede poklica: leta 1988je diplomirala kot inženir kmetijstva sadjarsko vrtnarske usmeritve. Od tu do drevesnice, s katero, kot pravi, združuje tudi večino svojega prostega časa, jo je nato ločevalo samo še 6 let. Potrebno znanje si je namreč pridobila že v času pripravništva, ki ga je ob zaposli-tivi na kočevski Komunali opravljala v Arboretumu Volčji Potok. Tu porojeno idejo o drevesničarskem nakupovalnem centru je skušala uresničiti že kmalu po rojstvu hčerke Nuše leta 1990 z ustanovitvijo podjetja za urejanje prostora Pinus, nove možnosti za uresničitev prizadevanj za naravi prijazno kmetovanje pa ji je prinesla drevesnica, ki je danes edina v državi in ena redkih na svetu, ki obdeluje zemljo na biološki način. S svojim delom podjetnice in kmetovalke, ki trdo stoji na stališču, da je treba kmeta obravnavati kot malega podjetnika, Ljuba izpričuje neomajno voljo, vztrajnosti in pogum, ki ga je po kandidaturi za kočevsko županjo ponovno dokazala letos, ko je kandidirala in bila izvoljena v svet kmetijsko gozdarske zbornice kot predstavnica liste kmetov z območja od Turjaka do Kolpe. Ob tem, da je tudi občinska svetnica, aktivna v Uradu za žensko politiko in številnih strokovnih komisijah, pa si za "svojo dušo " in dobro svoje hčerke, kot pravi, vzame tudi čas za vožnjo s kajakom po Kolpi ali še pogosteje za sproščujoče sprehode v naravo. M. LESKOVŠEK-SVETE Glasba in blato - sinonim Rock Otočca Festival glasbe in veselja privabil več kot 5000 obiskovalcev na večer - Glasbeno dogajanje spremljale prireditve - Glavna zvezda je bil Henry Rollins, navdušili tudi ostali zvitih gležnjev, odrgnin, pikov os in izpranih želodcev ter zlom noge-Pa tudi sicer večjih izgredov, sodeč po poročilu novomeške policijske uprave, ni bilo. Zatorej živel Rock Otočec 2001! M. 2» NAJSTAREJŠI ROKER - Malce nenavaden glasbeni gost na tovrstnem festivalu - Tonček Plut, ki je na bršljanov list ob spremljavi sina Slavko zaigral nekaj poskočnih viž. (Foto: M. Ž.) DNEVI PIVA V GOSTILNI ROG DOLENJSKE TOPLICE - Od danes do nedelje potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi piva in jedi, pripravljenih s pivom. S pivom v kulinariki nadomestijo vino. Pivo dodajajo predvsem dušenim jedem, s pivom polivajo tudi jedi, ki jih pečejo na žaru in ražnju, nepogrešljivo pa je za pripravo testa za cvrtje mesa, zelenjave, rib ali sadja, ker naredi hrustljavo skorjico. Med hladnimi predjedmi pripravljajo pečen ši-njek v pivovem testu z jajčnim hrenom, pikantna jajčka s pivom itd; bogata je ponudba glavnih jedi; od v pivskem testu ocvrtih piščančjih prsi, junetine s suhimi slivami in pivom, junečjega golaža, pripravljenega s temnim pivom, do svinjskega hrbta v svetlem pivu in prekajene kuhane pivske klobase. Celo sladice so pripravili z dodatkom piva. PREČNA - Rock Otočec 2000 je za nami in je, sodeč po zadovoljnih, a tudi precej utrujenih obrazih obiskovalcev, dobro uspel. Tridnevnega največjega slovenskega rockovskega festivala ob letališču Prečna - nekateri hrvaški mediji so ga ocenili kot največjega tovrstnega v tem delu Evrope - seje udeležilo dnevno okoli 5000 mladih iz vse Slovenije in tujine. Festival Novo mesto se je z organizacijo izredno potrudil. Poskrbel je za varnost - od 17. ure do tretje ponoči je bilo na prireditvenem prostoru preko 70 varnostnikov -za hrano in pijačo po dostopnih cenah, zadostno število sanitarij in tušev, veliko prostora za šotorjenje, številne spremljajoče dejavnosti, med katere lahko mirne duše prištejemo tudi obvezno valjanje v