SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XVII.
Novo mesto, 31. januarja 1980
Št. 3
VSEBINA
r
OBČINA METLIKA
5. Odlok o družbenih svetih v občini Metlika
6. Popravek odloka št. 313
OBČINA RIBNICA T. Sporazum o podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o načinu združevana, uporabe in upravljanja sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območiu občine Ribnica za leto 1976 ter za izvajana nalog, ki jih imajo
krajevne skupnosti pri uresničevanju delegatskih odnosov v občini
OBČINA TREBNJE
8.	Odlok o urbanističnem redu v občini Trebnje
9.	Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje	za leto
1979
10. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Račje selo
11. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Račje selo
Občina Metlika
5.
Na podlagi 219. člena statuta občine Metlika ter v skladu s 4 in 5. členom Dogovora o oblikovanju ■družbenih svetov v občini Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. 11. 1979 sprejela
ODLOK o družbenih svetih v občini Metlika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa delovno področje, sestav in način dela družbenih svetov v občini Metlika.
2. člen
Zaradi nadaljnje krepitve in uveljavljanja dolgoročnih interesov in položaja delavskega razreda ter zaradi nadaljnjega razvoja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja in izmenjave mnenj med skupščino občine, izvršnim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami občine Metlika, znanstvenimi in strokovnimi organizacijami in posamezniki ter med drueimi sama upravnimi organizacijami in skup nostmi pri pripravi predlogov za najpomembnejše odločitve na posameznih področjih, se v občini Metlika ustanovijo družbeni sveti.
3. člen
Družbeni sveti v občini Metlika' obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem in izvajanjem poli tike, obravnavajo ter dajejo pobude v zvezi s predloženimi odloki, druž-
benimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi predpisi.
Družbeni sveti obravnavajo tudi konkretna vprašanja posebno kadar gre za vprašanje v zvezi s krepitvijo družbenoekonomskega položaja delavca v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter kadar gre za zadovoljevanje življenjskih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov. Zaradi učinkovitosti in družbene smotrnosti je delo družbenih svetov usmerjeno predvsem v obravnavanje odprtih družbenih vprašanj in problemov, za katere je treba poiskati rešitev, kije v danem trenutku najbolj realna in nujna z vidika družbenih interesov ter ima napreden socialistični pomen.
H.	DRUŽBENI SVETI
4.	člen
V občini Metlika se ustanovijo naslednji družbeni sveti;
1. družbeni svet za ekonomsko politiko, družbenoekonomski razvoj, razvoj družbenih dejavnosti in družbeno planiranje,
2. družbeni svet za prostorsko planiranje, urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve ter varstvo človekove^ okolja,
3. družbeni svet za ' vprašanja davčne politike.
Družbeni svet za ekonomsko politiko, družbenoekonomski razvoj, razvoj družbenih dejavnosti in družbeno planiranje obravnava odprta, vprašanja in daje pobude, ko gre za
- opredeljevanje dolgoročnih razvojnih ciljev občine,
- odločanje gospodarske in socialne politike,
- uveljavljanje načel družbenega planiranja in usklajevanja družbenega plana občine,
- uveljavljanje dohodkovnih odnosov in povezovanje v gospodar-
stvu v občini, regiji in širše,
- uveljavljanje načela delitve po delu v združenem delu,
- izbor novih proizvodnih programov in prestruktuiranje obstoječih delovnih organizacij,
- vprašanja, ki so ključnega pomena za uresničevanje družbenega plana občine,
- spremljanje uresničevanja družbenoekonomske politike in družbenoekonomskega razvoja v občini,
- spremljanje in usmerjanje razvoja družbenih dejavnosti,
- druga vprašanja, ki so pomembna za družbenoekonomski razvoj občine.
5. člen
V svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta.
- skupščina občine Metlika
- izvršni svet SOB Metlika
- občinska konferenca ZKS Metlika
- občinska konferenca SZDL Metlika
- občinski svet ZSS Metlika
- občinska konferenca ZSMS Metlika
- občinski odbor ZZB NOV Metlika
- Medobčinska gospodarska zbornica Novo mesto
- PA Ljubljana, Projektivni atelje
- LB, Temeljna dolenjska banka Novo mesto.
