IKAZNIHJ DK2AV V NAŠI DRŽAVI. Lep napredek Jugoslavije v Ženevi. — 3ne 24. septembra zvečer je imela skup- čina Zveze narodov sejo, da izpopolni xredsedstvo z volitvami šestih podpred;ednikov, ki so obenem predsedniki po¦ameznih odborov. Pri glasovanju je od¦alo 52 drža? svoj glas. En glas je bil azveljavljen. Francija je dobila 49, An;lija 47, Jugoslavija 44, Kanada 39, Ruija 35, Italija 32 glasov. (Italija se to:rat sej ne udeležuje.) Jugoslavija je doegla velik uspeh, ker je po številu gla- ov na tretjem mestu za Franoijo in AnTlijo. Trgovinska pogodba med našo državo n Italijo sklenjena. Trgovinska pogajavja z Italijo so pričela v Rimu 9. septem>ra in so trajala 14 dni. Nova trgovinska iogodba je bila podpisana 26. septembra. ^rvotno so zastopniki obeh držav hoteli kleniti le tromesečni začasni dogovor, d se je pa raztegnil na dobo žestih meecev in se lahko tiho podaljša do skle'itve končnoveljavne pogodbe. Pogodba loloča kontingente za našo živino in mes\e izdelke, za les in za razno drugo bla;o. Strokovnjaki trdijo, da je pogodba «lo ugodna za nadaljni razvoj trgovanja ned nami in Italijani. Trgovinska pogodba med našo državo '¦ Madžarsko, za katero so pričela poga- janja 21. t. m., je bila 27. t. m. ugodno zaključena. Vsebina pogodbe obsega način izmenjave blaga med obema državama za prihodnje leto. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov veIjavna. »Službene novine« v Belgradu so 26. septembra objavile uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki jo naš list prinaša na uvodnem listu. S tem dnem je uredba stopila v veljavo. Veličasten shod JRZ se je vrši! zadnjo nedeljo v Belgradu. 40.000 Belgrajčanov je manifestiralo za vlado in za politiko dr. Milana Stojadinoviča, ki je bil na shodu glavni govornik. JRZ je sijajno zmagala pri občinskih volitvah v moravski banovini. Volitve so se vršila v redu in miru. »Kmetski list« modruje kot kak modrijan iz jutrovske dežele. Rad se razgostobesediči ter priporoča svoje leke zoper bolezni sedanjega časa. Njegovi leki pa so ničvredni, in to že iz enostavnega razloga, ker je njegova diagnoza bolezni popolnoma kriva. V zadnji številki (23. septembra) razklada svojo modrost 0 sedanjih razmerah na svetu in o tem, kaj je gibalna sila na ;vetu. In svobodomiselni modrijan kmetijcev odgovarja: »Kruh in oblast — ali bolj široko povedano: gospodarsko in socialno vprašanje.« Bog, vera in nevera baje nima s tem nič opraviti. Ta svobodomiselni modrijan mora biti zelo brljavih oči in dremavega duha. •Gre li v Rusiji res samo za kruh? Zakaj pa potem boljševiki preganjajo Boga, ki daje ljudem kruh? Zakaj širijo med ljudr.ii brezboštvo? Bo-li brezboštvo moglo dati ljudem kruha ter jih gospodarsko osrečiti? In ako španski komunisti ter anarhisti požigajo cerkve in samostane ter morijo duhovnike in redovnike, mo- re-li iz teh nečuvenih zlodejstev požiganja in ubijanja vzrasti boljši kruh za Ijudi?! Na dnu dogodkov in razmer sedanjega časa tiči vprašanje: Kako urediti svet, ali skladno z Bogom in njegovo resnico, ali pa proti Bogu. Čudna nepolitičnost. »Kmetski list« ne preneha zatrjevati nepolitičnost in popolno neodvisnost kmetijske mladinske organizacije od vsake politike, odnosno od vsake stranke. Kako povse nepolitična pa je ta organizacija svobodomiselnih kmetijcev, se je najboljše videlo v dobi JNS diktature. Ko so bili v Sloveniji na krmilu gosposki in kmetijski Jenesarji, so razpustili Prosvetno zvezo v Mariboru in Ljubljani, svobodomiselni kmetijski organizaciji pa so naklonili vso podporo, ki je bila mogoča. Tehten dokaz za nepolitičnost. Drugi dokaz, da se omejimo samo na nekaj dejstev, je ta: na prireditvah svobodomiselnib kmetijskih mladinskih društev govori prav često narodni poslanec Milan Mravlje. Ta gospod je kajpada skozinskoz nepolitičen človek, ki mu je politika zadnja briga, pač pa je poln spoštovanja in ljuliezni do katobških