blatu, in seveda za najpomembnejše - dobro glasbo. Zvezdo Rock Otočca Rollins Band oz. Henrya Rollinsa so mladi, željni zabave, doživeli že v petek zvečer, dodobra jih je ogrelo že Zaklonišče prepeva, večer pa so kronali bobnarji - najmlajši je štel le devet pomladi - kot nekakšna uvertura v nastop pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže. Sobota je poleg dežja in ohladitve med drugim prinesla Vlada Kreslina, Tinkaro Kovač, KUD Idijote in vedno presenečenj polno skupino Let 3, zadnji dan so navdušili Vlado Divljan, Magnifico in Siddhar-ta, tridnevno dogajanje pa so zaključili z ognjemetom. Za kratkočasje podnevi so na drugem prizorišču pod drevesi poskrbele tudi delavnice (modna, literarna, frizerska in glasbena ter delavnica poslikave po telesu), nastop improvizatorjev, vrteli so novomeške filme in debatirali o škodljivosti drog. Med organiziranimi ali neorganiziranimi športno- blatnimi tekmovanji in igrami “v blatu kar tako” omenimo nogometni tekmi čez blatno lužo in izbor Miss Rock Otočca 2000, seveda v blatni preobleki. Bera neljubih dogodkov ni velika, našteli so nekaj Slovo od samskega stanu Na Črešnjevcu pripravili po starem dekliščino in fantovščino osmih parov, ki se bodo poročili bodisi v Kandršah ali Semiču ČREŠNJEVEC - Na domačiji Škofovih na Črešnjevcu pri Semiču sta bili preteklo soboto dekliščina in fantovščina, ki bi ju lahko poime- Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Zdravnik naj bo zdravnik - RTC skrbi za okolje - Mestni potniški promet še vedno buri duhove - Za zalivanje z vodo iz potoka je potrebno dovoljenje Začenjamo z zdravniškim žuljem. Tokrat je nad svojim ginekologom dr. Marjanom Pavlinom razočarana bralka iz Velikega Gabra. Obiskuje ga v Zdravstvenem domu Trebnje, kjer ima ordinacijo vsak petek od 10. do 15. ure. Ko se je bralka zadnji petek v juniju odločila za pregled, je na doktorja čakala nekaj ur, nato pa, kot pravi, “ob enih popoldne vsa jezna odšla”. Na poti domov je izvedela, daje bil dr. Pavlin na seji Nadzornega sveta v JP Komunala Trebnje. “Kako je lahko moj osebni zdravnik, ki ga spremlja sloves strokovnjaka, svoje paciente zamenjal za politiko?” se sprašuje bralka. Dr. Pavlin je pojasnil, da je zaradi obveznosti redkokdaj v ambulanti že ob 10. uri, vsekakor pa v ambulanto vedno pride, vendar malce kasneje. To dobro vedo tudi medicinske sestre, zato naročajo njegove pacientke za Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega Usta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. kasnejšo uro. Meni, da je omenjena pritožba prerasla meje zdravstva in je dobila političen prizvok. Direktor trebanjskega zdravstvenega doma dr. Bogomir Humar pa je povedal, da imajo na dispanzerju za žene težave že kakšno desetletje. Pogodbeno sedaj delajo trije zdravniki, ki pa se vozijo iz Novega mesta. Situacija naj bi se izboljšala drugo leto s prihodom stalne zdravnice, ki bo do takrat zaključila specializacijo. Direktor novomeškega BTC-ja Ivo Longar želi pomiriti bralko Avber-jevo iz Bršljina, ki se je v predzadnjem Dolenjskem listu spraševala, kam gredo fekalije iz BTC-ja:”Naj bodo krajani brez skrbi. BTC je priključen na novomeško javno kanalizacijo, za ostale odpadke pa imamo kontejnerje. V Češči vasi, na sedežu družbe, smo zgradili celo lastno čistilno napravo.” Nevenka Štublar iz Metlike je pohvalila glasbeno skupino, kije s fanfarami odprla letošnje tradicionalne poletne prireditve "Pridi zvečer na grad”. Meni, da je prav, da jih tudi poimensko naštejemo. Torej, na