6. člen
Družbeni svet za prostorsko planiranje, urbanizem komunalne in stanovanjske zadeve ter varstvo človekovega okolja obravnava odprta vprašanja in daje pobude predvsem, ko gre za -.
- izrabo zelenih površin in ostalega prostora, varstvo človekovega okolja, urbanizacijo naselij in izgradnjo m ježe komunalne infrastrukture ob sprejemanju družbenega plana drugih planskui dokumentov v občini,
- uresničevanje dogovorjene politike in sprejetih planov s svojega področja dela,
- spremljanje uresničevanja prostorskega plana občine,
- spremljanje razvoja stanovanjskega gospodarstva,
- konkretna vprašanja v zvezi s krepitvijo družbenoekonomskega položaja delavca ali ko gre za zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov na področju izrabe prostora, urbanizma in komunalnega gospodarstva.
7.	člen
V svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta:
- skupščina občine Metlika
- izvršni svet SOB Metlika
- občinska konferenca ZKS Metlika
- občinska konferenca SZDL Metlika
- občinska konferenca ZSMS Metlika
- občinski svet ZSS Metlika
- občinski odbor ZZB NOV Metlika
- PA Ljubljana, Projektivni atelje
- TGP Metlika, delovna organizacija za transport in gradbeništvo Metlika
- komunalna skupnost Metlika
- komisija za varstvo okolja pri SOB Metlika
- uprava inšpekcijskih služb Novo mesto
- kmetijska zemljiška skupnost Metlika.
Družbeni svet za vprašanja davčne politike obravnava odprta vprašanja in daje pobude predvsem, ko gre za’.
- oblikovanje davčne politike v občini,
- obravnava negativne pojave v zvezi z uresničevanjem davčne politike in primere pridobivanja dohodka na način, ki ni v skladu z ustavnimi načeli in socialistično moralo,
- daje pobude za spremembo in dopolnjevanje sistema davkov in taks v smislu bolj enakomerne prerazdelitve po posameznih kategorijah občanov ter v smislu oživljanja deficitarnih obrtnih dejavnosti,
- druga vprašanja v zvezi z oblikovanjem in uresničevanjem davčne politike, ki so pomembna za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov in družbenega plana občine.
V svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta;
- skupščina občine Metlika
- izvršni svet SOB Metlika
- občinska konferenca ZKS Metlika
- občinska konferenca SZDL Metlika
- občinski svet ZSS Metlika
- občinska konferenca ZSMS Metlika
- občinski odbor ZZB NOV Metlika
- združenje samostojnih obrtnikov Metlika
- uprava javne varnosti Novo mesto
- Medobčinska gospodarska zbornica Novo mesto.
8. člen
Razen navedenih udeležencev lahko sodelujejo v delu sveta tudi predstavniki upravnih organov skupščine občine Metlika in predstavniki drugih samoupravnih oiganizacii in skupnosti, znanstvenih in strokovnih institucij ter vidni znanstveni in strokovni ter drugi javni delavci, kadar svet smatra, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno in uspešno za delo sveta. V delu sveta morajo sodelovati predstojniki upravnih oiga-nov, organizacij, skupnosti in institucij, kadar svet obravnava zadeve iz njihove pristojnosti.
9. člen
Družbeni svet ima predsednika, ki ga imenuje občinska skupščina za dobo štirih let na predlog udeležencev v delu sveta. Predsednik družbenega sveta sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge naloge za katere ga pooblastijo udeleženci v delu družbenega sveta.
t
10. člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo stalni predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta, OK ZKS, OK SZDL, občinskega sveta ZSS, OK ZSMS in občinskem odbora ZZB NOV Metlika.
Delo koordinacijskega odbora vodi predsednik družbenega sveta.
Koordinacijski odbor .
- določa načelna vprašanja, ki zadevajo določanje (definiranje) politike oz. zasnovo in temeljne rešitve v odlokih in sklepih skupščine občine, v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter določa vprašanja, ki so povezana z izvajanjem teh predpisov, ki naj jih obravnava družbeni svet,
- predlaga dnevni red ter kraj in čas seje sveta,
- določa (predlaga) gradiva za seje sveta,
- skrbi za izvajanje sklepov sveta,
- opravlja druga organizacijska opravila po pooblastilu sveta.
