;>Q
Celje - skladišče D-Per
III 5/1994

5000001699.1

COBISS ©
Leto XVI - številka 1 — januar 1994
Srečno> dolina zelenega zlata
Začetek novega leta nam je naložil dve izredno pomembni odločitvi. Poslanci občinske skupščine bodo 3. februarja odločali o dopolnitvah srednjeročnega in dolgoročnega plana občine oziroma o trasi avtoceste, krajani pa na zborih o oblikovanju novih občin. Oboje je tudi za razvoj Savinjske doline življenjskega pomena. Upajmo, da bodo poslanci in krajani odločali modro, strpno, predvsem pa za napredek doline zelenega zlata. Torej, srečno dolina zelenega zlata.
JK
Avtocesta Aria vas - Ločica pri Vran
!Ck/£
Pomen avtoceste skozi Savinjsko dolino
Avtocesta skozi Savinjsko dolino predstavlja del avtocestne povezave evropskega pomena, ki povezuje jugozahodno in vzhodno Evropo v ožini med Jadranskim mor-
jem in Alpami, v kontekstu avtocestne povezave Republike Slovenije predstavlja del primarne prometne smeri (Ko-per-Ljublj ana-Maribor-Mur-ska Sobota), pomembna je za povezavo Savinjske regije z »deželnimi« središči in okrajnimi centri sosednjih regij, obenem pa rešuje promet-
Na kposnetku nova digitalna centrala v Žalcu.
Nova telefonska centrala
V prejšnji številki Savinjčana smo sicer zapisali, da bo nova digitalna centrala v Žalcu začela obratovati že ob koncu lanskega leta, vendar se je to zgodilo šele v teh dneh. Zaradi kasnitev povezave s medkrajevno centralo v Šempetru se je telefonija izboljšala te dni, ko so delavci PTT podjetja začeli priključevati večje porabnike na novo digitalno centralo. V naslednjih dneh bodo dobili v podpis pogodbe tisti interesenti in prijavljeni naročniki, kjer so že tehnične možnosti za priključitev, ostali pa bodo morali počakati še na gradnjo omrežja. Težav s telefonom ne bodo imeli več krajani v Žalcu in Vrbju.
jk
Izvršni svet SO Žalec in Zavod za kulturo
vabita na osrednjo proslavo slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Savinovih odličij, ki bo v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v Domu n. slovenskega tabora v Žalcu.
Prijazno vabljeni.
ne zagate posameznih naselij Savinjske doline.
Primerjava variant in izbor variante
Začetki načrtovanja avtoceste preko Savinjske doline segajo v drugo polovico šestdesetih let. Sprva je bila trasa načrtovana tako, da bi potekala južno od magistralne ceste, vendar je bila zaradi varovanja interesov kmetijstva spremenjena in prestavljena tako, da je potekala severno od magistralne ceste. Kot taka je bila prostorsko definirana in verificirana že pred dobrimi petnajstimi leti, prostor za njeno gradnjo pa je bil ustrezno varovan. Za to t. i. »osnovno« varianto se je zaradi varovanja spomenika arheološke dediščine izkazalo, da je nesprejemljiva, saj je delno potekala preko območja arheološkega najdišča. Zaradi tega so bile izdelane dodatne variante poteka trase in dodatne korekcije, ki bi pomenile izboljšavo glede porabe obdelovalnih površin ter boljšo vključitev trase v prostor. Na tej osnovi je bila izdelana primerjalna analiza variantnih predlogov trase avtoceste in celovita presoja vplivov na okolje za variante »Ob daljnovodu«, »Tabor«, »Osnovna«, »Južna«, »J-2« in »D-O«. Namen primerjalne analize je bil, da se vse možne trase prouči in medsebojno ovrednoti zlasti z vidika ekološko varstvenih in prometnih funkcij na uravnotežen razvoj obravnavanega prostora. Analiza pozitivnih in negativnih
lastnosti posameznih tras je pokazala, da se negativnim vplivom na zemljišča, vodne vire, onesnaževanje zraka in hrupa nikjer ni možno povsem izogniti, vendar pa je presoja pokazala, da je najustreznejša »južna varianta«. S korekcijo »južne« "variante na območju Šempetra in Vranskega je bila dosežena optimalna rešitev poteka trase avtoceste na odseku Arja vas-Ločica pri Vranskem.
Izbrana varianta
Izbrana trasa avtoceste je rezultat dolgoletnih strokovnih prizadevanj in usklajevanj med razvojno-planskim in okoljevarstvenim vidikom s ciljem, da se na avtocesto priključijo vsa pomembnejša naselja, v največji meri zavarujejo vrednote Savinjske doline in vzpodbudi njen sonaravni razvoj.
1. Osnovne značilnosti izbrane variante
Na vzhodu se obravnavani odsek povezuje na avtocestni odsek Hoče - Arja vas in poteka v dolžini 20,251 km skozi občino Žalec do Vranskega, kjer se priključi na obstoječo magistralno cesto Celje-Ljubljana.
Trasa poteka od zgrajenega dela avtoceste pri Mali Pirešici proti zahodu po severnem obrobju Savinjske doline med kvalitetnimi kmetijskimi površinami in gričevjem severno od vasi Ložnica, Podlog in Zg. Grušovlje, tako da se odmika stanovanjskim območjem, v največji meri ohranja gozdni
Trgovina
Eklelctroset
:■ Žalec, Hausenbichlerjeva 5,
(za Kmetijsko preskrbo)
nudi po izredno ugodnih cenah:
elektro in vodoinstalacijski material
Telefon: 711 -050	od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
III. žalski tabor
Veličasten zbor bo na pustni torek ob 14.30 uri
Turistično društvo Žalec vabi cenjeno gledalstvo, narodnjake, veleposestnike, trgovce, gostilničarje, inteligenco in drugo mestno pustno smetano na veliki IH. žalski tabor (zadnji je bil pred 125. leti), ki bo na pustni torek ob 14.30 uri na Šlandrovem trgu pred gostiščem Marjola. Zbranemu občinstvu bodo spregovorili sedanji in bodoči župani. Po veličastnem zboru bo ljudsko rajanje z vrtno veselico. V kulturnem programu bodo sodelovali domači godbeniki. Najbolj zanimive in duhovite posamezne maske in skupine bo turistično društvo bogato nagradilo.
Vljudno vabljeni!
in reliefni rob, ohranja kvalitetnejše kmetijske površine, vodotok Ložnico pa prečka brez regulacij. Nato se trasa obme proti jugozahodu in poteka po najkrajši poti čez kmetijske površine in med naselji, tako da se izogne dvema velikima kompleksoma hmeljišč (severno od Šempetra in južno od Orle vasi), v Ločici ob Savinji prečka železniško progo in nato Savinjo. Preko dolinskega dela poteka proti zahodu južno od Orle vasi, Zakla in Smatevža in se nato vzpne v gozdno področje Gomilških, Kapelskih in Prekopskih šum, tako da se izogne kmetijskim površinam, gozdnemu robu in vsem večjim naseljem. Pri naselju Brode se trasa nadaljuje po trasi obstoječe magistralne ceste Celje-Ljubljana do zahodnega dela naselja Vransko. Na ta način je v območju Vranskega zagotovljena ohranitev obstoječih naselij in poselitve, hmeljišč in Bolske.
Sistem priključkov na avtocesto v optimalni meri zagotavlja hitro priključevanje in ustrezno dostopnost naselij Savinjske doline na avtocesto. Predvideni so štirje izvenni-vojski priključki in sicer pri Arji vasi, pri Šempetru, Pri Šentrupertu in v Čepljah.
2. Izdelane strokovne podlage in dokumenti
Za izbrano varianto odseka avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem sta izdelana:
1.	osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec in
2.	osnutek lokacijskega načrta za odsek avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem.
Pri pripravi osnutka navedenih dokumentov so bili pridobljeni predhodni pogoji in mnenja, izdelane so bile posebne strokovne podlage in
VTOp/c
caffe
Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
druga strokovna gradiva, ki so služila kot strokovna osnova za njihovo pripravo.
Povzetek o posameznih variantah trase s primerjavo
Obravnavana trasa avtoceste med Arjo vasjo in Ločico pri Vranskem poteka čez dvoje zelo občutljivih območij: širše območje Šempetra, kjer cesta prečka dolino in območje Vranskega.
Za območje Šempetra je bilo obdelanih šest variant, za območje Vranskega pa tri variante.
Presoja vplivov v urbani in krajinski prostor predstavlja povzetek presoje šestih variant, ki so bile izdelane za območje Šempetra in treh variant za območje Vranskega. Presoja nima namena ocenjevati posega izgradnje AC v prostor doline, ampak obravnava večje ali manjše vplive posameznih variant v delu doline, kjer na razdalji ca 2.0 kilometra različice trase potekajo.
V nadaljevanju teksta so v obliki povzetkov predstavljene posamezne različice trase. Povzetki so iz obstoječih strokovnih podlag, ki so jih pripravile različne institucije.*
Viri:
SCT PNZ C-137 - AC Arja vas-Vransko - Primerjalna študija variant - februar 1993 IBE - AC Arja vas-Vransko
-	Poročilo o vplivih na okolje
-	junij 1993
Zavod RS za prostorsko planiranje - Ocena vplivov na okolje in prostor dveh variant trase AC mimo Vranskega - september 1993
Nadaljevanje na 9 strani
Ni vsaka kava Tropic kava
S Tropic kartico ugodnejši nakup
Novi lastniki, nove obveznosti
Še pregovor pravi, naj vsak pomete pred svojim pragom
Zakonski rok za ugoden odkup včasih družbenih stanovanj se je oktobra lani dokončno in za vselej iztekel. Njihovi novi lastniki so zdaj verjetno že spoznali, kakšne dodatne obveznosti so prevzeli z nakupom, še vedno pa ostaja precej nedorečenih vprašanj, različnih razlag in ponekod tudi malomarnosti pri urejanju okolice stanovanjskih objektov. O tem smo se pogovarjali s tehničnim direktorjem Stanovanjskega podjetja Sipro Zlatkom Prislanom.
Lastniki stanovanj so med drugim ob nakupu v podpis prejeli tudi pogodbo o upravljanju, ki kot upravnika pooblašča prav Sipro. Mnogi od njih te pogodbe niso podpisali in so zato prepričani, da jih ta ne zavezuje. Zlatko Prislan pravi, da temu ni tako: »Takoj po sprejetju novega stanovanjskega zakona je Sipro sklenil pogodbe o upravljanju z vsemi lastniki stanovanj oziroma podjetij. Takrat je bilo samo približno sto etažnih lastnikov. Nato se je začela odprodaja stanovanj, pri čemer pa po zakonu že sklenjena pogodba o upravniku avtomatično zavezuje tudi novega lastnika. S tem bi ga moral seznaniti prodajalec. Res je med lastniki precejšen odpor do podpisovanja teh pogodb, vendar po mojem mnenju za to ni vzrok v samem upravniku, pač pa ljudje zavračajo plačevanje stroškov upravljanja.« Seveda pa imajo lastniki možnost, da z 51-odstotnim soglasjem sprejmejo sklep o razveljavitvi pogodb z dosedanjim upravnikom in lahko z razpisom poiščejo novega.
Medtem ko je v večstanovanjskih hišah posebej za to dejavnost registriran upravnik obvezen, pa zakon obratovanje hiše prepušča lastnikom. Sem spadajo tudi hišniška opravila. V večini primerov stanovalci to urejajo sami, čeprav se jih je precej odločilo, da za ta opravila prav tako pooblastijo upravnika. »Mi smo že pred enim letom začeli akcijo, da bi kot upravniki zagotavljah tudi obratovanje objektov, kar je po zakonu možno in celo zaželjeno. Praksa je namreč pokazala, da ni najboljša rešitev, da inkaso za obratovalne stroške ostaja pri stanovalcih. Sprva se je sicer pokazala določena zagnanost, zdaj pa je vse več primerov, ko nekateri stanovalci skoraj v vsakem objektu ne plačujejo teh stroškov. Tako tudi vedno več lastnikov obratovanje hiše prenaša na nas. Sploh pa je po mojem mnenju za sam videz objekta in celotne soseske to najbolje. Marsikje se namreč dogaja, da stanovalci ne uredijo okolice ali na primer pokosijo trave, vse dokler ne interveniramo mi kot upravniki ali mestna skupnost.«
Še vedno pa ni jasno, kolikšen del funkcionalnega zemljišča sploh pripada posameznemu bloku. Stanovanjska zakonodaja je bila sicer sprejeta, podzakonski akti glede vpisa v E-knjigo pa še NE. Zlatko Prislan opozarja: »Pred lastniki je še ena velika finančna obveznost, pred nami pa operativna naloga, da se izvrši odmera. Predstavniki občinskega sekretariata za okolje in prostor, katastra in lastnikov bodo opravili ogled ter tekstualno opisali potek meje funkcionalnega zemljišča. Zapisnik bo nato predan na kataster, lastniki pa bodo morali naročiti odmero. Predvidevam, da bo strošek za en stanovanjski objekt znašal nekje do 30.000 tolarjev, kar bodo seveda morali poravnati lastniki stanovanj, prav tako pa bodo morali potem svoje odmerjeno zemljišče sami tudi urejati. Ponekod bodo med bloki ostale parcele, za katere bo morala skrbeti lokalna skupnost, vendar jih bodo lahko uporabljali vsi krajani. Pri tem bi še opozoril, da naj lastniki razmišljajo dolgoročno. Velikost funkcionalnih zemljišč bo namreč od primera do primera različna. Kjer je objekt urbanistično dobro zasnovan, ne bo težav. Kjer pa se bodo odločili le za manjši del sicer večjih površin ob hišah, se morajo lastniki zavedati, da so si s tem omejili pravico uporabe in da tudi čez nekaj let tam ne bodo mogli na primer zgraditi garaž, parkirišč ali česa drugega.«	K. Rozman
V teh dneh na Sipru pripravljajo nove plane vzdrževanja za vse objekte, s katerimi upravljajo. Lani je bila skupna vrednost vseh predvidenih opravil 224 milijonov tolarjev. Ker ti plani na zborih lastnikov niso bili sprejeti oziroma le v minimalnem obsegu, je bila nato vrednost vseh predvidenih opravil 224 milijonov tolarjev. Ker ti plani na zborih lastnikov niso bili sprejeti oziroma le v minimalnem obsegu, je bila nato vrednost dejansko opravljenih vseh vzdrževalnih del, skupaj z nujnimi popravili, samo 35 milijonov tolarjev. Največ je v svoj stanovanjski fond vložila občina.
Razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti
Na decembrskem zasedanju občinske skupščine so poslanci sklenili, da se vse lekarne na območju žalske občine izločijo iz javnega zavoda Celjskih lekarn oziroma da ne pristopijo k ustanovitvi le-tega. Na osnovi tega sklepa je izvršni svet že razpisal koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti za obstoječo mrežo štirih lekarn v občini, in sicer za krajevne skupnosti Žalec, Polzel^, Prebold in Vransko
z okoliškimi krajevnimi skupnostmi. Zainteresirani morajo seveda izpolnjevati vse ustrezne zakonske predpise in pravilnike o opravljanju lekarniške dejavnosti, zagotoviti morajo sredstva za ureditev in verifikacijo prostorv, poleg tega pa zagotoviti delo vsem sedanjim delavcem v lekarnah in njihovih enotah, ki so zaposleni za nedoločen čas.
K. R.
Nove občine takoj ali...
Osrednja tema tega meseca je gotovo tudi nova lokalna samouprava in z njo oblikovanje novih občin in volitve županov z občinskim svetom. Sprejet zakon o lokalni samoupravi pa je že povzročil številne polemike. Zakon namreč daje možnost oblikovanja novih občin na osnovi referenduma takoj ali pa do konca leta 1995. Vmes se lahko opravijo volitve v nove občinske svete v obsegu sedanje občine. Sedaj se eni zavzemajo za prvo, drugi pa za drugo varianto. Občinska komisija za lokalno samoupravo je oblikovala stališče, da je smotrnejša druga varianta. S takšnim stališčem je soglašala večina predsednikov krajevnih skupnosti, razen Polzele, kjer so prepričani, da so na ustanovitev nove občine že pripravljeni. Večina torej sodi, da za prvo varianto niso pripravljeni, saj ni znano, koliko sredstev bo nova občina dobila, kakšno je njeno premoženje in koliko novih delavcev bodo morah zaposliti. Predsedniki krajevnih skupnosti tudi nimajo jasnega odgovora, ali bodo nove občine cenejše, kar je bistveni pogoj za odločanje na referendumu. Sodijo, da je treba krajanom na zborih jasno povedati, kaj pomenijo nove občine. Čeprav razprava o okrajih še ni zaključena, pa so predsedniki prepričani, _
da je predlagana oblika dela državnih organov na sedežih sedanjih občin najprimernejša rešitev. Na vprašanje, koliko občin naj bi bilo na območju sedanje občine (strokovni predlog Republike Slovenije omenja osem občin), tudi ni bilo slišati konkretnejšega dogovora. Nekateri predsedniki so se zavzemali za eno občino, kar so utemeljevali s sedanjim enotnim komunalnim in infrastrukturnim sistemom (vodovod, komunalno odlagališče), drugi za štiri, nekateri pa so izrazih bojazen, da bo nastalo 20 novih občin, toliko torej, kot je sedaj krajevnih skupnosti. Slednji predlog je z vidika ekonomičnosti in pogojev za delo najbolj vprašljiv. Skeptiki so prepričani, da bodo revne občine oziroma sedanje krajevne skupnosti še bolj revne.
Zaradi vseh teh pomislekov smo povprašali za mnenje nekatere predstavnike političnih strank v občini.
»Socialdemokrati žalske občine želimo in pričakujemo podporo in dogovor o formiranju novih občin. Zato zahtevamo polno demokratičnost, s tem da imajo vsi občani možnost odločati, kdaj in kje bodo formirali svojo lokalno samoupravo in katerim ljudem bodo zaupah reševanje svojih problemov. Pričakujemo, da bo možnost
oblikovanja novih občin izkoristilo šest do osem sedanjih krajevnih skupnosti na območju sedanje občine. Zato pričakujemo, da bo v zakonskem roku razpisanih prav toliko referendumov in da bodo krajani dah podporo predvidenemu preoblikovanju KS. Hkrati podpiramo povezovanje vseh novo oblikovanih občin v neke vrste savinjsko regijo. V naši stranki se že pripravljamo na volitve v nove občine z ustreznimi programi in kadri. Pri tem pričakujemo pomoč sorodnih strank in ljudi s podobnimi idejami.«
»Mi smo zelo razočarani, ker je v državnem zboru prišlo do takšne zmešnjave, ki je precej podobna tisti na področju lastninjenja. Zopet smo prišli do stanja, ko lahko tako pomembno področje rešujemo na razhčne načine, kar pa je za majhno Slovenijo neprimerno. Lokalne samouprave bi se morah lotiti enotno. Žal je še precej vprašanj odprtih in nejasnih, večina občanov pa sploh ne ve, za kaj gre. Različna mnenja pa ustvarjajo zmedo. Jasno moramo povedati, kaj hočemo, potem pa se bodo vohvci odločili na referendumu. Bojimo se, da se bo administracija razmahnila, kar je v nasprotju s težnjo po pocenitvi države. Med odprtimi vprašanji naj omenim kmetijstvo
dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
V mesecu januarju so pričeli odbori in komisije z rednim delom z vsebinami sej, kj so namenjene pripravi na januarsko sejo državnega zbora in proračunu za leto 1994. Usklajevanje proračuna bo v parlamentarni proceduri trajalo približno mesec in pol.
Obseg porabe se je s 398 milijard SIT povečal na 402 mili jardi in znotraj tega zneska bo potekalo usklajevanje. Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj je realno dodeljenih 15 odstotkov manj sredstev kot v letu
1993.	Pri tem pa ima to ministrstvo dodatne naloge, sprejete s proračunskim memorandumom. Ena od teh nalog je področje izvozne infrastrukture. Slovenija je opustila politiko spodbujanja izvoza prek direktnih izvoznih stimulacij, ki so direktno obremenjevale ' proračun. Zaradi tega bo potrebno razviti ustrezno infrastrukturo, na katero bi se lahko oprla slovenska podjetja, ki izvažajo. Nujno bi bilo potrebno zgraditi mrežo gospodarskih predstavništev v tujini in posebno organizacijo, ki se bo ukvarjala z izvozno promocijo. Poleg finančne infrastrukture (SID, subvencioniranje izvoznih kreditov) je to minimum, ki je določen v proračunskem memorandumu v poglavju Ekonomski odnosi s tujino. Predlog ministrstva za okolje in prostor k proračunu za leto 1994 je, da bi se morala sredstva, namenjena temu ministrstvu, v primerjavi z letom 1993 povečati za 17 odstotkov, kar je utemeljeno z naslednjima razlogoma: upoštevanje vseh memorandumških izhodišč in dodatne naloge, ki izhajajo iz na novo spreje-
te zakonodaje v letu 1993. Ministrstvo za šolstvo in šport zahteva za svoj celoten obseg dela 3,5 milijard SIT in v tem niso zajete plače pedagoških delavcev, ki so, kot nam je dobro znano, kroničen problem naše države. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druga ministrstva. Primer, kako na novo sprejeta zakonodaja vpliva na dodatne naloge, je moč najti v proračunskih postavkah ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. V letu 1993 je bil sprejet zakon o gozdovih, ki od vlade zahteva, da sofinancira javno gozdarsko službo. Javna gozdarska služba je osnovni pogoj, da začnemo izvajati zakon o gozdovih v praksi.
Da ga ne izvajamo, je bilo mnogokrat očitano z vseh strani v sredstvih javnega obveščanja v minulem letu. Ta služba je bila do sedaj v vehki meri financirana iz lastnih prihodkov gozdnih gospodarstev, po novem pa se njeno financiranje prenaša na državne jasli. Poleg financiranja te službe bo iz proračuna potrebnih dodatno še okrog 800 milijonov SIT za presežne delavce iz gozdnih gospodarstev. Ministrica Puharjeva bi za realizacijo vseh svojih socialnih programov potrebovala še dodatnih 10 milijard SIT. Prav tako se.na ministrstvu za promet in zveze srečujejo s problemom prenizko odmerjenih sredstev za vzdrževanje in novogradnjo lokalnih in magistralnih cest. Problem na ministrstvu za zdravstvo najbolj nazorno kaže opozorilna, tiha, dejavnost zdravstvene službe nemoteča, stavka zdravnikov zaradi prenizkih plač. Skratka, za vsako ministr-
stvo velja, da so njegove zahteve večje od tistih v predlogu. Jasno je, da je pred parlamentom in vlado dolgo in mučno usklajevanje. Kako je parlament prispeval k zahtevam po višjem proračunu? Prispevek k temu so nedvomno zakon o izgradnji avtocest (cestni tolar), skoraj sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2001 (obrambni tolar), zakon o družinskih prejemkih, v proceduri pa sta zakon o Skladu za investicije v zdravstvu in zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe Republike Slovenije v vzgoji in izobraževanju. Ti zakoni nosijo tudi velik inflacijski potencial.
