xvm - 84 - 1997 rvanost; razen živo rumenega kljuna je bila namreč popolnoma temnorjava. Ve- likost in splošni vtis (razmeroma dolg rep, zaokrožen obraz, aktivnost ob mraku) sta razen kozače izključila vse druge sovje vrste; poleg tega sem na društvu izvedela, da melanistične kozače sploh niso tako redke. Zanimivo je, da se brinovke, ki so se prehranjevale na travniku 30 metrov proč, sploh niso razburjale, čeprav je sova enkrat izvedla letalni manever do tal vrtače in nato nazaj na vrh smreke. Katarina Senegačnik, Gorkičeva 14, l 000 Ljubljana SVILNICA Cettia cetti CETTI'S WARBLER - Two caught and released on 19th September 1997 at Cerk- niško jezero 19. septembra 1997 smo imeli v tr- stičevju ob Strženu na Cerkniškem jezeru ornitološki tečaj za bodoče obročkovalce. Obročkali smo srpične in bičje trstnice ter tudi dva rakarja. Najbolj pa smo bili presenečeni, ko sta se ujeli dve svilnici. Na osnovi biometričnih podatkov (dolžina peruti 55 mm in 10.9 grama ter 57 mm in 11.2 grama)sta bili obe samici. Po starosti pa sta bili prvoletna (1 y) večletna SvilD,ica Cettia cetti 19. 9. 1997, Cerkniško jezero (D. Sere) ACROCEPHALUS (Ad)osebka. Nato smo svilnici v roki foto- grafirali in obročkani izpustili. Pri pregledu seznama do sedaj ugotovljenih ptic na Cerkniškem jezeru (Polak 1996) smo ugo- tovili,da do sedaj ;5vilnica tu še ni bila ugotovljena. Dare Sere, Langusova l O, SI- J 000 Ljubljana ČRNOČELI SRAKOPER Lanius minor LESSER GREY SHRIKE - Two males on 26 th lune 1997 at Čadrže near Novo mesto v 26. junija 1997 sem se mudil v vasi Cadrže pri Novem mestu, kjer gnezdi bela štorklja. V neposredni bližini njenega gnezda stoji visoka smreka ob neki hiši. Opazil sem, da na vrhu sedi malo večji srakoper. Ker sem imel pri sebi teleskop, sem si z veseljem od "blizu" ogledal črnočelega srakoperja. Sam pri sebi sem pomislil, kako zanimivo je, da sedi v vrhu smreke. No, v tistem se je spreletel in se usedel na svoje "pravo mesto", to je vrh topola. Tam je nepremično sedel dalj časa, tako da sem bil prepričan, da verjetno y enem izmed treh topolov vali samica. Se istega dne sem imel priložnost vnovič opazovati to pri nas sedaj kar redko vrsto. V trikotniku med vasmi Smlednik - Gmajna - Gornje Ravno pri Novem mestu sem opazil črnočelega srakoperja s hrano v kljunu. Sedel je na suhi veji topola in odločil sem se, da topol fotografiram, in sicer tako, da je bilo lepo videti vasico Gornje Ravne z okoliškimi travniki. Ko sem končal s fotografiranjem, srakoperja ni bilo več. Na obe mesti, kjer sem tega dne opazoval črnočelega srako- perja sem se vrnil 3. julija 1997. Zal ni§em opazil ne enega ne drugega. Dare Sere, Langusova 1 O, 1000 Ljubljana VELIKI SRAKOPER Lanius excubitor GREAT GREY SHRIKE - A Carduelis car- duelis tound as Shrike's prey 8 th to 13 th November 1997 at Sotelsko jezero Danes, 5.11.1997, sem spet na Sotel- skem jezeru, ura je 16 h , vreme pretežno oblačno s sončnimi obdobji, piha južni veter, temperatura je l 7°C. Resnici na ljubo, veliko ptičev nisem opazil, vendar 159 ACROCEPHALUS Lišček C,ardue~ carduelis kot plen velikega srakoperia Lamus excubitor, 8.