_    2    —
Gospodarstvo.
Nekaj o prvi hrvatski hranilnici v Zagrebu.
Kot sosedi Hrvatov smo se štajerski Slovenci že za časa cesarske Avstrije zanimali za gospodarske razmere Hrvatov. Imeli smo dovolj prilike, da smo vsestransko opazovali to razmere. Marsičesa nismo razumeli, si nismo znali tolmačiti. Tako nismo razumeli, zakaj hrvatska inteligenca zanemarja krnet-sko ljudstvo (seljaka), zakaj ga ne podpira pri snovanju zadrug, posebno denarnih, ampak ga pusti neusmiljeno odirati od raznih oderuhov, pa tudi od denarnih hrvatskih zavodov ! Slovenske posojilnice na Štajerskem pred vojno niso imele najnižje obrestne mere za posojila, vendar so mogle v vsakem slučaju hrvatskemu prošnjiku podjtako ugodnimi pogoji ugoditi, da je bil ta vedno hvaležen in je svojo hvaležnost glasno izražal!
Med vojno in po vojni se je med Hrvati nabralo dosti denarja. Prilika je bila ugodna in pošteno so jo izrabljali! Bilo je tedaj pričakovati, da se bodo bogati krogi sedaj spominjali svojih revnih bratov, bodisi seljakov, ali obrtnikov, ali delavcev. Toda vse kaže, da so bogati postali še bolj lakom-ni denarja, da hočejo tega le za se kopičiti, pobasati, za potrebe drugih se ne zmenijo. Ta trditev se da dobro podpreti s tem, kako postopa Prva hrvatska hranilnica (štediona) v Zagrebu. Ta denarni zavod spada med prve na hrvatski zemlji. Ravnateljstvo te hranilnice je imelo, glasom poročila Zagrebških časnikov, dne IG. marca seja, na kateri je dalo poročilo o svojem delovanju, o uspehih v letu 1920. Uspeh in napredovanje tega zavoda je velikanski. Dobiček znaša nad dvajset milijonov kron! Takih številk pred vojno niti največji denarni zavodi na Dunaju niso izkazovali! Ravnateljstvo hranilnice tudi to samo čuti in povdarja s ponosom, da bode dala delnica 450 kron dividende, da ta znaša dva in dvajset in pol procenta! Ker so hrvatske hranilnice delniške družbe, stoji menda ravnateljstvo hranilnice na stališču, da je namen hranilnic, pripraviti delničarjem visoke dividende, dolžnike pa pošteno oskub-ati! To stališče ni pravo ; nihče izmed nas ne bode zaradi tega ravnateljstva hvalil. Pa to še ni vse, kar stori ravnateljstvo za delničarje. Ona stori še dosti, dosti več. Delniška glavnica Prve hrvatske hranilnice v Zagrebu znaša šestdeset milijonov kron. To ni velika svota vpričo tega, da so hranilno vloge znašaie 692 milijonov kron v 1. 1920. Nasproti je znašala rezerva nad 107 miljonov kron. To pa že imponira! Lepa prilika, da ravnateljstvo misli na to, kako bi se porabil saj oni del v dobrodelne namene !
Pri nas so taki zavodi iz prihrankov zidali hiralnice, bolnišnice, podpirali so občine, dijaške kuhinje, dijaške dome itd. Kaj pa vidimo v Zagrebu ? Ako čitaš poročilo v časniku, osupneš!
Ravnateljstvo Prve hrvatske hranilnice v Zagrebu so čuti ženirano, da je rezerva veča od delniškega kapitala. K a del rezerve se  mora   odstraniti,   pa   kako ? Tako ravna-
teljstvo   ne pride v zadrego! Ono dobro ve, kaj dolguje samo sebiin kaj dolguje delničarjem.
Zatorej je sklenilo — menda ni Slo težko — da naj občni zbor sklene, da se vzame iz rezerve Setdeset miljonov kron, da se ta denar podeli, ali daruje delničarjem tako, da vsaki delničar dobi za vsako staro delnico eno novo brez vsakega plačila, tedaj j podarjeno, ali zastonj! Tako pride vsak delničar do lepega premoženja. Treba je vedeti, da stane na borzi v Zagrebu vsaka delnica Prve hrv. Štedione do deset tisoč kron denarja. Delničarji Prve hrv. hranilnice niso siromaki. Nobenemu ni treba, da se mu nove delnice zastonj podarijo. Pač pa so v Zagrebu, pa tudi drugod v Jugoslaviji zavodi, ki bi bili v resnici potrebni takih darov. Ozrite se gospodje na univerzo in dijaštvo samo v Zagrebu blagohotno! Ako se vsi delničarji odrečejo takemu darilu in sklenejo, da se porabi za potrebe univerze, dijaškega doma in nekatere zavode mesta Zagreb koliko bi zaleglo teh šestdeset miljonov kron in kaj vse bi se dalo z njimi napraviti! Preden mine leto, ima univerza najpotrebnejše zavode, stoji ponosen dijaški dom, popolnoma opremljen, da more sprejeti toliko sto revnih dijakov pod'streho in oskrbo! Mesto Zagreb ima velik Pasteurjev zavod, Dom za invalide, potrebne bolnišnice itd. Vi, gospodje ravnatelji in bogati delničarji, pa ne bodete v nobenem oziru pogrešali gratisdelnic, katerih bi Vas moralo biti itak sram !
Kot   nepotrebni   zavrnite dar, naklonite ga revnim in potrebnim!