Da je napovedovanje nehvaležno delo, sem okusil v primeru lokalne samouprave. Zadnjič sem napovedal, da bo parlament na zadnji decembrski seji sprejel vso potrebno zakonodajo v zvezi z lokalno samoupravo (članek je potrebno oddati uredniku že sredi meseca). Takrat je izgledalo, da so stranke dosegle sporazum tako o tej zakonodaji kakor tudi o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, ki v svojem prvem členu pravi, da je potrebno določbe predpisov, ki niso v skladu z ustavo, uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. Ta trenutek (deset dni pred sejo parlament) kaže, da bo posebna delovna skupina uspela na kolegiju predsednika državnega zbora uskladitev doseči. Skrajni čas sprejema zakonodaje narekuje predvsem rok za izvedbo referendumov za ustanovitev občin.
in infrastrukturo. Tudi ni znano, koliko sredstev bo dobila nova občina,« pravi predstavnik SLS Marjan Ribič.
»Razvoj sedanje občine, ki je ten^eljil na policentričnem razvoju, nas mora združevati, ne pa razdvajati. Drobljenje na več manjših občin ni smotrno. Pred razcepitvijo pa je treba razrešiti ije veliko vprašanj,« pravi predsednik Združene liste socialnih demokratov Franci Tratar.
»Naša stranka. se strinja s predlogom občinske komisije za lokalno samoupravo, ki se zavzema za drugo varianto. ' Prepričani smo, da pretirano drobljenje ni pametno in opravičljivo,« je dodal Janez Meglič.
»Zavzemamo se za volitve in oblikovanje novih občin takoj, saj nimamo kaj odlagati. O vsem naj odločijo krajani na referendumu,« pravi predsednik krščanskih demokratov Franc Žolnir.
Predlog občinske komisije podpira tudi LDS stranka, svoje mnenje pa natančneje opredeljuje v objavljenih stališčih na tej strani.
O tem, kdaj bodo razpisali referendum in kdaj volitve, se bodo krajani odločali na zborih, odločali pa se bodo tudi o predlogih novih občin. Ob zaključku velja reči, da je mnenje nekaterih: »Če se bo pokazalo, da nova občina ekonomsko ni smiselna, se bomo pa združili z drugimi«, slaba popotnica za uspešnejši razvoj.
ik
Koncesija za plin
Koncesija za gradnjo omrežja za distribucijo zemeljskega plina ter za upravljanje s tem omrežjem je podeljena. Med tremi, po mnenju komisije dokaj enakovrednimi ponudbami, je izvršni svet koncesijo dodelil družbi z omejeno odgovornostjo Europlin iz Trbovelj.
Komisija je ponudbe ovrednotila po naslednjih kriterijih: finančna trdnost in sposobnost ponudnika, večja jamstva, izkušenost m dosedanja uspešnost pri podobnih poslih, vključevanje domačih izvajalcev in dobaviteljev, čas trajanja koncesije in roki izvedbe posameznih faz ter ugodnejše cene. Po mnenju komisije je ponudba Euro-plina dobro pripravljena in ustrezno izdelana, finančno, rokovno in tehnično pa je ugodnejša od ponudnikov Slovenski plinovodi iz Ljubljane ter podjetja ALEA iz Celja.	k. R.
Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax:711-433
Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.200 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5.
Tehnično urejanje: Marjan Stamejčič
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
Za premišljen nakup
Marinet je trženjsko informacijska mreža, katere dejavnost je trženje z informacijami o proizvodih in storitvah. Z delovanjem je pričela pred slabim letom dni na celjskem področju in je v Sloveniji novost, čeprav je v svetu tak način pospeševanja prodaje že uveljavljen. Ustanovitelja Marineta sta dr. Borut Jereb in Marjan Osole.
Marinet potrošniku nudi predvsem čas, udobje ob nakupu in varčnost. Namesto da bi sam tekal od trgovine do trgovine, lahko zavrti telefonsko številko 441-441, na kateri bo izve-, del vse o tem, kdo prodaja določen izdelek ali storitev, kje in pod kakšnimi pogoji. Željene informacije, ki so že vključene v podatkovno bazo, dobi potrošnik takoj, sicer pa v Marinetu podatek poiščejo in ga naknadno o tem obvestijo. Pri tem ne gre za svetovanje, ampak zgolj seznanjanje in posredovanje raznovrstnih informacij o izdelkih in storitvah z vseh področij. Za potrošnike so ti podatki na voljo brezplačno, in sicer med 8. in 19. uro, ob sobotah pa od 7. do 11. ure.
V Marinetu oglašajo vsa podjetja in obrtniki, ki karkoli ponujajo. S tem se razširja krog njihovih odjemalcev in pospešuje njihova prodaja. Seveda pa morajo za uporabo te informacijske mreže plačati določno vsoto. Cena dnevnega oglaševanja je na primer 50 tolarjev za informacijo, ki predstavlja krajši opis proizvoda ali storitve.
ep-ks
Društvo za pomoč duševno prizadetim
Za skromne zahteve ni ovir
V restavraciji Žane v Žalcu je ob zaključku prejšnjega leta Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Žalec pripravilo družabno srečanje, ki so se ga udeležili otroci z motnjami v duševnem razvoju s starši oziroma skrbniki. S pomočjo žalskih zasebnih trgovin ter lokalov in Rdečega križa so duševno prizadete otroke tudi obdarovali in jim pripravili krajši program, v katerem so nastopili učenci glasbene šole iz Žalca ter učenci OŠ Ljube 'Mikuš, medtem ko je za veselo razpoloženje skrbel Savinjski kvintet iz Prebolda.
Srečanje je društvo izkoristilo za svojo letno konferenco in ob tem podalo analizo in poročilo dela v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo izobraževanje uspešno, saj se je vikend seminarja v Ba-novčah udeležilo pet družin z mlajšimi duševno prizadetimi otroki, nadaljevalnega tečaja pa sta se udeležili le dve osebi. Republiška organizacija za pomoč duševno prizadetim pa je omogočila letovanje družin v Poreču in
Družinam oseb z duševni- Eden od poslednjih družbenih pravobranilcev v Slovenij
mi motnjami pomeni največ
delovna opravila pripravljajo na življenje.
Člani izvršnega odbora društva obiskujejo družine prizadetih oseb tudi na domovih, s čimer ugotavljajo njihovo socialno stanje, obiščejo pa tudi tiste, ki jim zdravje ne dopušča druženja z njimi. Prizadevajo si, da bi ustanovili samostojni varstveni delovni center s širšo dejavnostjo od sedanje delavnice, ki bi skrbel tudi za zdravstveno in terapevtsko pomoč duševno prizadetim.
V letu 1994 načrtujejo organizirati večji humanitarni koncert, ki naj bi opozoril na delovanje društva in bi seveda napolnil društveni mošnjiček. Izdati želijo tudi društveno brošuro, v kateri bi zapisali delo društva od njegovih začetkov do danes. Ra-
li za samostojno življenje. Želijo, da bi bilo v društvo vključenih več mlajših družin, saj sedaj prevladujejo starejše družine. Sodelovanje in pomoč staršem duševno prizadetih oseb se je sicer okrepilo, vendar pa menijo, da še vedno ni povsem poskrbljeno za starejše prizadete osebe; nekaj skrbi bi morale prevzeti tudi druge humanitarne organizacije. Zaenkrat pa šo povsem zadovoljni s prispevkom in udeleženostjo občinskih oblasti v reševanju njihovih problemov, ki so ponavadi zelo skromne.
Ob zaključku so tudi ugotovili, da zelo dobro sodelujejo s podobnimi društvi v celjski regiji, s. Centrom za socialno delo Žalec in osnov-šolo Ljube Mikuš, kjer društvo za pomoč du-osebam
no
ima
di bi okrepili mobilno službo, v kateri bi usposobljeni ševno prizadetim terapevti duševno prizadete svoj sedež, osebe vzgajali in usposablja-	D. Sambolič
FIDES - stavka
Po vsej Sloveniji so 10. januarja ob 13. uri zdravniki in zobozdravniki prekinili delo v znak protesta, ker še vedno ni podpisana kolektivna pogodba. Stavkujočim se pridružujemo tudi zdravniki v ZD Žalec, saj ugotavljamo, da je naše delo podcenjeno in da niso upoštevane naše skromne zahteve za dvig plače.
Zdravstvena politika republike Slovenije je neuravnotežena, saj imajo praktično vsi prebivalci v državi obvezno in dopolnilno zavarovanje, kar jim omogoča neomejen pristop do zdravstvenih storitev, ki jih kot nosilci dejavnosti v največji meri zagotavljamo zdravniki.
Plačilo zavarovanja je zadnja dolžnost zavarovanca, zdravnik pa naj bi se obnašal vedno bolj racionalno, strokovno neoporečno, skrbel naj bi za nizek bolniški stalež, predpisoval poceni zdravila, uvajal hišno zdravljenje in druge novosti, se dodatno izobraževal, vse to za svojo plačo in obvezni etični pogon.
Prav tako je neresno zdravnikom očitati dodatni dohodek od dežurstev. Dežurstvo je namreč naša zakonska obveza, ki predstavlja fizično in psihično najtežji del naše službe, je pa finančno izrazito podcenjeno, strokovno pa med najbolj odgovornimi.
Ugotavljamo tudi, da se je prispevna stopnja za zdravstvo že dvakrat znižala zaradi presežkov pri zavarovalnici, naše delo pa ostaja še naprej podcenjeno. Kljub temu ostaja naše zdravstvo po organiziranosti in strokovnosti na zavidljivi višini, le mi, zdravniki in zobozdravniki, ne želimo biti več njegov najcenejši del.	Zdravniki in zobozdravniki ZD Žalec
Brezplačna pravna pomoč delavcem
•••
prav druženje in razvedrilo. Tako jim je lovska družina omogočila družabno srečanje pri lovskem domu mt Rinki nad Gotovi jami.
Letošnja največja pridobitev pa je za društvo vsekakor kombi vozilo, darilo republiške zveze. Z njim vsak dan prevažajo v posebno delavnico na Ljudski univerzi v Žalcu osebe z lažjimi duševnimi motnjami. Osemnajst oseb iz cele občine v njej s privajanjem na lažja
SIPRO,
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Najemnine za stanovanja so se v januarju povečale za 0,9%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu januarju 3.702,00 tolarja in je 74,13 tolarjev za m2. Najemnine za poslovne prostore so se v januarju povečale za 2,2%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora je znašala 592,26 tolarje.
Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v mesecu januarju ne bo povečala in znaša 62,64 SIT za m2.
OBVESTILO
Vse lastnike stanovanj obveščamo, da bomo v januarju 1994 zavarovali vsa stanovanja v občini Žalec. Zato pozivamo vse nove lastnike stanovanj, da pri našem podjetju čim prej podpišejo izjavo o zavarovanju svojih stanovanj, saj je takšno zavarovanje bistveno cenejše, kot če boste stanovanje zavarovali sami.	.
V Sloveniji trenutno deluje devet družbenih pravobranilcev. Eden od njih je žalski pravobranilec Slavko Resnik, ki se polovico svojega delovnega časa ukvarja tudi z denacionalizacijo, pred kratkim pa je prevzel še pravobranilstvo v Celju. Medtem ko pred leti pravobranilci niso imeli kakšnih večjih pooblastil na področju varstva drudžbene lastnine, je po sprejetju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij drugače. Posebne pristojnosti imajo tudi v revizijskih postopkih.
Savinjčan: S kakšnimi primeri se najpogosteje ukvarjate?
Slavko Resnik: »V zadnjem času se zelo veliko ukvarjamo s pravnim varstvom pravic delavcev. Del varovanja teh pravic sicer prevzemajo sindikati, je pa precej delavcev, ki niso včlanjeni v noben sindikat. Zlasti njim svetujemo, pišemo ugovore v njihovem imenu in jih po potrebi zastopamo tudi na sodišču. Največkrat gre za nezakonito odpuščanje delavcev, brez ustreznih sklepov in obrazložitev. Zlasti zasebni podjetniki mečejo ljudi na cesto takoj, ko se pojavijo določene finančne
VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sprejmite nasvet naših zastopnikov
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad poit«), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure
VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24, Vransko, tel.: 725-246 Viktor Drolc, Cmi Vrh 45, tel.: 726-004 Roman Rančigaj, Kapla 62
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917
Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128
KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure)
GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 GRIŽE, ŠEŠČE Dragica šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455
LIBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel.: 776-659
ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Žalec, Prežihova 1, tel.: 713-352
Melita Volavšek, Kruševska 3, Žalec
Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel.: 713-319
GOTOVUE. LOŽNICA: Lucija Miklavc, Podvin 170, Žalec, tel.: 713-212
PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539
Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami.
težave, kar dejansko še ni razlog za odpuščanje. V družbenih podjetjih pa imamo največ primerov nezakonitega plačila odpravnin.«
Savinjčan: Zakaj so te nepravilnosti tako pogoste? Ali so delodajalci res prepričani, da se delavci ne bodo pritožili, ali gre za splošen nered na tem področju?
Slavko Resnik: »Lahko bi rekel, da delodajalci pogosto skušajo izkoristiti slabo poznavanje pravic s strani delavcev. Skušajo jih prikrajšati zanje, čeprav gre v bistvu za zelo majhne zneske. So pa v občini tudi določena podjetja, ki se obnašajo kot država zase, kot da zakonodaja za njih ne velja.
Poleg tega pomagamo delavcem v postopkih za priznavanje invalidnosti, pa tistim, katerim podjetja so pred ali v stečajnem postopku in je potrebno za uveljavljanje določenih pravic prej sprožiti postopek pred sodiščem združenega dela. Obseg naših zadolžitev se širi in pravobranilci nismo več vezani zgolj na svetovanje o delovnih razmerjih ali varstvo pravic družbene lastnine.«
Savinjčan: Pa delavci to vedo?
Slavko Resnik: »Mislim, da delavci so seznanjeni s tem. Čeprav jih v primerih, ko več delavcev hkrati uveljavlja enako pravico, napotimo na sindikat, ki ima pooblaščene odvetnike, s tem da se tudi stroški porazdelijo. Stroške našega pravobranilstva pokriva država in tudi na sodišču se zaenkrat ne plačujejo sodne takse. Tako da bi lahko delavci pravzaprav večkrat izkoristili našo pomoč. Je pa težava glede našega delovnega časa. Dvakrat tedensko po dve uri je seveda premalo, zlasti še sedaj, ko so tu revizijski postopki.«
Savinjčan: Kakšna je vaša vloga v revizijskih postopkih?
Slavko Resnik:	»Reviijski
postopki so zdaj stekli, v celjski regiji bo revizija opravljena v 78 podjetjih. Prve izkušnje kažejo, da bo približno v 80 odstotkih primerov oškodovanja družbe-
ne lastnine uveljavljala površino škode SDK, v ostalih primerih pa bomo tožbe vlagali družbeni pravobranilci. V Žalcu smo dosedaj dobili tri revizijska poročila, in sicer za Juteks, Savinjski Magazin in Hmezad Import. Večinoma gre za primere, ko so se podjetja lastninila prek by-pass podjetij po tako imenovanem Markovičevem zakonu. Pozneje je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, po katerem pa tak način lastninjenja ni povsem v skladu. Vendar zdaj pravobranilci ne bomo po vrsti podirali vsega, kar je bilo narejenega v teh podjetjih, zlasti ne tam, kjer so bili pri privatizaciji udeleženi vsi delavci, čeprav ne
po povsem pravičnih kriterijih. Drugače je seveda tam, kjer so bili ustanovitelji samo vodilni ljudje družbenega podjetja ali njihovi družinski člani in je dokazano prišlo do prenosa poslovnih učinkov na njihova zasebna podjetja. Se pa ti postopki vlečejo, saj se sodišča srečujejo s povsem novo sodno prakso.«
Savinjčan: Po mnenju nekdanjih razlaščencev pa se mnogo prepočasi rešujejo tudi denacionalizacijski poso-topki. Po čigavi krivdi?
Slavko Resnik: »Po mojem mnenju to ne drži. Podatki kažejo, da smo v žalski občini po izvajanju teh postopkov nekje v sredini med vsemi slovenskimi občinami. Moramo pa se zavedati, da se
je nacionalizacija premoženja izvajala pravzaprav vse povojno obdobje in da smo samo v naši občini prejeli približno 800 zahtevkov za vračilo. Nemogoče je, da se vse to reši v enem letu. Po moji oceni bo za to potrebnih vsaj deset let. Tudi na tem področju nimamo ustrezne upravne prakse, še vedno se soočamo z vrsto odprtih vprašanj. Vezani smo na republiški sklad kmetijskih zemljišč in na odškodninski sklad, ki pravzaprav sploh še ne delujeta dobro. Sele po dveh letih ustanavljamo izpostavo prvega na območju naše občine. Čeprav je treba reči, da se je denacionalizacija izvajala veliko hitreje, ko še ni bilo teh institucij. Poleg tega so zdaj tako upravičenci kot zavezanci dojeli vsebino tega zakona «in vse ovire, na katere se lahko sklicujejo, kadar je sprejeta odločitev v njihovo škodo. To se dogaja, da če ni dosežen sporazum, vsa zadeva roma na višjo raven. Samo za primer naj povem, da smo nekatere pritožbene zahtevke poslali na ministrstvo za kmetijstvo že pred letom, odgovorov pa še do danes nismo prejeli. Šele julija letos bo mogoče sploh izdajati odločbe glede odškodninskih zahtevkov, saj bo takrat odškodninski sklad sploh začel izplačevati odškodnine. Posebne težave v naši občini nadalje predstavljajo arondacije, kjer je še vedno vrsta neznank in različnih navodil, ah in kako naj se v teh postopkih upoštevajo takrat izplačane odškodnine in odkupni sporazumi. Odprto je še vprašanje vlaganj, do katerih so denacionalizacijski zavezanci upravičeni. Čeprav je doba vračanja teh vlaganj do deset let, pa povprečno vlaganja na hektar hmeljišč znašajo 15.000 mark, česar upravičenci niso pripravljeni plačati.
Sploh pa je vprašanje, kam bodo vsi ti spisi romali po reorganizaciji lokalne samouprave. Verjetno bo to še dodatno upočasnilo procese denacionalizacije in lastninskega preoblikovanja podjetij.«
K. Rozman
Programsko-volilni zbor Združene liste
Združitev strank in novo vodstvo
Konec decembra so se na programsko-volilnem zboru srečali člani in simpatizerji Stranke demokratične prenove in Delavske stranke, ki sta se že maja združili v stranko Združene liste socialnih demokratov. Ta zbor je bil namenjen formalnemu srečanju članov obeh strank, ob tem pa so izpeljali tudi volitve in potrdili program in usmeritve stranke v prihodnje.
V prostorih Društva upokojencev v Grižah so članice in člani ZLSD, njihovi simpatizerji, znanci in prijatelji najprej prisluhnili recitatorjem dramske skupine OŠ Griže, citrarjem s pevci iz Griž in godbi na pihala Za-bukovica, ki je ob ansamblu Sončna stran iz Zasavja poskrbela za prijetno vzdušje tudi po uradnem zaključku zbora. Zbrane je najprej pozdravil Franci Tratar, predsednik Stranke demokratične prenove. Podal je bilanco dela stranke, ki se je s tem dnem tudi uradno združila z Delavsko stranko, s katero oblikujeta tudi na občinski ravni stranko Združena lista socialnih demokratov. Za njim je spregovoril še Niko Rak, predsednik Delavske stranke. Zbor
Dušan Kumer, glavni tajnik ZLSD, med svojim govorom.
je pozdravil tudi Dušan Kumer, glavni tajnik ZLSD iz Ljubljane, ki je ob tem tudi -obširneje spregovoril o programskih usmeritvah stranke, o njenem delu v parlamentu, o pogledih stranke in njenih prizadevanjih pri oblikovanju nove lokalne samouprave in o drugih področjih. Precej besed pa je bilo zatem izrečenih tudi v razpravi, ki je potrdila pravilnost usmeritev stranke
in opozorila na slabosti, ki hromijo njeno vlogo in učinkovitost tako na občinski kot republiški ravni. Na splošno pa je prevladalo mnenje, da je njihova stranka resnično stranka družbenih sprememb, organizacija, ki svojo delavnost usmerja v reševanje sedanjih in prihodnjih vprašanj, ne da bi bežala od poštenega in kritičnega odnosa do preteklosti.
Ob zaključku uradnega
dela zbora stranke so bile še volitve za predsednika stranke, presedstvo in nadzorni odbor. V predsedstvu stranke ZLSD bodo odslej Niko Rak, Vili Pobežin, Majda Kotnik, Roman Virant, Božo Andoljšek, Marjan Žohar in kot predsednik Franci Tratar. V nadzorni odbor pa so izvolili Janka Kosa, Maro Mohorko in Karla Lebiča.
D. Naraglav
Stranke podpirajo izgradnjo avtoceste
Primernejša prvotna, vendar podpirajo tudi traso )4
Poslanci občinske skupščine bodo 3. februarja obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Žalec. Spremembe se nanašajo na traso avtoceste Arja vas-Ločica. Potrebne pa so zaradi tako imenovane J4 variante. Na osnovi javne razprave in pripomb sta republiška uprava za ceste ter ministrstvo za urejanje prostora pripravila predlog, o katerem bodo odločali občinski poslanci. Razprava je bila napovedana že za januarsko sejo, ker pa pristojno občinsko ministrstvo ni pravočasno prejelo gradiva, bodo poslanci o tem razpravljali na drugi letošnji seji.
Odbora za urbanizem in varstvo okolja sta predlagane spremembe plana že soglasno sprejela, podprl jih je tudi izvršni svet. Nas pa je zanimalo mnenje strank in nekaterih poslancev.
»Naša stranka sodi, da je najprimernejša prvotna trasa, ki je bila predvidena več let. V skladu z njo se je oblikovalo življenje in urejal prostor. Sedanji predlog sprememb nas ni prepričal. Sicer pa dileme, ali avtocesta ja ali ne, za nas ni. Zavedamo se namreč pomembnosti in potrebe gradnje avtoceste, zato bomo podprli tudi predloženo varianto,« pravi Franci Tratar, predsednik Združene liste demokratične prenove.
»Tudi naša stranka se je zavzemala za prvotno traso, saj smo prepričani, da je optimalna. Podprli pa bomo tudi sedaj predlagano traso, saj se zavedamo, da bo avtocesta prinesla gospodarski preporod. Ne smemo dovoliti, da bi nas trasa J4 razdvojila in sprla, kar bi marsikomu bila voda na mlin,« pravi Gregor Vovk, sekretar LDS.
»V socialistični stranki smo podrobno obravnavali
predlagano traso J4 m se z njo strinjamo. Zato bomo v skupščini zanjo glasovali, saj se zavedamo pomembnosti gradnje avtoceste,« je dodal Janez Meglič.
»Tudi narodnodemokratska stranka se je zavzemala za prvotno traso, v skupščini pa bomo podprli traso J4. Z gradnjo avtoceste bomo izpolnili najpomembnejšo nalogo in volilno obljubo,« pravi predsednik stranke Milan Dobnik.
»Socialdemokrati podpiramo takojšen pričetek gradnje odseka avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem. Opozarjamo pa, da izbiro prave variante prepuščamo strokovnjakom, ki morajo upoštevati probleme stanovalcev in lastnikov parcel ob izbrani trasi. Sodimo, da mora biti izbrana tista trasa, ki bo omogočila ceneno gradnjo, hkrati pa mora biti ekološko nesporna, saj mora obvarovati ljudi in naravo. Strokovna odločitev mora biti utemeljena z največjo mero strokovnosti in odgovornosti. S tem stališčem želi predsedstvo občinskega odbora seznaniti občane, ki želijo tvorno sodelovati pri uresničitvi tega velikega projekta. Zavedamo se, da bo vsaka kasnejša odločitev še težja, odlaganje pa nedopustna napaka.«
»Smo za varianto, ki bo naredila manj škode, zato se ne strinjamo s traso J4. Za nas je primernejša daljno-vodna, najboljša pa še severneje ob obrobju doline,« pravi predsednik krščanskih demokratov Franc Žolnir.