duhovnikov. V DRUGIH DRŽAVAH. Znižanje vrednosti francoskega franka in denarja v državah z zlato valnto. Francoska vlada je sklenila, znižati vrednost franka za 25—34%. Isto kot Francija bosta storili švica ter Nizozemska, ki bosta znižali svojo valuto za 30%. Sedaj je še vprašanje, kaj bo z izredno visoko nemško marko in s poljskim zlotom. Mednarodno valutno znižanje bo prineslo naši državi dve in pol milijardi dinarjev dobička. Popolna zmeda v Zvezi na^odov. V Ženevi zboruje 17. zasedanje sveta Zveze narodov. Zadnjič smo že poročali, da so bile prvotno velesile za to, da se sploh ne obravnava abesinsko vprašanje, ker Abesinije več ni in tudi abesinski neguš ne more nastopati za svoje pravice kot samostojen vladar. Vse je bilo prepričano, da je abesinska zadeva pokopana enkrat za vselej, saj zastopniki Abesinije prvctno niti stanovanja niso dobili v nobenem ženevskem hotelu. Naenkrat se je pripeIjal iz Londona v Ženevo v letalu sam abesinski cesar. Radi prihoda neguša in abesinskih zastopnikov v Ženevo je ostala doma Italija. Pri Društvu narodov včlanjene male države in ruski zastopnik Litvinov so pripomogli do popolnega nesoglasja v verifikacijskem odboru, ki bi naj 23. septembra odločil, ali se naj razprava o Abesiniji sploh pokoplje. Ker v tem odboru ni bilo edinosti, odbor ni mo gel sprejeti enotnega besedila v abesinskem vprašanju. Postopek pri Društvu narodov pa pravi, da se v slučaju needinega sklepa v verifikacijskem odboru, ali pa v slučaju dvoma smatra odposlanstvo (v tem slučaju abesinsko) kot polnopravno in da tako lahko zastopa svojo državo pri Zvezi narodov. Abesinski zastopniki še ostanejo naprej v Zvezi narodov in sicer kot polnopravni odposlanci negu- ša, ki je še vedno samostojen vladar neodvisne Abesinije. Radi ravnokar opisane zmede pri Društvu narodov vali časopisje krivdo na Francoze in na zastopnika Rusije, ki podpira na vso moč neguša, da bi zabil zagozdo spora med Anglijo, tTrancijo in Italijo. Italijanska vlada je na abesinsko zmago v Ženevi odgovorila s tem, da je odpoklicala vse svoje uradnike, ki so bili zaposleni v tajništvu Zve, ze narodov. Razvoj dogodkov v Španiji. Madridska vlada pod predsedstvom Larga Caballera je čisto zaplavala v komunistične vode. Potisnila je na stran vse zmerne elemente in zavladali so v njej komunisti in anarhisti, ki so izsilili, da bo proglasila vlada Španijo v zvezno sovjetsko republiko. — Proglasitev sovjetov ter vedno novi uspehi upornikov so tolikanj zmedli predsednika republike Azano, da je prišel b predlogom: Madrid se naj začne pogajati z zmagovalci ,da se prepreči nadaljne klanje, ki bo itak končalo s popolnim porazom vladinovcev. Predsednik vlade Caballero je ta nasvet Azani hudo zameril in mu je zagrozil z aretacijo, če ne odneha. Uporniške čete, katere tvori redno vojaštvo, se vedno bolj bližajo poslednjima postojankaina rdečih: Madridu in mestu Bilbao. Da bi madridska vlada v skrajni stiski ohrabrila za odločilni boj zveste ji miličnike, je sklenila, da pretvori milico v redno vojsko. Rdeča milica pride na podlagi občega vpoklica pod oblast vojnega ministra in pod vojaško disciplino. S tem korakom pa se ne strinjajo anarhisti, ki so doslej imeli glavno besedo pri rdečih tolpah, kateriin so bili pokolji v množinah, požigi, ropi in vsa najhujša grozodejstva vsakdanja zabava. — Komunisti so umorili predsednika katalonske vlade, ki je bila na strani madridske. — Uporniška letala so 23. septembra z bombami potopila vladi zvesto križarko »Liberdad« in podmornico »6«. — Anglija je zelo vznemirjena, ker se je na Irskem zbrala 2500 prostovoljcev broječa legrja, ki bo odposlana v španijo v boj proti boljševizmu. Anglija je opozorila Irsko, da pomoč Irske španskim upornikom bije v obraz angleški nadstrankarski politiki. Irska vlada je poslala angleeki na to opozorilo odgovor, ki pravi, da vodi Irska od Anglije nepdvisno zunanjo politiko.