M*- .. M.--- ---' « H. DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 65 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 17TH, 1936 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. A. F of L odbor tori in- Moderni stroji v tovar-dusfrijalce, da povzro- nah baje producirajo čajo novo depresijo več zaposelnosti Popularnost predsednika Roosevelta narašča The(aecih sprejeti mnogo bolj libe- Yorku, danes se je pa že 54 odstotkov volivcev izjavilo za nje- Washington, 16. marca. — American Federation of Labor je danes obtožila vodstva ame- riših industrij, da pripravljajo dobi več ljudi delo." se je izja-ugodna tla za novo depresijo s vil Herman Lind, ki je general- tem, da proizvajajo vač blaga kot ga pa more ameriški narod kupovati. Ob istem času pa naznanja American Faderation of Labor, New York, 16. marca. Institute of Public Opinion je ralen program in nastopiti vse pravkar priobčil v javnosti sta-[drugače napram delavcem, ako Cleveland.—'Stroji nikakor ne!tistiko g'lsc,e Popularnosti pred-| želi slednji pridobiti za republi-u st v a rjajo brezposelnosti, na-, »ednika Roosevelta. Ta stati-1 kanskega predsedniškega kan- stika pokriva javno mnenje kot didata. je bilo izraženo od tisočerih j Na drugi strani pa bo Roose-Amerikancev v dobi med 15. fe- velt skušal pridobiti male in bruarjem in 10. marcem. Štiri milijone gostov se Rev. Coughlin pozivlje pričakuje na ranta- vse delavce, da se sprotno ,stroji povzročajo, da ga. vo v (levelandu organizirajo ni poslovodja National Machine Tool# Makers Association. Statistika navaja, da se je v "Zaposelncst," je dejal Lind, tem času popularnost predsednice bila v letu 1935 v desetih naj-i ka Roosevelta precej dvignila, bolj mehaniziranih industrijah; v splošnem se opaža, da popularnost Roosevelta narašča z vsakim mesecem ko se približujemo predsedniškim volitvam. Pred mesecem dni je bilo za Roosevelta oddanih 53.9 odstot- 1.—Skupina, katero tvorijo! slabše plačani delavci. Ta je v j ogromni večini za Roosevelta.! 2.—Skupina mladinov. •">.—Skupina farmarjev in četrto sku-! pino tvorijo ženske. Najbolj soj pa za Roosevelta oni elementi,! ki so se radi brezposelnosti pre-1 da bodo povzročili visoki profi-94 procentov enako visoka kot ti industrij v drugi polovici leta zaposelnost v najboljšem letu 1935, da se bodo industrije raz- pred depresijo, v letu 1929." širile in da bodo poklicale na- "Omenjenih deset industrij v daljne stotisoče na delo. letu 1879 sploh nismo ša imeli. V svojem mesečnem poročilu Te industrije so proizvod novih, kov poskusnih glasov, v tem me-pravi vodstvo delavske federaci- modernih strojev. 13 odstotkov Secu pa 54.1. Republikanci so je:'Kadarkoli je produkcija več-, vseh delavcev v vseh ameriških dobili 45.9 -odstotkov. Nadalje ja kot nakupovalna moč naroda, industrijah je zaposlenih v to- je statistika dognala, da dobiva je brez vsakega vprašanje, da varnah z modernimi stroji." predsednik največjo podporo iz j se mora prenehati s produkcijo,; "Med te industrije štejemo sledečih štirih skupin: ker ni odjemalcev za izgotovlje-j.sledeče: električni stroji in elek-no blago." jtrični predmeti, avtomobilska in- "Kadar se to zgodi, tedaj za-; dustrija, kolesa za avtomobile, čnejo industrije odpuščati de- refiniranje petrolja, umetna svi-lavce od dela, profit se znižuje la produkti aluminija, strojepi-in takoj za tem sledi depresija, si, računski stroji, cash registri, Važno je, da delavci vedo, da j zrakoplovi in radio aparati." se nova depresija začne v času, "Vse to so moderni stroji, iz- ko