»Slovenska ljudska stranka ni proti gradnji avtoceste, ne strinjamo pa se, da bi šla po najboljši zemlji. Smo za prvotno traso, ki je bila čuvana 15 let, ker zahteva manj kakovostne zemlje in gre po obrobju. Še boljša je severna varianta, kjer ni melioracijskih in namakalnih sistemov. Te predlagana tra-
sa J4 preseka na Bregu, v Orli vasi in delu Trnave. Vanje je bilo vloženih veliko sredstev. Omeniti moram tudi obremenjenost s težkimi kovinami ob trasi avtoceste. Hmelj, ki vsebuje prevelike količine kovin, trg zavrača. Prepričani smo tudi, da se
izgubljeno zemljo ne da nadomestiti s primemo. Trasa J4 je trenutno najcenejša z vidika stroškov gradnje, dolgoročno pa je najdražja,« nam je povedal Marjan Ribič.
jk
Boj za primerno lokacijo avtoceste
Veliko besed je že bilo izrečenih in napisanih o izbiri lokacije avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem. Negativnim vplivom avtoceste na zemljišča, vodne vire in onesnaževanje zraka se nikjer ni mogoče izogniti. Lahko se izbere le tista varianta, ki ima najmanj boleč vpliv in ne tista, ki je finančno najugodnejša (južna varianta). Najlažje in najceneje je graditi po dolini.
Kljub temu da se je ugotovila večja ustreznost severnejše variante (22. 7. 1993, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in zveze, Občina Žalec), se je pripravil osnutek lokacij načrta le za južno, večkrat modificirano varianto. Predstavniki oblasti so zahtevah dopolnitev presoje tako, da je treba kot najboljšo prikazati (nesprejemljivo) južno varianto, ki jo ' sedaj predlagajo v sprejetje.
Na površinah, kjer se načrtuje južna varianta, so zgrajeni dragi namakalni sistemi, postavljene hmelj-ske žičnice, lastniki imajo tu sušilnice za hmelj. Nadomestnih zemljišč za hmelj pa na tem območju ni.
Južna varianta je nesprejemljiva:
1.	Prerezane bodo osnovne življenjske in delovne povezave med ljudmi in terenom ene in druge strani avtoceste. Avtocesta ne more potekati blizu oziroma celo presekati naravne, krajinske, stanovanjske, kmetij sko-obdelovalne celote.
2.	Uničene bodo kmetijske površine, ki so poglavitni vir dohodka, izničen bo edini možni razvoj in obstoj pridelovanja zdrave hrane in obstoj samostojnega ali kooperantskega kmetijstva.
3.	Ker je na terenu južne variante veliko strnjenih naselij, bo prebivalstvo za vedno ogroženo s plini, hrupom, onesnaženjem podtalnice, pridelkov na 5 km širokem pasu ob avtocesti.
4.	Za vedno bo okrnjena krajinsko - turistična podoba Savinjske doline.
5.	Prepogosti avtocestni izvennivojski priključki - deteljice bi dodatno uničili veliko, približno 1,5 m globoko, obdelovalne zemlje.
Severnejša varianta skozi Savinjsko dolino zavzema veliko manj kvalitetnih zemljišč, ne gre po sredini doline - kar bi bil hud krajinski poseg (komunikacije, onesnaževanje naselij, pitne vode, podtalnice...). Tu je zemljišče že petnajst let rezervirano za gradnjo avtoceste, zato tudi ni izvršenih hidromelioracij in se ni gradilo. Da se avtocesta ne bi gradila tukaj, se je navedel neprepričljiv vzrok - arheološko najdišče, rimski vojaški tabor, za katerega bi se gotovo našla primerna rešitev. Severnejša varianta ima tudi to prednost, da poteka po urbanistično neurejenem delu doline.
V primeru sprejetja južne variante bo slovenska politika povzročila še eno veliko ekološko škodo. Politično izsiljen potek avtoceste po sredini doline in kmetijskih območij bo še eden v kupu napak, v katerem so že jedrska elektrarna Krško, rudnik urana Žirovski vrh in Kidričevo.
Zeleni Sp. Savinjske doline N. Jan
Posvet LDS o lokalnih volitvah in samoupravi______________
Izvršni odbor OO LDS Žalec je 15. januarja na svoji redni seji skupno s predsedniki in namestniki krajevnih odborov prečesal lokalno samoupravo in tudi bližnje volitve.
Poslanec v državnem zboru dr. Janez Zupanec je sam potrdil mnenja nekaterih članov, da so v državnem zboru žal pustih odprti dve opciji: torej nove občine takoj po pozitivnih referendumih ali pa po referendumih v zakonitem zakonskem roku (do konca leta 1995). Člani posveta smo z zadržkom kritično ocenili takšne nedoslednosti poslancev v slovenskem parlamentu, kajti na terenu bo to prineslo dodatne nevšečnosti in obilico različnih tolmačenj zakonov.
Vsekakor se je udeležencem posveta večinoma zdelo samoumevno, da je potrebno dobre temelje novih občinskih lokalitet graditi na trdnih ekonomskih in finančnih temeljih. Slednje pa zahteva korenito in dosledno bilanco, ki bo temelj razdelitve premoženja. Poudarjeno pa je, da bo pred referendumom potrebno ljudem postreči s stroškovno shko, kajti najbolj bo najbrž ljudi zanimalo: KOLIKO BO ENA ALI DRUGA REČ STALA. Razen novih, županov, ki se že vidijo na novih delovnih me-
stih - tudi LDS ni pri tem nobena izjema - bo večina ljudi zaposlene na občini še vedno imela za nekaj sebi odtujenega in oblastniško nedostopnega. Zanimala jih bo samo učinkovitost in cena.
Nekateri člani pa so vseeno opozorili (Polzela, Braslovče), da se nove občine nezadržno bližajo in je potrebno to čim prej izpeljati. Predstavniki Tabora so opo-
zorili na nevšečnosti, ki jih bo imel Tabor, ko se k enim ne bo hotel priključiti, drugi pa ga ne bodo hoteli imeti.
Na koncu so udeleženci posveta glede na vse izrečeno posredovali poslancu mnenja, naj se določene stvari razčistijo čim prej, podali pobudo naj bo LDS pobudnik strankarskih pogovorov na to temo po vseh krajih v Spodnji Savinjski dolini, se dogovorili za spo-
daj citirani sklep, ki so ga naslovili na predsednika SO Žalec, in sprejeli mnenje, da je nastanek novih občin proces, do katerega bo nezadržno prišlo, taktika pa naj bo normalen prehod z ugotovljenimi finančnimi in ekonomskimi osnovami.
Ti
FAMj
COLLEGE
63310 Žalec, Ul. talcev 3
Farna College,
Žalec, Ul. talcev 3
Biro za tuje jezike
Tečaji tujih jezikov v lastnih prostorih v centru Žalca:
•	nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine
•	poslovne nemščine in angleščine
•	za otroke, mlade in mlade po srcu
Inštruiramo in prevajamo.
Telefon: 714-175, 726-005.
Sklep, poslan predsedniku SO Žalec
»IO OO LDS Žalec predlaga, naj se spomladi izvedejo volitve v. okviru sedanje občine, torej naj se konstituira nova generacija občinskih svetnikov in nov občinski (tokrat enodomni) parlament. Sočasno naj se po navodilih zakona izvedejo volitve v okviru kra-' jevnih skupnostih. IO OO LDS Žalec tudi predlaga, da se ob tej priliki izvedejo tudi referendumi za nove občine povsod tam, kjer bi ti referendumi dobili zeleno luč na zborih krajanov, ki jih bodo do 31. marca letos organizirali po krajevnih skupnostih. Ta varianta je najcenejša, najbolj racionalna in zdi se nam tudi najhitrejša možna. Kdaj se bodo občine na novo konstituirale, je po referendumih prepuščeno njim.«
IO OO LDS Žalec
Drago Strahovnik - žalski mizar
Tradicija 120-letnega mizarjenja se nadaljuje
Izkušnje, znanje, kakovost štirih generacij
Malo je obrtnikov, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo tradicijo, kot jo ima Mizarstvo Strahovnik. Brez njih Žalec ne bi bil takšen, kot je. In to dobesedno, saj so povsem vidni sadovi njihovega dela. Prav gotovo bi se našlo še kaj takšnega, kar je naredil že Bernard Strahovnik pred 120. leti. Pravzaprav je njegovo delo tudi delavnica, v kateri danes Drago Strahovnik, sicer inženir lesarstva, nadaljuje sto in večletno tradicijo prvega moža iz rodbine Strahovnik, svojega pradeda, ki je naredil močne korenine mizarski obrti in svojim naslednikom.
Z Dragom Strahovnikom se poznava že vrsto let, vendar o tako dolgi tradiciji mizarjenja pravzaprav nisva nikoli govorila, zato sem stopil do delavnice v Vrečarjevi ulici, da se z Dragom kaj več pomeniva o tem tudi za naš časopis. Prvič nisem imel sreče, drugič pa sem ga ujel še zadnji hip, saj je veliko na terenu, kjer opremlja razne lokale. Še največ kar v samem Žalcu.
»Začel je moj praded Bernard, nadaljeval stari oče Karel, že pred vojno je s tradicijo nadaljeval oče Karel, sedaj že deset let delavnico vodim jaz,« pove v začetku najinega pogovora.
Pred desetimi leti se je Drago odločil resno poprijeti za delo in nadaljevati družinsko tradicijo mizarske obrti. Prej je bil 12 let zaposlen v Gorenju, zadnjih osem kot vodja razvoja za kuhinje. V tem času je prepotoval celo Evropo, od Skandinavije do
Španije, ter ob tem spoznaval mizarstvo in pohištvo drugih narodov in držav. S tem je svoje znanje in ve- * denje o tem še izpopolnjeval in tudi danes se rad udeležuje raznih sejmov, tako da je seznanjen z razvojem na tem področju.
»Tudi v našem poklicu se brez znanja in spremljanja novosti ne pride daleč. Človek mora vedno slediti razvoju, se prilagajati željam naročnikov, pomemben je tudi lasten razvoj, široka ponudba. Kakovost in cena,« pravi, mi pa še dodajmo, da je vse to pri njih povsem normalno, saj drugače ne bi imeli toliko naročil in dela.
Sicer pa je mizarska delavnica Strahovnik zelo poznana med ljudmi prav po tem, da se držijo rokov, po kakovosti, po sprejemljivih cenah in po tem, da se ne bojijo narediti zahtevnega izdelka. »Pravzaprav, bolj je kompliciran, raje ga naredimo, saj tako najbolje vnovči-
mo svoje znanje in preizkušamo svoje sposobnosti,« pripomni Drago, ki pravkar končuje načrt za opremo enega od novih žalskih lokalov. Teh so v zadnjem času opremili res veliko, kar ga še posebno veseli, saj pravi, da je Žalčan od nog do glave in zato mu veliko pomeni, če lahko kaj naredi za svojo mesto in svoje someščane.
Drago je na svet privekal V Ježovnikovi hiši in kot pravi v šali, bo to morda vidno tudi na kakšni spominski plošči na hiši, kjer je prvikrat zajokal človek četrte generacije mizarjev Strahovnik.
»Resnično rad delam za Žalec, potrudim se kar najbolj, hočem imeti odprta vrata, sem žalski mizar in to
' mrnmmam
mi je še v posebno veselje. Spoštujem konkurenco, vendar le, če je prava in poštena. Vsekakor pa si pridržujem malo monopola tudi na račun tradicije,« še podkrepi svojo pripoved.
S pogovorom zajadrava še nekoliko v Dragovo privatno življenje in povprašam ga, kaj počne ob prostem času. »Pravzaprav ga skoraj nimam, še največ ga imam, kadar sem na dopustu, ki ga z družino nadvse rad preživljam na morju. To pa je tako rekoč vse, saj mi delo vzame dnevno tudi po 12 in več ur časa. Vsekakor pa sem družinski človek in prosti čas zelo rad preživljam ob svojih treh otrocih in ženi. Predino se posloviva, rečeva nekaj besed o poklicu, ki ga opravlja.
»Mizarski poklic je lep, zanimiv, vendar tudi zahteven. Vsekakor pa ga moraš opravljati z veseljem, dati v izdelke dušo in telo in tako tudi rezultati ne manjkajo. Mislim pa, da bi vnovič izbral ta poklic, če bi se moral še enkrat odločati, kaj bom v življenju počel, s čim si bom služil kruh.«
D. Naraglav
Osamosvojitev LB Splošne _______________banke Celje
LB Splošna banka Celje sodi med večje banke v Sloveniji. Po bilančni vsoti je na osmem, po jamstvenem kapitalu pa na petem mestu. Banka s 521 zaposlenimi se prilagaja potrebam strank in konkurenci bank na tržišču.
Občanov denar predstavlja v banki kar 30 odstotkov vseh zbranih sredstev, kar je največji delež in znaša 145 mio DEM, od tega predstavlja 65 odstotkov devizno, ostalo pa je tolarsko varčevanje. V letu 1993 se je najbolj povečalo devizno varčevanje, kar priča, da občani bolj zaupajo tuji valuti, ugotavljajo pa tudi, da devize zopet prihajajo iz nogavic in da se zaupanje v banke vrača. Varčevalci in obrtniki vedno bolj koristijo kreditive. Brezgotovinsko poslovanje, še zlasti s kartico Activa, se je zelo razširilo, kar velja tudi za uporabo bankomatov. Pri kreditiranju podjetij je večje povpraševanje po kratkoročnih kreditih, dobijo pa jih v glavnem komitenti višjega bonitetnega razreda. Banka se vključuje tudi v proces privatizacije. Poleg svetovanja njihovo podjetje Posest nudi celotne projekte lastninjenja. Za kreditiranje stroškov lastninjenja banka nudi kredite. LB Splošna banka Celje je v letu 1993 več kot podvojila poslovanje s tujino. Sicer pa je bilo poslovanje Splošne banke Celje v preteklem letu pozitivno. Znižujejo obrestne mere, v povprečju so krediti cenejši za več kot štiri poene, pri dolgoročnih kreditih pa so te še nižje.
»V letu 1994 nas čaka osamosvojitvena pot, kar pomeni tako v organizacijskem in tehnološkem smislu ločitev od bančne hiše Ljubljanska banka. Naš cilj je postati samostojna banka univerzalnega tipa. Oblikovali bomo novo celostno podobo, ta pa naj bi poudarjala tradicijo, kakovost in zaupanje banke in njeno usmeritev v svet in nove posle. Poslovni načrti za leto 1994 so ambiciozni. Planiramo povečan obseg dela, večjo kakovost storitev, predvsem pa bomo prisluhnili našim komitentom. Pripravljamo izdajo lastnih vrednostnih papirjev v višini 16 mio DEM. Z odločitvijo o samostojnosti banke smo se lotili strateških vprašanj razvoja banke. Splošna banka Celje mora ostati osrednja bančna inštitucija z najširšim poslovanjem in se razvijati v sodobno tržno banko,» je na novinarski konferenci dejal direktor Niko Kač.
Med številnimi novostmi, ki jih je predstavil pomočnik direktorja Jože Veber, naj omenimo projekt varčevanja, ki zajema obročno varčevanje, premijsko varčevanje, depozit s premijo in depozit z devizno klavzulo. S kartico Activa, katere lastnikov je že več kot 70 tisoč, bo mogoče opraviti nove oblike plačil, lastniki pa bodo nezgodno in življenjsko zavarovani. V marcu pa bodo pričeli izdajati Eurocard Activa kartico.
jk
Korak pred drugimi
Včasih je mojster vedel vse
Časi vsevednih mojstrov so dokončno minili. Kot kaže, prav tako tudi doba velikih projektivnih birojev. Zdaj je priložnost za vsa manjša podjetja, ne le tista, ki se ukvarjajo s trgovino. B.R.C. iz Žalca je eno izmed zasebnih podjetij, ki projektira in izvaja strojne in elektro inštalacije. Pred tremi leti je bilo registrirano za dejavnosti projekti-
ranje, gradnjo in posredovanje. S polnim zamahom deluje leto in pol, v njem so trije redno zaposleni, dva pa pogodbeno.
Kot je povedal tehnični direktor B.R.C.-ja Bojan Caglič, je bil doslej njihov največji posel skladiščna hala v MGA Nazarje, vreden milijon mark. Nasploh so s posli udeleženi po vsej državi, a še najmanj prav v žalski občini. Res pa je, da so prevzeli izvajanje obnove pritličja Savinove hiše. Dela so v zaključni fazi,
vendar so se nekoliko zavlekla: »Do zamude je prišlo zaradi slabega vremena, saj nismo smeli prehitro zapirati sten, da se vlaga ne bi čez nekaj časa spet pojavila. Ker prostorov .likovnega salona niso nujno potrebovali, smo z zaključnimi deli čakali, kolikor je bilo najdlje mogoče. Bomo pa v kratkem uredili še razsvetljavo.«
Poseben poudarek daje podjetje B.R.C. področju energetike in racionalizacije, ukvarjajo se tudi s termalnimi vodami in vodovodnimi napeljavami. Bojan Caglič je med drugim izdelal projekt črpališča Terme Zreče, ko je bil še zaposlen v Kovinotehni. Njegovo mnenje je, da moramo namesto gradnje novih elektrarn skušati prihraniti čim več energije: »Potrebno je vgrajevati kalorimetre in ne dopustiti gradnje takih objektov, ki ne omogočajo merjenja energije. Ogromno izgubljamo tudi pri toplovodih. Sploh je pa tako: včasih je veljalo, da mojster vse ve. Sistem je navadno res deloval, nihče pa se ni vprašal, kakšen je njegov izkoristek. Zdaj se ves potreben material izračuna, njegova kakovost je boljša, uporabi pa se ga samo toliko, kot je res potrebno. V končni fazi je zato takšen projekt cenejši, da ne govorimo o dvajsetletnem prihranku.«
K.R.
Zbornica obrtnikov in podjetnikov
Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je samostojna strokovna in stanovska organizacija, ki poleg obrtnikov kot ena izmed prvih v Sloveniji na prostovoljni osnovi združuje tudi zasebna podjetja. Je pravna naslednica Obrtnega združenja Žalec, ki se je preimenovalo in sprejelo nov statut pred tremi leti. Takrat verjetno niso vedeli, da se bodo morali maja letos vsi obrtniki na novo organizirati po zakonu o gospodarskih družbah. Ugotovili pa so, da podobne težave tarejo tako tiste, ki delujejo po obrtnem zakonu, kot one, ki poslujejo po zakonu o podjetjih.
Tako je danes v zbornico vključenih približno 920 obrtnikov, katerih članstvo je po zakonu obvezno, ter blizu 200 do 350 v žalski občini registriranih zasebnih podjetij. Članstvo ni omejeno zgolj na našo občino. Skupno je pri obrtnikih zaposlenih 1000 delavcev. Najvišji organ upravjanja zbornice je 41-članska skupščina, po stanovski pripadnosti pa se člani združujejo v sekcije. V njeni strokovni službi sta redno zaposlena sekretar in svetovalka. Poleg raznih seminarjev in predavanj, zlasti s področja nove zakonodaje ter varstva pri delu, nudi zbornica svojim članom predvsem obilo informacij. Vzpostavila je lasten računalniški inforamcijski sistem, prek katerega se povezuje tako z gospodarsko zbornico v Ljubljani kot širše. Predvsem pa pomaga članom pri vseh konkretnih težavah in vprašanjih, ki se ob nenehnem spreminjanju za-
konodaje vedno znova pojavljajo.
Delovanje zbornice zasebnega gospodarstva poteka predvsem v smeri krepitve gospodarskega položaja obrtnikov in majhnih zasebnih podjetij. Njen predsednik Vinko Vučajnk pravi: »Splošno težak gospodarski polbžaj, izguba trgov bivše države, dolgo prestrukturiranje ter še daljši proces lastninjenja družbenega gospodarstva so povzročili hude težave tudi zasebnemu gospodarstvu, ki se je v preteklosti pojavljal pretežno kot serviser velikim družbenim podjetjem. Zdaj se z lastno zagnanostjo in vztrajnostjo spet počasi postavlja na noge. V tem času
Letos bo zbornica začela uporabljati enotni register obrti Slovenije. Del strojne opreme (računalniki, tiskalniki in modemska povezava s centrom) je sofinancirala Bavarska obrtna zbornica in Obrtna	zbornica
München v višini 2,3 milijone DEM. S tem je opremljenih vseh 62 zbornic v Sloveniji, del teh sredstev pa je namenjena izobraževanju.
pa se je opuščala proizvodna dejavnost, medtem ko so se na novo ustanavljale predvsem trgovske, prevozniške in gostinske dejavnosti.«
Zbornica je tudi eden izmed pobudnikov gradnje po-slovno-trgovsko-obrtnega kompleksa v Amovskem gozdu. V njem bo približno 80 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Priznati pa je treba, da ne sodeluje organizirano na raznih občinskih prireditvah in sej-mih, kakršna sta na primer Žalska noč in novoletni sejem. Vinko Vučajnk je pojasnil stališče zbornice: »V preteklosti je Združenje obrtnikov oziroma zbornica organizirano nastopala na raznih razstavah. Vendar je nato prevladalo mišljenje, da siljenje nekoga k udeležbi na sejmu ne daje ustreznih rezultatov. Vsak posameznik mora biti zainteresiran za prodajo svojega izdelka in iskati možnost, da ga predstavi tudi preko sejemske dejavnosti. Kot zbornica pa seveda spodbujamo svoje člane, da najdejo pravi način predstavitve svojih izdelkov ali storitev. Glede novoletnega sejma moram najprej reči, da prodaja poteka skozi vse leto, je pa sama ideja dobra. Le, da bi ga morali organizirati malo bolj konstruktivno in predvsem pravočasno, saj je treba takšne zadeve pripravljati na daljši rok. To leto moramo ohraniti vse pozitivne izkušnje prvega takšnega sejma, zagotovo pa dati večji poudarek tudi naši zbornici. Vsekakor mora to postati sejem, ki bo v čast mestu in celotni občini.«	K. Rozman
Za KIL
se zanimajo novi najemniki
Po drugem stečaju Keramike Liboje se je v začetku meseca začel prvi narok v stečajnem postopku, drugi pa bo predvidoma marca. V Keramiki sedaj dela od 140 do 155 delavcev, ki dokončujejo proizvodnjo, dela pa imajo še do konca februarja. Proizvodnja je bila v tem času uspešna, saj so ustvarili toliko, da lahko tekoče poravnavajo obveznosti. Izplačali so delavcem delo po pogodbi, izplačali pa bodo tudi prvi obrok zajamčenih plač v zakonsko določeni višini za mesec avgust. Dobilo jih bo vseh 361 delavcev nekdanje Keramike. Stečajni upravitelj Aleksander Cmok pravi, da s tremi ponudniki že potekajo pogovori o najemu tovarne. V najem bodo dali predvidoma celotno proizvodnjo, za nekatere manjše, zlasti skladiščne prostore, pa je tudi precej zanimanja.
jk
SERVIS
zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrat) In man ja va Izolacij na podu.
