*t. 7. V Gorici, dne 15. januvarija 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat n» teden * Šestih zdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, veeerno Izdaujo pa ob 3. uri popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jomana ali v Gorici na dom pošiljana: VSe leto ......13 K 20 h, ali gld. 6-f,0 - pol leta'. . • - ¦•-•'•••Hh^~?-ri,*2L Četrt leta.......3 , r.TTTtO— ros&niiSna Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniltvo v Gosposki ulici itv. 9 v »strici v *Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak ¦lati od 8 Jre zjutraj do b\ zvečer; ob nedeljah pa od 9. do vi- ure. Nu naročila brez dopošlttne naročnin* 4« ne oselramo. „PUIM ORECizhtrja neodvisno od «Soče» vsak v petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld.«1-60. «So5?.» in »Primorec* se prodajata v* 'Gorici v ro-\fcami • hvrars v Šolski ulici in .ilersitz v Nunski , ; — v Trsta v tobakarni Ii-irenčič na trgu de" ' *Berma te Pipan v ulici Fontf' della Fabbra S O Č A (Večerno izda nje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9. Dopisi u'vj se pošiljajo le uredništvu. Naročnini, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v ieivkeog uredništva, naj se pošiljajo le upraruiStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne qpiavn>*Štvo.______ Oglasi In poslanica in »Primorca. Se ^Slovansko knjižnico*, katera izhaja mosečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol tor stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in nnrod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Po državnozborskih volitvah, i. „ Sedaj, ko so končane volitve v državni zbor, je pač umestno, da se ozremo malce nazaj, da pogledamo podrobneje baš prošlo volilno dobo ter da si postavimo živo pred oči vse tisto, kar je za narodno-napredno stranko glede" na volitve na sploh in posamezno važno in podučljivo. Pričnimo! Za vsake Volitve-je treba sestaviti volilni imenik, to je seznam, v katerem morajo biti vpisani vsi tisti, kateri imajo v skupini, katero zadevajo volitve, volilno pravico. Volilni imenik ima sestaviti županstvo ter ga mora razpoložiti za gotovi čas občinstvu na razpolaganje, da vsakdo sme pogledati vanj, je-li vpisan v volilni imenik, ako mu pritiče volilna pravica, ali ne. Ako bi ne bil vpisan, ima pravico, pritožiti se, ter zahtevati, da ga vpišejo, seveda samo takrat, ako mu res pritiče volilna pravica ter jo izpuščen iz imenika. Imenike sestavlja županstvo, višja oblast nad njim tudi v tem pogledu je okrajno glavarstvo, kateremu se morajo taki imenik* tudi podajati na upogled. Domtfj Oo se v naši deželi gledC* na deželnozborske volitve premalo brigali naši volilci, ali so vpisani v imeniku aH ne. To je deloma umevno, ako se upošteva, da nismo bili tako strogo ločeni v dve stranki, marveč da smo volili skoro vedno soglasno, in smo bili glede" na volilne sezname pozorni le tam, kjer smo prihajali z Lahi v dotiko pri volitvah. Sedaj pa, ko smo ločeni, ko imamo v deželi močno narodno-napredno stranko ter klerikalno, je treba več pozornosti pri volilnem imeniku. Zadnje volitv« dajejo nam na to stran dovolj podu ';. /*.. o je, kakor smo ob svojem času objavljali v listu, da tuintam je bilo ir*-*Cenih iz volilnega imenika dokaj , Hlcev, katerim je pritikala volilna pravica. Ko so prišli na volišče, ne da*r se bili poprej prepričali, ali so vpisani ali~ne, so morali oditi, ker niso bili vpisani v volilnem seznamu. Na tak način je""na več krajih odpadlo narodno naprodni stranki veliko število volilcev, vsled tega seveda tudi volilnih mož. Znani so nam, kar se tiče tega, prav kričeči slučaji. Koliko naših mladih volilcev v peti kuriji, ki bi bili radi volili naprednjake za volilne može, je moralo oditi z volišča, ker niso bili vpisani, in vsled tega nam je odpadel marsikak volilen mož. Da so bili izpuščeni napredno misleči volilci, to se je dogajalo posebno tam, kjer so županstva v klerikalnih rokah in so imeli torej klerikalci svojo prste pri sestavi volilnega imenika vmes. Najbolj značilen, podučljiv in svareč je slučaj, ki so jo pripetil v Št. Petru pri Gorici. V volilnom imeniku za kmečke občino je bil izpuščen mož, ki je podžupan že dolgo vrsto let, ki živi stalno v Št. Petru ter jo na sploh znana in čislana oseba. Izpuščen jo bil, in ker so jo to zgodilo, ni mogel biti izvoljen v kmečkih občinah za volilnega moža. So ga So volili. Kar je pogledal komisar v imenik, in kor tam ni bil vpisan, seveda ni mogel biti voljen za volilnega moža. Glejte l Tukaj imate pač najboljši dokaz, kako neobhodno potrebno je, da pogleda v volilni imenik vsakdo, kdor se hoče deležiti volitve! Tu so pač ni zanašati čisto nič na nikogar. Lahko je ros, da jo kdo izpuščen le pomotoma, lahko je pa tudi, da je izpuščenih ne 1 e ed e n a m p a k v o Č ve d o m a in h o to m a, zlasti tam, kjer spletkarijo po občini klerikalni gospodarji. Zato pa je neobhodno potrebno, da vsakdo, kdor hoče iti volit, pogleda v volilni imenik, ali je vpisan tam ali ne. Ako bi bili v volilnem imeniku za volitve v peti kuriji vpisani vsi tisti, ki so morali oditi z volišč, ker so bili izpuščeni in radi tega niso smeli voliti, bi bila imela narodno-napredna stranka še večje število svojih volilnih mož in bi bil dr. Gregorčič preglasen še z večjim številom glasov nego s 17, kakor se je to zgodilo dejanski. Mislimo, da vsaki volilec je sedaj pač prepričan, kako važen je volilni imenik kot podlaga, na kateri se vrše* volitve. Zadnje volitve so nam to pokazale v obsežni meri, in radi tega opozarjamo volilco že danes, da naj bodo prihodnjič pri volitvah pozorni do skrajnosti, ali so vpisani vsi v volilni imenik ali ne. To je neobhodno potreba, zato se mora vsaki volilec prepričati o tem. Pravilno sestavljeni imeniki, v katerih ne bo manjkalo Tri ti jednega našega volilea, bodo potem trdni temelj, na katerem bomo mogli računati, kak bo izid volitev tuintam. Opozarjamo vse naprednjake po deželi na veliko važnost volilnega imenika, kateri naj bo po njihovem prizadevanju povsodi sestavljen tako, da bo mogel na podlagi istega vsak naš volilec na volišče, da nijednega ne bodo mogli odsloviti. Vemo, da bo to ponekod neobhodna potreba, in sicer ni več toliko Časa do tega, saj so pred durmi - deželnozborske volitve! Dopisi. V Gorici, dne U, jan. 1901. (Tuiti frutti.) — »Prismojenec* piše v svoji drugi letošnji številki, da povodom demonstracije prod hišo v Križni ulici, kjer stanuje poslanec pelagre, se je pokazala na koncu na oknu spoštljiva glava Gregorčičeva in Čuti je bilo glas, da » mandata za peto kurijo ne bo*. To poroCilo, katero jo vložil »Prismojenec* ! pod zaglavje »Za kratek čas", treba nekoliko popraviti. Namreč to nikakor ni res, da bi se bila prikazala »spoštjiva* glava viteza Gredolskega, marveč res je pa, da se je pokazala na oknu spoštljiva glava device Nežike, ki je tolažnica vitezu ter mu pomaga prenašati gorje in teiave, katere ima na hrbtu, odkar je klerikalec in spletkar po komandi iz kardinalove palače, da mu "glava ne gre dol popolnoma. Značilno v Usti notici v „Prismojencu* je to, da je dr. Pavlica vložil vanj »spoštljivo" glavo viteza Gredolskega svojim čitatcljem — »za kratek čas*. Ali ne vidi g. vitez, kako v njegovi največji bližini brijejo norce ž njim ! »Vaša stranka je taka, kakor Usta kokoš, ki kokodaka, po nobenega jajca ne znese." Tako je blagovolil govoriti neki nune na Krasu na prižnici, meneč, da tako pridobi naše volilne može na svojo stran. KokoSi, ki le kokodaka ter ne znese nobenega jajca, nikdo ne mara — glejte, kdo bo potem maral za narodno-napredno stranko, ki je podobna tisti kokoši! Kmetje v cerkvi so se smejali, pri tem pa tudi mislili, koliko jajec jim pobere nikdar siti nune. Poslal je bil svojega pismo-nošo k naprednim volilnim možem, ali naletel je slabo. Povedali