smo se prikopali iz zadnje najdeni tekom zadnjih 40 let, in življali zadnja leta z relifom depresije.. I ki se d;nes na debelo producira- "Značilno. je tudi dejstvo, daj j0. Nič m;\nj kot 2,500,000 de-, dokler so industrije poslovale 'aveev je zaposlenih v teh mo-pod NRA pravilniki da .je bila dernih industrijah, ki ima naj-balanca med produktom in na- bolj moderne stroje, kupovalno močjo naroda nekako "Leta 1935 je bilo v vseh in-cnaka. Produciralo se je -teli-■ ctustrijah zaposlenih 7,400,000 ko, kot se je moglo na trgu ta- delavcev, v najbolj prosperitet-koj prodati. nem letu 1929 pa 8,800,000." "Koneec NRA pravilnikov pa! Nekaj enakega je trdil preje prinesel s seboj večje indu- teklo nedeljo tudi Rev. Cough-sti'ijske profite toda obenem1 ijn> ko je izjavil, da so potreb-zgubo za delavce. Velebusines nj Ktroji potrebni, ker lahko več danes nikakor ne čuti več odgo- hitreje proizvajajo in tako vornosti, da mora sprejemati povzročajo, da so potrebščine nove delavce na delo." j cenejše kot bi bile brez moder- jMpmffjf) IlellllfifdVd Dff1- 'Tekom zadnjih šest mesecev nih strojev. SWmiljHiiHiiiviHiwpiv leta 1935 so se prof iti 120 naj- -o- večjih ameriških korporacij zvi-j Spor S Coughlinom? šali za 141 odstotkov ter so in- Herbert Bigelow, councilman dustrije bile v zstanju zvišati! v Cincinnati Ohio, eden najbolj-j nekoliko delavske plače, toda na gjh pristašev Father Coughlina srednje trgovce in male industrije. To bo povzročil s pametnim gospodarstvom in s tem, da bo skušal balancirati zvezni proračun. Nadalje prikazuje statistika, da .je Roosevelt zgubil del svoje popularnosti v 15 državah toda! pridobil je mnogo v 22 državah. Roosevelt je : da se nemudoma or. vstopu k veliki jezerski razsta- ga„izirajo. Izjavil je, da vi, ki se otvori v Clevelandu velt a, dočim moški volijo \i 54.1 t.rnp„m :..,„•.•„ za sedanjega predsednika. ^ T^ Zniein bo" '"T" * ^ V Prvi VMti 00 izpolnjena bo ustanovljena v korist ameriškim Tudi niso ženske v takem šte- to največja knjiga na svetu. Pri- delavcem, viiu zapustile predsed. Roose- valuje se, da pride k razstavi! Coughlin je priporočal velta kot so ga moški, kar j • ne- do 4,000,000 obiskovalcev, in sle- poklicne in vertikalne unije, re-kako znamenje, da so ženske v hern. gost .se bo lahko podpisal koč da se mora delavec or^anizi- v to knjigo. Vhod k razstavi bo rano boriti< da si jzboljša svoje tako., .z St. Clair AVe. življenje, da dobiva pošteno pla- Kazstava bo otvorjena 27. ju- c-.0 in da se I)oSteno, reffUliraio mja. Prirejena je bila v spo-! dejovne ure min stoletnice, odkar je C1 ve-, Tekom SU)jcjfa „,)Vur;i je lan postal mesto. Razstava bo političnih zadevah mnogo bolj "talne kot so pa moški. Leta 1932 je za Roosevelta glasovalo 59 odstotkov vseh volivcev, a letos se pričakuje, da bo dobil nekako 55 odstotkov. V splošnem trdi danes v p rečni Amerikanec, da dio duhovnik povdarjal, da je po. rad. tega odprta 100 dni. Pod-, N.irodna unija m socjalno pra_ noben I>wi v knjigi bodo zastonj. Po- vico enako nasprotna poganske-mogel naredi- 'eg tega se bo lahko dobilo mi- mil kapitalizmu kot nelogičnim ... ,, , , . velta, da se doževa uspehe. Država Kansas pa med tem skoro zapušča Roosevelta. V de-' Najbolj značilne so pa iz.ja-cembru mesecu se je š> izjavila ve ameriške mladine, in sicer za njega s 53 odstotkov vseh < nih ki b.odo letos prvič glasovali, in teh je mnogo nad dva milijona, ter onih, ki se nahajajo v starosti od 21 do 30 let. Pri glasov, v januarju je znašal od-78 odstotkov onih, ki so na j stotek samo še 