Servis vršimo hitro in strokovno.
TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406
Spoštovanje dediščine, je spoštovanje samega sebe
Tako kot na drugih osnovnih šolah v naši občini tudi na Vranskem vsako leto pripravijo obsežnejši projekt, ki ga zaključijo z večjo kulturno prireditvijo. Tudi pred kratkim so v kulturnem domu predstavili eno leto trajajoči projekt Spoštovanje dediščine je spoštovanje samega sebe. Projekt, ki so ga izpeljali učenci.šestih razredov s svojima razredničarkama Milico Pečovnik in Zvonko Cenjcelj ter učenci — mladimi novinarji, je nadvse zanimiv, poučen in vreden posnemanja.
Milica Pečovnik, s katero smo se dobili po zaključku prireditve, nam je povedala, da so se za ta projekt odločili že v lanskem šolskem letu. Začeli so s spoznavanjem in raziskovanjem vhodnih vrat Tuhinjske doline, Vranskega in Tabora. Torej tam, od koder prihajajo učenci. Ob tem
so spoznali bogastvo svojih dedov, pradedov, mojstrov, ki so z robato, a veščo roko, znanjem in tradicijo ustvarjali in rezbarili vrata za svoje domove, ki kljub desetletjem še vedno kljubujejo zobu časa in so odsev nekdanjega obstoja. Gre pravzaprav za umetnost, ki je morda nismo in je ne znamo dovolj ceniti. Prav zato je projekt pomemben korak k drugačnemu vrednotenju kulturne dediščine.
»Sicer pa, ste kdaj razmišljali o vratih, skozi katera hodite,« sprašujejo učenci z Vranskega in nadaljujejo: »Vrata: odprta, priprta, zaprta, zaklenjena, vlomljena... Rečemo jim lahko tudi dveri ah duri. Vrata ločujejo prostore, so del hiše, del sobe, del doma. Skozi vrata ven, skozi vrata noter. Ko prideš k hiši, že pri vratih vidiš, ali si dobrodošel in ne-
zaželen, če se ne odprejo. Na vratih je napisano, kdo živi za njimi. To so nekoč prav dobro vedeli, zato so delali močna in lepa vrata. Zdržala so stoletje in več in bodo še dolgo, če jih bomo znali paziti ...« Poleg tega zapisa so nastale še risbe, skice, zapisi in zgodbe, povezane z vrati, kar tudi bogati razstavo ter oznanja glavno misel projekta. Ob tem pa tudi poudarja, da je kulturna dediščina eden glavnih pogojev, da številčno majhen narod ne izgine v senci velikih.
Projektno nalogo so učenci in učiteljici, ob vseh drugih sodelavcih, resnično nadvse uspešno izpeljali. Piko vsemu temu pa je nedvomno dala zaključna prireditev, na kateri so učenci zapeli tudi 12 starih narodnih pesmi ob glasbeni spremljavi Alenke Lesjak.
D. Naraglav
Poslovni
turizem drugače
V Žalcu se radi pohvalijo, da imajo dobre pogoje za razvoj poslovnega turizma. V turistični ponudbi so zapisali, da imajo hotel, kulturni dom in gasilni dom. V dvorani gasilnega doma nudijo dvorano z avdiovizuelnimi pripomočki, ki so potrebni za seminarsko delo in predavanja. Ta ponudba pa ima tudi senčno plat, saj bolj odvrača kot privablja. Jeseni je 140 slušateljev Delavske univerze zaman čakalo tistega, ki naj bi jim odprl dvorano, nazadnje pa je 70 bodočih podjetnikov dva dni zmrzovalo v tej dvorani. Nezadovoljstvo je bilo tolikšno, da so se sedaj preselili v Celje, kjer podobnih težav nimajo. Upravljalci gasilnega doma si turizem očitno razlagajo po svoje, primeri pa gotovo niso v prid razvoju poslovnega turizma v občinski prestolnici.
OBČINA ŽALEC IZVRŠNI SVET
objavlja
JAVNI RAZPIS MLADI RAZISKOVALEC
Namen razpisa je spodbuditi mlade k ustvarjanju inovacij in k ustvarjalnem delu.
Na razpis se lahko prijavijo učenci osnovnih šol občine Žalec.
Raziskovalna dela in inovacije lahko prijavijo posamezniki, skupine, krožki... Poročilo o raziskavi ali inovaciji mora biti tipkano in metodološko urejeno, z zapisom postopka, z rezultati, diskusijo ali predstavitvijo izdelka.
Ocenjevali bomo pomembnost, koristnost in izvirnost prijavljenih nalog.
Prijave skupaj s predvidenimi stroški pošljite do 15. 3. 1994 na naslov: Občina Žalec, Občinski sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance.
Rok za oddajo nalog je 20. 4. 1994.
Nagrade bodo podeljene ob dnevu mladih raziskovalcev.
Lepo urejena izložba
Za novoletno urejenost je mesto Žalec dobilo precej priznanj številnih obiskovalcev. Lepo pa so bile urejene izložbe med katerimi je gotovo izstopala drogerija Cbarlie na Šlandrovem trgu.	j. k.
foto: Tonica
Programske zasnove v za ureditveno območje Šempetra
Javna razprava o osnutku sprememb plana občine
V času javne razgrnitve bosta sekretariata za okolje in prostor občine Žalec ter krajevne skupnosti Šempeter organizirala javno razpravo, ki bo 27. januarja 1994 ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Šempeter.
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec je objavljen v Uradnem listu RS št. 1/94, javna razprava pa bo od 9.1.
1994.	do 7. 2. 1994.
Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 202. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/ 87 in Uradni list RS, št. 5/91-1, 56/93) je izvršni svet skupščine občine Žalec na seji 22. decembra 1993 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega
družbenega plana občine Žalec.
l.
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec, ki ga je izdelal Profil,, d.o.o. Velenje pod št. 03/93 v septembru 1993.
Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec se nenaša na ureditveno območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru.
n.
Osnutek akta iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih sekretariata za okolje in prostor občine Žalec in v prostorih krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini, in sicer za najmanj 30 dni od dneva veljavnosti objavljenega sklepa.
m.
V času javne razgrnitve lahko k osnutku podajo svoje pisne pripombe in predloge delovni ljudje in občani, podjetja
ter druge organizacije in skupnosti in jih posredujejo na sekretariat za okolje in prostor občine Žalec.
IV.
V času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava, ki jo bosta organizirala sekretariat za okolje in prostor občine Žalec ter krajevna skupnost.
O kraju in času javne obravnave bodo občani na primeren način obveščeni.
V.
Po preteku javne razgrnitve oblikuje izvršni svet skupščine občine Žalec stališče do vseh v času javne razgrnitve podanih prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana in pripravi predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana.
VI.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Novi Kloster v najem
NoviKlošter v Založah pri Polzeli je leta 1452 zgradil celjski grof Friderik II. Vse do leta 1787 je bil v njem samostan, v katerem je bil nastanjen dominikanski red. Po nekaj letih v lasti takratne deželne vlade, je leta 1820 postal prvi zasebni lastnik graščine Jakob Brežic, zadnji pa je na njem med svetovnima vojnama gospodaril Oto Parin.
Danes je imetnik pravice uporabe Novega Kloštra občina Žalec, z objektom pa upravlja Sipro. V njem je še nekaj stanovanj, toda ker občina nima denarja za ustrezno obnovo, graščina in kapela ob njej propadata. Še najbolje ohranjen del stavbe je zahodni trakt, ki ima v pritličju na dvoriščni strani arkade. Pritličje ima križne oboke, na dvoramnem stopnišču in v veži nad arkadami so delno ohranjeni dekorativni baročni tlaki. JV vogal stavbe je poudarjen z neogotskim stolpičem, pod ometi na severni zunanji fasadi pa se kažejo ostanki baročne arhitekturne poslikave. Le malo srednjeveških profanih stavb je tako do ne-
razpoznavnosti spremenilo svojo nekdanjo podobo.
O starodavni preteklosti stavbe pravzaprav priča le še okrogli obrambni stolp na SZ. Res pa Klošter ni natančneje raziskan in formal-
no tudi nima statusa kultur-no-zgodovinskega spomenika.
In vendar se mu obeta, da si bo zopet nadel svojo nekdanjo podobo. Nekateri zasebniki bi ga namreč radi obnovili in usposobili za po-
slovne, restavracij sko-hotel-ske namene, s tem da bi lahko uredili celotno posestvo, ki sodi h graščini. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje podpira takšne zamisli. Seveda bi bilo potrebno prej pripraviti konservatorski program, opredeliti pa bi bilo potrebno tudi obnovo kapele. Pri vseh zemeljskih delih bo potreben arheološki nadzor. Zavod je ugotovil, da ni zakonskih ovir za odkup objekta. Ker pa ima Novi Klošter lastnosti kulturnega spomenika, je predlagal dolgoročen najem z zavarovanjem vloženih sredstev in predkupno pravico.
Izvršni svet je že začel postopek za oddajo Novega Kloštra najugodnejšemu ponudniku. Eden od zainteresiranih je tudi zadnji zasebni lastnik graščine. Nekdanji samostan bo postal tako turistični objekt. Domnevam, da tudi nekdanji patri temu ne bi nasprotovali. Oglejski patriarh je namreč s svojega vizitacijskega potovanja po naših deželah poročal papežu, da dominikanski bratje tu živijo hudo svobodno. Sploh pa bomo morda zdaj le izvedeli, kaj vse se še skriva med in pod sedanjimi zidovi Novega Kloštra.
K.	Rozman
Kmetovalci, vrtičkarji, pozor!
ZDAJ je pravi čas, da obiščete:
SERVIS DROBNE KMETIJSKE MEHAMZACUE
A
Vrunčev« 2m. Cafe »aUdetavnica: *1-400 (pod Zavarovalnico Triglav)
teL/doma: 36-600
še posebno za večja popravila
MOTOKULTIVATORJEV, KOSILNIC, MOTORNIH ŽAG, AGREGATOV, ŠKROPILNIC...
EproS
d.o.o. Braslovče Elektro trgovina in montaža tel.: 0609/612-649
Marsikdo že ve za nas,
saj imamo najugodnejšo ponudbo!
PONUDBA MESECA:
•	likalna miza	2.095 SIT
•	kabel PPR 3x1,5	46SIT/m
•	FIT stikalo 25/05	4.795 SIT
•	kuhinjska tehtnica	1.609 SIT
Možnost plačila s kartico ACTIVA!
Nizke cene, ugodni plačilni pogoji.
Poslujemo: od 7.30 do 12., od 14. do 18.30, sobota do 12. ure.
KS Polzela in KS Andraž skupaj ena občina
Že od začetka, kar teče beseda o spremembi lokalne samouprave, na Polzeli razmišljajo o svoji občini. S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi konec lanskega leta pa se je za to prižgala zelena luč. Na Polzeli so že leta 1991 pripravili nekakšno delovno gradivo, sklicali so tudi sestanek in povabili republiško komisijo, ki ji je takrat predsedovala Darja Lavtižar-Bebler. Ugotovili so, da Polzela izpolnjuje vse pogoje za samostojno občino, skupaj s KS Andraž pa bi z okrog 5000 prebivalci sodila, po evropskih merilih, med srednje velike občine.
Prejšnji teden so se na izredni seji ponovno sestali svet KS Polzela in trije predstavniki sveta KS Andraž. Ugotovili so, da se stanje od leta 1991 ni bistveno spremenilo in da lahko nadaljujejo vse aktivnosti za ustanovitev občine. Ob tem so po besedah predsednika sveta KS Polzela Slavka Resnika sprejeli naslednje sklepe. Takoj bodo pričeli izvajati aktivnosti za ustanovitev občine Polzela, pri tem pa budno spremljali vse politične in pravne odločitve v zvezi z zakonom o referendumu in ustavnim zakonom. Sklicali bodo 2bore krajanov v obeh KS, na katerih bodo sprejeli odločitve o referendumu za ustanovitev občine in določitve o območju nove občine. Skupščini občine Žalec bodo predlagali, da se takoj ustanovi profesionalna skupina, ki bo po sedanjih krajevnih skupnostih pripravila delitveno bilanco sredstev, premože-
nja in kadrov. Ker gre za uresničitev zakonskih določil, aktivnosti ne smejo vplivati na zmanjšanje proračunskih sredstev v letu 1994 za posamezne krajevne skupnosti. Nosilca vseh aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo občine sta sveta KS Polzela in Andraž.
Med pogovorom pa nam je predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak povedal, da meje bodoče občine ne bodo sporne. Že sedaj se območje KS Polzela pokriva z mejami polzelske župnije, prav tako je v Andražu. Zakon o lokalni samoupravi je dovolj dobra podlaga, da so pravila igre kolikor toliko jasna, da lahko začnejo z delom, povsem znano pa še ni, kaj bi prinesel zakon o referendumu. V KS Pol-
zela in Andraž pa menijo, da ni treba čakati vseh do potankosti izpisanih pravil, saj s svojo aktivnostjo lahko pomagajo le-ta sooblikovati. Vsekakor bo potrebnega mnogo dela.
Obenem pa so v KS Polzela in Andraž mnenja, da mora biti prihodnji sedež pokrajine v Žalcu, saj je bistvena značilnost le te hmeljarstvo, Žalec pa je že od nekdaj središče hmeljarstva. Na ravni pokrajine se bodo v bodoče reševali problemi vodooskrbe, kanalizacije in druge sedanje investicije skupnega pomena in tudi glede na to je Žalec najprimernejši za pokrajinsko središče. Na Polzeli so prepričani, da o tem pravilno razmišljajo.
T. Tavčar
KS Prebold
Poimenovanje ulic
Na lanskem referendumu o krajevnem samoprispevku, ki sicer ni bil izglasovan, so krajani Prebolda glasovali tudi o poimenovanju ulic. Konec decembra je na predlog KS občinska skupščina odlok o poimenovanju ulic tudi sprejela. Kot pravijo na sedežu krajevne skupnosti, naj bi poimenovanje ulic opravili v prvem četrtletju. S tem bo lažje najti naslovnika, saj je glede na velikost kraja to včasih kar težko, še posebno, če je iskani priseljenec. Poimenovali bodo 14 ulic oziroma sosesk, ki nekako karakterizirajo sedanjo lego soseske oz. ulice. Pri tem pa so se izognili imenom in priimkom, ki bi lahko motili krajane sedaj ali v prihodnje.
D. N.
Z »glavo na krožniku« čez cesto
Ljudje zahtevajo semafor
Ta prispodoba pomeni veliko tveganje, ki je potrebno ob prometnih konicah v Do-brteši vasi na križišču z magistralno cesto Celje - Ljubljana. Tisti, ki se s tem tveganjem soočajo dan za dnem, ali pa tudi ne, upravičeno zahtevajo semaforje. S tem bi voznike rešili dolgotrajnega čakanja na vključitev na magistralno cesto s stranske ceste iz smeri Polzele, obenem pa bistveno povečali varnost. Uporabniki predlagajo, naj bi na to križišče prestavili semaforje, ki stojijo v središču Šempetra pri tovarni SIP in so, kot pravijo, redko vključeni. Dokler pa na tak ali drugačen način
zagata ne bo rešena, predlagajo, naj bi policisti vsaj ob prometnih konicah voznikom pomagali pri vključevanju v promet na magistralno
Obiskali svoje člane
Društvo upokojencev so v Andražu ustanovili 1986. leta. Odtlej je zelo delavno. Člani se ukvarjajo z več aktivnostmi in imajo svoj klub. Ob novem letu so člani obiskali starejše, predvsem tiste, ki so zaradi let ah bolezni vezani na dom. Ob obisku so jim izročili priložnostna darila in z njimi poklepetali, kar starejšim ljudem, ki so pogosto osamljeni, največ pomeni.	tt
cesto, saj je obljuba, da bo, ko bo zgrajena avtocesta, ta problem rešen, še vse preveč oddaljena.
T. TAVČAR
Hvala za pozornost
Organizacija RK in Krajevna skupnost Petrovče sta 18. decembra v prostorih osnovne šole Petrovče pripravili srečanje starejših krajanov. V kulturnem programu so nastopili učenci in moški pevski zbor, odbor RK pa je poskrbel tudi za zakusko. Povabljeni se za vse prisrčno zahvaljujemo. Bilo je res lepo.
D. Špacapan, Petrovče
Anketa - lokalna samouprava
Nove občine - nove volitve
Konec leta je državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o lokalni samoupravi, zakon o lokalnih volitvah in še nekatere druge zakone, ki bodo tako ali drugače krojili naše življenje. Zlasti s prvima dvema vstopimo na novo pot organiziranja življenja in dela, ki se bo odvijalo v na novo organiziranih okoljih. Kaj o tem mislijo naši občani, kaj pričakujejo od novih občin, kakšne pristojnosti naj bi te imele ter za kakšne volitve se zavzemajo, smo poskušali zvedeti — anketo med naključno izbranimi občani. Na »prežo« smo se s fotoaparatom in magnetofonom postavili pred žalsko Savinjko.
DUŠAN FRIC, tajnik KS Prebold: »Zakon je sprejet, vendar je vprašanje, ah bo takšen tudi ostal, saj se še krešejo mnenja med posa-
P« '	'
med strankami. Kot kaže, bo krščanskodemokratska stranka sprožila o tem ustavni spor. V naši KS kaj veliko še nismo razmišljali
o novi organiziranosti, čeprav nekaj stvari že delamo. Vsekakor pa nam gre predvsem za to, da čim prej zvemo, kakšno bo financiranje v novih občinah in ah bo denarja vsaj toliko, kot ga je bilo do sedaj v skupni žalski občini. Občine naj bi imele največje pristojnosti v komunah in infrastrukturi, njene naloge pa bodo posegale še na druga področja zadovoljevanja potreb prebivalcev. Glede volitev velja povedati, da bodo župani voljeni neposredno od ljudi, medtem ko bodo občinski sveti voljeni na dva načina, in sicer posredno prek strankarskih list oz. neposredno: volih bodo ime in priimek predlaganega kandidata. Glede na velikost KS nam zakon predpisuje posredne volitve...«
IRENA PRAŽMKAR,
Griže: »Dolgo je trajalo, da je parlament sprejel ta zakon, mislim pa, da bo še veliko problemov in težav, pred-no bo lokalna samouprava zaživela tako, kot zahteva zakon. Občine naj ne bi bile preveč razdrobljene, smiselno bi jih bilo morda , imeti nekako toliko, kot jih imajo, glede na število prebivalcev, države zahodne Evrope. Občine naj bi imele pristojnosti nekako v okviru lokalnih in komunalnih potreb, predvsem naj bi zadovoljevale neposredne potrebe ljudi, živečih na njenem območju. „ V ožjem pomenu to že nakazujejo sedanje KS, v katerih
so ljudje bili vsestransko angažirani pri gradnji cest, kanalizaciji, vodovoda... Nedvomno bi te izkušnje veljalo upoštevati. Ob vsem tem pa se bojim, da se bodo z novimi občinami razdalje nfed Ljubljano in Žalcem še povečale ... Sem pristaš neposrednih volitev. Ko voliš ime in priimek, veš, da je to človek s konkretnimi izkušnjami, znanjem in sposobnostmi. Če voliš stranko, pa voliš neko pohtično opredelitev, kar pa večinoma ni preveč produktivno...«
MATO ŠOLAJE, Prebold: »Centralizacija oblasti Slovencem že od nekdaj ni preveč všeč. Tudi sedanje občine niso preveč produktivne, zato mislim, da bi bilo z ustrezno reorganizacijo vse drugače. Glede novih občin pa se bojim, da bodo zahtevale preveč administracije, /ki je nekatere novo ustanovljene občine ne bodo zmogle prenesti. Vsekakor pa želim, da bi denar, ki se ustvarja na območju občine ter v obliki raznih davkov in drugih prispevkov napaja proračun,
ostal v občini in se porabil za potrebe krajev in ljudi, ki v njej živijo. Skratka, denar, ki se bo na ta način zbral v naši bodQČi občini, bi moral biti investiran v te namene. Če ne bo tako, potem je namen nove lokalne samouprave brez smisla. Glede volitev v občinski svet bi dal prednost posrednim volitvam in strankarski sestavi,
vendar z željo, da bi bili najprej občani in šele nato pripadniki neke pohtične stranke.
ALBIN ŠLOGAR, Vrbje:
»Mislim, da ne bi bilo pametno, da bi bila vsaka KS občina, saj je že sedaj preveč administracije. Od novih občin pričakujem, da bodo še bolj odprte do svojih občanov, da se bodo dale stvari bolje in hitreje reševati, da bodo skrbele za čim boljše počutje svojih občanov in da bodo ekonomsko dovolj močne ter gospodarne. Uspešnost same občine bo nedvomno odvisna od ljudi, ki jo bodo vodih. Zato žehm, da bi te položaje resnično zasedli ljudje, ki so voljni dela-
drugače bosta ves trud in vložen denar brez pravega smisla. Na vohtvah pa bi raje videl, da bi se odločili o konkretnih ljudeh, tistih, ki jih poznam in vem, kakšni so...«
IVAN JURHAR, Žalec:
»Ko govorimo o organiziranju novih občin, bi morali temeljito premisliti, ah se nam bo računica izšla. Sam menim, da je nesmiselno, da
lahko bilo tako, da bo najslabša stranka krojila delo in politiko občine. To pa nikakor ne gre. Vohtve naj bodo resnično volja ljudstva, izvoljeni ljudje pa predani, aktivni in sposobni občani, ki bodo znali zadovoljiti potrebe svojih soobčanov.«
Tako nekateri naši anketiranci, mi pa še dodajmo, da bo moralo preteči še veliko vode, preden bo nova lokalna samouprava tako zaživela, kot jo predpisuje zakon oziroma si želimo občani in državljani Slovenije. Sicer pa je tudi anketa pokazala, da o vsem tem ljudje še ne vedo prav veliko. Razen nekaterih izjem.
Darko Naraglav
ti in pri tem ne misliti na svoj interes, ampak na interes skupnosti kot celote. Sem pa za neposredne vohtve...«
JANKO JANŽOVNIK, Dobrovlje: »Upam, da bomo imeli tudi v Braslovčah svojo občino. Žehm pa si, da bi bila to občina, kjer bomo občani deležni gostoljubja, bih enakopravno obravnavani in si tako zagotavljali uresničevanje potreb in želja. Upam, da bo z novo lokalno samoupravo resnično kaj bolje,
bi imeli na območju sedanje osem ali celo deset novih občin. Če se žehjo ekonomsko obdržati, potem menim, da bi bile kvečjemu štiri. O pristojnostih novih občin sicer govori zakon, vendar to še ni garancija, da bo tako, kot si vsi skupaj želimo. Vsaj ne takoj. Pričakujem tudi malo več reda pri državni upravi. Kar se tiče volitev, pa naj bi bile neposredne, brez vsakih strankarskih ambicij, saj se že sedaj nekatere obnašajo skrajno neodgovorno in žeh-ijo doseči čim večji vpliv že pred volitvami. Na koncu bi
Vinska Gora
Iskrice veselja v stoterih očeh
S prednovoletnega srečanja rejniških družin...
