Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 18. marca 1937
Štev. 65. Lete XI. fXVHI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Te!, uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. ra?, št. 11.409
JUTRA
Seuot
Včeraj dopoldne se je pričela v senatu načelna proračunska razprava. Pred prehodom na dnevni ired je senator dr. L j u-b i b r a t i c (JNS) vložil pritožbo radi tega, ker ni moglo časopisje poročati o delu senatnega finančnega odbora. Potem, ko je senatni predsednik odvrnil, da so bile seje finančnega odbora tajne, in po poročilih večine ter manjšine je podal finančni minister dr. Dušan Letica obširen ekspoze, v katerem je ponovil misli, ki jih je bil razvil pred skupščino. V zvezi z obravnavanjem novega proračuna v senatu so zbudili posebno pozornost govori senatorjev dr. T o m a š i č a, Ivana P u c-1 j a in dr. Nemca ter prečitano poročilo manjšine senatnega finančnega odbora.
Bivši senatni predsednik dr. Toma-š i e jc naglašal, da je politična in socialna kriza v naši državi nastala že za časa Vuldčevicevega režima, v katerem sta sodelovala tudi dr. Korošec in dr. Spaho. Sledeča dr. Koroščeva vlada ni mogla Prinesti pomirjenja in je demokratski sistem popolnoma odpovedal. Sam pokojni Radič je uvidel, da ne more parlamentarna kriza rešiti situacije. Radi tega je raz-Slasil znano geslo »Kralj in narod brez Posredovalcev«. To geslo je bilo 6. januarja 1929 dejansko realizirano. Naš narod kot celota je sprejel šestojanuarski akt kot razbremenitev, kot nekakšno popuščanje napetosti. Šestojanuarski režim je vodila vlada g. Petra Živkovida s podporo sedanjih članov senata dr. Mažura-niča, dr. Korošca, dr. Kramerja, Puclja, 1'iniotijeviča, dr. Šverljuge in dr. Frangeža..Ta šestojanuarska politika sloni na Načelu jugoslovenskega naroda in držav-nega edinstva, saj je izključno v jugoslovanstvu dana možnost resnične enakopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slo-vencev.
Senator Ivan Pucelj jo v svojih Markantnih izvajanjih naglašal, da bo gla-s°val proti proračunu in sicer iz moralnega, gospodarsko finančnega in političnega stafšča ter je to svoje stališče pod-P.r' s tehtnimi, prepričevalnimi argumen-’• Do podrobnosti je govoril o klerikaliz-1,111 ter njegovi vlogi v naši državi, zlasti z ozirom na srbskohrvatski spor. Dotak-se je položaja nacionalnih ljudi v Slo-jn so njegov-, izvajanja zbudila °Wko zanimanja, da ga je moral senatni Predsednik nekajkrat prekiniti, ko je ho-‘2’ senator Pucelj podpreti svoja izvaja-Ja s čitanjem posameznih citatov iz li-
°v. Nastali so incidenti, ki jih je sena-
f,’r Pucelj s svojo znano blestečo duho-^'tostio, bistroumnostjo in odrezavostjo zaporedoma likvidiral in so njegovim
^ar
bist
roumno duhovitim opazkam sledile
te smeha. Govor senatorja Puclja je
"lelnto ponazoril stanje, v katerem se
c,|aja naša država in narod ter je napravil
tako
forji
v senatu silno globok vtis. Prav Pa jc nastalo prerekanje med sena-natil .v° ''ne *" opozicije ob govoni se-tiir 'ia Nemca UNS), tako da se jc ine • seja sena,a cc'° prekiniti. Dr. Ne-lov° v sv°jN1 izvajanjih kritiziral de-n ian-10 sedanje vlade, povdarjajoč, da sc SiJ ,^anes vlada na popolnoma na-
klnr 1-1-. iniji teKa‘ kar jc v sv°ji deti a .ac,Ji napovedala in obljubila. Pravijo, cjir;. nla današnji režim nalogo, da likvi-likvi.^sto!anuarsHi režim. Toda med
►
Preko
stoh °r^ se nahajajo' mnogi nosilci še-in ,y''l,lars'<.QEa režima, ki je rešil državo takrat<0 tuc*‘ demokracijo, ki jc radi ti o s ^ '”n, 1reztT|ejrae strankarske zagrizeva V11,na *eni- da popolnoma propade, v izerr,l|	sedanjega stanja pa so zajete
lM:Ka	manjšWkcin poročilu senat-
»nančnega odbora, iz katerega po-
Prevali in preokreti v Srednji Evropi
Avstrija zre v Prago in Pesto
Rim pa: „ltaliia ne more biti veini stražar na Brenneriu"
PRAGA, 18. marca. Četudi se zadnje dni v svetovnem tisku obravnava predvsem diplomatična aktivnost v zvezi s sklenitvijo zapadno evropskega Locama, stopa vendarle zadnje dni v ospredje akcija avstrijske države, da se na kakršenkoli način razčisti položaj Avstrije v srednji Evropi. Potem, ko je Italija odrekla podporo glede vrnitve Habsburgovcev na dunajski prestol in po odločnem stališču Jugoslavije se je znašel dr. Schuschnigg v zelo težkem položaju. Svoj obstanek na oblasti je utemeljeval dr. Schuschnigg s tem, ker je stavil v program svoje zunanje pol tike »legitimno« akcijo za vrnitev Otona v Schonbrun. V javnost so prodrli glasovi, da bo dr. Schuschnigg preusmeril svojo zunanjo politiko napram Češkoslovaški in Franciji, kjer so gotovi krogi pričeli simpatizirati s Habsburgove!. Toda veljavne obveznosti Rimskega pro. tokola ter agitacija narodnih socialistov v Avstriji je trenotno odvrnila dr. Schuschnigga od te kombinacije. Tem večje važnosti pa je predstoječi obisk avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga v Budimpešti. Za časa njegovega bivanja v Pesti se bo določb dan obiska avstrijskega zveznega prezidenta Miklasa v Madžarski, ki naj bi po Veliki noči vrnil Horthyjev obisk na Dunaju v novembru preteklega leta. Miklasa bosta spremljala na tem potovanju dr. Schuschnigg in tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. Po Budimpešti pa se bo podal dr. Schuschnigg v Rim. Poluslužbeni »Weltbiatt« poroča v zvezi z dr. Schuschniggovim obiskom v Budimpešti, da bo ta obisk v znamenju preizkušenega, tradicionalnega prijateljstva med Avstrijo in Madžarsko, toda istočasno tudi v duhu zadnjega političnega razvoja v srednji Evropi. Nedvomno se je položaj podonavskih držav napram velesilama, ki sta prirodno zainteresiran] v srednji Evropi, precej spremenil. Značilno je, kar piše italijanski publicist Virginio Gayda v tedniku »Relazioni Internazionali«, da ne more Italija za vedno ostati stražar na Brennerju, Nova politična situacija se ne tiče samo Avstrije, ampak enako tudi Madžarske in Češkoslovaške, kjer more biti vsaka od treh držav radi svojega geografskega položaja izpostavljena enakim aspiracijam, pa tudi enakim nevarnostim, na drugi strani pa je eksistenca vsake od teh držav absolutno potrebna v svrho vzdrževanja miru v srednji Evropi. Na temelju tega spoznanja je posvetila Avstrija vso svojo pažnjo poslednjim dogodkom v Madžarski in je z zadovoljstvom ugotovila, da stopa predsednik madžarske vlade Darany po potu sredine. Na temelju istega spoznanja mora Avstrija ugotoviti še to, da predstavlja Češkoslovaška v svojem sedanjem obsegu eminentno avstrijski interes. Malo pomeni vsaka posamezna država v srednji Evropi za sebe v računih močnih ter velikih držav, toda vse skupaj imajo veliki pomen. Radi tega mora ob Donavi, kjer Je bila nekoč velika država, priti v najbližji bodočnosti do izraza močna, na zunaj relevantna zajednica politične volje, ker more biti samo na ta način osiguran mir v srednji Evropi. Te iluzije na bivšo avstro-ogrsko monarhijo so značilne za duh na Ballhaus-platzu ter se zdi, da jo v tem oziru vzel dr. Schuschnigg za svojega duhovnega »Cicerona« pokojnega dr. Solpla. Stališče Italije v vprašanju restavracije in zadnji dogodki so dali »VVelbtlattu« povoda k ugotovitvi, da veže Madžarsko in Avstrijo v zadnjem času srčen politični razvoj, saj je tudi v Madžarski nastalo oblikovanje centra proti desničarskim in levičarskim skrajnostim. Zanimivo je, da se v avstrijskih političnih krogih vsebolj povdarja evropska orientacija avstrijske zunanje politike: Avstrija ostane sicer zvesta rimskim sporazumom, vendar pa ni odpovedala svojega sodelovanja v Društvu narodov.