so mu, da imajo že svoje mnenje ter da ne potrebujejo njegovega kokošjega in jajčastega. — Naj bo povedano tu še, kako prav ta nune smatra dobrotljivost v teoriji in v praksi, Pravil je svojim vernim ovčicam, da ko se pride voščit novo leto, se podari voščitelju kak darček. Ubog revež je šel kmalu na to v farovž voščit novo leto v mi&lih, da dobi kak darček, Ali glej ga nunca! Zapodil je reveža, da st mu je milo storilo okoli srca ter se mu jo utrnila debela solza in padla na velo lice. Nune pač noče pogledali nikdar sv, Martina, katerega ima v cerkvi. Cahej pojdo v »zaslužen penzjon". To je tako imeniten dogodek, da ga treba prav posebej omeniti. Deželna hiša si sicer reii »potrebnega zla«, ali islo nastopi sedaj v klerikalni stranki z vso silo, kar je ima na razpolago. Cahej si je znal dobiti lani v deželnem zboru 300 svetlih kronic poviška, sedaj gre v »penzijon*, seveda mu dado še več, kakor mu priče, potem pa se spusti na politično delovanje z dušo in telesom. Ni slabo preračunil. V »Narodni tiskarni" mu nakažejo mastno plačo, saj to lahko store, ker »Centrifuga* ima toliko denarja, da se temu še ministri čudijo, pisal bo Članke za »Gorico*, držal viteza Gredolskega na shodih za frak, tuintam, posebno kjer ga ne bo potreba, ga bo preveč, v deželno hišo bo hodil po težko zasluženo pokojnino, kadar bo treba, bo smuknil k dr. Pajerju po informacije ali pa jih bo dal, čitalnico kot tajnik .preustroji", povsodi pa bo uganjal svoje »fokselne* in sejal prepir in zdražbo! Dežela bo redila tako tega zdražbarja, ki stopi v pokoj, akoravno bi lahko delal še celo vrsto let. Ali tako stoji zapisano v tajni pogodbi med baronom Pajerjem in vitezom Gredolskim, da Cahej mora" v »pepzjon*. Rabita ga oba tako nujno v našem političnem dirndaju, ker mož je zvit in prefrigan, da nm ga ni para. Mali C-ihejček bo urednik, Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Radi tega so doprfca.,ali zahvalne žrtve po vseh templjih; zanj pa je to nova spodbuda, da pojde v Ahajo. Vsekako pa mi je pred nekoliko dnevi rekel, da se boji, češ kaj poreče na to rimski svet, če se mari ne upre zoper njega kakor iz ljubezni do njega, tako tudi iz bojazni, da bi izostala delitev zrnja in gledališke predstave, ako se cesar še dlje časa mudi v tujini. Vsekako pa hočemo oditi v Benevent, da si ogledamo čevljarske igre, s katerimi se hoče odlikovati Vtfcinij, od tod pa pojdemo pod varstvom božanstvenih bratov Heleninih na Grško. Kar se mene tiče, sem se že prepričal do dobrega, da človek med bedaki postane sam bedast ter da nahaja celo nekak čar v tej bedastoči. Grško in potovanje s tisoči citer, uprav kakor nekak zmagoslavni pohod Bahhov, sredi nimf in bahhantek, ovenčanih z zelenimi mirtami in vinsko trto. na vozovih, pred katerimi so zapreženi tigri, pa cptje, venci, vzkliki: evoe! godba, poezija ter ploskajoča Hellada — vse to je slavno, toda mi tu gojimo še drznejše namene. Hočemo vstvariti nekako vshodno, bajčno cesarstvo, državo palm, solnca, poezije ter sen spremeniti v resnico jedino razkošje življenja. Hočemo pozabiti na Rim in težišče sveta ter se nastaniti kje med Grško, Azijo in Egiptom; hočemo živeti ne življenje ljudij, marveč življenje bogov, ne znati, kaj je vsakdanjost, jadrati .v zlatih ladjicah v senci škrlatastih jader po Arhipelagu; hočemo biti Apolin, Osirij in Baal v jedni osebi, rudeti kakor zarja, svetiti se kakor solnee, lesketati se kakor mesec, vladati, peti in sa-j njariti... Ali mari verjameš, da se tudi jaz, ki imam! še vendar za jeden sesterc razuma, vdajam tem domišljijam, misleč si, da se radi tega velike in neobičajne, ker so neizvršljive... Taka država bi bila nekaj, kar bi se ljudem čez mnogo stoletij zdelo slično sanjam. Dokler Venera ne vzame nS-se podobe nekake Ligije, ali vsaj. take sužnjice, kakor je Eunika; dokler življenje ni ozalšano z umetnostjo, pa je ono samo na sebi pusto in prazno ter nam pogostoma kaže lice opice. Toda Rudečebradec ne uresniči svoje nakane, bodisi že radi tega, ker bi v onem bajnem kraljestvu poezije ne smelo biti prostora za izdajice, za podlost in smrt, med tem ko se v njem pod zastorom pesnika skriva slab glumač, bedast voznik in dolgočasni tiran. Neprestano ubijamo ljudi, kateri so nam v čemur si bodi na poti. Revni Torkvat Silan je že mrlič. Pred nekoliko dnevi si je.bil odprl žile. Lekanij in Licinij sta le s strahom sprejela konzulstvo, stari Trasej ne uide smrti, ker si prizadeva biti pošten. Tigolin še zfi-me doslej ni izmoledoval povelja, naj si odprem žile. Potreben sem še ne samo kot elegantiae arbiter, marveč kot Človek, brez čegar sveta bi bilo potovanje! v Ahajo nemogoče. Vsekako pa si vedno mislim, dai prej ali poznej se mora tako končati. Ali pa veš, naj kaj vse mislim? Na to, da Rudečebradec ne dobi v j roke moje mirenske čase, katero poznaš in občuduješ, j 1 Ako boš ob uri moje smrti pri meni, dam ti jo, ako! bodeš daleč, pa jo hočem razbiti. Toda sedaj imamo pred seboj še čevljarski Benevent, olimpijsko Grško ter fatum, ki vsakemu določuje njegovo neznano pot. Bodi zdrav ter najmi si Krotona, sicer ti še drugič vzamejo Ligijo. Kilona pa mi pošlji, kadar ga več ne boš potreboval, naj sem že kjerkoli. Napravim iz njega drugega Vacinija, in nemara se bodo senatorji in konzularni ljudje tresli pred njim, kakor se tretjo pred vitezom Dretvo. Biio bi dobro, ko bi človek doživel to čudo. Kadar dobiš L?.;ijo, naznani mi to, da žrtvujem za vaju par labudov in par golobov v tukajšnjem okroglem Venerinem templu. Videl sem pred kratkim v sanjah Ligijo na tvojih kolenih, čakajočo na tvoje poljube. Potrudi se, da se uresničijo te moje sanjo. Naj na tvojem nebu ne bo oblakov; ako pa so, pa naj bodo rudeči in duhteči kakor kake rože. Ostani mi zdrav!« XIX. Komaj je Vinicij nehal citati, pride v knjižnico Kilon neoglašen, kajti služabnikom je bilo naročeno, naj ga spuste" vsaki hip, bodisi po dnevu ali po noči. Naj ti bo božanstvena mati tvojega velikodušnega prednika Eneja — je dejal — tako milostljiva, gospod, kakor je bil meni milostljiv božanstveni sin Marijin.« »Kaj to pomeni?« vpraša Vinicij, vstajaje od mize, poleg katere je sedel. Kilon dvigne glavo ter reče: . »Eureka!« Mladi patricij osupne tako, da dlje časa ni mogel spregovoriti besedice. »Ali si jo videl?« vpraša ga nemiren. »Videl sem Urša, gospod, ter govoril ž njim.« »Ali veš, kje so jo skrili?« govornik, ararižer in kar ge hočete, v glavnem pa .mednim* med dr. Pajerjera in Gredolskim glede* na njihovo tajno pogodbo, kako držati dju kot vladarja vjsoko nad ljudstvom ter i kako ugnati v kozji rog te preklicane na-prednjake! AH' erta l | Krajnim šolskim svetem za predsednika imenovati duhovnika, je anomalija. Ker je marsikateri duhovnik sposoben za vse na svetu, torej tudi za demoralizovalno uplivanje na šolskem polju, je jako nevarno, imenovati za predsednika krajnim šolskim svetom nunce. Eto dokaza! V gorah je neki nune, ki je predsednik krajnemu šolskemu svetu, odpustil kazen 4 K nekemu očetu, ker ga je bil pridobil za to, da je volil tako, kakor je on hotel. Krajni šolski svet je bil naložil tistemu oCetu kazen 4 K radi šolskih zamud njegovih otrok. Eto! Ali ste ga videli V! Po-litikujoči nunci ne sodijo v krajne šolske svete in sploh nikamor v naše zastope! Pozor na to stran za bodočnosti Vse mogoče in nemogočo načine so bili porabili, da so lagali, kaj se zgodi, ako bo izvoljen v peti kuriji za poslanca dr. Turna. Nekje v gorah je bil raznesel nune med ženskim spolom govorico, da če bo izvoljen dr. Turna, da upelje .civilni" zakon, da bo župan sklepal poroko, pa le za 3 leta, po treh letih pa da bo smel mož zapustiti svojo zakonsko polovico, makari, če bo imela še več otrok. Ženski svet pa je toliko furbast, da ni hotel verjeti takim nuneevim čenčam, pač pa je neko poredno dekle bilo začelo