Večnamenska dvorana v Vinski Gori je bila ob koncu minulega leta ponovno, tokrat že tretjič, prizorišče nepozabnega srečanja rejniških družin in vseh, ki so povezani s to človekoljubno dejavnostjo. Poleg njih pa so bili na srečanju prvič še starši in njihovi otroci, katerim je prek javnih del Centra za socialno delo nudena učna pomoč. Ta večer so si podajale roke vse največje vrline človeka, ki so tudi sicer vsakdanje spremljevalke teh ljudi pri njihovem humanem in človekoljubnem delu, ko znajo in zmorejo dajati starševsko toplino in ljubezen tudi tistim otrokom, ki so za to bili prikrajšani v svojem prejšnjem okolju.
Nepozaben je bil pogled na oder dvorane, kjer se je trlo otrok - nastopajočih, ki so kar dve uri in pol peli, plesali, recitirali, igrali in še kako drugače lepšali začetni del srečanja. Mnogim zbranim v dvorani so se ob tegi orosile oči, srce jim je zaigralo, ustnice so se raztegnile v nasmeh. Kako tudi ne, saj so to počenjali njihovi otroci, čeravno morda ne po krvi, pa vendar otroci, ki jih vzgajajo in pripravljajo na lepote in tegobe življenja odraslih ljudi. Ne nazadnje pa je bilo to tudi -veliko zadoščenje in
nagrada za trud vsem tistim, ki so pripravili to srečanje, ki je resnično nekaj posebnega, drugačno in zato za naključnega obiskovalca še toliko bolj zanimivo in nepozabno. Tudi za nas je bilo.
Učna pomoč otrokom
Pravo veselje pa se je po zaključku programa pravzaprav šele začelo. Otroci so postali resnično otroci, smeha, dirjanja sem ter tja, igranja in medsebojnega spoznavanja ni manjkalo. Zaplesali so ob zvokih zabavne glasbe. Na svoj račun pa so prišli tudi odrasli, saj sta harmoniki Ivana mlajšega in Ivana starejšega, očeta in sina, iz tria Starc s Polzele neumorno vabili na ples. Lepo, novoletno okrašena dvorana, polne mize dobrot in pijače, ki so jih pripravile rejnice, je naredilo še popolnejše vzdušje in pravo zabavo. To vsesplošno veselje pa smo izkoristili tudi mi ih se prestavljali od mize do mize ter pisali v svojo novinarsko beležko izjave otrok, rejencev, staršev, rejnikov in izvajalcev javnih del.
V pogovor smo najprej vpletli dve družini, Gregurjeve in Durontičeve iz Žalca, njihovim otrokom je nudena učna pomoč. Pohvalili so to obli-
ko pomoči, ki jo nudi Center za socialno delo prek izvajalcev javnih del. »Zelo smo hvaležni Poloni Kvartuh, ki se ukvarja z našimi otroki, saj se njeno delo močno pozna pri uspehu v šoli,« so med drugim povedali člani obeh družin. Polona pa nam je pove-
Željka bo morda pevka?
dala, da se je za tovrstno delo odločila po končani gimnaziji, vendar pa bo jeseni šolanje nadaljevala na fakulteti, kjer namerava študirati psihologijo. Zelo rada dela z otroki, trenutno pomaga sedmim učencem od 2. do 5. razreda. Uči jih v glavnem matematiko in tuji jezik.
Pri eni od miz se srečamo z osmo-šolko Željko Bodo iz Žalca, ki smo jo že prej opažih na odru kot pevko, ki je zapela pesem Simone Weiss. Pove nam, da je zelo vesela, ker ji pri učenju pomaga Mojca Vodošek, saj ji bo to koristilo pri nadaljnjem šolanju.
Metkina iskrica sreče v očeh
Pri našem popotovanju po dvorani se ustavimo pri mizi Nade Vinder iz Gotovelj in njenih treh fantih ter dekletu. Eden od fantov je njen sin, dva pa sta rejenca, enako tudi dekle. Za vse njih je danes še posebno slovesno, najmlajši v družini, Goran, praznuje svoj rojstni dan. Vinderjevi so ga dobili k sebi, ko je bil star leto in pol. Naš pogled objame Metko in njeno drugo mamico Nado in kar
Družina Podinšek (zadaj njeni trije rejenci)

Prireditev, kjer se je pelo, plesalo, igralo... bo ostala prav vsem v lepem spominu
verjeti ne moremo njuni podobnosti. Metka je sedaj stara 12 let, k družini Vinder pa je prišla, ko ji je bilo 5 let. »Ob dveh sinovih, ki sta stara 12 in 17 let, je pred šestimi leti, ko sem se odločila za rejništvo, naša družina precej narasla. Vsi se imamo zelo radi, se lepo razumemo in po pravici povedano, lepo je biti mati, čeprav vedno ne ravno lahko« med drugim pove Nada Vinder ter stisne k sebi Metko in ostale. V Metkinih očeh pa se zalesketajo solze-iskrice sreče in hvaležnosti.
Podlinškovi otroci
Čudovit glas se razlega po dvorani, ob odru pa je polno deklet in drugih, ki spremljajo petje enega od rejencev. Povprašamo, kdo je, in kmalu zatem se že spoznamo z zakoncema Podlinšek, Marijo in Štefanom, iz Ponikve pri Žalcu, ki skrbita za tega fanta in njegovega brata ter že polnoletno dekle. Ob njunih dveh hčerah so tako kar številna družina. Glede na zdravstveno stanje obeh
fantov, eden ima za sabo že 24 operacij, njuna vloga matere in očeta ni lahka. »Za rejništvo sva se odločila tudi zato, ker je žena ostala brez službe. Ker imava oba rada otroke, ta odločitev ni bila pretežka, čeprav je marsikdaj kar težavno. Vsekakor ima človek lep občutek, če lahko kako pomaga. Kadar so vpleteni otroci, pa je takšno zadovoljstvo lahko še večje,« komentira rejništvo Štefan Podlinšek, žena Marija pa z nasmehom to tudi potrdi.
Za konec tega zapisa pa še nekaj besed zahvale Irene Pražnikar in Mojce Horvat s Centra za socialno delo. Obe sta izrekli pohvalo in zahvalo tako rejnicam, ki so poskrbele za prijetno obložene mize in dobro • počutje, kakor tudi vsem delavkam v programu javnih del in učne pomoči, ki so skupaj s svojimi varovanci pripravile tako bogat in zanimiv program. Za vse, kar smo videli in spoznali, jim velja resnično čestitati.
Darko Naraglav
Nada Vinder s »svojimi« otroci
V
Sport» ki osvaja tudi našo dolino
Že v decembrski številki smo poročali o ustanovitvi Jadralno-padalskega kluba v Braslovčah, tokrat pa o tem športu govorimo nekoliko obsežneje, saj gre za dejavnost, ki vključuje v svoje vrste mlade in manj mlade z vseh koncev naše doline. V ta namen smo pripravili nekakšno malo okroglo mizo, v kateri so sodelovali: Marko Malovrh, inštruktor letenja in izdelovalec opreme za ta šport, hkrati tudi predsednik velenjskega jadralno-padalskega kluba, Vojko Rovšnik, predsednik braslov-škega kluba, ter Bernarda in Vlado Prevoršek, ki sta organizirala to srečanje in sta člana novoustanovljenega braslovškega jadralno-padalskega kluba.
Najprej smo spregovorili b začetkih in razvoju tega športa v Sloveniji in Evropi. »Prvi začetki tega športa segajo približno dvajset let nazaj, vendar so takrat uporabljali še klasična padala, takšna, ki so se uporabljala za spust iz letala. Tako kot na vseh področjih je tudi tu šel razvoj svojo pot in po letu 1975 že lahko govorimo o jadralnem padalstvu v Evropi. Tudi Slovenci smo se začeli zanimati za ta šport, na začetku zlasti alpinisti, ki smo si na ta način omogočili enostavnejši sestop z gora. Sam sem se z jadralnim padalstvom srečal, in se z njim začel tudi ukvarjati, leta 1987. Takrat je bilo v Sloveniji okrog 30 jadralnih padalcev, danes pa jih je že prek 2000, njihovo število pa se hitro povečuje. To zlasti omogoča sedanja oprema in tehnika, ki se je v vseh teh letih zelo razvila in s tem tudi omogočila, da se lahko s tem športom ukvarja tako rekoč vsak, ki ima željo in hotenje premagati svojo težo in jadrati po zraku. Današnja padala so trikrat, štirikrat boljša kot na začetku. V zraku se lahko zadržujemo po več ur. V najboljših pogojih tudi do deset ur, ob tem pa se preletijo tudi razdalje, ki so že daljše od 100 km,« je povedal Marko Malovrh. Za njega smo pripravili še več
vprašanj, saj je kot inštruktor in izdelovalec opreme med najboljšimi jadralnimi padalci v Sloveniji, svoje znanje je že potrjeval na evropskih prvenstvih, velik pa je njegov prispevek pri usposabljanju članstva v jadralno-padal-skih klubih. Sicer pa dajmo prej še besedo Vojku Rovšniku, da kaj več pove o blaslovškem klubu in njihovih načrtih.
»Osebno sem se s tem športom začel ukvaijati leta 1989. Na začetku je bilo bolj nekakšno tipanje, potem pa me je potegnilo in danes si skorajda ne znam predstavljati, da ne bi bil jadralni padalec. Precej sem bil, in sem še, v zraku. 'Ob meni pa so bili še nekateri drugi kolegi in kolegice iz Letuša, s Polzele, iz Prebolda, Braslovč..., ki smo bili večinoma člani velenjskega jadralno-padalskega kluba. Odločili smo se ustanoviti svoj klub in tudi v naši dolini še bolj popularizirati ta šport. Svoj vadbeni poligon imamo na preboldskem smučišču, kjer se je z jadralnim padalstvom tako rekoč srečala večina
članov iz celjske regije. Naši tradicionalni štarti za jadranje pa so na Dobrovljah. Dejstvo je, da so Dobrovlje za to idealne; zelo dobro poznamo teren, štarte imamo pred nosom, do njih je mogoče priti tudi z avtomobilom. Vzletamo pa tudi z drugih startov. Zelo obiskane so Golte, Velika planina... skratka področja, do katerih je mogoč hitrejši dostop.«
Oprema in usposabljanje
Oprema, vključno s padali je bila dokaj draga zadeva, saj je pri nas ni bilo mogoče dobiti. Vse je bilo potrebno kupovati zunaj za devize. Nekatere med padalci je to spodbudilo, da smo se lotili izdelave kar sami. Danes smo v Sloveniji tri^, štirje izdelovalci te opreme. Jaz sem začel že leta 1988, sedaj imam obrt v Kamenčah pri Braslovčah. Na začetku smo predvsem posnemali proizvode, sedaj pa ustvarjamo tudi sami. Naša padala in oprema
pa se potrjujejo pri jadralnih padalcih tudi izven naših meja. Poleg dobre opreme in padala pa je velikega pomena tudi usposabljanje. Že takoj na začetku se je pokazalo, da brez kakovostne šole ne bo varnega letenja. Z ustreznim usposabljanjem želimo čim bolj dvigniti raven znanja in s tem tudi varnost letenja. Ob tem pa se bo nedvomno spremenila tudi miselnost mnogih, ki še vedno mislijo, da je to nevaren šport ali šport »norcev«. Želimo, da javnost spozna, da je to šport ljudi, ki letijo z znanjem, z zavestjo in odgovornostjo do sebe in drugih. Kot že rečeno, pa se lahko z njim ukvarjajo tako mladi kot tudi petdesetletniki in starejši, samo da imajo še kolikor toliko razgibano telo,« še doda Marko Malovrh.
Tekmovanja in prvenstva
Naši jadralni padalci se lahko pohvalijo z vrsto izredno dobrih dosežkov na raznih tekmovanjih in prvenstvih. Tudi Marko je nekoč tekmoval. Sedaj tega zaradi preobilice drugega dela ne počne več, saj je za dober rezultat potrebnih najmanj 200 in več ur treninga. Vsekakor pa so nepozabni spomini na svetovno prvenstvo. Sicer pa povejmo, da so se na začetku tekmovanja odvija-
la na zelo ozkih področjih. Šlo se je predvsem za točnost pristanka, tako kot pri skokih s padalom iz aviona. Z razvojem padal in opreme se je pove-_ čala možnost preletov in današnje res-' ne tekme zajemajo le prelete. Discipline so podobne kot pri tekmovanjih jadralnih padal in zmajev. To so razni preleti, preleti s povratkom, trikotniki in kombinacije. Doslej so bila organizirana že tri svetovna prvenstva, pa evropska, od katerih je bilo eno že v Sloveniji, drugo pa bo letos 26. junija. Ob tem pa ne gre pozabiti še na medklubska tekmovanja, državna prvenstva, liga tekme itd.
Uresničene želje
Človek si je že od nekdaj želel leteti kot ptič. Tudi Vlado Prevoršek in njegova žena Bernarda sta imela podobno željo. Vrsto let sta bila oba navdušena kajakaša na divjih vodah, Vlado pa je bil nekaj časa »zastrupljen« z alpinizmom. Sedaj ju je pritegnilo jadralno padalstvo.
»Kar nekaj časa sem opazoval fante in dekleta na preboldskem smučišču, ki so se tam učili prvih korakov. Enkrat sem se odločil, da se jim pridružim, in od takrat dalje je to zame in za mojo ženo šport št. 1. Ob jadranju po zraku so občutki prečudoviti. Na štartu je telo morda nekoliko napeto, nemirno, a ko si v zraku, ko imaš dober veter, dobro termiko, ko jadraš, pozabiš na vse. Na sebe, da sploh obstajaš. Si kot bitje, ki leti po zraku in uživa kot ptica. Nekako si polniš svojo življenjsko voljo, si dodajaš energijo... Res lepo in nepozabno.« Podobno kot mož Vlado pa doživlja ta šport žena Bernarda, ki je še povedala, da v začetku soprog ni najbolj z veseljem sprejel njene odločitve, da se mu tudi pri tem športu pridruži, saj je sprva tudi sam mislil, da je to nevaren šport.
Pa končajmo! Če smo s tem zapisom spodbudili vaše skrite želje, poleteti kot ptič, ki sta jih poskušala uresničiti že mitološka letalca Dedal in Ikar, potem se pridružite jadralno-padalskemu klubu Braslovče.
Darko Naraglav
Marko Malovrh	Vojko Rovšnik	Vlado in Bernarda Prevoršek
Avtocesta Aria vas - Ločica pri Vranskem
Nadaljevanje s 1. strani
Varianta	Ob daljnovodu	Tabor	Osnovna	Južna	J-2	D-0""
dolžina trase AC število priključkov diviacija železnice	19,560 m 4 1,6 km	19,660 m 4 0,9 km	19,565 m 3 0,9	19,270 m 4 1,4 km	19,385 m 4 1,0 km	19,775 m 4 1,6 km
ocenjeni gradbeni stroški cena/km -mio SIT	364 330		320	327	338	354
Posegi na gozdna in celotni trasi			kmetijska zemljišča			na
Varianta	Ob daljnovodu	Tabor	Osnovna	Južna	J-2	D-Ó
gozdovi kmetijske površine	22,870 ha 72,555 ha	23,530 ha 71,020 ha	23,848 ha 69,076 ha	21,930 ha 70,888 ha	24,608 ha 73,830 ha	21,982 ha 75,840 ha
Posegi na kmetijska zemljišča na odseku Podlog-Trnava (območje Variant)						
Varianta	Ob daljnovodu	Tabor	Osnovna	Južna	J-2	D-0
hmeljišča njive travniki	1,500 ha 18,125 ha 14,750 ha	2,750 ha 15.250	ha 13.250	ha	5,500 ha 13.500	ha 12.500	ha	5.625	ha 13.625	ha 11,875 ha	6,000 ha 10,625 ha 12,375 ha	2,125 ha 17,375 ha 14,750 ha
skupne kme tijske površine	34,375 ha	31,250 ha	31,500 ha	31,125 ha	29,000 ha	34,250 ha
Posegi v urbani prostor
Varianta Ob	dalj- novodu	Tabor	Osnovna	Južna	J-2	D-0	V-l
rušitve: stanovanjski objekti	24	11	12	11	11	19	12
gospodarski objekti	11	7	5	7	7	10	9
pomožni objekti	13	11	6	11	7	9	13
Opomba: podatki so povzeti s kart M 1:5000 protihrupne ograje
dolžina-	8910 m	7470 m	8540 m
višina
povprečna	2,15 m__________________2,40 m	2.34 m______________
Viri:
SCT PNZ C-137 - AC Arja vas-Vransko - Primerjalna študija variant - februar 1993
IBE - AC Arja vas-Vransko - Poročilo o vplivih na okolje - junij 1993
Zavod RS za prostorsko planiranje - Ocena vplivov na okolje in prostor dveh variant trase AC mimo Vranskega - september 1993
Skupna ocena vplivov na okolje in prostor v Poročilu o vplivih na okolje* AC Arja vas-Vransko je najugodnejša za Južno varianto. Najmanjši vpliv na hmeljišča ima sicer varianta Ob daljnovodu, ki pa v skupnem seštevku posegov na kmetijska zemljišča zopet zaostaja za Južno varianto. V dogovoru s predstavniki občine Žalec, Ministrstvom za okolje in prostor ter projektantom SCT-PNZ, je bila po predhodni preveritvi na terenu Južna varianta korigirana. S pomikom proti jugu je trasa AC pomaknjena na rob večjega kompleksa hmeljišč, na območju poseljenih površin poteka po meji naselij Šempeter in Ločica ob Savinji in po trasi, ki v največji možni meri ohranja obstoječo pozidavo in ruši minimalno število objektov.
* IBE Poročilo o vplivih na okolje, Avtocesta Arja vas -Vransko, proj. št. D 530/9-10, junij 1993
Na podlagi 1. in 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 43. in 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni Ust SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 141. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87, Uradni list RS, št. 5/ 91-1, 56/93) je Skupščina občine Žalec na skupnem zasedanju družbenopolitičnga zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 1986-2000 IN PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŽALEC r I. Dolgoročni plan občine Žalec za obdobje 1986-2000
(Uradni list RS, št. 21/90) se spremeni:
1.	Tretji odstavek točke 6.11. ’ Kmetijska zemljišča se spremeni:
»V prvo območje je razvrščenih 10.423,40 ha in v drugo območje kriietijskih zemljišč 6.80?,58 ha površin.«
2.	Prvi stavek prvega odstavka točke 6.1.2. Gozdovi se spremeni:
»Na območju občine zavzemajo gozdovi kar 48% celotne površine občine v skupnem obsegu 17.006 ha.«
II. Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986-2000 (Uradni Ust RS, št. 21/90, 34/92) se spremenijo in dopolnijo v kartografskem delu (kartografski del 1 s tematskimi kartami v merilu 1:25.000):
1.	Tematska karta št. 9 »Zasnova prometnega omrežja« se dopolni s traso avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem.
2.	Tematski karti št. 1 »Zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij poselitev« ter št. 13, »Zasnova osnovne rabe prostora« se uskladita z dopolnjenimi prikazi karte št. 9.
IH. Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Žalec (Uradni Ust RS, št. 34/92) se uskladijo s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana:
1.	Kartografska dokumentacija (karte TTN-PKN v merilu 1:5000) se dopolni s prikazom ureditvenega območja avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem s priključki v Arji vasi, Šempetru, Šentrupertu in na Vranskem.
2.	Grafični del plana se dopolni s programskimi zasnovami za avtocesto Arja vas -Ločica pri Vranskem, ki jih je izdelal Razvojni center - Planiranje, d.o.o. Celje, pod št. 016/91-93 oktobra 1993.
Predsednik Skupščine občine Žalec Milan Dobnik, prof.
V spomin
g. Adolf Piki
Velika množica ljudi seje v ponedeljek, 24. januarja poslovila od g. Adolfa Pikla, župnika na Gomilskem, častnega kanonika in staroste duhovnikov žalske občine. Bil je med tremi najstarejšimi v mariborski škofiji, ki so bili še aktivni, saj je vse do zadnjega opravljal naloge župnijskega upravitelja.
G. Adolf Piki bi 6. februarja dopolnil osemdeset let. Prav v razgovoru za to priložnost sem izvedel marsikaj o njem. Imel je težko otroštvo, med gimnazijskimi leti se je moral sam preživljati z delom med počitnicami in z inštruiranjem, na bogoslovju mu je bilo dosti laže. Mašniško posvečenje je prejel leta 1938 in namesto lažjega življenja se je napovedala vojna. Preživel jo je na Hrvaškem, borčevska leta je imel priznana od leta 1942. Ob koncu vojne se je vrnil v Slovenijo in s seboj prinesel tudi potrdilo hrvaških vojaških oblasti o sodelovanju z NOB, kar ga je rešilo zasliševanj in morda tudi zapora.
Služboval je po raznih krajih in rad je povedal, da je bil v Lenartu kot kaplan tudi veroučni učitelj sedanjemu škofu dr. Francu Krambergerju. Zadnjih trinajst let je bil župnik na Gomilskem. Poskrbel je za obnovo farne in podružničnih cerkva ter drugih nabožnih spomenikov in v to vložil vse svoje prihranke in dohodke, pa tudi mnogo energije. Želel je obnoviti tudi zunanjost cerkve, kar bo moral namesto njega opraviti kdo drug.
Že med najinim odgovorom je bila med vrsticami večkrat izrečena slutnja bližnjega slovesa. Kot dalj-njega leta 1934, ko seje vpisal v bogoslovje, tako seje tudi tokrat klicu Boga prostodušno odzval. En starček je živel ...je bila njegova najljubša pesem. T. Tavčar

Lovska družina G0ZDNIK-GRIŽE
vabi 12. februarja v DOM SVOBODE GRIŽE
na veliko lovsko
maškarado
z ansamblom VESNA Iz Šoštanja.
Najboljše maske bodo nagradili z lovskimi trofejami.
Pustni karneval v Vrbju,
sobota, 12. februarja, ob 15. uri. Vabljeni!
ANDRAŽ
Zlatoporočenca B rinovšek
Ivanka je darovala kri kar 135-krat
Minuli mesec sta drugič stopila pred matičarja in ponovno rekla da Anton in Ivanka Brinovšek iz Andraža. Praznovala sta namreč 50-letnico skupnega živ-
ljenja.
Anton Brinovšek se je rodil 1918. leta v Dobriču v kmečki družini. Šolo je obiskoval v Andražu nad Polzelo. Opravljal je razUčna
DAJ-DAM d.o.o.
Gotovi)« 106/d, 63310 Žal«c tol. 063/714-104 tel. 063/714-642
V
qO
.rodai0'
ie laP1
Vabimo vas k ugodnem nakupu
Prlčajujemo vas vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure v novem,moderno opremljenem skladišču v Vrbju S.
Vljudno vabljeni.
-	prehrambenih izdelkov
-	pijač
-	kozmetike
-	toaletnih potrebščin
-	čistil
-	igrač
-	hrane za male živali
in še veliko zanimivega...
dela, med njimi tudi delo mrUškega oglednika, bil je oskrbnik pokopališča, vrsto let je delal kot zastopnik zavarovalne skupnosti Triglav. Ustanovil je tudi društvo upokojencev v Andražu, sodeloval v pevskem zboru, v prostem času pa je izdeloval izdelke domače obrti.
Žena Ivanka je rojena v Andražu 1923. leta, prav tako v kmečki družini. Solo je obiskovala v Andražu in doma na kmetiji pomagala do poroke.