11. člen
Upravni organi SOB Metlika ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti občine, morajo pri svojem strokovnem delu in v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov.
Če se organi in organizacije iz 1. odst. tega člena ne strinjajo z mnenji in stališči družbenega sveta, so dolžni svoja stališča sporočiti organu, ki o zadevi odloča.
12. člen
Vsi udeleženci posvetovanja v družbenem svetu so za svoje delo, podana mnenja in predloge družbeno odgovorni.
13. člen Družbeni svet dela na sejah.
Za proučitev posameznih zadev lahko svet ustanovi komisije in druga delovna telesa.
III. POGOJI IN NAČIN DELA
14. člen
Delo udeležencev v družbenem svetu poteka po načelih demokratičnega in ustvarjalnega usklajevanja mnenj in stališč, da bi ob upoštevanju dosežkov znanosti in stroke ter dosežene stopnje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov predložili delegatskim skupščinam in drugim organom v sprejem rešitve a so v danem trenutku realne in nujne za družbo in imajo napreden socialistični pomen.
15. člen
Družbeni svet lahko sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način dela, predvsem načelo javnosti dela.
16. člen
Administrativno tehnična in strokovna opravila v zvezi s pripravljanjem gradiv in delom sveta opravljajo organi SOB Metlika, v katerih pristojnost sodijo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
Sredstva za delo družbenih svetov v občini Metlika zagotavlja občina Metlika v proračunu.
18. člen
Družbeni sveti v občini Metlika se konstituirajo najpozneje v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka.
Iniciativo za konstituiranje družbenih svetov ima predsedstvo skupščine občine Metlika, ki tudi skliče prvo sejo.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka; 010-1/80 Datum .16.11. 1979
Predsednik skupščine občine Metlika FRANC VRVIŠCAR, 1. r.
6.
POPRAVEK ODLOKA
št. 313
Pri objavi „Odloka o osnovah
in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Metlika za leto 1980“ (Skupščinski Dolenjski list 29—313 od 28. 12. 1979) je prišlo v 1. členu do napake pri objavljeni prispevni stopnji;
zadnja vrstica tega člena se pravilno glasi -
za zaposlovanje 0,27 %“
Uredništvo Dolenjskega lista
Občina Ribnica
7.
Na podlagi 11. člena Samoupravnega sporazuma o načinu združevanja uporabe in upravljanja sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in obča nov v krajevnih skupnostih na območju občine Ribnica za leto 1976 ter za izvajanje nalog, ki jih imajo krajevne skupnosti pri uveljavljanju delegatskih odnosov v občini (Skupščinski Dolenjski list štev. 6/76) in 29. člena Družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1976 -1980, sklenejo podpisnice
SPORAZUM o podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o načinu združevanja, uporabe in upravljanja sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in obča nov v krajevnih skupnostih na območju občine Ribnica za leto 1976 ter za izvajanje nalog, ki jih imajo krajevne skupnosti pri uresničevanju delegatskih odnosov v občini
1. člen
Samoupravni sporazum o načinu združevanja, uporabe in upravljanja sredstev za financiranje programa krajevnih skupnosti, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine Ribnica za leto 1976 ter za izvajanje nalog ki jih imajo krajevne skupnosti pri uresničevanju delegatskih odnosov v občini se podaljša za leto 1980.
2. člen
Višina prispevka znaša 300.— din na zaposlenega, ki ga plačujejo delovni ljudje iz dohodka, ugotovljenega po zaključnem računu za leto 1979, ah iz sklada skupne porabe. Za višino prispevka so se podpisniki opredelili z Dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1976 — 1980.