govoru« med ženskim svetom o .civilnih" zakonih po farovžih! Nesreča se je bila zgodila. Pri Voglarjih tik Trnovega je bil nastal preteklo sredo požar pri gospodarju Podgorniku. Zvečer je moralo biti, tako med osmo in deveto uro. Žena Podgornikova je hotela rešiti iz sobe še nekaj obleke in drugih rečij. Ko je grabila, kar jej je prišlo pod roke, jo je objel ogenj, da jo je mož s sinom komaj še rešil iz ognja, da ni zgorela do cela. Bila je vsa opečena, pa tudi mož se je opekel, tako da je nevarno bolan. Bali so se, da reva takoj umre. Zato so poslali, ko so jo prenesli v bližnjo hišo, takoj po gospoda na Trnovo, po znanega kurata Kodriča. Ta vzoriti božji namestnik je rekel dne" 24. novembra lani v gostilni pri Žerovcu, da ne pride previdet, čeprav bi trije na smrtni postelji ležali, ako ne bodo ž njim volili l Trnovski župan Peršič ga je bil prijel radi tega javno pred cerkvijo, in priča je dokazala, da je Kodrič res tako govoril. Besedo drži. Na Trnovem, pri Voglarjih, na Ravnici, sploh na tej lepi planoti niso ugodna tla za rast klerikalizma. Voglarji niso hoteli voliti z nuncem. Zagrozil je bil, kakor prej rečeno, da ne pride previdet, in res se je zadri, ko so ga prišli klicat k ubogi ožgani revi, ki je bila med življenjem in smrtjo — ,Ne grem!* Ni šel. (Najbrže je bil tudi skrivnostnosladkoginjen, ker je poznat kot sovražnik vina, da ga ne more videti v ko-- zarcu.) Do kraja nesreče je imel le četrt ure. Šli so na Ravnico. Ravniški obče čislani in priljubljeni gospod duhovnik je iel res takoj dobro uro hoda, previdet ubogo pogorelko. Nevarnost da umre brez verske tolažbe, je bila velika, ako se upošteva čas, kateri so porabili do Trnovega, nazaj, v Ravnico in zopet nazaj do Voglarjev. Ubogo ženo so nesh* dragi dan v Gorico v bolnišnico, moža pa so peljali. Umrla je reva v soboto in v nedeljo so jo pokopali; moža pa Se zdravijo v bolnišnici. Ona že počiva v miru in kot trpinka na tem svetu uživa gotovo nebesa. Ona je gori, vprašanje pa je, ako pride tudi Kodrič v nebesa. Tu se spomniš nehote na neki dogodek pri spraševanju. V Brdih je bilo. Nune je imel na piki nekega moža. Vpraša ga: No, sedaj mi pa povejte vi, kaj dela naš gospod Bog v nebesih? Bric: Na zlatem prestolu sedi sredi nebes in vsake toliko časa zmaje z glavo ter se glasno začudi, zakaj da ni nobenega farja v nebesa l Iz Ornlč- — Nad vse smo bili žalostni, ko smo doznali, da je v peli kuriji bil izvoljen za slovenskega poslanca gosp. dr. A. Gregorčič, naš častni (!) občan, s pomočjo 22 furlanskih polentarjev. Mi ga ne prištevamo več svojim zastopnikom, ampak furlanskim poslancem. Saj se ne bode sm^l več boriti za naše narodne pravice proti našim narodnim sovražnikom, s katerih pomočjo je bil izbran. To je pač izdajalstvo! Razveselili pa smo se nad vse, da je prodrl vsaj v četrti kuriji naš kmetski kandidat, kateri gotovo bolje pozna naše kmetske reve in težave, kakor kak semeniški profesor ali c. kr. sodnik. Že iz prejšnih dopisov poznani naš mežnar se je drznil na večer volitve v V. kuriji na pragu Klepčeve hiše zakričati .Turna je zmrznil !• Povedal pa ni, da je »zmrznil* s pomočjo laške polente in da je naš gospod dr. Turna, dobil od Slovencev več 17 glasov kakor Gregorčič, kateri je zdaj pri Slovencih znan pod imenom Gredolčič. Zakričati bi moral »Živio polenta*, če ste svojemu narodu .veren* Tomaž. Mi črniški napredni možje bi h srca radi dali dr. Gredolčiču polente, katero bi napravili iz moke onega iur-ščaka, katerega ni hotel naš imenitni pridigar g, kaplan pobirati po naših .liberalnih" hišah. Prav veseli bi bili, da bi naii gospodje pustili tudi jezike in jajca, da jih pošiljemo v Furlanijo k suhi polenti, da ž njimi postrežejo svojemu poslancu dr. Gredolčiču, ko jim bode poročal o svojem delovanju na Dunaju. Saj je to tudi dolžan, ker so njegovi volilci. Z našim mežnarjern seje zmage veselil tudi naš .Nutič*, katerega je prevelika navdušenost za dr. Gregorčiča spravila osem dni na ječmen v kalaburnico. Tega pobož-njaka naj naši klerikalci le prištevajo med svoje pristaše. Preteklo nedeljo smo imeli občni zbor za zavarovalnice goveje živine, katera pa nič ne napreduje. Vzrok temu so tudi nesreče, ker tu pogine primeroma še precej mnogo živine. Deloma je pa tega kriv tudi naš odbor, kateri se vse premalo briga za to prepotrebno društvo. Naš predsednik prenaša raje kvante v farovž, kjer obrekuje naše poštene može, katerim ni naklonjen. Svoje strankarstvo je pokazal pri občnem zboru nasproti kmetom Sabotniku in Mihelju brez pravih vzrokov, le zato, ker niso njegovi prijatelji. Ravno tako delajo tudi pri posojilnici, ker nočejo dati posojila ljudem, kateri Lojkom ne hlapčujejo. Klerikalci so povsod jednaki. Če bodete ta moj dopis razumeli, vam bodem prihodnjič pa še pisal. Kmet. Op. uredništva. Takšni dopisi od priprostega ljudstva so nam vedno dobro došli. Res, da smo vam mnogo spremenili in opilili, a počasi se že toliko naučite, da priobčimo Vaš .dopis v celoti. Pozdrav. Iz Dornberga. — V 1. štev. .Norice« se čita o naših liberalcih, kako da stikajo glave skupaj glede izgube pri volitvah vo-Iihnih mož. Odgovor na to: Prašamo Vas, brumne klerikalne duše, kdo več stika in okrog leta, kakor vi drugi. Saj že tri mesece gulite pete, kakor da vas hudobni duh goni. Le oglejte se, kako imate razdrapane pri tleh. hlače, kakor da ste ožgani s slamo. Ali se ne spominjate, kako so starašine, podžupani, in celo župan s svojimi podrepniki cele noči okrog volilce mamili, da naj volijo tistega, ki je za sv. vero; kakšno imajo, je vprašanje. Kako dar Vas ob smrtni nori Gre^ gorčic rsega reši, in slednjič v žardinjeri v nebesa popelje! Kako ste na dan volitve, kar leze in hodi, na volišče vlekli ter vpili: .Pejte volit, da rešimo sv. vero in Kristusa !* Vprašamo Vas: ali smo se mi drugi poslu-fili take agitacije?! Ko je nekdo vprašal mežnarja, kako da se more takik božjih imen rabiti v agitacijo, mu je odgovoril: .Kaj tisto! To gre za zmago*. Torej, kdo Ščiti Vas, kdo Vam je vse dovolil, .črna banda*. (Dragi dopis.) — Gospodje .klerikalni magnati*! kaj se v Pepota zadirate; ali Vam je kje na potu, da ne morete svojih zvijač plestir! Ker je dopisnik pisal o gosp. župniku, je gotovo bil bližje njega kakor jaz, in marsikaj videl in slišal. Gradiva pa ima .Soča* dovolj, in sicer resničnega, ne pa Iažnjivega, kakor ga kr-puca .Gorica*. Jaz hodim h g. Gabrščeku, Vi bogataši pa k .Montu* in posojilnicam; bi Vam ne rekel, ko bi ne rekli! Vedite, da jaz sem k večjemu pet- do šestkrat v Gorici, kakor, rečeš, »dočhn* mnogo tistih pobožnih duš po cele tedne, .nedeljo navrh"! Ti »črne", ki me opazuješ po Gorici in črniš po Dornbergu, vedi, da sem bil v Gabrščkovi tiskarni pred petimi meseci. Ti jurist tretjega reda, ki se skrivaš pod havelok in se jeziš na svojo Ženo, daj se vežbati, gospodine .grossmerkant", pa pusti druge ljudi na miru, kajti tak posestnik, kakor si ti, je še marsikdo. Da nas poznajo, to je gotovo, ker se nič ne skrivamo, posebno jaz najmanj. Svojo družino sem do zdaj pošteno prežh X Kornu se imam zahvaliti, vem že sam, »klerikalcem* dornberškim gotovo nič; z vami nisem, ako snajo tudi podgane .vintolo"! Toliko za sedaj. P. P. Domače in razne novice. Naš .Kažipot*. ~ Tiskali smo ga 1400 izfisov; na prodaj ga je le 200 komadov, največ naročnikom .Primorca* po kroni. Pustimo na stran uredniško delo, ki je ogromno. Omenjamo le to: Vsakdo se lahko prepriča pri kateremkoli tiskarju, koliko stane Usek take knjige, s tako drobnimi črkami in toliko okrajšav. Tudi dohodke lahko zračuna; povemo le, da v najugodnišem slučaju prejmemo 360 gld. Izguba je torej očitna — poleg truda. To lepo knjigo so dobili naročniki »Soče* tudi letos za novoletno darilo. Lahko rečemo, da v nobeni drugi deželi nimajo le približno enake knjige. — Zakaj to pripovedujemo? Zato, da