fanfare so igrali: Ivan Jerina st., Ivan Jerina ml. in Andrej Jerina. Marjja iz Mirne Peči je potrkala na vest vseh lastnikov kosmatih štirinožnih prijateljev. Zgrožena je nad brezvestnim ravnanjem nekaterih lastnikov v tej poletni vročini, ki svoje pse pustijo na soncu brez vode in na kratkih povodcih. Če si človek poišče zavetje v senci in se osveži s hladno pijačo, si to zaslužijo tudi živali. O smotrnosti novomeškega mestnega potniškega prometa se je tokrat spraševal Tone iz Novega mesta. Zanimalo ga je, koliko pot- nikov uporablja mestni promet in koliko denarja zanj gre iz žepa davkoplačevalcev. Na sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve pri Mestni občini Novo mesto so povedali, da se število potnikov iz meseca v mesec povečuje. Lani oktobra seje z mestnim potniškim prometom peljalo okoli 13 000 potnikov, januarja letos 16 500, zadnji podatki pa kažejo, da se mesečno z mestnim avtobusom pelje preko 19 000 potnikov. Po koncesijski pogodbi, ki sta jo sklenila Mestna občina Novo mesto in podjetje I&l iz Kopra, 40 odst. stroškov mestnega potniškega prometa subvencionira občina, v letošnjem proračunu pa je za omenjene stroške predvideno 53 milijonov tolarjev. Na sekretariatu smo skušali poiskati tudi odgovor na vprašanje bralca z Rateža, ki se je oglasil v zvezi s črpanjem vode iz tamkajšnjega potoka. Sprašuje se, ali imajo okoliški kmetje, ki z vodo iz potoka zalivajo svoje njive, dovoljenja oz. kje se le-to dobi. Tudi sam bi namreč rad zalil svoj pridelek. Pojasnili so, da je za črpanje vode iz vodotokov potrebno pridobiti koncesijo ali posebno dovoljenje, odvisno seveda od velikosti posega, in sicer pri Ministrstvu za okolje in prostor. M. Ž. PETELINIJADA 2000 ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus priredi v nedeljo, 16. julija, ob 14.30 na hipodromu v Šentjerneju Peteliniado 2000. Petelinje dirke za veliko nagrado občine Šentjernej bodo izvedli v sklopu kasaških dirk. m' m OBVEZNA BLATNA KOPEL - Razgreto telo si je marsikdo ohladil tudi takole. Za zadostno količino vode je poskrbel sobotni dež, priložnostno Pa tudi prečenski in šmihelski gasilci, ki so sicer skrbeli, da je bilo na pdre' ditvenem prostoru dovolj vode. (Foto: M. Žnidaršič) BODOČE NEVESTE SO MESILE KRUH - Podokničar Franc Pestotnik, ki je na fantovščini in dekliščini na Črešnjevcu opazoval dekleta pri mesenju kruha, je glede na njihovo spretnost menil, da bodo po peki nekatere hlebčke razrezali, druge pa kar razžagali z žago. Na koncu le ni bilo tako hudo-Sicer pa je bilo najpomembnejše, da so se vsi,'tako številni obiskovalci kot bodoče neveste in ženini, zabavali. Prva z leve je belokranjska nevesta Maju Štravs, ki bo 22. julija na Semiški ohceti sklenila zakonsko zvezo z Boštjanom Renkom. (Foto: M. B.-J.) novali kar vseslovenski. Poleg številnih obiskovalcev je bilo tokrat na prireditvi kar osem parov fantov in deklet, od katerih se jih bo pet to soboto poročilo po starih običajih na ohceti v Kandršah, trije pa 22. julija na veliki prireditvi, imenovani Semiška ohcet, v Semiču. Škofovi z gospodinjo Sonjo na čelu so dekliščino in fantovščino pripravili že tretjič zapored, vendar prvi dve leti le za pare, ki so sklenili zakonsko zvezo na Semiški ohceti. Izkušenj imajo torej že obilo. Prednost njihove domačije pa je, da so pod s slamo kritim kozolcem, ki so ga postavili pred nekaj leti, uredili pravi muzej starih kmečkih orodij in naprav v malem. Tako so se morali ženini preizkusiti v mlatenju slame na stari mlatilnici, ki jo je s pomočjo