3.	člen
Ta sporazum je veljaven s podpisom Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1976 - 1980, ki Je bil podpisan dne 4. 9. 19/6, objavi pa se v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka. 402-5-80-01
Datum .16.1.1980
Skupščina občine Ribnica
Občinska konferenca SZDL Ribnica
Občinski sindikalni svet ribnica
Občina Trebnje
8.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 9/79) ter 1. in 6. člena odloka o sprejemu urbanističnega programa občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 24/79) je občinska skupščina Trebnje na 9. skupnem zasedanju zborvv združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1979 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu v občini Trebnje
1.	člen
Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Trebnje, ki se ne urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi
V vseh naseljih, ki niso vključena v ureditvena območja, določena z urbanističnim programom, se dovoljuje samo nadomestnai gradnja ah nadomestna in dopolnilna gradnja v mejah strnjenih naseUj, kot je prikazano v karti M = 1 -25000.
Dopolnilna gradnja je dovoljena v naslednjih naseljih: Hrastovica, Most, Vrh nad Mokronogom, Bistrica, Brinje, Dol. Jesenice, Prelesje, Rakovnik, Češnjice, Čužnja vas, Ornuška vas, Dolga njiva, Gornje Prapro-če, Mačji dol, Potok, Razbore, Roje, Trebanjski vrh, Stehanja vas, Dol. Badšumberk, Gombiš-če, Log. Pristavica, Sela Šum-berk, Velike Dole, Žubina, Gomila, Sevnica.
V vseh ostalih naseljih, ki niso našteta v gornjem odstavku, se dovoljuje le nadomestna gradnja stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih objektov, ki so funkcionalno vezani na obstoječe domačije. Nadomestna gradnja je dovolje-
na v primeru, če stari objekti, ki jih je treba nadomestiti, dejansko še obstajajo in so neprimerni za uporabo.
Izjema so naselja Brezovica pri Mimi, Cesta, Šelo, Slovenska vas, Volčje njive, Zagorica pri Velikem Gabru, kjer je poleg dopolnilne in nadomestne gradnje predvidena tudi razširitev naselja na kmetijsko ali gospodarsko manj kvalitetna območja, ki so grafično opredeljena na karti M = 1 : 25000.
3. člen
V naseljih iz 2. člena tega odloka je dovoljena gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih in drugih objektov. Za gradnjo novih in nadomestnih objektov mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje po določbah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). Za rekonstrukcijo obstoječih objektov pa se pogoji za gradnjo določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Gradnja objektov, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dovoljena znotraj meje in na robu meje strnjenega naselja. Oblikovno pa se morajo objekti prilagoditi obstoječi vaški arhitekturi (tloris, višina, naklon in vrsta kritine, fasadni izgled).
4. člen
Izven naselij, naštetih v 2. členu tega odloka, je dovoljena gradnja nadomestnih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in dmgjh objektov v okviru obstoječih domačij, gradnje, infrastrukturnih objektov in naprav (železnic in cest z vsemi spremljajočimi objekti, omrežja PTT in RTV zvez in naprav, ki služijo gozdarskim dejavnostim, objektov turističnega, športnega, lovskega in ki služijo gozdarskim dejavnositm, objektov turističnega, športnega, lovskega in rekreativnega pomena ter drugih objektov in naprav. Za gradnjo navedenih objektov mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.
5. člen
Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namen objektov, veljajo naslednji pogoji.
1.	dovoljena je graditev pritličnih in visokopritličnih objektov tako, da se oblikovno in gabaritno prilagodijo obstoječim objektom. Nadzidava stanovanjskih hiš (kolenčni zid) je možna v višini 1,00 m pod pogoji, določenimi v lokacijski dokumentaciji.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in specifične objekte, za katere se določijo obli-
kovni in gabaritni pogoji po posameznih primerih.
2. Novi stanovanjski objekti in gospodarska poslopja morajo biti odmaknjeni od meje posestva drugih lastnikov najmanj
4,0	m. Manjši odmiki so lahko samo sporazumno s strankami. Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah, od nekategoriziranih cest pa morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 5 m.
3. Vsi objekti, ki morajo biti oskrbovani s pitno vodo in ki imajo možnost priključka na javni vodovod, se morajo nanj priključiti. Pogoje priključitve določi upravljalec v soglasju, ki si ga mora investitor pridobiti pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo v gradbenem dovoljenju, za obstoječe objekte pa pred izvedbo priključka.
V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico ali vodnjak s soglasjem pristojne sanitarne inšpekcije.