DUNAJ, 18. marca. Prevale in preosnove v avstrijski zunanji politiki osvetljuje najbolj poluslužbeni »Neuigkeitsweltblatt«, ki se v posebnem uvodniku pod naslovom »Čas dela za srednjo Evropo« zavzema za srednjo Evropo, obstoječo iz Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. V članku se med drugim naglaša: Nemška država je zaposlena s kolonijalnim vprašanjem, Italija pa z utrjevanjem svojega imperija in s sredozemskim vprašanjem. Nova politična situacija se ne tiče samo Avstrije, ampak tudi Madžarske in Češkoslovaške. Zemljevid sam kaže, da je vzhodna črta Evrope, ona črta, ki veže Dunaj in Prago. Obe državi, Češkoslovaška in Avstrija, sta danes ogroženi po istem sovražniku. Protičeška propaganda Iz Berlina, zadnji dogodki v Madžarski in Romuniji ter dogodki v Avsfriji ob priliki Neurathovesa obiska dokazujejo, da so vse države v Podonavju navzlic še obstoječim nasprotstvom izpostavljene skupni nevarnosti in se morajo radi tega združiti proti skupnemu sovražniku, zlasti pa se morata sporazumeti Avstrija in Češkoslovaška. Pogled na zemljepis zadošča k utrditvi spoznanja, da je popo'noma neodvisna Avstrija, ki tudi pod pretvezo protiboljševiških križarskih vojen ne more koketirati z raznimi prodornimi načrti, bistven predpogoj za obstanek češkoslovaške republike. Na drugi strani pa je »penetrirana« Češkoslovaška za avstrijsko neodvisnost še samo gola fikcija. Skupno korakanje obeh- držav pa zvišuje obrambne šanse na obeh straneh. Tudi bi takšno sodelovanje povečalo pripravljenost velikih sil za podpirance obeh držav. Vezi, ki so se navezale ob priliki zadnjega Schuschniggovega obiska v Pragi, se morajo poživiti. Važno je, da se opusti propaganda, ki prikazuje Češkoslovaško kot komunistično zemljo, ker bi se jutri lahko isti povodi naši! proti Avstriji. Na drugi strani naj bi se opustilo vsako vmešavanje Češkoslovaške glede avstrijske državne oblike.
ša najvažnejša nacionalna vprašanja. Do-čim del ^ade povdarja ito razglaša narodno edinstvo, propagira drugi del ideologijo treh narodov. Tako vidimo v notranji politiki mesto pomirjenja plemensko in versko zaostritev, kakršne ni bilo v najtežjih časih našega narodnega življenja. V zunanji politiki smo prišli-tako daleč, da se je pri naših preizkušenih zaveznikih omajalo zaupanje v pravilno pojmovanje zavezniških obveznosti z naše strani. Proračunski dohodki so se povišali za 586 milijonov dinarjev, ni se pa našla možnost, da se državnim uradnikom vrnejo vsaj ona znižanja rodbinskih in osebnih dodatkov, ki so pretresla bilanco vsakega državnega nameščenca. Zvišanje taks na prošnje, pritožbe in potrdila bo prizadelo zlasti malega človeka. Ifin si llJ* sftinutltjltiKM ’i *M' Jt*f' f' ttTf, it n Hn ii po Otti n sad \ hT ni rt Celo govori nekaterih članov narodnega predstavništva ne morejo zagledati belega dne v tisku. Razen tega je postala proračunski princip politika zadolževanja, ki prizadeva generacije za nami in ki mora imeti svoje meje, s katerimi ima računati vsaka vlada. Tudi ni bilo naše gospodarstvo nikdar še pod tako močnimi vplivi tujega kapitala, kakor ga čutimo sedaj. Naloga vsake vlade pa je,, da prvenstveno podpira resnično nacionalno gospodarstvo.
Radi teh in drugih razlogov ne more manjšina finančnega odbora sprejeti predloženega proračuna.
vzemamo v glavnem sledeče misli: Priznavajo se v načelu pooblastila z. zakonsko močjo, vendar samo t a ni, kjer se zato pokaže izjemna nujnost aii pa tam, kjer gre za manj važne predmete. Ne sme p_a se iz izjem delati pravila ter
uvajati sistem okrnjevanja po ustavi zajamčenih zakonodajnih pravic narodnega predstavništva.
Prav tako se spravljajo temelji našega nacionalnega življenja v nevarnost. V vladi sami ni enotnosti v pogledih na na-
NaŠe gostinstvo v stiskah
Včeraj popoldne so se zbrali mariborski gostilničarji in kavarnarji v hotelu »Meran« k rednemu občnemu zboru Združenja gostilniških podjetij v Mariboru. Občni zbor ie otvoril in vodil predsednik Združenja g. Aleksander Klešič, ki je po formalnih uvodnih besedalrprisrčno pozdravil vse navzoče, imenoma pa zastopnika mestne občine mariborske
g.	dr. S e n k o v i č a, zastopnika Ttijsko-prometne zveze g. ravnatelja Loosa, obrtnega nadzornika g. Založnika, zastopnika Zveze gostilniških podjetij g. ravnatelja P e t e 1 n a, zastopnika zbornice za TOI g. J. Š e r e c a ter častnega člana g. V a 1 j a k a. Sledilo je izčrpno predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Uprava Združenja je v minulem letu intenzivno delala na to, da doseže trajne uspehe v korist gostilničarskega stanu. Preteklo leto samo po sebi ni bilo ravno razveseljivo, kajti brez razlike so se morali naši gostilničarji boriti z velikimi težkočami, da so svoja podjetja obdržali v takem stanju, ki je odgovarjalo vsaj eksistenčnemu minimu, seveda brez vidnih rezultatov, dobička itd. Združenje samo je doprineslo vse, da je obvarovalo članstvo previsokih obremen‘tev. Izmed rezultatov, ki so se dejansko dosegli v preteklem letu, je predvsem pocenitev plina, pa tudi zadeva z električnim tokom
pred uspešnim zaključkom. Pri davčnih zadevah je napravila uprava pisarne vse podatke in kalkulacije, ki so bili osnova za oba odbora v davčni upravi, toda gostilničarji še niso prišli do cilja. Tudi točilna taksa se je deloma znižala, glavni dobiček iz tega naslova pa gre na podeželje, medtem ko mesto od tega nima baš dosti. Avtorska taksa se je regulirala po danih možnostih in iz vidikov čim manjše obremenitve. Taksa na radijske aparate bo od 1. aprila dalje znašala največ dinar na dan in se bo Združenje tozadevno pogodilo za vse članstvo s pristojno oblastvijo. V gostilničarski šolj se sedaj šola 25 vajencev in vajenk. Glede šušmarstva je g. predsednik omenil, da je sicer v preteklem letu ne-
Stran 2.