konja poganjal gepelj. Dekleta pa so morala pokazati, kako znajo zamesiti kruh. Ko so ga spekli, so ugotovili, da je bil najboljši kruh Emire Sel-ma iz Trbovelj, a tudi ostale hlebčke so s slastjo pojedli. Škofov kozolec je bil še kako primeren tudi za vasovanje. Obiskovalci, med katerimi je bilo seveda veliko znancev bodočih mladoporočencev, ter podokničar Franc Pestotnik so pozorno prisluhnili, kako se bodo pri vasovanju odrezali: Ana Zagorc in Marko Zakrajšek iz Velenja, Emira Selma in Jože Pečnik iž Trbovelj, Tatjana Sternad in Matjaž Rus iz Ljubljane, Mojca Urbanija in Tomaž Prosenc in Kresnic, Slavka Habjan in David Košir iz Škofje Loke, Maja Štravs iz Semiča in Boštjan Renko iz Kloštra, Nevenka Praš-nički in Gorazd Kuster s Sela pri Vodicah ter Viktorija Novak in Martin Može iz Novega mesta. Najboljša sta bila prav slednja dva. Čeprav je prireditev, na kateri je igral trio Breza, Škofovim pa so jo pomagali pripraviti še Turistično društvo Semič in kmečke ženske, ob 23. uri zmotil zlasti za kmete težko pričakovani dež, so mnogi ostali vse do jutranjih ur. Nekateri pa so si tako kot v starih časih, katerih običaje so obujali na fantovščini in dekliščini, našli prenočišče kar na senu na Škofovem kozolcu. M. B.-J. ^cštivaf CHrežice.'>ooo 'S? - 19-8-2000 Država partnerica Velika Britanija OSREDNJI KONCERTI Sobota, 15.7. ob 20:30, Brežice, THE PURCELL QUARTET OPERA PROJECT Torek, 18.7. ob 20:30, Brežice, MUSIČA ANTIQUA RUSSICA Sreda, 19.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, THE WALLACE C0LLECT10N Četrtek, 20.7. ob 20:30, Brežice, QUINK VOCAL ENSEMBLE Petek, 21.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, RED PRIEST Sobota, 22.7. ob 20:30, Mokrice, JOGLARESA Nedelja, 23.7. ob 20:30, Brežice, REJCHATRIO Torek, 25.7. ob 20:30, Sevnica, Petr WAGNER, Monika KNOBLOCHOVA Sreda, 26.7. ob 20:30, Brežice, FLORILEGIUM Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO BAR0QUES0L0ISTS Sobota, 29.7. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANT1QUA AMBERGENSIS ŠTUDENTSKI FESTIVAL Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. 0RMR0D Sreda, 2,8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Četrtek, 3.8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sreda, 9 8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrteketrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19-8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI Sobota, 22.7. ob 17:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov: B.Schlick (petje), H.M.Kneihs (kljunasta flavta), A.Kroper (flavta), Sh. Ad-El (čembalo) RAZSTAVE 15.-20.7., Brežice, KLEKLJANE MOJSTROVINE SLOVENIJE 16.-29.7, Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI 16,19.8, Rajhenburg, WILLIAM SHAKESPEARE TEDEN BRITANSKEGA FILMA - Kino Brežice, ob 21:00 Ponedeljek, 17.7, Hindle Wakes (M.Elvey, 1927) nemi film, pianist A.Goričar Torek, 18.7, Hell Unlimited (H.Biggar, N.McLaren, 1936) Britannia Hospital (L. Anderson, 1982) Sreda, 19 7, A Matter of Life and Death (M.Povvell, E.Pressburger, 1946) Četrtek, 20.7, Whisky Galore! - Tight Little Island (A.Mackendrick, 1948) Petek, 21.7, The Tingler (VP.Castle, 1959) Sobota, 22.7, It happened here (K.Brownlow, A.Mollo, 1961) Nedelja, 23.7, Quatermass and the Pit (R.W.Baker, 1967) Ponedeljek, 24.7, Kes (K.Loach, 1969) Torek, 25.7, Sunday, Bloody Sunday (J.Schlesinger, 1971) Sreda, 26.7, The Last ofEngland(D.Jarman, 1987) ; Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66, e-pošta: info@k-ramovs.si