bi gg. naročniki uvaževali i ta naš trud ter ga vsaj deloma nagradili s — točnim plačilom naročnine, Nemarnost v tem oziru je še vedno prevelika! In nemaren plačnik ni naš pravi prijatelj 1 Volite? v releposostvu. — Včerajšnja volitev v veleposestvu je skončala tako, da je dobil dr. Verzegnassi 165 glasov, Kocijančič 62 in grof Dubskv 21. Nad vse pričakovanje je dobil Verzegnassi 165 glasov. Dobil je tudi več slovenskih glasov iz Brd, baje radi nekih cest, za katere bi imel zasluge on. Ako je temu tudi tako, tukaj ob volitvah, ko gre za to: ali Slovenec ali Italijan, se to nima upoštevati. Na slovenski strani bi bili spravili z dobro organizacijo na volišče še okoli 50 glasov. Prav bi bili_ storili slov. veleposestniki, da so se pokazali vsi na volišču in sicer da bi bili glasovali*si za Kocijančiča. Ob takih prilikah je taka manifestacija na. mestu in utegne kedaj pozneje pri kaki even-tuelni kombinaciji uphvati ugodno* Klerikalni-agitatorji so letali in se pehali za grofa Dubskega v Medeji, kateremu pa so priborili komaj 21 glasov. Res so imeli še nekaj pooblastil zanj, ali ni bilo volilcev in niso imeli komu dati jih 1 Volilo jih je 248, torej se je zdržalo volitve blizu 100 volilcev. Zvečer je šla po mestu godba z ognje« gasci, ki so nosili baklje, ter z najetimi mla-denči, ki so nosili mestne zastave. Peli so razne običajne pesmi, med njimi tudi neizogibni »Marameo-, ki žili Slovence, ter kričali na vsa grla .evviva" z raznoterimi pristavki. Vsa ta množica se je ustavila pred gledališčem, kjer je bil spustil nekdo govo-ranco, laški kaporijoni pa so bili zbrani gori v dvorani pri časi vina. Posebnega se ni pripetilo nič, posebno je bilo le to, da pusti poslanec, ko se mu ni bilo treba prav nič bati za mandat, na tak način proslavljati »zmago*! Ali nekaj je moralo biti, da se tista množica dvomljive vrednosti ne odvadi — ulic ! O volltvi v Sežani nam dalje poročajo; »Župan iz Berja se je peljal z našimi v Sežano in šel Ž njimi do Mahorčičeve gostilne, a tam se je skril in utekel med nunce, ker se jih grozno boji. — On je tudi gostilničar. Zato so mu naprednjaki obrnili hrbet, ker izdajalca nočejo še podpirati. Naj bi bil vsaj pošten in odkrit klerikalec, ne bilo bi tako hudo. Šempolajski župan je dni častno besedo, da bo volil z našo stranko. Zato je bil tudi izvoljen. — V Sežani pa je zahteval od g. glavarja drugo glasovnico, katero mu je napisal vikar Kos iz Brestovlce. Seveda, volil je s klerikalci. Župana Škrka si dobro zapomnimo za bodoče čase, kakor tudi druge izdajalce in klerikatne poganjače. Bodo že še prihajali s sladkimi besedami! Gotovo je, da na Krasu ni mesta za klerikalce nikjer več: ne v šolskih svetih, ne v cestnih odborih, ne v deželnem zboru! Izdajalci so jih obilno slišali v Sežani, tudi na postaji. Sram jih bilo!" Kolesarski ples. — Živo zanimanje, katero se je pričelo razvijati za ta ples, narašča tako, da je došlo osobito z dežele odboru že kedaj mnogo povprašanj radi vabil. Ista pa so šele v tisku, a pričelo se bo z razpošiljatvijo takoj, ko bodejo dotiskana. Kolesarsko društvo »Gorica* si bode štelo v častno dolžnost, poskrbeti vse, da pomidi udeležencem prav mnogo zabave in da ostane ta ples ne samo najelegantnejši marveč tudi najživahnejši letošnje predpustne dobe. .Kolesarsko društvo .Gorica* je imelo v soboto dne 12. t. m. v društvenih prostorih restavracije „Pri treh kronah* ob mnogobrojni udeležbi svoj redni občni zbor, kateremu je predsedoval vsled odsotnosti predsednika gosp. podpredsednik dr. Rudolf Grunta r. Iz poročila tajnika je bilo uvideti, da je odbor imel dobro voljo povzdigniti za časa poletne sezije družabno življenje v društvu, da pa je pri izvrševanju te vse hvalevredne naloge naletel običajno na brezbrižnost posameznih društvenikov, ki so s »Ne, gospod! Drugi bi bil iz samega samoljubja! pokazal Ligijcu, da je uganil, kdo da je; drugi bi bil poskušal poizvedeti, kje da stanuje ter bi naposled dobil udarec s pestjo, da bi se ne brigal več za po-zemeljske stvari, ker bi bil vzbudil v orjaku nezaupnost ter povzročil, da bi še v tej noči bilo najdeno za deklico drugo skrivališče. Jaz pa tega nisem storil, gospod! Dovolj mi je, da vem, da Uršo dela pri nekem mlinarju poleg Emporija, kateri se imenuje Demas, uprav tako, kakor tudi tvoj oproščenec; dovolj, da sedaj, kateri tvojih vrlih in zaupnih sužnjih gre jutri lahko skrivoma za njim ter odkrije njegovo skrivališče. Jaz ti samo prinašam zagotovilo, da je božan-stvena Ligija v Rimu, ker je Uršo tukaj, ter še drugo novico, da nocoj po noči bodo vsi kristijani zbrani v Ostrijanu.« »V Ostrijanu? Kje je to?« seže mu v besedo Vi-nicij, ki je očividno takoj hotel odriniti na naznačeno »To je stari hipogeum*) med Salarsko in No-meutansko ulico. "Oni pontifex maximus kristijanov, o katerem sem'ti pravil in katerega so pričakovali mnego pozneje, jo Že tukaj in nocojšnji večer bo krstil ter učil na tem pokopališču. Oni se še skrivajo s svojim naukom, kajti dasiravno še doslej ni nikakih razglasov, ki bi s ga zabranjevali, morajo vendar-le biti previdni, ker {jih ljudstvo sovraži. Uršo mi ,je rekel, da se vsi do poslednjega zberd nocoj v Ostrijanu, kajti vsakdo hoče videti in slišati I onega, ki je bil prvi učenec Kristusov, katerega oni imenujejo Mesijo. In ker pri njih tudi ženske z moškimi vred poslušajo učenje, ze.to izmed žensk nemara samo *) Prostor alL mesto pod zemljo. jedina Fomponija ne bo navzoča, ker bi se pred I Aulom, častilcem starih bogov, ne mogla opravičiti, i čemu je po noči zapustila hišo. Ligija pa, gospod, ki 'se nahaja pod varstvom Urša in njihovih starešin, pojde tjekaj brezdvomno skupno z drugimi ženskami. Vinicij, ki je živel doslej kakor v vročinici, pod-1 piran jedino od nadeje, je začutil sedaj, ko se mu je! imela ta nadeja izpolniti, nakrat tako slabost, kakor jo začuti človek po dolgem potovanju, ko že meni dospeti do cilja. Kilon to zapazi ter sklene, s tem se okoristiti. TvoM ljudje stoje seveda na straži pri vratih, in kristijanom mora biti to znano. Toda njim tega ni treba, jih tudi ne bo ovirala in dasiravno je od reke pa do onih ulic precej daleč, vendar oni z veseljem pojdejo tjekaj, da zagledajo onega »velikega apostola'. Sicer pa oni imajo na tisoč sredstev, s pomočjo katerih dospejo za obzidje. V Ostrijanu najdeš, gospod, Ligijo in ako bi, kar pa ne mislim, one ne bila tam, pa bo tam Uršo, kajti obljubil mi je, da pride tjekaj ter ubije Glauka, ali Čuješ, plemeniti tribun? Potem pa bodisi, da pojdeš po njegovem sledu ter tako izveš, kje biva Ligija, ali pa zapoveš svojim ljudem, naj ga kot morilca vjamejo, in ko ga imaš v rokah, pa ga prisiliš k priznanju, kam da je skril Ligijo. Jaz sem storil svoje. Drugi bi ti, gospod, dejal, da je popil z Ursom deset vrčev najboljšega vina, ali da je zapravil ž njim v igri seriptae duodecim deset tisoč sestercev, ali da je za dva tisočaka kupil to novico... Vem, da bi mi ti to nagradil dvojnotero, vsekako pa sem hotel biti enkrat v življenju pošten, ker sem prepričan, da tvoja darežljivost, kakor je dejal velikodušni Petronij, moje stroške obilno nadkrili.« Vinicij, ki je bil vojak ter se je navadil nad-vladati se v vseh važnih slučajih, je urno premagal svojo slabost ter dejal: »Nadeja v mojo darežljivost te ne prekani, toda ti pojdeš z menoj v Ostrijanum.« »Jaz v Ostrijanum ?c vpraša Kilon, ki, ni imel niti trohice volje iti tjekaj. »Jaz, plemeniti tribun, sem ti obljubil najti Ligijo, nisem ti pa obljubil, da je z4-te vjamem. Pomisli, gospod, kaj bi se zgodilo z menoj, ko bi se oni ligijski medved, ki pobije Glauka, nakrat prepričal, da ga je pobil po krivem? Mari bi me ne smatral za povzročitelja storjenega uboja ? Zapomni si, gospod, da čim večji je kdo modrijan, tem težavnejše mu je odgovarjati na vprašanja prostakov; kaj mu naj torej odgovorim, ko bi me vprašal, čemu sem zatožil zdravnika Glauka ? Ako pa si vendar-le misliš, da se ti lažem, pa ti povem: plačaj mi §eje takrat, kadar ti pokažem hišo, v kateri prebiva Ligija; danes mi pa pokaži samo košček svoje darežljivosti, da ne ostanem brez nagrade, ako ti, gospod, (česar pa te naj čuvajo bogovi) padeš v kako nesrečo. Tega bi tvoje srce nikakor ne prGneslo.