Mariborski »VeSernik« Jutra
V	Mariboru, dne 18. III. 1937.
llfAtorf * iti 'jeM* *
Mekoiika /ctumijakfa s 8 RasCetpetjeiu o& kjepmU „RdeeiU mq$\wk" tet 35 (etiau koje aa ZaiiiUuHt. vqwhh
Krstna predstava operete »Rdeči nagelj ni« je pred durmi. Prav je, da ob tej priliki na kratko označinfo važnejša razdobja iz življenja skladatelja g. Pavla R a s b e r-g e r j a, člana mariborskega Narodnega gledališča. Poslušajmo ga, ko v svoji delovni sobi med venci, trakovi, slikami, diplomami in drugimi spominki v prijetnem, neprisiljenem pogovoru pripoveduje nekako takole: Rojen sem 1. 1882. v Ljub-
ljani. Že v zgodnji mladosti sem zelo rad poslušal petje in godbo ter sem celo »skladal«, to se pravi, žvižgal sem si po ljubljanskih ulicah prečudne, a izvirne napeve, ki jih razen mene še nihče ni slišal. Prvi resnejši glasbeni pouk mi je dala glasbena šola ljubljanske Glasbene matice, kjer sem v letih 1899—1901 študiral pri Mateju Hubadu splošno glasbeno teorijo, harmonijo in kontrapunkt, Fran Ger-
koliko nazadovalo,' vendar pa ne v tisti tneri. kakor si gostilničarji želijo. Nato je g. Klešič podal smernice in program za delo Združenja za tekoče leto. Glavna naloga uprave bo, da organ'zira popolnoma ’ dezorganiz'iano pomožno osobje. Oživotvoriti se mora načrt za zidavo gostilničarskega doma v zvezi z višjo hotelirsko in gostinsko šolo. Fond, ki ga ima Združenje zamrznjen pri Mestai hranilnici. bo treba na nekak način odtajiti. Namen uprave za tekoče leto je tudi, da osnuje tečaj za francoski in nemški jezik, predvsem za osebje, ki je šolskemu pouku že odraslo. Z ustanovitvijo pomočniškega odbora bo rešen važen problem.
V	interesu tujskega prometa namerava Združenje pod vzeti propagando pod devize) »Mar.bor s Pohorjem«. Ustanovi naj se konzorcij, ki si naj nadene nalogo ustanoviti moderen hotel na cesti Mari-k°r—Pohorje, ki bo gotovo privlačna točka in od katerega bodo imeli Maribor, kakor okolica in Pohorje veliko koristi. Združenje bo tudi ustanovilo svojo lastno knjižnico, ki bo strokovna in poljudna ljudska knjižinica. Uprav, odbor Združ. je vklenil, da se izdajo članom, ki so že 15, 20, 25 in več let samostojni gostinski podjetniki. primerne diplome v počastitev njih neumornega dela ter velike vztrajnosti v tem poklicu. {isti člani in članice pa. ki so nepretrgoma. že od 25 let dalje včlanjeni pri gostilničarski zadrugi v Mariboru, pa se imenujejo za častne člane Združenja.
Jz tajniškega poročila agilnega tajnika K. J. Jenka jc razvidno, da je bilo delo Združenja v preteklem letu zelo razgibano. Največja ovira za razvoj tujskega prometa so naše nadvse slabe ceste. Nešteto prošenj, peticij, zborovanj in intervencij je imelo le toliko uspeha, da se je zadeva pomaknila z mrtve točke, in sicer s predvideno ureditvijo državne ceste St. IIJ—Maribor. Predvideni fond za popravilo cest v centrarstičnem smislu Združenje odločno odklanja, kajti od tega ite^ bo imela naša banovina mnogo dobička, ker ‘se zneski, kj jih bo plačevala naša banovina v omenjeni fond, ne bodo v celoti uporabili v Sloveniji. Ustanovi se naj banovinski cestni iond, iz katerega naj se razdeljujejo prispevki za poedine kraje v takem obsegu, kakor so bili vplačani, kajti samo na ta način bo mogoče urediti nadvse pereče vprašanje cest v naši banovini. Ne more b'ti govora o tujskem prometu brez dobrih cest, kakor
tudi ne dobrega tujskega prometa brez dobrega gostinstva. Telefonska mnenja
je postala v Mariboru naravnost akutna in je dosegla svoj višek. Več članov Združenja je zaprosilo za vpeljavo telefona, toda bili so odklonjeni, češ da so vsi kabli zasedeni.
Važno poglavje tvori tudi trošar‘r.a ter zahtevajo gostinski podjetniki znižanje trošarine. Finančno ministrstvo je mnenja, da ni mogoča popolna odprava trošarine, ker bi morale banovine iskati druge vire za kritje svojih budžetov. V ne-mali meri so prizadeti tudi vinski trgovci, ki še najbolj čutijo te razmere. Škandal, ki mu ni primere je to, da je bilo lani v zelo znamenitem kraju ptujskega sreza^ uvoženih 12 cistern banatskega vina z izgovorom, da je to vino najprimernejše za rezanje nekaterih domačih vin. Iz statističnih podatkov je razvidno, da šteje mariborsko Združenje gostilniških podjetij 152 gostinskih obratov, ki jih vodi 54 članov in 77 članic. Neaktivnih članov je 8, častni pa so 3. članstvo zaposluje v svojih obratih 175 nameščencev ter 26 vajencev in 5 vajenk.
Za nadzorstveni odbor je poročal g. Lojze Majcen. Dohodki Združenja v preteklem poslovnem letu so znašali Din 85.300, izdatki Din 77.400, premoženje izkazuje 122.300 dinarjev. Obračun in bilanca ter sploh vsa poročila so bila soglasno odobrena, prav tako jo bil odobren proračun za leto 1937. ki predvideva Din 98.700 dohodkov in 77890 izdatkov.
Nato sta občni zbor pozdravila dr. Se nkovič v imenu mestne občine mariborske, pa zadružni nadzornik g. Založnik, nakar je imel Zvezin delegat g. ravnatelj P e t e 1 ti izčrpen eksnoz^, v katerem je poročal o zvezinem delu ter njenlti mnogoštevilnih intervencijah v orid slovenskega gostinstva. V svojem nad eno uro trajajočem govoru se jc dotaknil vseh perečih problemov, ki se tičejo napredka naše gostilničarske stroke in tujskega prometa. Prav tako je izčrpno poročal zastopnik mariborske Tujsko-prometne zveze g. ravnatelj L o o s o prizadevanju tujskoprometnih ustanov za uspešni razvoj tujskega prometa. Obravnavala so se še nekatera važna vprašanja, nakar je predsednik g. Klešič po štiriurnem trajanju zaključil občni zbor, ki je pokazal vse težave in težnje našega obmejnega gostilničarskega stanu. Volitev odbora letos ni bilo
I bič pa me je učil klavirja. Iz te dobe hranim dve lastnoročno pisani knjigi zapiskov in vaj. Leta 1898. sem začel kot diletant nastopati na malih odrih, v začetku sezije 1900-1901 pa sem napredoval. Postal sem član opernega zbora (1. bas), obenem pa sem dobival v drami manjše vloge. S hvaležnostjo se spominjam gledališkega upravnika Mateja Hubada (I. 1900) in njegovega naslednika Franca Govekarja, že takrat mi je bilo odločeno, da se mi bo življenje razvijalo v znamenju Talije in glasbe. Dotedanja glasbena izobrazba mi je bila le podlaga, na koji sem dalje zidal sam. Največ sem se naučil iz raznih glasbenih učbenikov, še zdaj jih kupujem in se izpopolnjujem. Leta 1904. sem na povabilo A. L. Antiča prevzel po Leonu Dragutinoviču službo mestnega kapelnika v Bakru, obenem pa sem vodil tudi tamkajšnje pevsko društvo »Sklad«. Prirejali smo prosvetne in cerkvene koncerte, dram ske predstave in operete (Mam’zelle Ni-touche, Sirota devojka i. dr.) List »Naša sloga« omenja še 1. 1929. ob petdesetletnici omenjenega društva, da je bila doba društvenega življenja razveseljivo plodo- J vita in uspešna. To je trajalo do leta 1910.1 Takrat so me zopet angažirali v Ljubljani. Sodeloval sem v drami, opereti in operi, kjer sem pel druge basovske vloge. Leta 1912. sem se preselil v Zagreb. Tam me je poleg udejstvovanja v opernem zboru in v drami čakalo še korepetitorsko delo v operi. Potem je prišla vojna. Kot vojaka so me pomikali iz Ljubljane v Trst, odtod v Gorico, potem pa še na Vrhniko. Vendar pa sem tudi med vojno parkrat nastopil in sicer I. 1917., ko smo z Borštnikovo, Milanom Skrbinškom, Danilom, Juvanovo in Juvanom igrali v Ljubljani.