4. Za priključek na javno električno omrežje mora investitor] predhodno dobiti soglasje pristojne elektrogospodarske organizacije in ga priložiti k vlogi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo v gradbenem dovoljenju.
5. V naseljih, kjer obstaja kanalizacija, se mora vsak objekt priključiti na javno kanalizacijo oziroma se mora priključiti takoj, ko bo za to dana mo žnost. V naseljih, kjer kanalizacija ni urejena, morajo imeti novi objekti izdelano greznico s ponikovalnicami, oziroma brez ponikovalnic v skladu s sanitarnimi predpisi.
6. Gnojišča pri kmečkih gospodarstvih se morajo zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določa pristojna sanitarna inšpekcija.
7. Graditev jam za odpadke je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Jame morajo biti izdelane v skladu s sanitarno tehničnimi predpisi.
8. Vsaka nova zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri določanju lokacij novih objektov je treba stremeti za tem, da ima več objektov skupni priključek na javno cesto ali pot. Za izdelavo novih dovoznih priključkov je treba pridobiti soglasje upravljalca javne ceste.
9. Zunanja ureditev novih objektov mora biti urejena oziroma določena s pogoji lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
6. člen
Gradnja sekundarnih bivališč (počitniške hišice) je dovoljena v območjih, določenih z urbanističnim programom, ki bodo vrisana v karte M = 1 : 5000, katere bodo sestavni del tega odloka (rikend cone). Prav tako je dovoljena gradnja sekundarnih bivališč v okviru naselij Križni vrh, Vrh nad Mokronogom, Gornje Laknice, Zaloka, Okrog, Hrastno, Zabukovje - Sresle, Jelševec, Padež, Velika Strmica, Radna vas, Razbore, Sajenice, Gor. Fodboršt, Iglenik, Koreni-tka, Stehanja vas, Žubina, Vrbovec, spodnji del Lisca, Debenc, Migolska gora, Cirnik, Praprotnica, Gomila — Lanš-prež na kmetijsko manj rodovitnih površinah. V navedenih naseljih in v naseljih, kjer je dovoljena le nadomestna gradnja ter izven teh naselij je dovoljeno z adaptacijami obstoječih objektov tudi spreminjanje njihovih namembnosti v počitniške hišice s tem, da se ne spreminjajo njihove-tlorisne in višinske razsežnosti ter glavne oblikovne značilnosti.' Za gradnjo počitniških hišic in spremembo namembnosti objektov v počitniške hišice se zahteva lokacijsko dovoljenje.
7. člen
Za gradnjo novih ali adaptacijo stanovanjskih ali drugih objektov na naravo varstveno in spomeniško zavarovanih območjih je potrebno pridobiti soglasje pooblaščene spomeniške službe, ki določi pogoje, katere mora lokacijska dokumentacija za predlagani objekt upoštevati.
8. člen
Za pomožne objekte in vzdrževalna dela za potrebe posameznega občana in njegove družine, za katero ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, če gradnja ni v nasprotju z urbanistično dokumentacijo in se vključuje v naselje, se štejejo:
1. drvarnice, kokošnjaki, čebelnjaki, vrtne ute (kot pro-vizorij v leseni izvedbi) in kozolci;
2. gnojišča, smetišča, greznice in ponikovalnice pri že obstoječih objektih;
3. ograje pri nekategoriziranih cestah in javnih poteh izven naselij, če je podano poprejšnje soglasje upravljalca ceste ah javne poti;
4. obnova dotrwjanih ostrešij in zamenjava kritine, brez brez spremembe naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja^
5. zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki.
6. vzdrževanje hišnih vodovodnih, električnih, toplovodnih in kanalizacijskih napeljav;
7. postavitev začasnih objektov in naprav pri prireditvah, proslavah in podobno;
8. postavitev turistično opozorilnih tabel, panojev in reklam;
Za graditev in izvajanje naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Pismena priglasitev del mora vsebovati:
1. dokazilo, daje priglasitelj upravičen razpolagati z zemljiščem,
2. opis gradbenih del, ki jih namerava izvajati in na katerih zemljiščih,
3. situacijsko skico z vrisanim novim objektom, ki je lahko mapna kopija oziroma povečana mapna kopija v M = 1 : 1000.