« Vinicij stopi k skrinji, stoječi na mramornastem stojalu z imenom ,arca* ter, izvlekši iz nje mošnjiček, ga vrže Kilonu. »To so ,skrupuli%« reče. »Kadar bo Ligija v mojih rokah, dobiš tak mošnjiček ,aurensov'« *). »Jupiter!« zakliče Kilon. Toda Viniciju se naježe obrvi. •) Skrnpuli, ali serupulttm, nial zlat denar, vreden približno tretji del aureusa ali zlatega franka. (Dalje pride.) tem vsako živahnejše delovanje skoro onemogočili. Upanje pa je, da se v tem oziru kmalo obrne na bolje. Blagajničar gospod Kavčič je poročal o stanju društvenega premoženja in izkazal K 488*12 čistega preostanka, kar se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: predsednik: dr. Dragotin Treo, podpredsednik; Rudolf Konjedic, tajnik: Božidar .Vernik, blagajnik,;* Mm Kavčič, I. rednik A___t:: oL-il ir -ari«; v Atftftr*' tobaka. Ni vredno odgovora sicer, ali povem pa le, da naj bode pod ničlo, naj bode mrzlo ali vroče, ako bi .bil še kedaj volilni mož za državnega poslanca, ne bi volil nikdar klerikalca, akoprav bi se imel dopisnik v »Prismojenem Listu* obesiti za nit ali pa postaviti stokrat na glavo, Ako je dopisnik na koga jezen in ga glava boli, naj jo skozi okno pomoli, in odneha mu gotovo. Dopisnika prav dobro poznam, kjer se nahajajo Avrelij Btšail, II. redhik An^ tam je doma. Ne bornika; Vekoslav Zajec in Ignacij Saunig. --*-*"- *- ¦-*•-•¦ •»•••¦ , ..- . Novi odborniki, same mlade delavne. moči so nam porok, da se v' bodoči seziji društveno življenje razvije in društvo samo po-vspe na ono stopnjo, katero bi moralo kot jedino športno' drtffitvO v—Gorici zavzemati že davno. Zborovanje so poselili kot gostje mnogi naši odličnjaki, s posebnim navdušenjempa jebiL pozdravljenslovenski prvo--boritelj tržaški g. dr. Otokar Rybaf. Zbrani kolesarji so mu priredili najsrčnejše ovacije, za katere se je dr. RybaF v lepih besedah zahvaljeval. Vrlemu kolesarskemu društvu »Gorica* želimo mnogo vspeha. / Sirovi za Živca. — Prejeli smo nadalje: Gosp. R. R. na D.t, rojakinja naprednega mišljenja pošilja kron 208 »za ubogega Živca, katerega so steple farške barabe". Kako agltujojo za »Frlni. List*. — Upravništvo tega farovškega klepetca in hujskača nadleguje ljudi po deželi s takimi pismi: .Spoštovani gospodi Prosimo Vas prijazne pomoči za dobro stvar. — Naš ka-toliško-narodni časopis »Primorski list" nima v Vaši duhovniji nič naročnikov; ljudje berejo slabe časopise, ki vero izpodkopavajo in duhovnike napadajo, resnice pa ne izvedč, ker nimajo dobrih listov. — Imeli boste zaslugo pri Bogu in dobrih ljudeh, če boste »Primorski list" priporočili. — Izhaja vsaki četrtek in stane za celo leto 1901 le 3 Krone. — Ce ne more en sam plačati, naj se naročijo po dva ali trije skupaj. Stroške, katere boste imeli, Vam povrnemo. Pričakujemo odgovora. — Upravništvo »Prirn. Lista* v Gorici. — Gorica 10/1 001. (Pečat).« Kako nesramno zlorabijo ti sleparji božje ime. Torej pri Bogu dobi zaslugo, kdor razširja vse one prismodarije in pa lumparije, katere trosi v svet »Prim. List" ? I — Rojaki! Edino pravi odgovor na take firovike sleparije je ta, da jim list vračate! Širite »Primorca", ki se tiska že v $000 iztisihl Kaj vso Tcd6 v Gredolčlčevt tiskarni. — Neki uslužbenec v Gredolčičevi tiskarni je dejal že v pričetku decembra g. J. M.: .Gregorčič bo izvoljen, če tudi dobe na-prednjak: večino slovenskih glasov*. Gosp. M. je začudeno vprašal: .Kako je to mogoče?" Gredoičičev sluga odgovori: .Jaz vem, da bo gotovo izvoljen," — Neki znan klerikalec pa je dejal že pred dvema mesecema v neki seji .Vinarskega in sadjarskega društva za Brda", da Gregorčič bo izvoljen, naj se na-prednjaki še tako napenjajo. — To vse le dokazuje, da je bila izdajalska zveza dr. Gre-dolčiča s Furlani že pred časom zagotovljena. Gregorčič, Šnsteršlč, Tarna. — Pri-prost hribovec je tudi šel na katoliški shod v Ljubljano, ker je imel pot plačano. Revež ni bil še nikdar mimo Kanala, zakaj bi si torej enkrat v življenju ne ogledal Ljubljane, vozil se po „ajzenponu* in dobro jedel na nunčeve troške ? t — V Ljubljani je nekje po naključbi stal poleg Gregorčiča in Susteršiča. Kranjski prorok je vprašal goriškega viteza: ,Kaj pa dela Turna?" Ta je pa odgovoril, smehljaje se na ?.nan velcsimpatičen način: »E, zbira tistih deset možičev, pa jim pridiga." — Ali ste ga slišali? Še takral si je mož domisljeval, da je mali bog na Goriškem, nepremagljiv in vsemogočen. In danes? — No, danes je revež le še — deputato friulano! Anton Mašera na Llvkn. — .Prirn. List" vzame v vsaki številki na piko kakega naprednjaka. Zadnjič je doletela ta čast 60-letnega Antona Mašera na Livku, ki je bil volilni mož narodno-napredne stranke. Hoče se nekako norčevati ž niim, češ da v svoji gorečnosti za dr. Turno bi bil skoro zmrznil, ker je opešal na potu in moral prenočiti v nekem seniku. — Ako se pomisli, kje je Tolmin in kje Livek ter se upošteva, da je storil tisto dolgo pot 60-letni mož, se pač ni čuditi, ako človek opeša ter mora prenočiti drugje, ker ne more priti domu. Ako bi se bilo pripetilo kaj takega kakemu volilnemu možu klerikalne stranke, bi ga povzdigovala v deveta nebesa, ker pa je mož naprednjak, ga hoče osmešili. Gotovo prav značilno je, da je Mašera kljubu svojim 60 letom tako čvrstega duha in tako razumen, da je presodil hitro, da le narodno-napredna stranka je prava, in se je radi tega tndi nje oklenil. Nič ga* niso strašile nunčevske grožnje, da bo pogubljen vsakdo, kdor voli »liberalce*, marveč znafiajni mož Mašera je šel od doma z Livka v Tolmin, volit za napredno stranko, ker ve, da* ista samo je prava zastopnica našega kmeta, ker le ta govori našemu kmetu prav iz srca. Sel je mož, volil je in prišel je srečno domu, čeprav je moral prenočiti drugje, predno je dospel na Livek, Tako značajnega moža, treba častiti. Klobuk z glave pred njim! Poslušajmo, kaj pravi tudi sam v nam poslanem po drugi roki pisanem pismu: »SnTčajno mi je prišel v roke »Prismojeni List" od 10. t, m. Dopisnik se je razkoračil čez me gorostasno, ali ne boš laka mislite, da ste * kaj pridobil z dotičnim dopisom. Jako se varate, in s tem ste se le še bolj osmešil. Zadnjih prvotnih volitev ne morete pozabiti. Pa kaj se hoče., potrpeti se mora. Mašera Anton. Sloveči župnik Perinčič v Pliskovici je bil še pred par tedni v nevarnosti, da ga orožniki odženejpvjuknjo zaradi zločina po § T25\ kaz. zak. To bi bilo tudi edino zdravilo za vse škandale, katere je doslej že počel. »Tutti frulti* so že dovolj povedali. — Toda našim politikujočim nuncem se nič ne zgodi, naj počnejo, kar hočejo; duhovna oblast jih še ščiti. Tako je tega vasujočega župnika na primer le premestila iz Soče v Pliskovico, da tam bolj v miru nadaljuje vsaj nekaj časa — obče pohujšanje. Še več! Ker je vikar v Gabrovici bolan, nadomesluje tudi njega. Ta farovški babjak je bil ves čas, ko je še v Soči uganjal široko znane pikan-tarije in še druge ...... rije* (zvonovi, poprava cerkve, razdelitev cesarskih podpor!) velik nasprotnik »Sloge" in Gregorčiča. Zdaj pa se tepe za »Slogo* in »spokorjenega Gredolčiča*. Lepa čast za novega viteza! — Župnik Perinčič je preobrnil oba volilna moža v Pliskovici, izvoljena po trdi borbi za našo stranko. Kraševci, pozor na take značaje. — Hotel je ujeti tudi volilca v Gabro- j vici. Pisal mu je to pismo: j »Spoštovani gospod! Predstavim se Vam kot nekak duhovni pomočnik pri Vas, ki sem zadnjo nedeljo marsikaj povedal o žalostnih