Proti koncu vojne sem še v vojaški uniformi sklenil s Hinkom Nučičem pogodbo za ljubljansko gledališče. Eno leto sem igrai v Ljubljani, potem me je 1. 1919. za dva ali tri mesece zaneslo v Osijek, nato pa sem v jeseni istega leta prišel z Nuči-čevo četo v Maribor. O mojem tukajšnjem udejstovanju naj sodi javnost. Povedal bom le to, da jc leta 1925. poteklo petindvajset let mojega igralskega dela in da sem to obletnico praznoval na odru šele I. 1927. Letos obhajam petintridesetletnico interno s svojimi »Rdečimi nageljni«.
O svojiti dosedanjih skladbah bi povedal tole: L. 1907. sem v Bakru napisal gla-goljaško cerkveno pesem. To je bila moja prva skladba. Potem sem skladal zbore, samospeve, kuplete (I. 1927.), orkestralno glasbo h Gorinškovi »Rdeči kapici« (1931) itd. V načrtu imam več operet enodejank za manjše odre, če bo šlo pa količkaj po sreči, se bom lotil tudi kakšnega večjega dela. L. 1935. je mariborsko gic-dališče uprizorilo mojo opereto »Prebrisani Amor«, istega leta pa mi je hčerka Milena napisala besedilo za novo opereto, za »Rdeče nageljne«. Glasbeno delo sem dokončal lani. Dalo mi je štiri .do pet mesecev posla. Opereta ima mnogo slovenskih
in srbskohrvatskih narodnih motivov, plesov in narodnih napevov, ki sem jim ponekod podložil umetno besedilo iz libreta. Odigrava se v Ljubljani in okolici v dobi ilirizma akoli 1. 1838. Vsebina: Na Silvestrovo se Veljko pl. Jurič spozna z graščakovo hčerko Anico Savinčevo. Njen oče
jo heče zaročiti z mladim baronom Jankom Gorcem, ki pa ima rad graščakovo mlajšo hčerko Jelico. Ko kratkem nesporazumu ugodi oče mladim ljudem. — čez nekaj tednov vstanejo govorice, da je Veljko zaročen s svojo sestrično Nedo. Grof Jelič hoče stvar blagohotno razčistiti, pa jo le še bolj zavozla. Muhasta usoda za-j menja neka pisma in užaljena Anica zavrne Veljka. — V zgodnji jeseni se zade-iva razjasni m opereta se zaključi s štirimi i srečnimi pari: Anica—Veljko, Jelica— j Janko, Neda—Stanko Robnik, končno pa | še stari Robnik, ki najde v Nedini teti Anastaziji svojo prvo ljubezen »malo Staziko«. j Vse vprek je zadovoljno, j Upravnik g. dr. Brenčič je delo blago-( hotno sprejel, kapelnik g. Herzog, rešiser j g. Harastovič in vse članstvo pa se je lotilo izvedbe z veliko ljubeznijo.
| Tako pripoveduje naš dobri znanec g. Rasberger. Mi bi dostavili še to, da je glasba »Rdečih nageljnov« vseskozi prijetna in prisrčna. Kjer sega skladatelj po modernih glasbenih sredstvih, jih uporablja zelo srečno in učinkovito. Narodni motivi krasijo delo kakor lepi, dragoceni biseri. Brez oklevanja lahko rečemo, da smo z »Rdečimi nageljni« dobili narodno opereto, vredno vsestranskega upoštevanja in naklonjenosti naše javnosti.
— n — s —.
icspuUteske šd&zke
Ptujski sejmi. V torek dne 2. marca 1937 se je vršil v Ptuju redni mesečni goveji sejem, ki je bil dobro založen. Prignali so 94 volov, 459 krav, 17 bikov, 25 juncev, 77 telic, 5 telet, 263 konjev in 17 žrebet. Skupaj 957 komadov. Od teli so prodali 45 volov, 110 krav, 11 bikov, 10 juncev, 39 telic, 63 konjev in 12 žrebet. — Cene goveji živini so bile naslednje: voli 3.25—4.50, krave 1.75—4, biki 3—4, junci 3—3.75, telice 3.25—4.25, teleta pa po 5.50 Din za kilogram žive teže. Konje in žrebeta so prodajali po kakovosti in sicer konji od 500—4000 Din, žrebeta pa od 1500—3000 Din, V inozemstvo jc bilo odpeljanih 11 konjev. — Dne 3. marca t. !• se je vršil na ptujskem sejmišču svinjski sejem, na katerega so pripeljali 235 svinj in 139 prascev. Skupaj 374 komade. Od teh pa so prodali 89 rilcev. Cene so bile naslednje: prgutarji 6.25—6.50 Din, debele 6.75—7 Din, plemene pa po 5.50—6 Din za kilogram žive teže. Prasce so prodajali po kakovosti od 80—180 Din. — Isto-tako se je vršil redni tedenski svinjski sejem v sredo dne 10. marca t. 1., ki pa je bil slabo založen in tudi kupčija ni bila dosti prida. Prignali so vsega 119 komadov in sicer 99 svinj In 20 prascev-Od teh so prodali '45 komadov po sledečih cenah: pršutarji 6—6.50 Din, debele 6—6.75 Din, plemenske pa po 5—6 Din za kilogram žive teže. Prasce so tudi tokrat prodajali po kakovosti in sicer sta-re od 6—12 tednov po 70—150 Din.
Jože Malenšek:
h iuevtoikiU dtti
Medtem časom se je izvršilo dne 1. decembra tudi naše u j c d 1 n j e n j c, katero pa smo proslavili 15. decembra z velikimi svečanostmi, s pohodom skozi'Mari bor, s službo božjo na Glavnem trgu in z velikim ljudskim taborom pri Narodnem domu. Nastopili so takrat kot govorniki general Maister, dr. Rosina, župnik Vračko in drugi. Nepopisna radost je prevevala takrat naše ljudstvo. Takrat ni bilo med nami sovraštva, hinavstva in denuncijan-stva, ampak vsak je sodeloval in žrtvoval kar je mogel. Vsi smo delali za enega in eden za vse.
Maister je naposled zasedel tudi črto od Radgone do štrigovc, kjer smo imeli stike s hrvatskimi četami. Tudi v Mursko Soboto je poslal oddelke, ki so jih pa Madžari zajeli in razorožili! Prva zasedba Prekmurja se torej ni posrečila.
Takšna je bila situacija do p r v i h
koroških bojev, ki so bili sprva večinoma nesrečni za nas. V teh bojih sta se posebno odlikovala Malgaj in pa major Lavrič. Malgaj je padel, Lavrič pa je bil težko ranjen. Ljubljana, ki si je pridržala poveljstvo nad Koroško, jima ni poslala dovolj čet na pomoč.
Tukaj moram tudi povdariti, da je Ljub Ijana celo prepovedala razorožiti nemško gardo v Mariboru, češ, dobili bomo tako vse, kar bodemo zahtevali. Kako je bilo s stvarjo, oziroma kako so se te obljube izpolnile, pa smo videli na mirovnih konferencah.
Na štajerskem pa so začeli Nemci tudi napadati. Boji so se vršili pri Radgoni, Cmureku in pri LuČanah, Nemci so bili popolnoma odbiti. Na naši strani smo ime li znatne izgube. Pri Cmureku so popolnoma pobili naš oddelek. V Radgoni smo imeli nekaj mrtvih in ranjenih, med njimi poročnika Zeilhoferja Bena. Pri Lučanah pa je bil napad takoj odbit, ker je tu sodelovalo tudi naše topništvo. Pri Maren-bergu pa so ustrelili na Radel Nemci parkrat s topovi, črta, ki smo jo držali, tvori sedaj tudi našo mejo.