-13. 11. 1997, Sotelsko jezero (Z. Podhraški) je le bil eden, ki je upravičil moj obhod tega območja. Najprej sem videl l sivo čapljo Ardea cinerea, takoj za tem tudi 12 rac ~lakaric Anas platyrhynchos (5 sam- ce~v.m 7 samic), nato je sledilo obdobje zatl_SJ? ; t~ _pa tam sem le slišal oglašanje velikih sm1c Parus major, poljskih vrabcev Passer montanus in domačih vrabcev Passer domesticus ter srak Pica pica. Nenadoma sem na vrhu suhega grma zag_ledal svetlo kepo, pogledam skozi da~J!1ogl~d, srce pa mi je kar poskočilo, k?Jh sr_ecal SE:mv se z vrsto, ki je doslej še n1svem rrnel priloznost opazovati. In seveda za~el sem pisati oziroma opisovati tega ptica:v _celotna spodnja stran je sivo bela, cez ? CI poteka crna proga (bolj močna je za ocesom), peruti so črne z vidno belo liso ~ep je črn in po robovih bel, hrbet, glava~ ~elo so pepelnato sive barve in tudi kljun Je vtem~n. Determinacija I?i ni povzročala tezav, ceprav sem se prvic srečal z velikim srakoperjem Lanius excubitor, razdalja opazovanja je bila od 30 - 40 metrov. Ko sem si ga dodobra ogledal, sem nadalje- val pot v upanju, da bom videl še katerega, pa ga nisem. Toda 50 metrov st!an od velikega srakoperja sem odkril nJegov plen, to je bil še cel lišček Carduelis cardu~lis; .. bil je zataknjen v rogovilo na vrbovi veJi dobra 2 metra visoko. Poseb- nost te vrste srakoperja je ta, da plena ne nabaC?-a na ~rne, ampak ga zagozdi v rogovilo .. Velikega srakoperja je možno opazo~at1 _ _v odp!ti pokrajini z grmovjem, drev esi, nJ1vam1 m travniki. Kot posebnost morda velja omeniti, da veliki srakoper 160 xvm - 84 - 1997 najra~e zas~de . območja, ki jih je poleti na~E;lJeval riavi srakoper Lanius collurio. Vecmoma lahko opazujemo le posame- zne os_ebke, saj je veliki srakoper teritorial- na ptica, tako 1 osebek zasede oziroma brani do_ l kv<;1dratni k½ometer teritorija. Ker ~e J_e za~1!11alo, kaJ se bo zgodilo z up~enJel]rrn llsckom, sem isto območje obiskals~9., 11., ~2. in 14.11 .97 . Velikega srakop~ria s~m v19el _vsakikrat, n jegove- ga petia ah oglasania pa nisem nikoli sli~al. Lišček je bil v rogovili do 14. 11., ozrroma ga 14.11.1997 ni bilo več; tudi na tleh ni bilo nikakršnih sledi o n jem. RazlaQ"a z~ izg~otje liš~k? je lahko dv oj- na: ~11 ga J~ poJede) veliki srakoper ali pa ga Je nasla kaksna sova ali kanja. 15.11.1997 sem bil spet na istem terenu seveda je bil tam tudi veliki srakoper: ~anes sem imel prvič priloJnost opazova- ti, ka~o se prehranjuje. Ceprav je bila razdalp opazovanja kakšnih 30 metrov ni. bilo :r:nožno videti kaj trga, po 1 ci m~1:1tah Je z vrbe ~<:fletel, jaz sem pa hitro skocil pogledat, s crrn se Je prehranjeval, to~rat semvnašel pritlikavo miš Micromys mm~tus. Ceprav v literaturi piše, da praviloma ne nabada plena, je tokrat to pravilo prekršil, saj je bila miš močno na~aknj~n.9 na 1 centimeter debel štrcelj ve Je. Pr~~izno polovico miši je že pojedel. Podhrask1 Zdravko, Na livadi 16 a 3250 Rogaška Slatina '