V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od teh je živih 5, in sicer 2 hčerki in 3 sinovi. Otroci so si ustvarili svoje družine, imata pa že 9 vnukov in 2 pravnuka. V življenju zlatoporočencev je bilo veliko težkih, pa tudi prijetnih dni, vendar sta znala vse težave in dobrote prenašati skupno. Z obilico dobre volje in medsebojnega razumevanja sta dočakala lep družinski praznik, 50 let skupnega življenja.	T T-
Satelitske
antene,
trenutno
najugodneje.
Telefon: 726-077
LB Splošna banka Celje d.d.
NOVA PONUDBA DOLGOROČNEGA
VARČEVANJA:
-	OBROČNO VARČEVANJE
-	PREMIJSKO VARČEVANJE
-	TOLARSKI DEPOZIT Z VALUTNO KLAVZULO
Boste čez dve leti kupovali nov avto ali razmišljate o večjih izdatkih,
ko bo vaš odraščajoči otrok iskal stanovanje za študij...
#*
Uresničimo svoje želje!
Z varčevanjem manjših zneskov do prihrankov za večje nakupe. Kako?
Oglasite se v eni izmed ekspozitur Splošne banke Celje in postregli vam bodo z vsemi informacijami, da bo vaša odločitev lažja.
tiadiaija, kvaliitia in zozitolra
Osnovna šola Prebold
Aha, drugače
Pod tem naslovom je izve-nel čudovit kulturni dan in bil zaključen tritedenski projekt, ki so ga opravili učenci preboldske šole skupaj s svojimi učitelji in mentorji, ob zaključku minulega leta. S tem projektom, ki dopolnjuje vse minule kulturne dneve, ki so jih v preteklih letih že pripravili, so želeli sebi in drugim pokazati, da je drugačnost sestavni del življenja, da brez nje svet in ljudje ne bi bili to, kar so. Kot so zapisali v svojem časopisu Veseli veter, jih drugačnost poslej ne bo več motila, znali jo bodo sprejemati kot del realnega sveta.
Projekt, ki ga je ob pomoči učiteljev in učiteljic ter zunanjih sodelavcev vodila Marija Smerke, je res hvalevredno dejanje in vsi, ki so se udeležili zaključne prireditve, ter si nato tudi ogledali bogato razstavo, so bili presenečeni. Pravzaprav človek skoraj ne more verjeti, da lahko v treh tednih uresničijo tako zahteven projekt. In kaj jih je k temu spodbudilo? Kot pravi Marija Smerke v uvodu časopisa, je to okolje in svet, v katerem živimo. Začeli so spoznavati drugačne od sebe, dojemati, kaj je dragoceno pri njih in kaj imajo, ne da bi za to imeli drugi ljudje posebne zasluge. Pomembna spodbuda tega projekta pa je bil nedvomno obisk v vrtcu, kjer skrbijo za prizadete otroke. Začeli so razmišljati o vzrokih drugačnosti, jih poskušali razumeti in spoštovati. Želeli so spremeniti svoje poglede, vedenje, odstraniti predsodke
Ne, nikakršen nov objekt ni na sliki, čeprav vas je verjetno na prvi pogled spravil v zadrego, kam bi ga dah. To je namreč nova, novoletna podoba osnovne šole v Petrovčah, ki so jo po svoji zamisli uredili mladi pe-trovški šolarji. Ni kaj, zanimiva, izvirna in estetska zamisel, za kar si mladi Petrovčam zaslužijo vso pohvalo.
Foto: jk, tekst V. Ck
zaradi neznanja, prispevati droben kamenček k lepšim, strpnejšim odnosom med posamezniki, skupinami ljudmi in tudi med narodi. V treh tednih so tako učenci ob spoznavanju drugačnosti naredili nekaj pomembnih korakov do drugih ljudi, prisluhnili pripovedim, sprejeli ponujeno dlan in jo sami ponudili tistim, ki zaradi svoje drugačnosti cesto živijo osamljeno, ne silijo v ospredje, a skrivajo v sebi pravo bogastvo. Nedvomno v tem kratkem času niso mogli premakniti gora, kot je zapisala Marija Smerke, vendar pa so tistim, ki jih je življenje brez vprašanja potisnilo ob stran, prinesli vsaj ’droben žarek sonca in spoznanje, da so kljub drugačnosti sestavni del okolja in družbe, v kateri živijo, da jo po svoje bogatijo in da niso nikomur odveč. Nasprotno! Zaradi njih so poštah bogatejši tudi tvorci.tega projekta. Drugačnost jih ne bo več
motila, znali jo bodo sprejemati kot del realnega sveta. Ne bodo je poenostavljah, kaj šele spreminjali po svoji meri. Skratka, učili se bodo živeti z njo. To pa je tista vrednota, ki daje izpeljanemu projektu največjo vrednost.
Na prireditvi, ki je bila pravzaprav pika nad, je svoje besede o drugačnostSLpo-vedal tudi predsednik žalske občine prof. Milan Dobnik. Bogat kulturni program pa so pripravili sami učenci pod vodstvom svojih mentoric in mentorjev. Predstavil se je tudi otroški cerkveni zbor, ki je pred kratkim izdal svojo kaseto. Otroke in starše pa je za nameček razgrel še gost Pidži z glasbenima kolegoma iz Maribora, ki so slovenski javnosti znani po svoji coun-try glasbi. Zanimivo in veselo je bilo tudi v posameznih razredih, ki so se spremenili v modne piste, lokale s prikazi nekdanjega življenja in običajev ter vsem, kar je povezano z drugačnostjo. Skratka, prireditev ter projekt sta dosegla svoj namen, za kar moramo vsem ustvarjalcem projekta, zaključne prireditve, razstave in časopisa iskreno čestitati.
D. Naraglav
Likovnik Milan Matko
Lesorezi in plastike
V prostorih Ljubljanske banke v Žalcu je na ogled razstava lesorezov in plastik iz gline vse bolj uveljavljenega likovnika Milana Matka iz Šmartnega ob Paki, ki je sicer doma iz Braslovč. Razstavljeni eksponati so le del ustvarjalnega opusa Milana Matka, vendar že ti dokazujejo veliko nadarjenost in izrazno moč avtorja.
Milan Matko je zajadral v svet umetnosti pred dobrimi 22. leti. Že kot šolar je nadvse rad risal, nato ga je pritegnil les, pozneje pa je svojo izrazno moč in ustvarjalnost začel izražati v plastikah iz gline. Žeh delati še z drugimi materiali, zlasti z bakrom in morda tudi kamnom. Seveda pa zaenkrat ostaja zvest lesu in gli-
ni. Od časa do časa ga pritegne tudi slikarstvo, zlasti akvareli.
Milan Matko je, kot sam pravi, realist. Upodablja realne podobe, abstraktnost mu je tuja. Zaenkrat vsekakor ostaja zvest realnim motivom ljudi, narave in predmetov. Kot rojen Savinjčan rad upodablja motive iz hmeljarstva. Nedvomno pa je pravi mojster pri upodabljanju obrazov ljudi. To dokazujejo tudi razstavljene plastike, ki so nastale po večdnevnem sodelovanju z osebo, ki jo je upodabljal. Veliko znanja o tem umetniškem ustvarjanju je Milan dobil od priznanega akademskega kiparja prof. Cesarja, ki je bil mentor tudi nekaterim Milanovim likovnim kolegom.
»Z dušo in telesom je bil z nami in užival, ko je videl, kaj in kako ustvarjamo in kaj smo v tako kratkem času dosegh. Dejal nam je, da smo naredili izdelke, -ki sodijo v 3. in 4. letnik likovne akademije. S tem je utrdil našo samozavest, za kar smo mu prav vsi zelo hvaležni,« je v prostorih LB, kjer sva se pogovarjala, dejal Milan Matko.
Za konec še povejmo, da je imel Milan Matko že okrog petnajst samostojnih razstav, še več pa je bilo skupinskih. V Žalcu sedaj razstavlja drugič. Pred leti je svoja dela razstavljal v Žani. Njegovi izdelki, plastike in lesorezi, pa že krasijo kar nekaj domov v Avstrahji in Kanadi ter seveda v Sloveniji.
D. Naraglav
Letna konferenca griške Svobode
Pred dnevi so se na redni letni konferenci zbrali člani delavskoprosvetnega društva Svoboda Griže. Pregledali so dosedanje delo in izvolili novo vodstvo, ki bo, kot upamo, po nekajletnem delnem zatišju pospešilo kulturno in družabno življenje v Grižah. Vodstvo, katerega predsednik je Miran Krajšek, si je v okviru programa dela zadalo kar precejšnje naloge. Njihova osnovna usmeritev je vrniti kulturno življenje v dom kulture, kateremu želijo dati tudi širši krajevni pomen in lepši videz. Po-
leg tega nameravajo izboljšati izkoriščenost letnega gledališča Limberg, ki naj postane osrednje stičišče kulturne dejavnosti občine v poletnih mesecih.
pihala in sekcija za kino, je bilo ocenjeno pozitivno, konferenca pa je izrekla priznanje vsem, ki so v preteklem letu sodelovah v kulturi.
Mi želimo, da se v Grižah čim večkrat srečamo na kulturnih in zabavnih prireditvah, v vsakem primeru pa na prireditvah, ki sta znani po vsej Sloveniji. Zlate citre bodo letos 19. junija, veliki MIŠ - MAŠ pa bo 5. julija v prekrasnem ambientu letnega gledahšča Limberg.
T. Tavčar
Koncert
I v • v ti
božičnih
pesmi
Moloh za praznik kulture v Grižah
Delavsko prosvetno društvo Griže bo v ponedeljek,
7.	februarja ob 19. uri, na predvečer praznika kulture, pripravilo kulturni večer, na katerem se bodo učenci osnovne šole predstavili s kratkim kulturnim utrinkom, člani Svobode iz Prebolda pa bodo uprizorili Moloha v režiji Bogomirja Verasa. Ljubitelji kulture in lepe domače besede, vabljeni.
Z obiskom zadovoljni
Ob koncu leta so nekakšno bilanco napravili tudi v Občinski matični knjižnici v Žalcu, ki ima svoje prostore v Domu II. slovenskega tabora. Kot je povedala vodja Občinske matične knjižnice, Alja Bratuša, so bili z obiskom v preteklem letu zadovoljni. Bralci, ki jih je bilo 34.900, so si izposodili skupaj 76.500 knjig. V lanskem letu se je prejšnjim izposojevalcem pridružilo 700 novih, pridobili pa so 3.340 novih knjig, od tega 800 podarjenih. Seveda pa v matični knjižnici pripravljajo tudi nekatere druge prireditve; tako so imeli 35 ur pravljic, ki jih je obiskovalo po petnajst otrok, 10 razstav in 12 srečanj z literarnimi ustvarjalci. Teh se je udeležilo od 30 do 50 obiskovalcev. Na sliki: utrinek iz Občinske matične knjižnice v Žalcu.	p Tavčar
Delo sekcij, kot so ženski pevski zbor, dramska skupina, citrarji, knjižnica, godba na
SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINST ALACUE
Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250
Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov,
termoakumulacijskih peči, bojlerjev..._____________
V župnijski cerkvi na Polzeh so pripravili koncert božičnih pesmi. Izvajali so jih pevski zbori Polzele:	moški pevski
zbor, mlajši mešani pevski zbor, mešani pevski zbor, zbor Cekinčki in vokalna skupina Adora-mus. Koncertni program so prijetno povezovah mladi. Koncert je v celoti uspel, saj ga je obiskalo vehko število ljubiteljev zborovskega petja, ki so do konca napolnili cerkev, izvajalce pa nagradili s številnimi aplavzi.
J. Pukmajster
Butik Saša
Ekskluzivna ponudba spodnjega perila
V levški LENI ima Saša Korun iz Šempetra že tri leta prodajni butik ekskluzivnega ženskega spodnjega perila, s katerimi je že velikokrat sodelovala na raznih modnih revijah. Vsekakor je s svojim butikom vnesla v naše okolje bogato ponudbo uvoženega pa tudi domačega visoko kakovostnega in modnega ženskega spodnjega perila. V prodajalni, za katero se je Saša odločila predvsem zato, ker je bila brez službe in je
v tem videla tudi nekakšen izziv, je resnično velika izbira bodijev, kompletov in drugih ekskluzivnih proizvodov. Poleg spodnjega ženskega perila ne gre prezreti še bogate ponudbe spalnih kompletov, nogavic, bižuterije, raznih dodatkov, kot so torbice, moške kravate in drugi proizvodi. Saša pa nudi kupcem tudi moško spodnje perilo, tako da lahko v njenem butiku najde vsaka stranka nekaj zase. Vseka-
kor pa je treba še povedati, da ima Saša Korun že veliko znanja in izkušenj, tako da boste pri nakupu deležni dobrega nasveta, vaša odločitev pa bo tako mnogo lažja. Poleg ugodnih cen je mogoče v butiku Saša kupovati tudi na več čekov. Sicer pa je butik s svojo ponudbo na voljo strankam vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
EP-da
•***« • ''• <
Trgovina Indirekt
Pestra ponudba - ugodne cene
V teh dneh mineva leto dni, kar sta zakonca Šolaje v skupnih prostorih bloka Soseske n v Preboldu odprla trgovino z mešanim blagom in tako stanovalcem blokovnega naselja omogočila vsakdanje nakupe v neposredni bližini. Za ta korak sta se Mato in njegova žena odločila, ker sta želela biti čim več pri otrocih. Živijo ifamreč v istem bloku, kjer je trgovina, tako da imata službo skoraj doma. Pri odločitvi
za odprtje trgovine pa sta upoštevala tudi splošno situacijo v gospodarstvu, ko nikoli ne veš, kdaj boš ostal brez službe. Prvotno sta nameravala imeti trgovino z rezervnimi deli za gospodinjske aparate, vendar sta svojo odločitev spremenila in odprla trgovino z mešanim blagom. Vanjo sta vložila vse svoje prihranke in kot pravita, jima ni žal, čeravno še zdaleč ni vse rožnato. Trudita se, da je njuna trgovina
vedno dobro založena, da imata kakovostno blago ter čim nižje cene, kar jima dobro uspeva, saj iščeta najugodnejše dobavitelje. Povejmo še, da je v trgovini Indirekt mogoče kupiti prav vse, kar človek potrebuje za vsakdanje življenje. So zelo prijazni, večje količine nakupljenega blaga pa dostavljajo tudi na dom. Vsekakor pa jih velja obiskati in se prepričati.
EP-da
JC Levec... in nikamor drugam
MERKUR
Spoštovani!
Delniška družba Merkur Kranj je trgovsko podjetje, ki ima na slovenskem trgu že skoraj stoletno tradicijo. Njegov ustanovitelj je Celjan Peter Majdič, ki je leta 1896 v Kranju ustanovil trgovino s tehničnim blagom. V teh letih je Merkur zrasel v sodoben trgovski sistem za prodajo železnine, gradbenih in inštalacijskih materialov, izdelkov črne in barvaste metalurgije ter izdelkov za široko potrošnjo.
Leto 1993 je za Merkur potekalo v znamenju pridobivanja novih prodajnih površin. Tako smo ga tudi zaključili. V ponedeljek, 20. decembra 1993 smo slovesno odprli še TC Levec, ki mu je gostoljubje v svojih prostorih ponudilo podjetje Moderni interierji. Trgovski center Levec štejemo med tri najpomembnejše pridobitve v lanskem letu. Maja smo v Mariboru odprli Trgovski center Hoče, oktobra največjo prodajalno z zelenim programov v Sloveniji TC Dom Naklo in decembra še Trgovski center Levec.
TC Levec je že 36. Merkurjeva prodajalna po vrsti. V njem ponujamo kupcem na celjskem območju bogat izbor tehničnega blaga, od železnine do izdelkov za gospodinjstvo. Na policah Trgovskega centra Levec bodo izdelki domačih
in tujih proizvajalcev, skupni imenovalec vseh pa je kakovost. Skrbeli bomo, da bo ponudba v TC Levec zadovoljila skoraj vse potrebe bodočih kupcev po teh izdelkih in da bo v sozvočju s sloganom: »TC Levec... in nikamor drugam.«
Prodajalno smo uredili v prejšnjem skladišču prodajnega centra Modemi interierji, ki so ga za nove potrebe po višini pregradili z novo etažo. Nadstropje je podprto s stebri, vsi prostori pa so dodatno toplotno in zvočno izolirani, opremljeni z elektroinštalacijami, centralnim ogrevanjem ter prezračevalno napravo. Merkurjeva prodajalna bo v pritličju in meri skupaj s priročnim skladiščem 1230 m2. Prostore v nadstropju bodo uporabljali Modemi interierji. S Trgovskim centrom Levec smo odprli tudi 13 novih delovnih mest. Pomagata jim še dva trgovca, ki sta že zaposlena v Merkurju.
TC Levec je odprt med tednom od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. V nadaljevanju Vam predstavljamo podrobnejši pogled v prodajni program:
•	železnina,
•	vijaki, žičniki in drugi žični izdelki,
•	stavbno in pohištveno okovje,
•	vodoinštalacijski material,
•	material za centralno ogrevanje,
•	elektroinštalacijski material,
•	električno in ročno orodje,
•	gospodinjski izdelki iz stekla, keramike porcelana in kristala,
•	bela tehnika,
•	antene in pribor,
•	akustika,
•	mali gospodinjski aparati,
•	posoda in jedilni pribor,
•	čistilna sredstva
•	barve, laki in pleskarski pribor
Z novo prodajalno bomo kupcem še bolj približali celotni Merkurjev prodajni program in tudi vse druge ugodnosti, ki jih nudimo. Med njimi omenjamo samo Merkurjevo kartico zaupanja,, s katero nakupuje že več kot 70.000 naših zvestih kupcev z dodatnimi popusti. Ob odprtju smo za vse bodoče kupce v TC Levec pripravili posebno ponudbo po ugodnejših cenah, povabili pa smo tudi ansambel Štajerskih 7 in Borisa Kopitarja, ki so poskrbeli za dobro razpoloženje na tem slovesnem dogodku za našo delniško družbo.
INMOT
Novoletna nagradna križanka
Rešitev: Savinjska, mitologija, Spomenka, rur, vojak, Ahmed, Eta, onek, trdoživ, žara, Ado, Darian, mž, Gilan, rzav, Parmenides, etika, Kirka, Leo, Deli-bes, Ren, srečno novo leto, Ava, špic, Ema, Alanin, sake, nut, šči, črt, garancija, sla, Gana, avar, ide, ete, Erik, Savinjska trgovska, ke, Darin, ei, ljig, ati, pret-nja, Greene, rr, tuva, čolnič, grb, Aed, Blaže, maniok, Otranto, aj, Braun, krošl, sc, Aba, Renault, poe, leviti, Elis, tri, diamant, Ines, Korona, okop, Anam, Baski, radika, labod, tipalka, Ernst, Asir, Agra, Napier, leča, bn, rov nen, Ebner, ozd, Gomilsko, Doboj, Daneu, kameleon, poraženec, laks, Km, Damjana, Ani, Ane, Eme, Rogla, pilon, činkvantin, iglar, šest, Rao, poen.
Med pravilnimi rešitvami so bili izžrebani: Petra RIBIČ, Latkova vas 120, Prebold - nagrada ŽANE; Sonja OCVIRK, Jeronim 28/b, Vransko — nagrada SAVINJSKE; Zlatko KRONOVSEK, Parižlje 65 Braslovče - nagrada AGRINE in Savina RADIŠEK, Žalec, Šilihova 4 - nagrada KORONE. Nagrajenci se lahko z osebno izkaznico zglasijo v organizacijah, ki so prispevale nagrade, in sicer najkasneje do 15. febmarja. Nagrajencem čestitamo, številnim ostalim reševalcem pa več sreče prihodnjič.

OPTIKA
• • c*?*	• •
CTomana
OPTIKA SIMONA
Šempeter 13/a, telefon: 063/701-547
Po ugodnih cenah:
0 velika izbira uvoženih in domačih okvirjev e smučarskih in sončnih očal 0 povečevalnih stekel e tekočin za leče
HITRA IN KAKOVOSTNA IZDELAVA VSEH VRST OČAL Odprto: od 8. do 12., od 14. do 18. ure, sobota do 12. ure.
Poskrbeli bomo, da bo vaš vid ostrejši in jasnejši.
I I M t I 1,1 Ulili
**********************************
PRODAJALNA - SERVIS
TV-AUDIO-VIDEO-MICRO
STARO ZA NOVO!
Danilo Arčan
» ŽALEC, Šlandrov trg 9, telefon 063/712-104 * VRANSKO 36
r
Zelo ugodno:
* vsi modeli barvnih TV Elektronika Velenje

Salen VITA
Žalec, Jurčičeva 11, telefon: 712-742, od 16. do 19. ure
odstranjevanje maščobe in celulita odstranjevanje aken z laserjem in odličnim bio losionom
nega obraza z laserjem, ki zadrži lep videz obraza eno leto klasična nega obraza pedikura
1 V.A
Gostišče Plevčak
Latkova vas, tel.: 701-030
vabi 12. februarja ob 20. uri na
pustovanje
s triom AVI A CELEIA.
Maske nagrajene!
Rezervacije po telefonu; 701-030.
^^VfmARKCTMG do.o.
1 polzela 38, telefon: 063/721 -052
FIAT ALFA ROMEO • SUBARU
•	DAIHATSU • ROVER
•	LAND ROVER • TAVRIA
Fiat
PANDA, 4x4. ¡.e., CLX, CAT, 92 UNO 45 UNO 60 S
TIPO 1.4, ¡.e,.S, MAQ, CAT TEMPRA 2.0, i.e., SLX, 92, CAT, automática
CROMA 2.0, 16 V, MAQ, CAT
Alfa Romeo
1.5, IE, CAT	že od
1.7, IE, CAT
Subaru
JUSTY J 12, 4WD LEGACY RANGER 1.8, 4 WD LEGACY RANGER 2.0, 4 WD
Daihatsu
HIJET-VAN 4 HIJET-PIC UP
Tavria
ZAZ tip 110206
CENA DO REG.
16.990 DEM
11.490	DEM
13.490	DEM 19.860 DEM
24.290 DEM 31.880 DEM
20.890 DEM 21.990 DEM
22.560 DEM 35.900 DEM 41.910 DEM
18.400 DEM 17.000 DEM
609.477 SIT
Mobitel omogočamo nakup in montažo!
2.900 DEM-5.290 DEM + TPD
^ Odprto: od 8. do 18., sobota do 12. ure.
***********♦*★★★★*★★_★_★★*★*★★★****/
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA Šempeter, pil železniški postaji Tel.: 063/ 701-685
Naša pobuda za topel dom:

TEHNIČNA TRGOVINA
v ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 • v LENI LEVEC, telefon: 063/26-313
VAM V SODELOVANJU Z gorenje NUDI V MESECU JANUARJU:
Akustika in bela tehnika - možnost nakupa na 6 obrokov BREZ OBRESTI ali LEASING nakup na 25 obrokov.
Pri gotovinskem plačilu popust od 5% do 20%
—	Pralno sušilna garnitura za gotovino
—	Pralni stroj 608 X za gotovino
—	Sušilni stroj za gotovino
—	Pralni stroj 604 za gotovino
—	Zamrzovalna skrinja debelo stenska za gotovino
99.246.00	SIT
53.640.00	SIT
50.310.00	SIT
48.960.00	SIT
59.992.00	SIT
Možen ie nakup OCENJENE bele tehnike z lepotno napako.__________________
Velika izbira tudi ostalih aparatov GORENJE po ugodnih cenah.