Na štajerskem je s tem nastalo premirje, Drugače pa je bilo na Koroškem. Tam so izrinili Nemci z veliko premočjo naše iz dežele. Polom je bil popoln, še le pri Dravogradu in Slovenjgradcu so jih zadržale Maistrove čete. Po tem polomu se je sklenilo tudi na tem delu premirje, ki je trajalo do naše ofenzive koncem meseca maja na Koroškem. Pri tej ofenzivi so sodelovala vsa tri naša plemena. Srbi so nam celo poslali celo divizijo z generalom Smiljaničem na pomoč, Hrvati pa prilično dva bataljona pehote, ker so sami imeli opravka z Madžari v Medžimurju in Prekmurju. Skrajno desno krilo koroške armade je vodil general Maister. Njegove čete so bile koncentrirane okoli Vuzenice in sicer 45. pešpolk — prejšnji 26. pešpolk, belo-varski bataljon, dve bateriji topništva, oddelek srbske konienice in levo od 45. pešpolka 87. pešpolk. Ta odred je imel nalogo zavzeti Črto od Velikovca do št. Pavla, torej celfi Labudsko dolino.
45. pešpolk je bil razporejen takole: tretji bataljon pod poveljstvom majorja Plaskana na levem bregu Drave prodira preko Kokošenjaka proti Sv. Pavlu. Prvi
bataljon desni breg Drave preko Dravograda in Labuda na št. Pavel. BelovarskJ bataljon rezerva na levem bregu na cesti Maribor—Dravograd. Bateriji na levem bregu obstreljujejo cerkev sv. Magdalene in v smeri proti Dravogradu, kjer so bile sovražne postojanke.
V	noči dne 28. maja se je začel pohod* že ob 2. uri zjutraj je bilo vse na noga'1 in topovi so se začeli oglašati. Po skromnem zajtrku navali pehota na sovražnika-ki se je začel umikati, že okoli 7. ure je b» Dravograd v naših rokah. Hude borbe P3 so bile za cerkvico sv. Magdalene in tam ni mogel tretji bataljon ves dan naprej; Tudi prvi bataljon je zadel na odpor Prl Labudu in nato za Labudom. Sovražnik se jc utrdil na strminah nred št. Pavlom j" šele, ko je naše topništvo zasedlo primerne postojanke, da je moglo uspešno obstreljevati sovražnika, je bil naposled strt sovražnikov odpor. Nemške čete so se p«; polnama razkropile in naposled so Nemci prosili 6. junija za premirje.
(Se nadaljuješ _
Spomnite se CHDl
V Mariboru, dne 18. III.
1937.
II W1
Mariborski »Ve Ser ni k« Jutra
Stran 3.
..yiiiaa
MmŠ&tsks m Majičke mwm
Petrov blagor! 122.000 iker v naše vode in potoke
Sinoči je položilo obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi mariborsko Ri-
barsko društvo. V lovski sobi hotela »Orel« so se zbrali številni člani in delegati. Agilno Ribarsko društvo zastopa važen odtenek našega narodnega gospodarstva. Svoje delovanje je usmerilo ob tesnem sodelovanju z ostalimi društvi. Zlasti v preteklem letu so bili pereči važni problemi, kakor revirna razdelitev, ri-barski zakon, zmanjšanje banovinskih taks, zakon o sladkovodnem ribarstvu, biološke preiskave Drave in rib, zlasti v bližini odtokov iz tovarn in drugo. Največ skrbi pa daje društvu vsakoletni ribji zarod, kakor tudi čim večje omejitve kri-volovstva.
Letošnji 27. občni zbor je otvoril in vodil neumorni predsednik g. dr. Fluder-nik, medtem ko je podal tajniško poročilo marljivi tajnik g. prof. Lapuh. Društvo šteje 282 članov. Zanimivo je poročilo zlasti v pogledu društvenega skrbstva-za ribogojstvo. Tako je bilo v preteklem letu vloženih v društvene vode 55
Sreča v nesreči. Včeraj popoldne je vozil po Gosposki ulici od trgovine Su-pančič proti Glavnemu trgu šofeir mlekarne Veliki Zdenci s težkim tovornim avtom. Pred trgovino Anderle se je hotel izogniti drugemu vozu, zavil pa je pri tem na trotoar in vozil z brano 20 km proti Bizjakovi urarni, kjer je streha avtomobila odtrgala izložbeno pregrinjalo s železjem vred in ga vlekla s seboj do Glavnega trga. Ker ni šofer ničesar opazil, so ga zaustavili pasanti, ki so ves Z železjem Bizjakove
tisoč, v potoke pa 67.000 iker. Delokrog mariborskega društva se razteza na vso Dravsko dolino do izliva Savinje v Dravo. Društvo ima lepo izpopolnjeno strokovno knjižnico. Blagajniške registre je' prizor opazovali
odprl vestni društveni blagajnik g. F.' urarne je razbilo vozilo sosednjo Bre-Greiner. Promet izkazuje 99.488 dinarjev garjevo napisno tablo. Sreča v nesreči je prejemkov in 43.878 dinarjev izdatkov, bila v tem, da je neprevidni vozač odrg-V imenu nadzornega odbora je poročal g. nil samo neko mimoidoče gospo, ki je pa I. Tavčar. Obširno poročilo o delovanju zadobila same lažje poškodbe. Želez je Zveze ribarskih društev dravske banovine 1 pregrinjala se je namreč stisnilo ob rob v Ljubljani je podal Zvezin predsednik ' vozila tako, da ni z njim oplazil vseh iz-g. Šuligoj. Orisal je vse težkoče zveze, ložbenih oken, ker bi bila na ta način
ki spremlja z budnim očesom zanimanje Francozov in Angležev za ribarjenje v naših vodah, ki pa v nobenem slučaju ne sme postati predmet eksploatacije na škodo domačega ribištva. Ob zaključku zborovanja je spregovoril vspodbudne besede ravnatelj dr. Tominšek kot zastopnik planinstva. Skupščini je prisostvoval kot delegat ljubljanskega Ribar-skega društva g. Tancig. Volitev letos ni bilo, ker poteče funkcijska doba odboru vsako drugo leto.
lahko povzročena škoda.
ogromna materialna
Mammtni fSUmSon
mora dobiti svoj Sokolski dom prispevajte brez izjeme usi!
Radi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« v soboto, dne 20. t. m. ob običajni uri.
Sokol Maribor III. »Spavaj moja deklica« na sokolskem odru Sokolskega društva Maribor III. V nedeljo popoldne i« priredil dramski odsek Sokola III. na svojem odru v Košakih dramo Srebrjano-vo »Spavaj moja deklica«. Režiral je br. Hvalec m pokazal ponovno izreden ta-fent za dramatiko in režiranje iger ob skromnih razmerah. Ostali igralci, sestri -ršičeva ter Monjačeva, brata Lipko ter
Radi tehničnih razlogv nismo mogli v današnji številki objaviti romana, kar nam naj cenj. čitatelji oprostijo!
Zapadno Pohorje v novem snegu! Za
smučarje prireja »Putnik« avtobusni izlet v Ribnico. Odhod 20. marca ob 14.30
Kino Union. Danes največji film se-,.	,	~	.	t,	.
danjosti »Port Artur«, Adolf Wohlbruck,
Karin Hardt, Paul Hartmanu.
Smrtna kosa. V Rošpohu 210 je umrl v 33. letu starosti trgovec Franc Peran. Žalujočim naše top’o sočutje!
šahovska simultanka Vasje Pirca. Kakor smo že poročali, priredi Mariborski šahovski klub v soboto 20. t. m. v Gam-brinovi dvorani veliko šahovsko sirnul-
Planinska situacija. Putnikovo vre rnensko poročilo z dne 18. t. m. pravi: Pesek —5, 20 cm pršiča na 70 cm podlagi; Senjorjev dom —5, 20 cm pršiča na 50 cm podlagi; Peca —6, 60 cm pršiča na 60 cm podlagi.
Poceni meso. V soboto 20. t. m. ob 9. uri predpoldne bodo na dražbi prodali
Radi veliko-
.	- — — ------------------7--	—v--- uiiiiuv. uvu.iu.. .ui.vu o..,u.o»u ounui zaplenjeno tele in svinjo.
Vrenko 90 svoje vloge rešili na splošno j tanko, na kateri bo igral naš velemojster nočnih praznikov se vrši veliki tržni dan
j na Veliki četrtek.