razmerah na Goriškem sploh vsled zdraž-barjev in nasprotnikov proti političnemu društvu »Sloga* v Gorici ter izrazil željo, da bi tudi gabroviški g. vol. mož v imenu sploh dobrih tamošnjih občinarjev jutre glas dal Sloginemu kandidatu g. Matiji Rutarju, c. kr. sodn. svet. v Gorici. — Upam torej, da bote po svoji vesti glasovali jutre ne v imenu volilcev —- ampak v imenu cele Vaše občine, ki gotovo bolj »Slogi" zaupa kakor pa nekaternikom brez društva in programa. Zatorej Vas lepo prosim, zapišite že danes na »Glasovnico* ime našega Matije Ruta rja —- ter ne bojte se nobenega, ker do zdaj je bila v V. kuriji naša zmaga. — Tudi niste dolžni tako podpisano glasovnico nobenemu pokazati. Drugi naj mislijo o Vas, kar jim drago. Jutre, ko bot» na vrsto prišli pri glavarstvu, oddaste kar meni nič tebi nič svojo glasovnico, brez da bi kdo izvedel, kdo je na nji podpisan. — Jaz pa bom gotovo izvedel, ali ste me vslišali, ko Vas lepo prosim v imenu toliko Vaših nedolžnih so-občinarjev. Prihodnjo nedeljo Vas bom gotovo vzel v misel v cerkvi ter pohvalil, da ste v resnici zastopali Vaše ljudi itd. Taka javna pohvala Vam bo veliko koristila. Ne želim pa, da bi moral javno ravno tam obžalovati tako zaslepljenega moža, ki se ne ozira na svojo vest »ne na celo vas. — Glejte, tudi drugje so se vol. možje premislili in potegnejo s pravo »Slo-gino* stranko, ki ima zasluge in zmage za seboj. V novic Vas lepo prosim za dobro Vaše občine in Vas samih, zapišite Rutarjevo ime na glasovnico brez ozira na hujskače, pa ostanite trdni kot kraška tla — in ne bo Vam žal. — Nadejaje se torej .... Vas najvljudneje pozdravljam ter se toplo priporočujoč vedno vdani Perinčič, vik. v Pliskovici — in tisti mož, ki je pridobil vsakdanjo pošto tudi v Gabrovici. Pliskovica, 8/1 1901.« AH ste ga culi? Z^re*?, prav v čast je komu, ako ga tak človek pohvali, če tudi v cerkvi. Kdor ima še kaj čisti, bi ga moral tožiti za pohvalo! — In kuj pravi dalje? On volilnemu možu grozi, da bi moral v cerkvi jnvno obžalovati, da se oni ne ozira na svojo vest itd.! — Prav dragoceno je pa prizna me, da so se drugje naši volilni možje — »premislili*. EU! Koliko je to stalo?! — Zanimiva je dalje pohvala, da je župnik Korlek poskrbel vsakdanjo pošto v Gabrovico. Zdaj vemo, Begava »zasluga* je, ako jo bo kdaj Gregorčič sebi pripisoval. — Sicer pa ni izključeno, da se je tudi Korlek za to pobrigal, ker mogoče je, da prebiva tam Kalrica s sinkom Stankom, Korlčkom, katerima more pošiljati vsak mesec lep pozdrav s — poštno nakaznico po razsodbi sodnije. Toliko danes. Ako hočete, bomo nadaljevali 1 Dornbcrške »rože*. — Dornberška fara je mastna; vstJk župnik si nabere tisočakov kakor berač mraza, dočim prav to ljudstvo najhuje leze v dolgove. Ni kmalu kraja, kjer bi bili ljudje bolj zadolženi. Zato pa tudi lezejo čedalje bolj v farovško odvisnost. Sedanji župnik Juvančič si zna še množiti itak l«pe dohodke svoje fare. Maše po 60 kr. mu nič ne ugajajo; izpod goldinarja niso zanj. Toda stare tarife so bile preveč vkoreninjene, zato so priskočile na pomoč — »rože*. Kaj so te »rože"? To so združbe po IS oseb; te imajo svojega načelnika, ki ima nalog, paziti na vsak korak teh »rožarjev* in potem sporočiti župniku. Do kakih posle- dic more vesti tako divno organizovano ovaduštvo, je jasno; obrekovanje, natolcevanje v tem slučaju ni greh! — Dalje morajo ti »rožarji* skladati za sv. maše po — 7 kr., torej skupno 1 gld. 5 kr. menda vsakih 7 dnij; vseh rož pa je 7 krat 7 ali 49. — Cujemo, da te sedmice divno cvelč v Dorn-bergu, župnik ima zdaj nad mero maš po 1 gld. 5 kr., in Dornberžanje zdaj čakajo, da s% začne med in mleko cediti po Vipavi. Polltikujoči "kapucini. — Poročajo nam, da oni kapucini, ki hodijo po deželi beračit, tudi pridno agitnjejo proti »Soči" in »Primorcu". — Opozarjamo svoje somišljenike na take hujskače v kutah! Plačani očenaši. — Od nekod nam pišejo: »Pri nas nunčevi očenaši niso po grošu, marveč po desetici. Na dan sv. 8. K. jih je bilo 49,-torej 4 gld. 90 kr. le za oče-naše! — Mnoge naše babnice ne gredo v cerkev, ako nimajo desetice za očenas, ker jih je sram, dočim nimajo drugače novcev niti za sol in kruh lačnim otrokom. — Eto kos naše kmečke prevzetnosti in baharije! To je vzrok, da nosijo desetice za očenaše, ne pa resnična pobožnost. — Pa saj naše ženske tudi tekmujejo med seboj v tem, katera da* »gospodu* večjo štruco masla. To tekmovanje je šlo n<'kjc tako daleč, da so mnoge začele i — goljufati. Jedna je uatla-čila v sredo skute, druga soli in še drugih rečij. »V slabi luči*. - Tudi nad gospoda Matevža Piriha, župana na Št. Vidski gori, se je spravi! zadnji »Prirn. List*. Pravi, da se je pokazal v slabi luči, ker je hotel baje nekemu volilcu šiloma zapisati v svoji nesramnosti na listek dr. Turno, ali je bil za-sačen in jo je moral popihati. — Poročilo v »Prirn. Listu* je oči vidno pretirano in polno lažij. Ako bi bilo tudi res, da je g, župan Pirih prigovarjal koga, naj voli dr. Turno, ter mu hotel radi tega napisati na glasovnico ime dr, Turna, to vendar ni nič hudega, nič čudnega in nič kaznjivega, V tem pogledu bi moral pač »Prirn. List" prijeti le gg. nunce 1 Ti, ti so skušali izsiljevati glasovnice našim volilnim možem povsodi, kjer je bila prilika, in seveda tudi na voliščih. Podkupovanje, groženje s peklom, hudičem, itd. je bilo na dnevnem redu. Nunci so se pokazali res v kaj slabi luči. Ali da jim ne porečeš, reko rajši oni ter izpostavijo na »pranger" vsakogar, kdor jim pride pod roke. Poznamo gospoda Piriha, ki je značajen mož in naprednjak, in vemo tudi, da ga take podle reči v »Prirn. Listu* ne bol6 prav nič! Tisti cepec, s katerim so zamahnili po njem, pada nazaj na posvečence same, ker gledd volitev imajo vse polno grehov in celo tolovajstva na vesti. Skazali so se v najslabši luči! Le pred svojim pragom naj pometajo, in kadar bo tam vse čisto, naj gredo drugam! Tam pa ne bo čisto — nikdar, kasta ni vneta za pravo čistoto 1 V pijanosti padel In umrl. — 78-letni Al. Vat iz Palme je šel po noči v nedeljo proti domu pijan. Blizu vile »like* v ulici k Soškemu mostu je padel ob kraju ceste na kamenje tik jarka ter obležal. Našli so ga vsega prašnega in okrvavljenega. Spravili so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je umrl kmalu, ne da bi se bil zavedel. Tukajšnja trgovska In obrtna zbornica, ki voli zajedno z mesti poslanca za državni zbor, se je izrekla v svoji zadnji seji soglasno za Lenassija, ki je izvoljen v skupini mest in trgov. Ustanovni občni zbor bralnega društva na Gesti bode dne 20. januvarija 1901. ob 4. uri popoludne v hiši g. Frana Bratina na Cesti. Dnevni red: 1. Sestava društvenih pravil; 2. volitev začasnega odbora. Sklicatelj shoda. Ženinom in nevestam. — Pust je tu; mnogi zsipuste* ,ta ledih stan* in se vprežejo v »jarem sv. Lukeža", ki je sicer »težko breme, ali sladko", kakor je dejal sam sv. Pavel. Priprav? za ta važen prehod pod jarem zakonskih sladkostij in bridkostij so navadno velike.