9. člen
Na vinorodnih območjih je dovoljena gradnja novih in obnova obstoječih zidanic le, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 1000 m2 vinogradniških ali sadjarskih površin v meji ali na robu meje vinogradniškega območja.
Meje vinogradniških območij so vrisane v karte M = 1 : 2880 in so sestavni del tega odloka.
Tlorisne dimenzije objekta smejo biti v mejah (4 — 6) m x (5 — 7) m, nad kletjo pa sme biti največ 1,60 m nadzidave (kolenčni zid) za ureditev bivalnega prostora.
Rekonstrukcija obstoječih zidanic v vinogrwdniških območjih je dovoljena pod pogojem, da osnovni objekt ne spremeni tlorisnih dimenzij in višine s tem, da se pri nadzidavah in dozidavah upošteva pogoje iz prejšnjega odstavka.
Lastniki večjih vinogradniških površin smejo izdelati vinske kleti tlorisnih dimenzij glede na ugotovljene potrebe. Lokacijski pogoji za gradnjo zidanic se določajo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Za objekte, ki se priključijo na obstoječe komunalne naprave, morajo investitorji sorazmerno prispevati k izgradnji, vzdrževanju in modernizaciji teh naprav v znesku, ki jih določijo upravljavci komunalnih naprav.
10. člen
Na raziskovalnih in eksplo-atacijskih poljih kremenčevega peska, gline, peskokopov in drugih rudnin je možna gradnja objektov, ki služijo eksploataciji in raziskovanju, gradnja ostalih objektov pa le po pogojih urbanističnega reda.
11. člen
Nezazidljiva so zaščitena
območja vodnih virov, ki so določeni z urbanističnim progra-
_ mom občine Trebnje oziroma tovrstna območja, ki niso posebej označena, vendar bi ka-
* ' kraiakoli gradnja ogrozila izko-
riščanje teh virov. Prav tako so nezazidljivi koridorji ob daljno-
► ..vodih visoke napetosti ter rezer-
* vati ob obstoječih in predvide-nih komunikacijah, območja
* /posebne zaščite in vsa tista ob-' » močja, ki so namenjena za dru ' ge namene in ne gradbene, ki so
“prikazana na karti namenske v izrabe površin v merilu 1 : f 25000.
12.. člen
; Urbanistični red mora skup-'Tščina občine po potrebi, naj-: . manj pa v vsakih pet let uskladi-V ti s spremenjenimi gospodarski-*' mi razmerami in s splošnimi S družbenimi potrebami in koris-i * trni.
13. člen
% Ko začne veljati ta odlok, Z 'preneha veljati odlok o urbanis-tič nem redu v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. Z-4/68, 11/68, 28/69 in 22/76)
► ^in vsi drugi odloki, ki so v na-
* . sprotju z odlokom o urbanisti-
* * čnem programu občine Trebnje •»^(Skupščinski Dolenjski list, št.
* * 24/79) in tem odlokom.
14. člen
► * Ta odlok začne veljati osmi *»dan po objavi v Skupščinskem
* * Dolenjskem listu.
%Številka: 350-04/79-10 '«Datum: 26. 12. 1979
Predse dnilc skupščine občine: TONE ŽIBERT, 1. r.
t" Na podlagi 23. člena zakona o . ■* financiranju splošnih družbenih po-
■ * treb v družbenopolitičnih skup-'»hostih (Uradni list SRS, št. 39/74)
na podlagi 203. člena statuta ’ »gbčine Trebnje (Skupščinski Do-» * ,lenjski list, št. 9/79) sta zbor zdru
* * ženega dela in zbor krajevnih skup-
* l fiosti na 9. seji dne 26. 12. 1979
'»Sprejela
ODLOK . o spremembi proračuna občine - ‘Trebnje za leto 1979
1. člen
* .	1. člen odloka o proračunu obči-r»rte Trebnje za leto 1979 se spremeni ’-*tako, da se glasi;
•„* , Občinski proračun za leto 1979 i 'obsega prihodke v znesku
45 118 180 din,
* tki so v celoti razporejeni.