Šahovske preizkušnje. V XII. kolu šahovskega kvalifikacijskega turnirja je Scnica zmagal nad Starcem, Jaut nad Kobljcrjem, Reinsberger nad Radoličem, Sever nad Lichtenwallnerjevo in Krajnc nad Stojškom, dočim	sta	ostali dve partiji	bili	preloženi.
Vrstni	red	v tabeli je sedaj	ta,	da	vodi
Krajnc z 10 in pol točkami pred Stojškom, sejo s	seboj	šahovske	deske.	Produkcija ima	10	točk- Naslednje kolo bo v	pone-
našega velemojstra	g.	Vasje	Pirca	se	bo	deljek.
Eadovoljstvo gledalcev, ki se bodo nedvomno v velikenn številu udeležili sobotne reprize. Zdravo!
s n na dnini večer
Od danes naprej je v prometu letoš-
nie iz specialnega slada izdelano bok Pivo pivovarne Union. Ne pozabite £a poskusiti! Vam bo gotovo prav dobro l,Sajalo.
Mal* položi dar domu na oltar. Družba je založila zelo okusne velikonočne razglednice. Narodno občinstvo, posluži Se njih in podpri družbo v njenih plemenitih ciljih. Odborniki in odbornice po* družnic CMD so darovali družbi namesto Venca na grob svojega blagajnika Leopolda Hallerja 300 Din.
Ruska Matica se zahvaljuje vsem, ki Pripomogli k uspehu ruskega večera dne 6. marca.
. Društvo »Nanos«. Danes ob 20. uri ^ioptično predavanje o Bolgariji. Predaval bo g. prof. Šedivy. Člani in prija-.e*li društva udeležite se polnoštevilno 111 bodite točni.
Cenjenim čitateljcin v vednost! Poslovalnica Radlon v Mar‘boru, Veziljska 2, je odprta saino še do 20. t. m., a kar se opozarjajo vse gospodinje. V g. svetovalnici jim pokažejo napredni na-
Posvetovalnica je odprta ves dan od 8. zjutraj do
Pranja perila, svile in volne, kar po-en’ danes veliko olajšanje za vsako
gospodinjstvo
20. t. m..
*• zvečer.
liL?e.nzac^a velikonočni spored v Ve-,,h' kavarni.
.. Jožice in Jožek! danes zvečer vsi v arijo Slavec na zabavo!
Prvo ogledno friziranje
luo damsko-frizerskih mojstrov
g. Vasja Pirc proti mariborskim šahi-stom. Mariborski , šahovski klub sporoča, j da se simultanke lahko vsakdo udeleži in ; znaša pristojbina za dijake 5 Din, za čla- j ne šahovskih klubov 10 Din, za ostale pa 15 Din. Udeleženci simultanke naj prine-
M trsov. Mii Mi Jefi
pričela ob 20. uri. Vstopnine ni.
ti
Ne pozabite,
da pričenja novo kolo Državne razredne loterije!
Srečke za I. razred dobite v upravi
3utra in Veternika"
Maribor, Gosposka ulica 11
Kako to. Prejelj sino s prošnjo za objavo: »19. bo, pa še nisShi prejel pokojnine. Za mleko sem že moral dati svojo boljšo suknjo, za zelenjavo čevlje. Kedaj pridejo pokojnine? Upokojenec s številno družino.«
Himen! Poročila sta se v ptujski minoritski cerkvi stavbenik Fric Kiffmann z gdč. Marjeto Hintze. hčerko tvorničarja. — V Mariboru pa sta se poročila Oskar Bizjak, tehnični uradnik, Betnavska cesta 18. in Otilija Žlegel, učiteljska abdtu-rientka, Pobrežje. Bilo srečno!
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek, 18. marca ob 20. uri; »Čevljar Anton Hit«. Red C. Znižane cene. Petek, 19. marca ob 15. uri; »DR«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Sobota, 20. marca: Zaprto. (Generalk^ »Rdečih nageljnov«.)
RUŠKE NOVICE
Sinočj sta zavozila občinski sluga Albert Fric ter njegov brat Alfonz s motornim kolesom v zid ob Črnkovi gostilni, da j-i je vrglo za 10 111 preko ceste. Obležala sta s precej težkimi poškodbami ter ju je reševalni avto tukajšnje gasilske čete prepeljal v splošno bolnišnico.
Generalna stavka v Franciji
PARIZ, 18. marca. Radikalni socialisti so na posebnem sestanku obsodili nastop komunistov in pozvali Bluma, da obračuna s komunisti. Levičar Bergery je izjavil, da bo izzval v parlamentu debato o politiki Blumove vlade, ki daje na gospodarskem polju koncesije kapitalizmu, na socialno političnem pa širokim množicam. Notranji minister Marx-Dormoy bo še danes pojasnil dogodke v parlamentu. Desničarski tisk povdarja, da bo likvidacija te afere zelo težka. V zvezi z dogodki je bilo aretiranih 100 oseb. Bilanca pravi: pet mrtvih, 47 težko ranjenih. 200 lahko ranjenih.
Na strani policije in mobilne garde: 7 težko ranjenih, 154 lažje ranjenih. Nekateri listi pišejo o lomu med vlado in komunisti. Desničarji bi radi s spretno taktiko razbili enotnost levičarske fronte. Splošna strokovna federacija je v znak protesta proglasila danes dopoldne generalno stavko. Popoldne se delavstvo vrne na delo. Strokovna zveza povdarja, da ni stavka naperjena proti vladi, ampak da je izraz ogorčenja delavstva proti postopanju Ognjenih križarjev. V proglasu se zahteva likvidacija francoske socialne stranke ter aretacija polkovnika De la Rocque. Istočasno se zahteva energično postopanje proti direktnim in indirektnim krivcem krvoprelitja.
Vozne olajšave za železniške delavce.
Ker je z uveljavljenjem novega pravilnika o ugodnostih na železnicah za osebje državnih prometnih ustanov.razveljavljen odlok o ugodnostih za delavce, zaposlene pri državnih prometnih ustanovah, je ministrski svet izdal naslednji odlok: Pravico do vezane legitimacije za znižano voznino si delavec pridobi po treh letih nepretrgane službe v državnih prometnih ustanovah. Če je po točki 2 čl. 10 omenjenega pravilnika prekinil službo brez lastne krivde, se mu služba pred prekinitvijo in po njej računa kot nepretrgana na pridobitev pravice do legitimacije za znižano voznino in sicer v primerih: 1. Če je prekinil službo, da je šel služit kadrovski rok in je po vrnitvi od vojakov ponovno stopil v službo državnih prometnih ustanov v roku treh mesecev ali pa je v roku treh mesecev vložil prošnjo za namestitev pri kaki prometni ustanovi. 2. Če je bila prekinitev službe posledica redukcije, a je delavec v roku treh mesecev od dneva odpustitve ponovno dobil službo ali pa v tem času vložil prošnjo za ponoven sprejem. 3. Če je delavec prekinil službo zaradi bolezni ali pa so ga odpustili kot telesno nesposobnega za izpolnjevanje službe in sicer samo tedaj, če mu pristojni urad prizma pridobljene pravice. V tem primeru je dolžan dokazati, da ni bil po okrevanju nikjer v službi, temveč je takoj vložil prošnjo na državne prometne ustanove, da ga sprejmejo v službo. 4. Če je delavca obsodila oblast na zapor ali na izgubo službe ali kakšno drugo kazen in se dokaže da je nedolžen, se mu prizna pravica do ugodnosti samo tedaj, čo mu prometne ustanove priznajo tudi druge pridobljene pravice. 5. Če delavec izgubi rento nastalo po določilih čl. 152 zakona o državnem prometnem osebju ali pa po členu 137 pravilnika o delavstvu iti ga državne prometne ustanove ponovno sprejmejo v službo.
20.000 oonarejenih 50 dinarskih kovancev
bi bil! skoro izdelali v neki ponarejevalnici pri Hajdini
Mariboru.