— Kdor pa ni imel dovolj časa, da bi si naroČil postelnjake, omare itd. itd., kar je potrebno, dobi vsega dovolj pri naših solkanskih mizarjih. Tisti pa, ki plačujejo take potrebščine na obroke, naj se obrnejo do našega trgovca g. Aniona B r e-ščaka v Gorici, Gosposka ulica (druga posojil nična hiša,) kar je treba za zakonsko spalnico, sprejemnico, jedilnico itd. Podob je obilo v zalogi vseh vrst. — To priporočilo smo napisali docela po svoji volji, ker videvamo naše ljudi, da lazijo po krivih potih. Zahvala — Odbor podpisane podružnice se s tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je veselica, katera se je priredila 6. t m. klubu skrajno neugodnemu vremenu v gmotnem in vsakem oziru tako lepo in sijajno izvršila. Posebe se nam je še zahvalili vsem častnim rodbinam in p. n. gospodom za krasne dobitke pri tomboli in prispevke v denarju, g. lekarničaja Fr. Šapli za prireditev toli dičnih, živih podob, vrlima gospodoma jur. F. Šapli in H. Pernetu, ki sta prva sprožila to misel, ter se ne ustrašila ne truda ne vsakovrstnih ovir ampak do zadnjega vstrajala pri začetem delu, vsem sodelo-valcem pri igri, petji in živih podobah, pe-vovodji gosp. nadučitelju Hrab. Pernetu ter požrtovalnim gg. uradnikom, ki so z obču- dovanja vredno radodarnostjo pripomogli, da se je nabralo .ta večer čistega dohodka črez 200 K. Tudi nam je prijetna dolžnost še posebno udano zahvalo izreči tukajšnjemu g. zdravniku dr, Finku, koji nam je podaril poleg drugih lepih dobitkov še Prešernov kip, kojega je dobil ta večer pri srečkanju. Odbor ženske podruž. sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico. Listnica. — G. dopisniku iz P. Vaš dopis smo prejeli ali ga ne moremo priobčiti, ker isto, kar pripovedujete, pač ni tako važno, da bi prišlo v javnost; tudi tisti možje niso toliko vredni, da bi se bavili v javnosti ž njimi. Za take ljudi je najboljše zdravilo — pre/iranje! Pišite nam kaj drugega I Pozdrav! Mesečno sobo, eno ali dve, meblirano s hrano išče državni uradnik. Kdo, pove upravništvo. Blagajnlčarico Išče tvrdka Konjedic & Zajec v Gorici. Pjsmene ponudbe naj se pošiljajo direktno na tvrdko. NaglnlM (gluhoBt). - Bogata gospa, ozdrav« Ijena od nnglube in ugesnega brenčanja z umetnim uSamim bobnilomdr.Nicholsona, je darovala nje* goverau zavodu 75.000 gld., da gluhi, nepremoftni ljudje lahko zastonj vdobjjo taka bobnlla, Pisma je poslati na naslov: St, 4000, »vod Ntoholion* .»Longcott« Uunnerslmrv, London W. Razgled po svetu. Državni zbor. — Po informacijah iz krogjv, ki stoje" vladi najbližje, poročajo nekateri dunajski listi, da državni zbor bo sklican v prvi polovici meseca februvarlja. Dan, kedaj se to zgodi, še ni določen. Italijanski listi od včeraj in danes slave na vse mogoče načine konecni izid volitev, katere so skončale njim v prilog tako, kakor so računali. Največ slave Istro, kjer se jim je posrečilo vzeti Hrvatom en mandat, tako, da bo Istra, ki je slovanska po dveh tretjinah, zastopana na Dunaju le po enem slovanskem poslancu. V drugi vrsti slave Tnt, kjer se ni posrečilo Slovencem prodreti, v tretji vrsti prihaja na vrsto nala dežela, kjer pač ni bilo mkake nevarnosti za laške mandate! Slav«} izid volitev, ali tega slavlja se drži korupcija, skrajna korupcija, katero so izvrševali Lahi za časa volitev, (n tega slavlja se drži pomoč vlade, ki bi morala bili nepristranska, ali ni, Italijani tega seveda ne štejejo tako, kakor mi, marveč so jim zdi vse to naravnost umevno. Tako jih je že spridila vlada v kvar primorskim Slovanom, pa tudi v kvar — sami sebi! V LJubljani so slavili v nedeljo 60-letnico obstanka trgovske in obrtne zbornice na Kranjskem. Sla vije je bilo jako svečano, udeležba veličastna. Zagrebška zbornica je bila odposlala na slovesnost dva zastopnika. Na prijateljskem sestanku so nabrali svoto nad 200 K v svrho ustanovitve slovenske trgovske akademije. V Ljubnu na Štajerskem je kaznovala vojaška oblast nekega kadeta Lamberta, ki je bil v Gradcu ob priliki nekega shoda ranil z bajonetom nekega socijaiista, na 18 mesecev trde ječe. Kitajska krutost. — Belgijski komisar je podal poročilo o kitajski krustosti v za-padni Mongoliji za časa vstaje. Na ukaz kitajske vlade je bilo takrat tam v treh dneh obglavljenih nad 2000 domačih kristjanov, mnogo so jih sežgali, ubili so tudi škofa Ilamerja. Iz Curiha poročajo, da so našli v železniškem vozu pri postaji Altdorf mrtva dva mlada zaljubljenca. Ustrelila sta se z dvema revolverjema iikralu. Vzrok: nesrečna ljubezen! Proračun ruskega carstva. — Državni proračun za tekoče leto kaže dohodkov 1.788.482.000 rubljev, troškov pa 1.788,482.006. Redni dohodki presegajo izredne troške za 73,443.450 rubljev. Rusija potegne, kakor se poroča iz Londona, vse svoje čete iz pokrajine Čili ter obdrži sploh tam le toliko vojaštva, kolikor je neobhodno potrebno za varstvo tam bi-vajoCili Rusov. Čete odidejo v Mandžurijo kjer se priklopijo tamkaj garnizujočim. V Trstn je volil v nedeljo tretji kolegij, kateri je zastopal pred zadnjimi volitvami skozi dolgo vrsto let vit. Nabergoj. Zadnjič je bil izvoljen Lah Mauroner, in v nedeljo se je zgodilo isto. Oddanih je bilo za Mauronerja 2710 glasov, za RybaFa pa 1988; razlika znaša 722 glasov. Tržaški Slovenci so nastopili pri volitvah letos v peti kuriji in v tretjem kolegiju, kateri pritiče pravzaprav njim že a priori, kakor bi jim pritikala tudi peta kurija, ako bi na tržaških tleh vladala za Siovence še pravica. Toda te ni, in Slovenci niso prodrli s svojim kandidatom. Tržaški Slovenci pod vodstvom političnega društva »Edinost" so razvijali za časa volitev čudovito agilnost, kateri so se čudili vsi ostali Slovani, ki se brigajo za slovensko gibanje v Trstu. V peti kuriji, kjer je prišlo celo do ožje volitve med Hortiseui in Rvbafem, kakor tudi v tretjem kolegiju, so nastopili tržaški Slovenci v tako impo-zantnem številu, da je isto slovesna manifestacija slovenskega življa na tržaških tleh, Kako je jokal »Piccolo" pred ožjo volitvijo, kako prosil in rotil občinstvo, naj se za Boga udeleži volitve, ker italijanstvo Trsta je v nevarnosti. Tudi sedaj pri volitvi v tretjem kolegiju je piskal v sličen rog. Volitve v Trstu so manifestovale slovesno žitje Slovencev na tržaških tleh v taki meri, da vlada, ako hoče biti sploh pravična v najprimitivnejSem pomenu, mora začeti upoštevati tržažke Slovence drugače nego doslej. Vlada naj si kupi tiste številke »Piceola* pred ožjo voiitvijo v peti kuriji ter sedaj pred voiitvijo v tretjem kolegiju, naj jih vloži v okvir ter obesi v pisarni c, kr. namestnika v Trstu nad pisalno mizo, da mu bodo kazale ob raznih prilikah, kadar bo ugibal, ako je sploh kaj Slovencev v Trstu, da tam živi močno slovensko ljudstvo, kateremu pritičejo tudi — pravice 1 Političnemu društvu .Edinost" gre najtoplejše priznanje za trud, ki ne pozna nobenih ovir, ki gre le za ednim ciljem, to je dobrobit zapuščenega^ slovenskega- naroda na tržaških tleh na vse strani. Izid državnozborskih volitev. — Z zaključkom preteklega tedna je bilo izvoljenih 304 poslancev. Od teh jih pripada: 40 mladočeškemu klubu, 44 poljskemu klubu, 21 katoliški ljudski stranki, 21 Schunerer-janski skupini 15 nemški liberalni stranki 88 nemški ljudski stranki, 13 kšč. socijalcem, 15 je Slovencev, 10 Hrvatov, 9 Rusinov, 9 socijalnih demokratov, 14 Italijanov, 8 članov poljske ljudske stranke, C češko-narodnih delavcev, 5 čeških agrarcev, 6 Rumunov, 2 Srba, 2 katol. - narodna Ceha, 2 liberalna veleposestnika, ostale štejejo še med divjake. Posvetovanja voditeljev bivše desnice. — Razni poljski listi vedo poročati, da se na Dunaju že vrše posvetovanja voditeljev onih strank, ki so v bivšem parlamentu tvorile desnico. Razgovarjajo se o sostavi bodoče večine. Poljski klub zastopajo pri teh konferencah člani bivše parlamentarne komisije poljskega kluba vitez Jaivorski, grof Dzieduszvcki, Abrahamovvicz in vitez Ko-zlovski. O udeležbi zastopnikov ostalih strank ni še nič znano. O odklonitvi mandata od strani barona Dipaulija piše mej drugim dunajska „ Informacija *: Izvolitev je vesela, odklonitev obžalovanja vredna. Umejemo sicer nejevoljo, iz katere je izšla odklonitev, toda državnik, kakoršen je baron Dipauli, nima pravice, da bi ga vodila čustva. Državi in stvari, katero zastopa, je dolžan, ne umakniti se takoj v svoj tabor jednako razjarjenemu Ahileju. Ako izgine baron Dipauli iz poslanske zbornice, je to le korist za levico, takorekof: darilo, ki jej je s tem poklonil, in najhuji vseh udarcev #a katol. ljudsko stranko. — Jednako sodijo o tem tudi glasila katoliške ljudske stranke in tudi ijipaulijevi voliIci,ki so opetovano poskusili