2. člen
' 1. Zviša se vrsta prihodkov;
►	— davek iz osebnega dohodka in
: Jna dohodek	2,209.000 din
' .2 - prometni davek, davek na pre-‘ ■'moženje in na dohodke od premo-t šenja	1	683.500 din
3 — takse	133.000 din
■	5 - prihodki po posebnih predpisih
110.500 din
•>
* .6 - prihodki upravnih organov in
drugi prihodki	300.000 din
-.skupaj	4	436.000 din
2.	Zniža se vrsta prihodkov
7 - Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 517.820 din
3. člen
V posebnem delu proračuna za leto 1979 se izvršijo spremembe tako, da se;
1. Zviša glavni namen;
01 - Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
2,238.120 din
02 - dejavnost ljudske obrambe
500.000 din 04 - negospodarske investicije
1 317.280 din
08 - socialno skrbstvo
175.780 din
16 - intervencije v gospodarstvu
190 000 din 18 - krediti, vezana in izločena sredstva	30.000	din
Skupaj	4	451.180 din
2. Zniža glavni nam en:
03 - dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	10 000 din
09 - zdravstveno varstvo
10.000	din
10 - komunalna dejavnost
138.000 din
17 - tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let
375.000 din
Skupaj	533.000	din
4. člen
Zvišanje in znižanje po posameznih oblikah in razporednih skupinah so razvidna iz bilančnega dela pro-
raČuna’ 5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka 400-06/77-10 Datum. 26. 12. 1979
Predsednik skupščine občine-TONE ŽIBERT, 1. r.
10.
Volilna komisija krajevne skupnosti Račje selo daje na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni Ust SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Račje selo
1.
Izid glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Račje selo, kije bil izveden dne 6. 1. 1980, je bil naslednji:
— od 2/3 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 256 ali 93,77 %.
— za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 213 upravičencev ah 83,20 %.
— proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 33 upravičencev ali 12 85 % .
— glasovalo ni 18 glasovalnih upravičencev. Neveljavnih je 10 glasovalnic.
S 2.
Referendum je bil izvršen v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja, ni bilo.
3.
Na podlagi tako ugotovljenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da ima svet krajevne skupnosti Račje selo v smislu 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za čas od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984 po stopnji 3 % od osnov, ki so navedene v sklepu o razpisu referenduma (Skupščinski	Dolenjski list, št.
27/79).
RAC JE SELO, dne 12. 1. 1980
Predsednik volilne komisije-
TONE POVHE, 1. r.
11.
Svet	krajevne	skupnosti
Račje selo je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, štev. 27/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73), 37. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Račje selo in izida referenduma dne
6.	1. 1980, na svojem zasedanju dne 10.1.1980 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v KS Račje selo
1. člen
Na območiu krajevne skupnosti Račje selo se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje v uvodu sklepa navedenega programa.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let in sicer od 1.1. 1980 do 31.
12.	1984.
3. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Račje selo;
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov
in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 3 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek-.
2. vsi zavezanci za davek od kmetijstva, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 3.000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, v višini 6% od katastrskega dohodka letno.
3. vsi zasebni obrtniki, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3 % od čistega osebnega prejemka in od pre-
sežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke;
4.	vsi upokojenci razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom po stopnji 3 % mesečno od pokojnine.
4. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in regresa za letni dopust.
5. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 3. točke
3.	člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
6. člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun samoprispevka krajevne	skupnosti	Trebnje
52100-842-056-794, v namenu	nakazila.	Krajevna
skupnost Račje selo, višina prispevkov in število zavezancev.
7. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti od samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, id veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
8. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Račje selo.
9. člen
Svet krajevne skupnosti Račje selo mora ob vsakoletnem zaključnem računu javvo objaviti podatke o višini samoprispevkov, zbranih in porabljenih sredstev.
10. člen
Tolmačenje tega sklepa daje
po potrebi svet krajevne skupnosti Račje selo.
11. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1 januarja 1980 dalje do izteka.
Račje selo dne 12. 1. 1980 Predsednik sveta krajevne skupnosti Račje selo-TONE ŽELJKO, 1. r.
STRAN 21 DOLENJSKI LIST št. 5 (1590) - 31. januarja 1980