, .	    priredi
v pedc;j°; dne 21. marca ob pol 17. uri 110 T)r'n(?v* dvorani svoje prvo ogled-hov/,Zira,i1je' kicr se kodo prikazovale Zuro E^^dan^ke in poletne modne fri-tcrmi ogledu vabi klub vse svoje niki 110 t?vari5c s Pomočnicami, pomoč-Doi, 'v, va|cnci. Vstop prost. Pričakujemo številne uddežb*!
l8tinva,'ie v Kino-kavarni. V četrtek
Ha i prw) praznikom sv. Jožefa in
Pra/n Ovo v nclek 19- ln" veliko v v^nje godu vseh Jožefov in Jožic
iC nt,kavani1, Vso Jo'Zefe 'm božice bo-
Vse ^darovali! Zato ■?* Praznil jelo
^arnl.
prijazno vabimo "JVOi crnd v Kino-
Našim vrlim orožnikom se je posrečilo, da so prišli na sled dobro organizirani tolpi, ki je nameravala izdelovati in spraviti v promet ponarejene 50 dinarske kovance. Šentiljski orožniki so nanireč pred dnevi prijeli neko 32-letno Marijo Ferkovo, ki se je bila pripeljala iz Avstrije. Pri sebi je imela paket, v katerem je imela 5 kg litine iz apaka. Ko so jo orožniki vprašali, od kod ima 1'tlno, je dejala, da je paket našla. Orožnikom se je zadeva zdela sumljiva ter so Ferkovo povabili na orožniško postajo. k’er je končno priznala, da je litino kupila v Špilju. Pri preiskavi so našli pri niel tudi neko pismo, iz katerega je bilo razvideti, da je članica neke pona
lagi najdenega pisma so sc podali orožniki v Spodnjo Hajdino pri Ptuju, kjer so našli pri posestniku Janezu Jezi 41-letnega zidarskega pomočnika Alojzija Raušla, ki je bil pred nedavnim izpuščen iz zaporov, kjer je odsedeval daljšo kazen radi ponarejevanja denarja. Pri hišni preiskavi so orožniki našli pravcato zalogo in skladišče predmetov, ki so potrebni pri izdelavi ponarejenih kovancev in bi lahko iz najdenega materiala izdelali 20.000 komadov ponarejenih 50 dinarskih kovancev. RaušI je pri zaslišanju takoj priznal, da je nameraval izdelati ponarejene kovance takoj, čim so ga izpustili In da je že nekaj časa iskal primerne osebe, ki bi te njegove ambicije
rejevalne skupine. Ferkovo so pridržali, finansirale. Končno je prišel k posest-orožniki na so pričeli s poizvedovanjem niku Janezu Jezi ter niesovi ženi Ma-
orožniki pa so pričeli s poizvedovanjem in končno vso zadevo razčistili. Na pod
niku Janezu Jezi ter njegovi ženi Ma riji, ki je priznala, da je dala Raušlu 3000
dinarjev v svrlio nakupa orodja za izdelovanje kovancev. RaušI se je z neko 31-letno šiviljo Ano Škarja naselil pri Jezovih, ki so mu dali brano ter je tudi skupno z omenjeno Škarjo prenočeval pri Jezovih. RaušI je, čim je dobil denar, poslal Marijo Ferkovo v Špilje, kjer bi nakupila potrebno litino, toda radi njene aretacije je prišla vsa zadeva na dan in so orožniki doslej oreiirali 6 oseb, ki so bile v zvezi, oziroma ki so vedele za nameravano izdelovanje ponarejenih kovancev. Razen omenjene Marije Ferkove, so orožniki aretirali Alojzija Raušla, šiviljo Ano Škarjo, posestnika Janeza Jezo ter njegovo ženo Mar'i° Jez° in nekega hlapca. Vse aretirance so orož niki danes dopoldne prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Preiskava se še nadaljuje.
Stran 4.
ftanteske tekcije „neuentu l/iljemu II. v tjaui staja"
Mariborski »Ve če mik« Jutra
mmmmmmmaBsstzjs^BmmmmmsBssassBEamam
V Mariboru, dne
ir.z
18.
III.
1937.
PARIZ. 18. marca. Havas poroča: >L’ Ordre« piše; Goring govori vedno s povzdignjenim glasom in ima rad zvočne fraze. Goring je neke vrste Viljema II. — v rjavi srajci. Viljem II. nam ni nikdar povzročal strahu. Ne bojimo se prav nič tudi tega »novega Viljema«, želimo le, da bi nas ne stal toliko, kakor nas je stal
157 sttaSnikou tanjenih
PARIZ, 18. marca. Ob priliki znanih krvavih dogodkov v predmestju Clichy le bilo 157 stražnikov ranjenih. Število ranjenih mobilnih gardistov še ni znano.
prvi, ki je tudi svoje dobil. V ostalem lahko že sedaj trdimo, da nas bo stvarno manj stal. Ni treba, da se Goring udaja kakšnim iluzijam. Treba vedeti, da bi nas vsak nemški napad,- tudi če bi prišel popolnoma iznenada, ne bo zatekel tako nepripravljenih kakor julija 1914.
82 stražnikov ima takšne rane, da bodo morali za nekaj časa na dopust, čuje se, da bo vlada razpustila francosko socialno stranko (bivši Ognjeni križarji).
Italijanski
RIM. 18. marca. Italijanski listi, ki so sicer prinašali izčrpna poročila o španskih operacijah, poročajo sedaj, da ni tamkaj važnejših dogodkov in da so trčili pri Guadalajari na velike težave. Republikanske čete so dobile ojačenja, razen tega uveljavljajo tuji vojaški strokovnjaki, ki co prispelj iz Valencije ter Barcelone, povsem novo taktiko.
BURGOS, 18. marca. Francova vlada pravi, da ima v rokah dokumente, da je valencijska vlada ponudila Britaniji ter Franciji španski Maroko za pomoč.
MADRID, 18. marca. Havas poroča;
francovsko letalstvo nad Madridom je bilo pregnano. Republikanska letala so preprečevala zbiranje frankovcev. V teku borbe so bila sestreljena štiri frank, letala. Ujetih je bilo 15 laških vojakov. Na republikansko stran je prešlo mnogo francovcev. Dva sta prinesla s seboj strojnici.
SALAMANCA, 18. marca. Iz franco-vega štaba poročajo: sestreljenih je bilo 16 republ. letal. Na južni fronti so fran-covci zavzeli bakrene in svinčene rudnike okoli Pozoblance.
Nedeljski vozni red pa bi bil prav lahko znatno spremenjen od voznega reda delavnikov. Želeti bi bilo, da bi odhajal av tobus iz Radencev, oziroma Gornje Radgone n. pr. okrog 6. ure zjutraj, medtem ko naj bi se iz Maribora vračal zvečer okrog 19. ure ali pa celo po prihodu večernega koroškega vlaka, ki prihaja v Maribor okrog 20. ure. Upoštevajte želje prebivalstva!
Rano grmenje in toča. Ob obronkih Slovenskih goric in sicer severozapadni strani se je v ponedeljek dne 15. marca t. 1. močno stemnilo in v izgledu je bila huda nevihta, kakor je običajna le v vročih poletmh dneh. Nekajkrat je precej močno zagrmelo, nato pa se je vlila v pasu Plitvički vrh-Črešnjevci-Janžev vrh ploha, med katero je pričela padati tudi toča, ki pa v tej rani spomladi ni povzročila občutnejše škode, ker je Da-dala med dežjem, sadike pa še niso v razvoju.
Majske .neuke
Poskus vloma. V nedeljo dne 14. t m.
okrog 23. ure je zaslišal mesar Megličar
Stanko iz Hajdine pri Ptuju, da mu na dvorišču nenavadno besni njegov pes. Ker se mu je to ^telo sumljivo, s,e je podal na dvorišče in ugotovil, da so vrata mesnice odprta. Megličar je nekaj časa stal zunaj vhodnih vrat in čakal storilca, da pride iz mesnice. Ker ga le dolgo ni bilo na spregled, se je ojunačil in šel v mesnico, kjer pa ni bilo več uzmoviča. Ugotovil je. da mu je pobral nekaj klobas in slanine. Škoda ie sicer neznatna in se ima temu zahvaliti samo zvestemu psu-čuvaju, ki je prepodil zločinca odnosno opozoril na to svojega gospodarja.