pregovoriti izvoljenega poslanca, da sprejme mandat. Kandidat Trogmann, ki je pri volitvi v bolzansko - meranski kmečki skupini odstopil od kandidature na korist baronu Di-pauliju, si je s tem nakopal veliko sovraštvo svojih deželnozborskih volilcev. V „Meraner Zeitg." ga pozivajo, naj radi tega odloži svoj deželnozborski mandat. Ko, poslanec Trogmann bržkone ne ustreže tej želji, dobro vedoč, da je mej temi ,volivci-kmeti" prav malo ali pa nič tistih, ki so mu pri deželnozborski volitvi dali svoje glasove. Nemški radikalci zmagujejo. —. Schdnererjanci in nemška ljudska stranka triumfirajo. Na Češkem so Schonererjanci vzeli v kmetskera volilnem razredu nemškim naprednjakom zopet 9 mandatov. Odkar so dosegli nemški radikalci v peti kuriji toliko zmag, jim lete zmage kar v naročje. Klub Schonererjancev, ki je štel v bivšem parlamentu le 6 mož, se vrne v novi parlament vsaj 20 mož močan. Mogoče pa je, da pridobi še kje kak mandat. Liberalci se vrnejo decimirani. Na Češkem so zmagali le dr. Funke, dr. Pergelt in dr. Nitsche. Tudi dr. Pfersche, znani junak z nožem, je propadel. Nemška narodna stranka, ki je Schonerer-jancem najbližja, je dosegla na Zgorenjem Štajerskem velike vspehe. V mestnih kiirijah je zmagala z vsemi kandidati. A tudi na Zgorenjem Avstrijskem je bilo voljenih pet kandidatov nemške narodne stranke. Za jeden mandat bo še ožja volitev. Tako so nemški nacijonalci pridobili 3 - 4 nove mandate, ter so sedaj vsa mesta Zgorenje Avstrijske nemško-nacijonalna. V Welsu je propadel celo vodja nemških klerikalcev, dr. Ebenhoch. Zmagal je nemški nacfjonalec Alojzij Holter. Tako sta padla oba voditelja katoliške narodne stranke, baron Dipauli in dr. Ebenhoch. Slovenci v Ameriki imajo sedaj že 3 liste: Amerikanski Slovenec, Glas Naroda in Nova Domovina. Z vsakim listom je združena tudi lastna tiskarna. Vsi trije listi so urejevani dobro in spretno, le Amerikanski Slovenec je preveč klerikalen. Znamenito pri vseh 3 listih je to, da imajo izredno veliko število inseratov manjšega in večjega obsega. V Amerikanskem Slovencu jih našteješ kar v vsaki številki okoli 100. Vidi se pač, kako v Ameriki upoštevajo in- serovanje; v Evropi pri nas smo v tem pogledu še daleč zadaj. Kuga. — Iz Carigrada poročajo, da na krovu francoske ladije »Senegal", ki je prišla v Bevruth iz Aleksandrije, so konstatovali slučaj kuge. Zato so ladje iz Aleksandrije in Port Saida podvržene preiskavi, predno smejo z ljudmi in blagom na kopno. Na Japonskem je razsajal dne 10. t. m. ob vzhodni obali grozovit vihar, ki je napravil mnogo škode. Med drugim pogrešajo nad 400 ribičev, katere je vihar najbrže utopil. lDJiŽBYBOSt Slov. PfeMcd. — Med neslovenskimi listi, ki so se udeležili Prešernove proslave, se je ta list posebno _odlikovaI. Grudnova ltev!IkY"~je~^iIaryosvefiena""TWšerntt TnT je prinesla devet njegovih pesmij, v resnici iz-borno prestavljenih po g. Jaromirju Brodeckem, in začetek temeljitega spisa o Prešernu iz peresa gosp. J. Hudca ter pesnikov kip od Gangla in znano Prešernovo sliko. V obče zasluži trud gospoda Cernega, ki urejuje ta list, za zbližanje slovanskih narodov vse pripoznanje. Gospod urednik pozna sam večino slovanskih jezikov in prestavlja sam na češčino prav mnogo, da bt seznanil svoje rojake z drugimi Slovani. Njegov list prinaša prevode vseh slovanskih pesnikov (od slovenskih je priobčil dosedaj razun Prešernovih tuds Aškerčevih in Gregorčičevih pesmij) ter poročilo in razprave o narodnem gibanju, o idejah, ki že razširjajo, iz vseh dežel. Slovanskemu Prehledu ni enakega lista pri vseh Slovanih, in kdor se hoče poučiti o drugih Slovanih, prebiraj številke tega lista I Da ima ta list tako vrednost, je pač le zasluga g. urednika, ki ga izborno vodi. Priporočamo ga Slovencem, kajti še vedno se mora boriti z materijalnimi težavami l (Gena K 6*40, naroča se v Pragi, Jeruzatemska ulica 11). Proda se takoj 5-letni konj, ker je »črne dlake«. --Oglasiti se je pri Petru Birsa v Gorici, Corte Caraveggia. Razglas. Se naznanja, da dne 2H. januvarja L 1. od 11. do 12. ure opoludne, se bo zopet vršila javna uslmena dražbaj v uradu cestnega odbora v Podgori, pri kateri se odda v zakup po znižani ceni zgradba kos nove okrajne ceste pod Šmartnem. Klicna cena znaša 16800 kron. Vsak dražbenik bo moral pred začetkom dražbe položiti 5$ varščine 840 kron. Pogoji, načrt in proračun je razpoložen na ogled vsaki dan v uradu cestnega odbora.. Cestni odbor za goriško okolico. V Podgori, dne 15. jan. 1901. Niičrlnik: Klančič =. r. Dobre ure in po eenl! s S-lelnim pismenim jamstvom razpošilja nit zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnino Most /Češko). Dobr.i ura Rem iz niklja 11.3 7i>; srebrna ura R.-m. II 5-80; srebrna verižica H. 1 20; buuilnik iz niklja Tvrdka je fl. 1-95. dlikovan c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisof-e prizoaluib -! _ Hiistrovan cenik zastonj! l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korim št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Soba s pohištvom (meblfrana soba) se išee. — Ponudbe na upravništvo našega lista. Anton Kuštrin z jedilnim blagom ulica št 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zaiogo jest vi nt koloni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič «fc Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Joehmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. išče trgovsko izobraženega vodjo trgovine za eksport mizarskih izdelkov. — Ponudbe »Trgovsko-obrtni zadrugi« v Gorici. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od f»6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zmtrn*. Postrežba poitana. Iziel jo ravnokar Kažipot in koledar po Primorskem 7, tiataiijduitni podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. Itd. Dobiva se v ^Goriški Tiskarni" A. Gabrscek v Gorici. Cena: K 1*60; po pošti lO vin. ver. Naročniki »Primorca* dobe ,Kažipot" za 1 krono. 00000000000000©0000©00 5sf Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici gw © Konjedic <& Zajec • ® (prej G. Darbo) ® pred naclškofijo Stv. 5. Podružnica konec ltn&tela Stv 2. yy Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši. ^fy Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ©štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-icevine, orodja za razne obrti in pohlšnega, sledilna ognjišča, JL peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. X$ Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse J9k naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. JST Glavna zaloga za Gorico In okolico x izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. 5 \L Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a J ^H v Ajdovščini po tovarniških cenah. m 0 Edina zaloga i 0 .najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekia. < ^^ Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz \ 49| prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. Jj ©®000©0Q0000©©00000®©< [ ..Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špitalsfce ulice it. 2. Nakup In prodaja Q vseli vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po uajknluiit-nejših pogojih. Posojila i i vrednostne papirje obrestim. proti 1'lzkini Zavarovanje proti fcuraii izgubi. Promese k vsem žrebanjem. \ Sprejemanje denarnih vlog- { na vložne knjižice, na tekoči rnčmi In na glro* I konto s iVj^nim obrestoTitujem od dne vloge i do dne tzdiga. { Eskompt menjie mijkulautneje. j Borzna naročila. 1 Zaloga vsakovrstnega tj pohištva I! inton Ireščak i v Gorici, j! Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturitii. V zalogi ima I pofrištvo vseb slogov I sa vsak stan, f priprostega in najfinejega izdelka j v veliki izberi. j V ZALOG/ IMA: Podobe na j platno in šipe, ogledala, Ume * ji inplafno,mneiapeearijei(d. I , Daje tudi na obroke! *