-SAT sistemi z montažo že od 37.000,00 SIT dalje - Ugodni pogoji tudi za monterje! i
:
■
■
■
■
■
■
■
izolacija:	
PURLEN PLAŠČ11/2"	240SIT/m
peči:	
25 KW, ITPP, TRDA GORIVA, OUE SIME, LITO ŽELEZO, OLJE PLIN	92.500 SIT
AR 3 - 20 KW	49.500 SIT
1 R3-25KVV	41.400 SIT
radiatorji:	
500x1200, DELONGHI	14.200 SIT
600x1200, KORADO	13.330 SIT
M 6501 člen, AKLIMAT	1.560 SIT
Radiatorski ventil 1/2", ravni	590 SIT
... in seveda:
PROJEKTIRANJE, MONTAŽA, DOSTAVA NA DOM.
Ne pozabite - brez popustov izjemno ugodni!
1
■
I
UPI - Ljudska univerza Žalec
tel.: 711-343 in 711-417
vabimo vas v naslednje oblike izobraževanja
za bodoče srednješolce
angleščina
nemščina
(priprave in utrjevanje za 7. in 8. razred)
TUJI JEZIKI
za odrasle
angleščina nemščina italijanščina začetne in nadaljevalne stopnje
dodatno vam ponujamo
poslovni jezik (angl., nem.) individualno poučevanje priprava za mednarodni izpit ICC prevajanje
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Trgovina in montaža
Parižlje 1, Braslovče
telefon: 063/721-081
Spoštovani kupci!
Ker zime še ni konec in tudi mraz ne pojenja, še vedno lahko kupite
po ugodnih cenah in pogojih:
*	PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE (vse vrste)
*	CISTERNE
*	OLJNE GORILCE
GORILCI že za 44.000 SIT,
CISTERNE, 2000-litrske 29.500 SIT Poleg vsega tega imamo na zalogi ves material za centralno ogrevanje in vodovodno instalacijo.
Se priporočamo za nakup!
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
za predšolske in šolske otroke
plesna šola likovna delavnica računalniška grafična delavnica
za odrasle
tečaj šivanja in krojenja kuharski tečaji strojepisni tečaj plesni tečaji osnove računalništva
Informacije in vpis vsak delavnik do 4. februarja med 8. in 16. uro na UPI - Ljudski univerzi Žalec ali po telefonu: 711-343 in 711-417.
S IZTOK ŠULER
BRASLOVČE 16
SERVIS za popravilo:
- TV aparatov - videorekorderjev
- avtomobilskih in radijskih sprejemnikov - glasbenih centrov - glasbenih komponent
Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovljeni.
Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure, tel. 063/776-887 od 17. ure naprej.
**************************
Kaj pa za kuliso?
Glavna napaka analitikov slovenskega	, doga j anj a
v zadnjem letu, še posebej pa ob koncu leta, je, da so se preveč pustili fascinirati temu, kar je rinilo v ospredje, in pri tem pozabili na ključno vlogo tistega, česar ni bilo videti.
Vsi so oziroma smo strmeli v vedno nove in nove afere, ki menda »rušijo tudi vlade ali vsaj ministre«, vsi smo s peno na ustih ali pa slino v ustih prebirali prispevke, kjer se je ponavljal motiv, da stojimo pred alternativo »Kučan ali Janša«: na eni strani razsvetljeni nosilec projekta pluralizma in dialoga, ekonomske liberalizacije itd., na drugi avtoritativnost, dosežena skozi čistke, vrnitev k centralizirani državi in njeni ključni vlogi, tudi in predvsem le preko posvečenih osebnosti. Toda ključne stvari se dogajajo za temi političnimi kulisami, kjer teče odkrit boj za politično in ekonomsko moč v prihodnosti, preko procesov denacionalizacije, priva-
tizacije in delitve fevdov lokalne oblasti. Ta boj teče med istimi akterji, ki so tudi najbolj glasni in največ vedo povedati o divjih privatizacijah, krajah, zlorabah itd. Govorijo in govorijo, .ne povedo pa, da se te iste stvari dogajajo tudi v njihovih fevdih. Ilustracija: ali ostali državljani vedo, da privilegirani v obrambnem in notranjem ministrstvu dobivajo sredstva za nakupe, adaptacije stanovanj pod ugodnejšimi pogoji kot večina ostalih državljanov. Ali ni tudi to zloraba? Človek ne bi bil pozoren na te stvari, če ti isti glasneži ne bi tako ostro kritizirali zatečene socialne države in pridobljenih privilegijev v preteklosti.
Ah pa izjava škofovske konference, ki poudarja dragocenost krščanske vere in morale zato, da v njeni luči razlikujemo, kaj je dobro in kaj zlo. Toda, spoštovani škofje, praksa pravih krščanskih občin in svetli vzori evangeličanstva o enakosti, bratstvu in ljubezni so uga-
Savinjčani nismo skopuhi
Ne vem, od kdaj imajo ljudje Savinjčane za skopuhe, prepričani pa smo, da to ne drži. O tem smo se prepričali tudi osmošolci z OŠ Šempeter.
Pred novim letom smo namreč učenci osmih razredov naše šole organizirali srečo-lov. Že ob koncu novembra
/M
Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za:
•	osebna vozila
•	lažja tovorna vozila
•	traktorje
VLADIMIR MARN,
Vransko 18, telefon: 725-106
smo se obrnili na delovne organizacije in privatnike v kraju ter bližnji okolici s prošnjo, naj po svojih močeh prispevajo dobitke za srečolov. Na naše veliko veselje so se vsi radodarno odzvali, tako da smo zbrali okrog petsto bogatih nagrad.
Ker se vsakemu darovalcu posebej ne moremo zahvaliti, se jim najtopleje zahvaljujemo prek teh vrstic. Vsem želimo uspešno leto 1994, hkrati pa upamo, da nas bodo vedno tako prijazno sprejeli, če bomo še kdaj potrkali na njihova vrata.
Diana Ribič in Jelka Dobravc,
za osmošolce OŠ Šempeter
šali že v času fevdalizma, ko so cerkveni moralni sociologi sprejeli nauk liberalizma. Zato tudi poznamo reformacijo in nastope reformatorjev, kar je dokaz, da nekaj ni bilo v redu. Frančiška Asiškega gotovo ne bi bilo, če bi obveljala praksa pravih krščanskih občin. Naj vas le spomnim, da bi takšna izjava bila še kako umestna recimo leta 1940 v Sloveniji. Zakaj? Preprosto zaradi nepravičnosti in neenakosti med verniki. Imeli smo 300 veleposestnikov in na vsakega je prišlo okoli 3000 ha zemlje, na enega duhovnika okoli 300 ha zemlje, na kmeta pa le okoli 20 arov. Mislim, da ta razmerja ne govorijo v prid pravičnosti, enakosti in bratstvu. In ne samo to. Gospoda, ki je bila lastnik gozdov na Slovenskem, je z njihovim izkoriščanjem letno zaslužila 500 milijonov dinarjev, medtem ko so vsi delavci v Sloveniji prejeli okoli 40 milijonov dinarjev v celem letu.
Razlike so bile očitne in problemi evidentni. Ne trdim, da se lahko takšna razmerja v celoti ponovijo, ni pa daleč od resnice misel, da se k takšnim razmerjem teži, in to za politično kuliso, ki nam jo servirajo »pravičniki naroda« in njihovi najbolj »pošteni posamezniki«. Sam sem prepričan, da bo novih slovenskih kapitalistov izredno malo, saj je večina državljanov svoje ekonomske prihranke v zadnjih treh letih porabila za preživetje in nič jim ni ostalo za nakup »pravih delnic«. In kdo jih je obubožal? Nihče drug kot tisti, ki danes vpije, da vsi kradejo, in ki se zavzema za malega človeka tako, da mu jemlje pravice in jih daje novim privilegirancem. Kako prav bi nam prišel izvirni nauk evangelija.
Dušan KUMER Ljubljana Ljubljana, 4. 1. 1994
¿ee
AC LEVEC
Levec 18,
8DWS®=tS®KH
Žalec,
Šlandrov trg 11, telefon: 063/714-783
Potrošni deli zavozila:
RENAULT
OPEL
GOLF
ZASTAVA
LADA
-	CASTROL
-	ELF
-	INA DELTA
akustika:
PIONEER
BLAUPUNKT
Ugodno:
sedežne prevleke
od 3.900 do 4.900 SIT.
v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon.: 063/27-409, fax: 063/28-708
Doživite razred C MEHCEDEZ-BENZA, avta leta 1993!
-	ugodne cene, dobava takoj - MODEL C 180
-	na zalogi so tudi ostala vozila iz osebnega in tovornega programa MERCEDEZ-BENZ
HONDA CIVIC 1.5 LS i - SEDAN
-	omejena količina vozil še po starih cenah!
UGODNI KREDITNI POGOJI
Glede informacij in naročil za ostala vozila iz programa AUTOCOMMERCA vas vabimo v SALON AC LEVEC.
Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med.
Če sta v stiski duša in telo
C PREBOLD
Prebold (pri Lončari),
tel-fax: 063/723-243
Po ugodnih cenah nudimo:
•	gradbeni material
•	umetna gnojila
•	vrvico za hmelj
Novo! litoželezne peči
po licenci BUDERUS.
Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure.
V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri!
Živimo v času, polnem duševnih napetosti in stresnih situacij. V novi družbeni ureditvi so se nam spremenile življenjske razmere - eni se borijo za preživetje, drugi za višji standard, želijo imeti vse več in več materialnih dobrin. Vsi iščejo srečo, vsak si zastavlja drugačen, svoj smisel življenja, in cilj, ki ga želi doseči. Cilji pa so nam vedno dokaj oddaljeni, če pa jih dosežemo, smo zadovoljni ali srečni samo kratek čas, nato pa si zastavimo še višje in bolj oddaljene cilje. Vsi ti cilji nam pomenijo smisel življanja. Kako iskati pravi smisel življenja, nam prikazuje v svoji zadnji knjigi »Po sledeh človeka« A. Trstenjak. Naj omenim, da je pomotoma v prejšnji številki Savinjčana izpadla opomba, da so v članku povzete nekatere misli navedenega avtorja iz te knjige. Spoštovanim bralcem in avtorju se opravičujem.
Življenje s stresom
V iskanju smisla življenja in v pehanju za zastavljenimi cilji pa človek naleti na številne ovire. Te predstavljajo zanj stresne situacije, ki jih mora preživeti, premagati, če želi priti do cilja. Če pa se umakne, cilja ne bo dosegel, in to zanj spet pomeni razočaranje in novo stresno situacijo.
Seveda se nam v življenju pojavljajo stresne situacije tudi same od sebe - nenadna in' nepričakovana smrt ljubljenega človeka, nevarnost izgube službe ali dejanska izguba ob stečaju podjetja, hujša bolezen pri družinskih članih in prijateljih. Vse to vpliva na našo duševnost, od naše notranje moči in tudi pomoči okolice pa je odvisno, kako bomo tako situacijo ali stanje preživeli.
Pozitivni stres
Seveda vsak stres ni negativen. Dr. Selye je že pred 60-imi leti proučeval stres in ugotovil, da »je stres življenje«. Stresne situacije ustvarjajo v določenih zdravih okvirih boljšo priložnost in prilagodljivost ogranizma na nove življenjske situacije. Tako npr. primemo dozirana trema v šoli ali pri študiju pomaga do boljše koncentracije in rezultata pri šolski nalogi ah izpitu.
Ko so testirali prostovoljce, tako da so jih dali v okolje, kjer ni bilo nobenega stresa, so zboleli. Očitno življenje brez vsakega stresa tudi ni zdravo.
Negativni učinki stresa
Če človek živi v stresni situaciji dlje časa ali pa je ta stres zelo močan - vse pa je odvisno tudi od duševne moči osebnosti prizadetega posameznika, telesne zgradbe ali morebitnih posebnih nagnenj se pokažejo kot negativni učinki duševne in telesne bolezenske spremembe. Te spremembe so lahko začasne, ob dolgotrajnem učinkovanju stresa pa lahko postanejo tudi trajne.
Psihosomatske bolezni
Bolezni, ki se pojavijo zaradi dolgotrajnih ali tudi krajših, vendar hudih stresnih učinkov na človeka, imenujemo psihosomatske bolezni. Enake okvare zdravja lahko seveda nastanejo tudi zaradi drugih dejavnikov, vendar so bolj pogoste zaradi stresa.
Najpogostejša psihosomast-ska bolezen je bolezen zvečanega krvnega pritiska, ki nastane brez nekega jasno ugotovljenega vzroka. Za to boleznijo boluje že do 20 odstot-
Zdravstveni dom Žalec
Nova številka telefona:
715-731.
kov prebivalstva, zdravimo pa jo z zdravili, ustrezno dieto in nasveti za preprečevanje kronične stresne situacije, v kateri živimo. Žal imamo na slednje najinanjši vpliv, pa tudi sami bolniki za bolj zdrav način življenja narede bore malo.
Zaradi verižne reakcije pogostih stresnih situacij pride tudi do srčnega infarkta. Številni so zaradi »živčnosti« pri delu »potrebni« določenih razvad - kadijo, zato da se umirijo, pijejo »za živce«, se neustrezno prehranjujejo in po nepotrebnem večajo telesno težo. Ob tem se ožijo krvne žile srca in ko se ena teh žil zamaši, pride do srčne kapi, ki je lahko življenjsko usodna, če tak pacient preživi, šele dobro
spozna, kje v življenju je v izpostavljanju stresni situaciji delal napako.
Pogosto se kažejo posledice stresnih situacij v obliki glavobolov ali migrenskih napadov. Posebej znani So tako imenovani »vikend« glavoboli. Ob koncu delovnega tedna živčna napetost v službi popusti, človek si dela načrte za prijetno preživetje konca tedna v krogu družine ali na izletu, pa ga v soboto zjutraj prebudi močan glavobol, ki po zdravilih izzveni do ponedeljka.
Pogosto nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresom nekatere bolezni prebavil. Ena takih je rana na želodcu ali na dvanajsterniku, ki pogosto nastane pri hudi nenadni konfliktni situaciji, pa tudi telesni stresni situaciji - hujša opeklina, operacija, nezgoda. V takih primerih je seveda potrebno dolgotrajnejše zdravljenje in tudi odpravljanje vzroka, če je le mogoče. Značilno predvsem psihosomatsko obolenje je tudi kronično vnetje debelega črevesa, kronična driska ali zaprtja. Znano je, da nas v nenadnem stresu, predvsem pri otrocih je to očitno, lahko »požene« na blato. Seveda moramo biti pri starejših ljudeh pozorni in izključiti eventualna hujša obolenja črevesa, tudi raka.
Astmo, predvsem v otroštvu, pogosto prepisujejo stresnim dejavnikom, tudi konfliktnim situacijam iz zgodnjega otroštva, ki se jih zavestno sploh ne spominjamo.
Kronične stresne situacije povzročajo tudi številna kožna obolenja - ekceme in srbečice navidezno neznanega izvora ,
Zdravstveni delavci vedo za poreklo teh psihosomatskih bolezni, žal pa težko vplivajo na vzroke bolezni, če so nastale zaradi stresnih situacij. Tu se bodo morali zelo aktivno vključiti sami bolniki, predvsem pri prepoznavanju vzroka njihove bolezni, pa tudi drugi, ki bodo morali in želeli pomagati zmanjšati stresno življenje bolnikov in preprečevati obolevanje zdravih, ki se nahajajo v podobni stresni situaciji. Sami pa bomo premagali stres z ustreznejšim načinom življenja, ko bomo duševno in telesno močnejši lahko živeli s stresom.
OH
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
VAM PO UGODNIH CENAH NUDI VSE VRSTE PARNIH ČISTILCEV IN KOMPRESORJEV V POSLOVALNICI ELEKTRO LJUBIJA,
Mozirje tel. 831-047
KOMPRESORJI:
-	251
-	601 - 1201
-	1501
-	2001
PARNI ČISTILCI - KARCHER:
43.900 SIT TIPK- 400 90 BAR 74.000 SIT	TIP K — 5750 110 BAR
104.000	SIT TIP K - 890 170 BAR
132.000	SIT TIP K-1050 190 BAR
143.000 SIT	TIP HDS-695 170 BAR/150 C
43.000	SIT
85.000	SIT 124.800 SIT
162.000	SIT
336.000	SIT
PONUJAMO VAM TUDI ŠAMPONE, DETERGENTE IN HITRO DOBAVO VSEH REZERVNIH DELOV, DA BO NAŠ KARCHER VEDNO BREZHIBEN.
n	VAM NUDIMO m note
MOŽNOST NAKUPA NA' 5 OBROKOV BREZ OBRESTI
KRPniTNA i1-^i?So52!52w,IN 6% F,KSNE OBRESTI KREDIT NA 1 + 12 OBROKOV IN 16% FIKSNE OBRESTI
HVALA ZA ZAUPANJE!
Karate klub Žalec
Lani osvojili 15 medalj
Žalski karate šport ima dva kluba, ki sodita med uspešnejše v Sloveniji. To sta Karate klub Partizan Petrovče in Žalec.
V žalskem karate kljubu so z minulo sezono izredno zadovoljni, saj je bila ena najuspešnejših do sedaj. Osvojili so namreč* kar petnajst naslovov prvakov Slovenije. Na član-1 skem državnem prvenstvu na Polzeli je Brane Cinperman ubranil naslov prvaka v lahki .
venstvu za mlajše mladince v Kranju je Damir Vrbanič osvojil naslov prvaka v lahki kategoriji, Uroš Golič drugo mesto v polsrednji, Tomo Novak v poltežki in Matjaž Šuster v težki kategoriji tretje. Na prvenstvu za starejše mladince v Ljubljani je Damir Verbič osvojil prvo mesto v super lahki kategoriji in tako s tremi naslovi državnega prvaka postal letošnji najuspešnejši član kluba. Na istem pr-
venstvu sta Domen Marovt in Boštjan Kotnik osvojila tretje mesto v poltežki kategoriji.
Ti uspehi niso bili neopaženi pri selektorju mladinske reprezentance Slovenije Ljubu Javoršku, ki je v reprezentanco uvrstil Saša Djordjeviča, Blaža Skoka in Grega Jančiča pri dečkih, Toma Novaka, Damirja in Matjaža Šusterja pri mladincih. Ti so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Banski Bistrici na Slova-
Izjava
Silvo Marič: »Lanski uspehi nam samo potrjujejo, da se je potrebno posvetiti mladim, izmed katerih pa nekateri že postajajo vrhunski tekmovalci, pri tem mislim na Šusterja in Vrbaniča. Na drugi strani pa imamo celo vrsto še mlajših, ki v svojih konkurencah dosegajo lepe rezultate. Vsekakor je poleg osvojitve naslovov prvakov Slo-
venije nekakšen dolgoročni cilj osvojitev medalj na evropskem prvenstvu. Letos pa se želimo tudi uvrstiti v I. Karate ligo Slovenije, kjer smo nekoč že bili uspešni. Naj še povem, da teh uspehov ne bi bilo, če ne bi v kljubu delovala skupina upravnega odbora in trenerjev in če ne bi imeli finančne podpore IS SO Žalec, MS Žalec, Savinjske družbe d.o.o. Žalec in nekaterih drugih pokroviteljev.«
kategoriji, Jože Hudovernik pa je bil v težki kategoriji tretji. Starejši pionirji so presenetili v Idriji, kjer je Blaž Skok postal prvak Slovenije, Vesna Hanjšek je bila druga, Saša Plevčak pa tretja. V jesenskem delu je ekipa mlajših mladincev na državnem prvenstvu v. Žalcu osvojila prvo mesto. Za zmagovalno ekipo so nastopili Šuster, Vrbanič, Novak in G. Gajšek. Pri starejših mladincih je bila ekipa v se-stvi: Steblovnik, Miklavc, Pi-rec in Kotnik druga. Uspeh so dopolnili še starejši dečki z osvojitvijo tretjega mesta. Tudi v induvidualnih tekmovanjih so se izkazali. Na pr-
Največ uspeha za žalski KK sta lani dosegla Damir Vrbanič (levo) in Matjaž Šuster.	Foto: tt
Drugi v Sloveniji
Minulo soboto in nedeljo je bila na Polzeli prava revija pionirske košarke Slovenije. Tu je bil namreč finalni turnir sklepnega dela klubskega prvenstva Slovenije 93 za pionirje, kjer so nastopili tudi mladi košarkarji Savinjske Polzele in osvojili odlično drugo mesto, kar je do sedaj največji uspeh mladih košarkarjev na Polzeli. V treh srečanjih so dvakrat zmagali in enkrat izgubili. Najprej so premagali mariborsko ekipo Satex z rezultatom 58:48, nato ekipo Smelt Olimpija iz Ljubljane 52:47, za prvo mesto pa izgubili z ekipo Slovana iz Ljubljane 58:37. Za ekipo Savinjske, ki jo vodi trener Stane Romih, so nastopili: Predrag Milčič, Žiga Medvešek, Radovan Vodovnik, Alen Šar-
lah, Samo Udrih, Klemen Pur, Mirsa Peljto, Aleš Božič, Hrvoje Bajo in Jernej Kobale.
Za najboljšega igralca so trenerji proglasili Marka Maroviča iz ljublanskega Slovana, največ košev pa je dosegel igralec domače ekipe Žiga Medvešek - 59. V zak-
Smuk za Belega zajca na Golteh
Novi tednik in Radio Celje tudi letos pripravljata smuk za Belega zajca na Golteh, ki bo, ob ugodnih snežnih razmerah, v nedeljo, 30. januarja, ob 12. uri na Golteh. Smuk bo na standardni progi, to je z vrha Starih stan do vlečnice Morava, ki je dolga več kot 1 km. Vsi, ki se bodo tekmovanja udeležili, bodo prejeli zlate, srebrne ah bronaste kolajne,
odvisno od tega, v kakšnem času bodo presmučali progo. Najboljši pa bodo dobili tudi praktične nagrade. Prijave za tekmovanje bodo sprejemali na dan tekmovanja do 11. ure v hotelu na Golteh, mogoče pa se bo prijaviti tudi še na štartu.
Tekmovanje bosta pomagala izvesti tudi SK Gozdnik Žalec ter RTC Golte.
škem in svetovnega pokala v Miškolcu na Madžarskem.
Članska ekipa je v Ptuju na turnirju n. karate lige osvojila. 2. mesto, nato pa se ji v playoffu ni- uspelo uvrstiti v I. ligo. Vsekakor ima karate klub Žalec najuspešnejše tekmovalce v kategoriji dečkov in deklic ter mlajših in starejših članov.
T. TAVČAR
STRELSTVO
ljučnem delu je najboljša ekipa, Slovan Ljubljana, prejela pokal, vse ekipe medalje in priznanja. Organizator KK Savinjska Polzela pa je za vse igralce pripravil priložnostna darila. Pokrovitelj dvodnevnega turnirja na Polzeli je bila Polzela, tovarna nogavic.
Na sliki: Mlada ekipa Savinjske Polzele, ki jo vodi trener Stane Romih.