Z vilami pobit do nezavesti. Napaden je bil na cesti v Tržcu pri Ptuju 381etni posestniški sin Ivančič Vid iz Tržcu. Napadalec ga je pričakal kraj ceste z gnojnimi vilami in ga z istimi tako obdelal, kjer so ga našli šele par ur po napadu in ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Kino. V petek dne 19. t. m. ob pol 19. in pol 21. se predvaja film »Pod srečno zvezdo«. — V soboto dne 20. marca ob 20. uri in v nedeljo 21. t. m. ob pol 19. in pol 21. uri pa je na vrsti film »Stari in mladi kralj«.
Višek prvenstvene sezone! V nedeljo 21. t. m.Jm na stadjonu SK Železničarja ob Tržaški cesti zopet dvojni program. Srečali se bodo v važnih odločilnih tekmah SK Rapid :SK Celje in ISSK Mari bor:SK Železničar. Obe tekmi sta izredne važnosti ter je že od njih, akoravno ni prvenstvo Še zaključeno, odvisen končen placement v tabeli. Že prva tekma med SK Celjem in našim Rapidom bo odločila, dali bosta oba mariborska kluba, ISSK Maribor in SK Železničar, ostala oziroma se kvalificirala za finale. Ako zmaga Rapid, je sodelovanje ISSK Mariboru radi^boljše golske diference že za-sigurano. Železničar pa si mora priboriti še eno točko. Ako zmaga SK Celje, pa bo druga tekma odločila, kdo od obeh vodilnih naših klubov bo tretji, to je kdo bo izpadel. Z ozirom na poboljšanje forme SK Rapida moremo na zmago Rapida računati — seveda žoga je okrogla. Rapid je jeseni izgubil v Celju le z golom razlike. V drugi tekmi se srečata stara rivala ISSK Maribor in SK Železničar. Železničarju jo bil Maribor vedno, tudi ko se je moštvo nahajalo v najboljši formi.^ kamen spotike. Zdi se nam, da igralci Železničarja proti Mariboru ne znajo igrati. Jesensko tekmo so izgubili tudi z
golom razlike. Moštvo Maribora je zadnje čase prebolevalo težko krizo, zdi se nam pa, da se'forma moštva boljša. Ker bosta moštvi obeli klubov skušali ohraniti svojo pozicijo, bo tudi ta tekma izredno napeta in zanimiva. Točen razpored nedeljskih tekem je sledeč: ob 13. uri prvenstvena tekma rezerv ISSK Maribor :SK Železničar, ob 14.30 prvenstvena tekma SK Celje :SK Rapid in ob 16.15 prvenstvena tekma ISSK Maribor:SK Železničar. Tekme se vršijo ob vsakem vremenu. Vstopnina običajna.
Opremljeno, čisto SOBO
s posebnim vhodom v pritličju oddam. Jenkova 5.	1352
Stanovanie
STANOVANJE
oddam v najem takoj. Vojašniška 5.	j	346
SPREJMEM GOSPODIČNO
s 1. aprilom v vso oskrbo za Din 360,—. Naslov v upravi. 1345
h jotnje iodgene
Kakor doznavamo, namerava avtobusno podjetje uvesti s 1. aprilom t. 1. na dosedanji progi Maribor—Sv. Lenart— Sv. Trojica—Ivaniči—Gornja Radgona in obratno tudi redne nedeljske vožnje in sicer po istem voznem redu. ki je veljal doslej za delavnike.
K temu par pripomb: dosedanji vozni red je prav prikladen samo za zimsko dobo, medtem ko bi prav lahko odhajal avtobus iz Maribora v poletni dobi tudi ob delavnikih mesto ob 15.40 nekaj kasneje n. pr. ob 17. ali celo 17.,30. uri in prispel v Gornjo Radgono okrog 19. ure, kar bi bilo še vedno okrog 2 ure poprej, kakor pa večerni vlak, ki prihaja šele nekaj minut pred 21. uro.
ODDAM SOBO IN KUHINJO.
Cankarieva 5, Studenci. 1338
Službo dobi
Zakonci brez otrok iščejo BOLJŠO DEKLICO.
Ponudbe na upravo »Večcr-nika» pod »Lahko delo«. 1342
FRIZERSKO VAJENKO
in vajenca sprejmem takoj. Kralj, Meljska.	1358
za vrt, sadonosnikc in polja dobite pri tvrdki
Anefrašif- Maribor
Letošnie novo
1 ' - «
bok Div
Delniške družbe pivovarne
UNION
le od danes v prometu
c/e izbornega okusa in pravi užitek za vsakega
srbska svila pa
t etrin ska ulica 15
Svileno
Razno
DAME, GOSPODJE!
Kaj nekj premišljujete, kam bi dali v delo vaše kostume, plašče, moško obleke itd. IJo najnovejši angleški fazoni garantirano vam ustreže kro iaški salon Avberšek. Maribor, Državna c. 24.	1134
SLADKORNO BOLNI
krijte Vaše potrebščine zaupno v pekarn) Rakuša, Koroška cesta.	1217
ZA POMLADNO SEZONO
ročne torbice, najnovejše v obliki, potni kovčegi v vsaki velikosti, nahrbtniki, šport ni pasovi, nogometne žoge itd. Velika izbira, najnižje ce ne! Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	1255
LINOLEJ
uajpraktičnejše, trpežno sredstvo za higijetiičua stanovanja, v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška 8. 1348
Na Jožefovo iiir nedeljo koncert. Gostilna »TRIGLAV«
(Voller). Ramšak. J341
VRTNICE
nizke, visoke, plezalke in poljante v novih vrstali in barvah. Marelice, hruške, modri clematis, vrtne hortensijc, mahonije. tulpe, mesečne jagodo ter razne cvetlične in zalenjadne sadike. Vrtnarstvo Jemec, Maribor. Prešernova ulica.	1330
BRZOJAV!
Danes in jutri velika pojedina raznovrstnih rib.	Gostilna
Vice!, Rotovški n.	1351
Posest
Nova tridružinska HIŠA
«a prodaj v Studencih. Vprašati v gostilni Klobasa. 1347
Prodam
OREHE
mak in bučno olje dobite v Mariboru, Taborska uliea 7.
JARI JEČMEN
oves, koruza in krompir za seme ter apneni prah in umet na gnojila oddaja Kmetiiska družba. Maribor, Meljska c sta.	'287
SUHA DRVA
kakor poper prodaja Gmišek, Razlagova 25	1356
lokal
Prodam namiznj
ŠTEDILNIK.
Cankarjeva 5, Studenci.
1337
UGODNO NA PRODAJ:
vrata, okna, steklene stene ter razni mizarski in stavbeni materijah Uprava hiš Pokojninskega zavoda za nameščence v Mariboru. 1332
NOV LOKAL
m kletno stanovanje oddam. Radvanjska 40, Uolfenkova. 1340
Sobo odda
Veliko ali malo SOBO
obe lepo opremljeni, oddam. Uporaba kopalnice. Stioll-inajerjevu 28, II. nadstr., vra ta 9.	|3H
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam s 1. aprilom. Ptujska cesta 37.	J357
kombineže, nogavice, moderne uinjene rokavice, moške srajce, lepe kravate itd. vse v veliki izbiri in najnovejši modi
Anton Piti
Maribor, Slovenska 4
Šiviljske in modne potrebščine. 1344
Semena^"
vsakovrstna, neprekOSlJiva kakovosti in zanesljive kaljivosti kakor cve iične cebu.ce; me-
ček (Giadiolus), dalije, gloksin je itd.
priporoča tvrdka
M. BERDAJS
MARIBOR
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem poleg svoje že dobro znane radio-trgovinc vpeljal tudi prodajo
ko(et in vie pripadajoče nadomestne dele
Prodajal bom le kolesa priznanih tvrdk po zelo ugodnih cenah! Velika izbira!	Ugodna plačila!
Prosim oglejte si moje izložbe
RADIO- STARKEL
Naribor, Trg svobode 6
HOTEL IN RESTAVRACIJA »MARIBORSKI DVOR
bo na Jožefovo 19. marca OTVORJENI Krasno opremljene sobe od Din 20'—. do 30’—
Petek, soboto In nedello KONCERT	_
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tisku Mariborska tiskarna d. d-
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.	munoorstvu