T. TAVČAR
Pokal prijateljstva 94
V	Ljubljani je SD SOP Leskovec Novoline organizirala drugo letošnje tekmovanje, ki sodi v sklop tekmovanj za pokal prijateljstva 94. Tekmovanja se je udeležilo 25 ekip ml. mladincev iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa SD MI Pomurka iz Murske Sobote s 537 krogi pred drugouvrščeno ekipo SOP Leskovec, 525 krogov. Odlično tretje mesto pa je osvojila ekipa SD Juteksa Žalec s 511 krogi. Za Juteks so tekmovali: Andrej Trifunovič, 174, Beno Artič, 172 in Jure Fendre, 165 krogov. V konkurenci posameznikov se je tekmovanja udeležil tudi Peter Šelekar, ki je na-streljal 155 krogov. Kmalu bo na vrsti SD Juteks, ki bo v Žalcu organizirala veliko tradicionalno tekmovanje za. Pokal Coca Cole 94, ki tudi sodi v sklop tekmovanj pokala prijateljstva.
Druga državna liga
V	6. kolu druge državne lige so se v Šempetru pomerile ekipe strelcev Hrastnika in Šempetra. Zmagali so gostje iz Hrastnika z rezultatom 1627 krogov, ekipa Šempetra v sestavi: Smrkolj, 547, Zagoričnik, 517 in Ošep, 557 pa je na-streljala skupaj 1621 krogov. Najboljša posameznika sta bila Ošep in Hrnčič (Hrastnik) s 549 krogi.
i
Občinska liga - ml. mladinci
V	3. kolu občinske lige za mlajše mladince v streljanju s serijsko zračno puško so bili doseženi naslednji rezultati: 1. SD Juteks Žalec, 510, 2. SD Braslovče, 425 in 3. SD Šempeter, 332 krogov.
Jani Pukmajster
OBČINSKA LIGA - standard puška
Končano je drugo kolo občinske lige v streljanju s »standard« zračno puško. V drugem kolu je bil najboljši tekmovalec Zlatko Poteko (SD Žalec 89) s 559 krogi pred Ošepom, 554, in Smrkoljem, 553 krogov (oba SD Šempeter). Ekipno je bil v drugem kolu dosežen najboljši rezultat 1584 krogov, dosegla pa ga je ekipa strelcev Šempetra. Na drugem mestu je ekipa Juteksa s 1574 krogi, tretja je ekipa Žalca 89 s 1530 krogi in še ekipa Braslovč s 1502 krogi. Po končanih dveh kolih vodi ekipa Šempetra s 3179 krogi pred Jutek-som, 3149, Žalcem 89 s 3119 in Braslovčam, ki imajo 3018 krogov.
Državna dopisna liga 94
Tekmovanj državne (dopisne) lige za mlajše mladince se tudi letos udeležuje ekipa mlajših mladincev SD Juteksa Žalec. V tretjem kolu so člani ekipe: Andrej Trifunovič, 176, Beno Artič, 175 in Jure Fendre, 167, zbrali skupno 518 krogov. Polfinale in finale dopisne lige 94 pa bosta letos na strelišču za zračno orožje v Postojni.
Jani Pukmajster
Umrla je
Matičkova Lizika
najstarejša Arjevaščanka
25. decembra so na žalskem pokopališču pokopali 96-letno Terezijo Marovt, Matičkovo Liziko, najstarejšo Atjevaš-čanko.
Rojena je bila 13. novembra 1897 v Kostrivnici, kjer je preživljala mladost. Leta 1916 je prišla v Arjo vas, kjer se je kot kmečka pomočnica zaposlila v Kmetijskih gospodarstvih v Alji vasi. Tukaj se je leta 1920 tudi poročila, in sicer z Matijem Marovtom, ki mu je povila dva otroka.
Mož je umrl v drugi svetovni vojni, nakar je prevzela nase vsa bremena manjše domačije, ki jo je z vso skrbnostjo urejala. Še posebno ji je bil pri srcu vrtiček, na katerega je bila navezana. Pogumno je prenašala tegobe življenja, vendar je vselej tudi rada priskočila na pomoč ljudem v stiski, še posebej sosedom.
Arjevaščani se je bodo vselej spominjali.
POGREBNA SLUŽBA
STRAHOVNIK d.O.O.
-	pogrebna oprema
-	pogrebne storitve
-	ureditev pokopališč
-	dobava spomenikov
-	dobava cvetja
Vrečarjeva 2, Žalec, tel.: 712-261, 714-686, mobitel: 0609-615-427
KOMUNALNO PODJETJE p.0.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/712-141
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju-občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure.
STEBLOVNIK
Parižlje 11/c, 63314 Braslovče
tel &fax: 063/721-667. 721-043
¡% pogrebna služba sjs cvetličarna
s§e trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo %, prevozi doma in v tujino 9ge izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom sgg ureditev dokumentov sje odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 Braslovče
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata
ANTONA RINALDA ZIDARJA
iz Žalca
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Posebna zahvala dr. Skaletu z intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, dr. Džuriču, dr. Lesjaku in ostalemu osebju ZD .Žalec, patronažni sestri Jasni, osebju Centra Sana iz Žalca, gdč. Majdi Zupan,-g. Aubrehtu za lep poslovilni nagovor, g. župnikoma za opravljen obred in pevskemu zboru Lastovka s Polzele.
Žalujoči: žena Alma, hčerka Nevenka z možem ter vnuka Nataša in Dominik
Ko bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
V SPOMIN
ALBINI CESTNIK
iz Prebolda ,
15. februarja bo minilo leto, odkar smo te pospremili na tvojo zadnjo pot, kjer mimo počivaš, brez bolečin in gorja. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in prinašate cvetje na njen poslednji dom.
Žalujoči: hči Jožica z možem Milanom
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame
IVANKE DROBEŽ
iz Ločice pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, za darovano cvetje, sveče, svete maše, dar v dobrodelne namene ter številno spremstvo na njeni zadnji proti. Posebej hvala dr. Jemejšku, Idi, Hani in Lojzetu Goliču za nesebično pomoč.
Lepa hvala g. župniku Jožetu za opravljen cerkveni obred, govornikoma ga. Kristi in g. Petru za ganljive besede ter moškemu zboru za odpete pesmi.
Vsem še enkrat iskrene hvala.
V žalosti: Anka in Marinka z družinama_
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
VIKTORJA VODOVNIKA
iz Letuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem podjetij Glin Nazarje, Pluton Prebold in Pivovarne Laško ter znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji proti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene protrebe ter izrazih sožalje. Posebna zahvala dr. Kelemenu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Zidanšku za lepo opravljen obred, pogrebcem, govorniku g. Zorcu za tople besede ob grobu in ptevcem za odprete žalostinke.
Hvala vsem, ki ste ga sproštovali in imeli radi.
Vsi njegovi
Letuš, Rečica ob Savinji, Laško, Šempreter, Vransko 16. januarja 1994
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE VEBER
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki ste jo prospremili na njeni zadnji proti. Hvala g. Mlinariču za proslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: hčerka Fini z družino in sin Poldi
PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE GORENJE popravljamo hitro in kakovostno. Toni KITEK, Kasaze 107/g, telefon: 776-854.
GD PARIŽLJE-TOPOVLJE ugodno proda brizgalno MA-GIRUS, telefon: 721-499, 721-432._______________
Podpisana Antonija in Aloj? Škoberne iz Petrovč obžalujeva, da je prišlo do nesoglasja s sosedoma Emo in Jernejem Krušičem. Za vse se opravičujeva in zahvaljujeva, da sta odstopila od tožbe.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
MARTINE
POTOČNIK
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo prospremili na njeni prezgodnji zadnji proti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izkazano sožalje.
Posebno se zahvaljujemo sostanovalcem in soseski, g. župniku za opravljen progrebni obred, g. Dobrihi za lepre besede ob slovesu, pevcem, godbi na pihala, društvu upokojencev, TT Prebold, Lovski družini in ostalim.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Janko in Andrej z ženama, vnuki Blaž, Nejc in Matic ter sestra Minka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta
MARJANA
V	V
ZUZA
iz Migojnic
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in nam izrazih sožalje ter darovali cvetje, vence in sveče ter se tako številno proslovili od njega in ga prospremili k njegovemu preranemu grobu in boleči ločitvi. od najdražjih.
Iskrena hvala dr. Valeriji Vipotnik-Zupanc in osebju ZD Žalec, dr. Korenu in osebju intenzivnega odd. bolnišnice Toprolšica za zdravniško pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala kolektivu Minerve Zabukovica, Montane Petrovče in OŠ Ljube Mikuš Žalec, govornikom Valeriji Gnus, Ivu \^rvku, Zvonetu Korentu za ganljive besede slovesa, gasilcem za poslednje slovo, prevcem Lastovke s Polzele, godbi na pihala Zabukovica in nosilcem praporjev. Vsem skupaj še enkrat prisrčna zahvala!
Vsi njegovi!
Slutnja postala je resnica, resnica, ki boli, bolečina je neznosna, zakaj se to zgodi?
ZAHVALA
Poslovili smo se od našega dragega
IVANA
HRAMCA
iz Podloga
Besede niso dovolj, da bi izrazih hvaležnost vsem, ki ste se poklonih njegovemu sprominu.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za cerkvene protrebe. Še ptosebna zahvala dobrim sosedom za pomoč. Hvala g. župniku za tako lepro opravljen obred in pevcem za lepro petje. Zahvala govorniku g. Dolarju in g. Rasie-witzu za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Marta in sorodniki
Če bi solza te zbudila ne bi krila te gomila!
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi drage hčerke, sestre, svakinje, tete in botrce
ŠTEFKE GRDJAN
iz Orle vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, vsem sošolcem iz osnovne, srednje, višje in visoke šole ter vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazih sožalje.
Posebno se zahvaljujemo družini Hrušovar za nesebično pomoč, g. Zidanšku za lepo opravljen obred, pogrebcem, kvintetu Lastovka in Vladu za besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi g. Strahovniku za pogrebne storitve in cvetne aranžmaje.
Žalujoči: mamica, ati, brat Bojan z ženo Mihaelo ter nečaka Katja in Aleš
V SPOMIN
IVU
DERNAČU
*	iz Pariželj .
Nemo stojimo ob Tvojem preranem grobu in ne moremo verjeti kruti resnici, da že deset let obiskujemo Tvoj zadnji dom.
Hvala Ti za Tvojo plemenitost.
Hvala vsem, ki Vam zastane korak in se spomnite nanj.
Vsi Tvoji
V SPOMIN
1. januarja so minila štiri leta, od kar nas je zapustil naš brat in stric
FERDO
VIDENŠEK
župnik s Polzele (31.1. 1924-1. 1.1990)
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala.
Brata in sestri
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE
KOTNIK
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazih sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala govorniku za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred ter godbi na pihala iz Liboj.
Žalujoči: sinova Franci in Rudi z družinama ter brat Jože in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
VINKA CIJANA
iz Šešč pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrazih sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala lovskim družinam, TO, gasilcem, govornikom, rogistom, ptevcem, godbi na pihala ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Bojan in Vinko z družinama

ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi skrbnega moža in nadvse dobrega očeta, starega ata, strica in svaka
JOŽETA JUVANČIČA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, se mu poklonih v zadnje slovo ter darovali cvetje, sveče in za sveto mašo.
Hvala vsem za izraženo pisno in ustno sožalje, še posebej KS Žalec, pogrebni službi Strahovnik, sostanovalcem, g. Cestniku za snemanje, g. Jurharju za ganljiv govor ter g.
patru Viktorju za lepo opravljen obred.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
V
III. Slovenski tabor v Žalcu
Cenjeni rodoljubi! Tem potom vas vabim k velikemu narodnemu zborovanju, katero se bo vršilo v torek, 15. svečana, ob pol tretji uri na za to pripravljenem prostoru Kraševčevih njiv ali dvorišču hotela v Žalcu. K zborovanju zagotovo pridejo tudi domoljubi iz savinjskih občin, tako so udeležbo že potrdili žalski župan in narodnjak Slivar, polzelski občinski tajnik, rodoljub in pesnik Kovač. Braslovška mlada či-talniška skupina bo recitirala domoljubne pesmi, vmes pa bodo blagozvočno zapeli pevci iz občine Vransko. Govora bo tudi o umnem kmetijstvu, posebej hmeljarje-nju, o čemer bo govoril poznavalec dotičnega dela Kralj iz Gotovelj pri Žalcu. Vrla kmečka dekleta bodo napekla štravb in krofov, po zaključnem zborovanju pa se bo možno tudi zavrteti ob glasbi domače pleh muzike.
Vsem nam pa je jasno, da vrli naši narodni poslanci že
dolgo modrujejo, sejejo, se borijo proti nam tuji misli v deželnem parlamentu v Žalcu. Plod njihovega prizadevanja so za narodov blagor, v uk mladini, še kako potrebna spoznanja, ki bodo predstavljena na taboru. Predstavili se bodo tudi veletrgovci in gostilničarji, pa industrialci iz Celja in drugod, ki bodo delili brezplačne nasvete, kako so ubogi ljudje ob denar prišli in kako ga spet zaslužiti. Na taboru pa bomo tudi odkrito spregovorili o ranah na narodovih udih, o vzgoji otrok, o zdravi družini, o obisku službe božje in še o drugih rečeh, ki so tako potrebne za zdrav in trden rod.
Za varnost prireditve bo poskrbela domača, vrbenska in gotoveljska požarna obramba ter mestni policaj iz Žalca, ki bodo družno ohladili in s prireditve odstranili preveč razgrete mladce, ki bi morebiti kalili dobronamernost zborovanja.
Bankomat tudi v Preboldu
SKB banka je bankomatu v Žalcu sedaj dodala še enega v Preboldu. Namestili so ga pri vhodu v tekstilno tovarno in tako delavcem in krajanom ponudili vedno bolj zanimivo obliko bančnega poslovanja.
Za večje uspehe na kmetiji
Kmetijska svetovalna služba organizira tudi v februarju štiri predavanja, ki bodo v stavbi Hmezada HKS KZ Savinjska dolina (v balkonski sejni sobi) v Žalcu po naslednjem razporedu:
2. 2. 94 ob 10. uri	Pridelovanje določenih vrtnin v zaprtem prostoru in njihovo varstvo	mag. Jakše Marjana Andrej Simončič dipl. ing. kmet.
9.. 2. 94 ob 10. uri	Zdravstveno varstvo kmečke družine	dr. Tatjana Gazvoda
16. 2. 94 ob 9. uri	Varstvo jablan	mag. Milan Žolnir
23. 2. 94 ob 9. uri	Certifikati, davki in dohodnina	Darko Simončič dipl. ing. kmet.
V tem mesecu se bodo pričela po zadrugah za hmeljarje predavanja na temo Izbira primernega hmeljskega kultivarja glede na tla in trg ter varstvo hmeljišč. Za ta predavanja bodo hmeljarji dodatno obveščeni.
Cenjenim vinogradnikom | iz goric tem potom sporočam, da smo na zadnji seji deželnega parlamenta spili tisto vino, ki so nam ga prodali, in z njim nazdravili novo leto, za zborovanje pa pridemo spet Jionj. Ker pa pričakujemo veliko množico ljudi, se bo tudi vina več popilo in naj se na to potrošnjo pripravijo. Ko sem ravno pri pijači, na zborovanju bo ponujeno tudi doma zvarjeno pivo in iz odobravanja potrošnikov bo razvidno, v kakšni količini ga bomo proizvajali v prihodnje.
Naj končam z vabilom, da
vsi, ki zmorete priti na tabor. Kdaj bodo pričeli peči kruh v bivšem Ferralitu?
Lažne obljube delavcem
s katerim bomo pokazali našo odločno skrb za slovenski Potem ko je Ferralit po de-narod, za njega kulturo in nacionalizacijskem postopku prosvetljenstvo ter gospo- yphl del strojnega obrata biv-darsko uspešnost, tudi pri- šim lastnikom, so se v Žalcu dete in s tem dokažete, da ste razširile govorice o gradnji pe-naši. Vedno vaš rodoljub in kame. Še bolj kot sama novica narodni poslanec v deželnem 0 Pf.kaml « bile vznemirljive narlamentu	vestl ° oblJubah novega napa a eniu.	jemnika Ivana Jurkoviča, ki je
poslanec bi delavcem obljubljal bel kruh v podobi 1500 DEM mesečne-
Apel za živali - imejmo jih radi!
Društvo za varstvo in zaščito Živah ponovno opozarja na neprimerno ravnanje z živahni, saj na terenu vse pogosteje opažajo, kako lastniki domačih Živah ne ravnajo pravilno z njimi. Dogaja se, da neprimerno skrbijo za domače Živah v hlevih, kot tudi za tiste, ki jim varujejo dom. Vse premalo se zavedamo, da je človek le del narave, in če si je prilastil pravico, da si je podredil žival, potem nima nobene pravice neprimerno ravnati z njo, saj žival prav tako čuti bolečino, strah in ugodje. Živalim je treba omogočiti normalne pogoje za bivanje, saj smo zavestno spremenih njihov način življenja in tako niso več sposobne skrbeti same zase. Poskrbeti bi morah tudi za njihov načrtni razplod in razmnoževanje, kar nam sodobna veterina vsekakor omogoča. Zakaj bi ulici in nemoči prepuščali odvečni zarod, če ga lahko pravočasno preprečimo s sterilizacijo samic.
Društvo za varstvo živali prosi lastnike živali, posebno psov, ki so bolj kot druge Živah prepuščeni vremenskim spremembam, saj so na verigah in v pasjih utah, da jim sedaj, v zimskem času, poleg vsakodnevnega toplega obroka in sveže vode nudijo še toplo in suho zavetje.
Minule praznike so si nekateri dajali duška s pokanjem petard in vsemi mogočimi drugimi pirotehničnimi izdelki, kar Živah izredno vznemirja in povzroča posebno vrsto nasilja nad njimi, zato si društvo prizadeva in zahteva, da bi bilo tovrstno veselje z zakonom prepovedano.	^
ŽANA
UGODNO!
-	jedilni pribor za 12 oseb - uvoz 11.076 SIT
-	jedilni servis vključene skodelice za belo kavo-uvoz 16.848 SIT
-	sirup Črni ribez 11	167 SIT
-	kis vinski 11	98 SIT
S KARTICO ŽANA Sl PRIDOBITE ŠE 4% DODATNEGA POPUSTA!
ALPINA! do 30% znižanje jesensko-zimske kolekcije čevljev.
Pri nakupu čevljev nad 12.000 SIT vam pri naslednjem nakupu priznamo 10% popusta.
ODDELEK METRAŽE
-	velika izbira blaga za spomladanske kustime
-	pestra ponudba dekorativnega blaga
OTROŠKI ODDELEK
- otroške trenerke	od 2222 SIT dalje
- otroške nogavice	118 SIT
- spodnje hlače	195 SIT
NAKUP V ŽANI JE ZARES PRAVI!
ga osebnega dohodka, lastniku pa kar precejšnjo najemnino. Pred dnevi smo lahko v nekaterih pekarnah še pokušali dobrote te sanjske pekarne. Zgodba o zlatem zakladu pa se je začela razvijati v kaj čudno smer.
Ko so občinski inšpektorji in predstavniki sekretariata za urejanje prostora v napovedanem lokacijskem ogledu pred dnevi ugotovili, da je pekama, sicer z nekaterimi pomanjkljivostmi, že zgrajena, so bili vabljeni šele na ogled za lokacijsko dovoljenje. V pekami so že po vonju lahko ugotovili, da so pekamiški mojstri že pekli kruh. Srečo Šetina, sanitarni inšpektor, pravi: »Ko sem videl, da pekama že obratuje, sem Ivanu Jurkoviču povedal, da ne sme peči kruha, ker za to nima dovoljenja, in sem zahteval tehnično dokumentacijo, na osnovi katere bomo lahko izdali dovoljenje. Opozoril sem ga tudi, da bom njegove izdelke v trgovini odstranil iz prodaje. Povedati moram, da mora lastnik pekarne še pred tem pridobiti ustrezne najemne pogodbe poslovnih prostorov, lastniki teh pa gradbeno dovoljenje. Nato sem odšel, ker tam nimam kaj gledati, ker postopek še zdaleč ni v tej fazi. Ker pa sem vedel, kaj se doga-
ja v bivšem Ferralitu, sem obvestil inšpektorat.
Na inšpektoratu nam je tržni inšpektor Marjan Žohar povedal, da je vedel za gradno pekarne Ivana Jurkoviča. Kaznuje pa ga lahko le za nedovoljeno prodajo, za kar je predvidena kazen 6000 SITI? Zanimivosti te sanjske pekarne pa s tem še ni konec. Jurkovič je namreč z mamljivimi ponudbami privabil šest delavcev bivšega Ferralita, ki so za ponudenih 1500 DEM zapustili delo v Ferralitu. Zdravstveni pregled so opravili še štirje delavci. Med delavci Ferralita so bili sami strojniki, če je med ostalimi kdo pekarski mojster, nismo uspeh izvedeti.
Z obiskom občinskih mož se je torej začel konec zgodbe o sanjski pekami. Delavci so tako ostah brez dela do pridobitve potrebnih dovoljenj lastnika pekarne in če bo držala praksa, se to ne bo zgodilo kmalu. Do tedaj pa bodo delavci v milosti in nemilosti spretnega »poslovneža« ki ima na grbi tudi 800 tisoč SIT dolga pri Sipru za najemnino pekarne v Bevkovi ulici v Žalcu že več kot leto dni.
Jurkovičeva pekama je zaprta, njegove izjave nam ni uspelo dobiti, sicer pa nismo bili edini, ki smo ga prejšnji teden večkrat iskali.
SAVINJSKA
trgovska družba ¿0.0. Žalec
REZULTATI
NAGRADNEGA ŽREBANJA
KITONDOBITEK KUP0ND0BITEK KUP0ND0BITEK KUP0ND0BITEK
ŠT.	ŠT.	ŠT.	ŠT.	ŠT.	ŠT.	ŠT.	ŠT.
002159	51	023549	86	045416	67	066297	60
002323	36	024227	39	047106	20	066369	17
002943	111	025705	78	047750	33	069087	101
003599	82	025715	77	047791	32	070395	10
003829	68	026411	18	047792	40	070464	93
004586	59	028795	89	048171	69	072071	62
005268	81	029005	103	048420	41	073046	113
009936	73	029047	14	048716	50	073189	91
010391	52	030246	105	049367	99	074230	72
010806	15	030636	61	049584	44	075713	4
011937	64	030822	102	049709	115	075855	16
012708	46	032219	54	051192	19	080966	63
012923	48	032577	49	051221	11	081354	13
014007	71	033315	65	053296	9	082488	7
014032	1	033843	74	055951	53	082657	92
014560	42	033860	109	057077	24	084701	100
018036	38	035909	12	057148	56	085244	110
018693	35	036305	29	058036	76	085604	79
019005	96	036310	58	058084	6	086868	27
019032	94	036330	30	058806	95	087925	5
019161	83	036670	85	059053	112	087934	21
019546	37	036784	84	059283	70	088276	23
019603	31	037129	25	060345	98	089451	22
019822	114	037289	34	061343	80	089938	47
020979	104	038053	2	063023	28	090133	26
021035	88	039124	107	063137	3		
021738	43	039204	97	063401	87		
021868	106	044212	8	063878	55		
022059	45	044334	108	063918	75		
022592	66	044547	57	064857	90		
Dobitke lahko dvignete v PE Savinjka Žalec najkasneje do konca februarja.