51, dočim je v relifu, je za Roosevelta. Za pred-!februarju padel na 50. Eden iz-sednika Rooosevelta pa niso v I med vzrokov je, ker pričakuje-trgovskih in industrijskih kro-jjo volivci v državi Kansas, da gih. Velebusiness in industriali-1 izvolijo svojega lastnega držav- nih glasov, zem se potegujeta za republikah-! liana, governerja Landon, v Za organiziranji predsednik ne bi ti boljše kot je to storil Roose- niatur.io izdajo take knjige s šti- ekstremom socializma, komuniz-velt. Vsi so mnenja, da vlada Timi stranmi. Te knjige bodo;^a j,, fašizma. Roosevelta ni idealna, vpošteva- po.setniki razstave lahko vzeli s' 0»tro je povdarjal, da mora jo pa resno prizadevanje Roose-!seboj za spomin. md imtlV8trijami. hiti' vsaj del- Ogromna zlata spominska pft vladna kontrola. Izjavil j., knjiga tehta 1500 funtov in ima tudj> da so d(?]avski štraiki opra- oOOO strani. Vsaka stran je vi(,eui pod da ne pride šest čevljev dolga in štiri široka. do nasilja in ne prjdp y nevav. 600 delavcev je že sedaj zapo- ,)ost javno življonje. slonih na razstavnih prostorih in začetkom aprila meseca bo radaljnih 500 delavcev dobilo delo. Razni trgovci, hoteli in teh .je Roosevelt dobil skoro 60 odstotkov vseh oddanih poskus- industrijalci so podpisali nad; ;ndu'strii< "Pribita resnica je," je nadaljeval -Rev. Coughlin, "da industrija brez delavca ne more oboisti, enako tudi delavec ne brez tretje poli- ; ske kandidate. 70 odstotkov velet rgovcev in industrijalcev se .je izjavilo za republikanskega kandidata in le 30 odstotkov za Roosevelta. Veleindustrija bo morala torej tpkom prihodnjih šest me- klicati vse mednarodne dolgove en milijon dolarjev garancije, bodo plačani stroški. --.—o-- da oredsedniški urad. Landon je tične stranke do danes nvd Ame- republikanec. | rikanci ni nobenega zanimanja. Krasna slika Političen preobrat so pa doži-1 Očividno je, da bo boj med Roo- gj.^ ^ nas{()Vf*ni. veli republikanci v državi New scveltom in republikanci. Oči vid- ^anderer » )„, kazana York, iz katere prihaja Roose- no je, da bo boj med Roosevel- ]iadem v ,sredo in ' velt. ?e pred tremi meseci je torn in republikanci. Nihče dru- In če se za stroje, /••t poslopja, za material tako ' nežno skrbi, koliko vet .bi se moralo skrbeti za delavca ki vzdržuje industrije. Nemogoče imel Roosevelt manjšino v New tri niti v poštev ne pride. Mr. Novak poroča Zadnji teden smo opomnili councilman:.! 23. varde, Mr. John Novaka na nevarno luknjo na cestnem tlaku na Norwood ltd. in St. Clair Ave. Mr. Novak je drugi strani so podaljšale delov- ;„ njegove Narodne unije za so-' ne ure, kar je zopet vplivalo na cialno pravico ter demokratični! brezposelnost. Industrije bi lah- kandidat za kongresmana, je iz-ko takoj vzele najmanj milijon javjii da nikakor ne odobrava brezposelnih na delo, če bi zni-1 pravilnik Narodne unije, kakor Žale delovne ure." -o— ter, ter Zeitung, včeraj izjavlja, da namerava N e m c i j a preklicati vse svoje mednarodne dolgove, ako Liga narodov sklene, da se ga je izdal Father Coughlin za uvedejo sankcije proti Nemčiji izbero kandidatov za kongres. radi kršitve raznih pogodb. Pravilnik je absolutno naspro-j «0ni> ki mislijo, da bodo pri-ten vsem demokratskim silili Nemčijo na kolena z razni- rom vlade. Bigelow je izjavil, mj sankcijami, ne vedo, kolik-da bo skušal pregovoriti Rev.|šne proti sile ima Nemčija> da $1,740,000. SkoVo pol milijona! Coughlina, da spremeni pravil-1 odgovori na izzivanja svojih na-Amerikancev je prispevalo. Naj-'n}k, aii pa nastane resen spor v! sprotnikov," piše Welter v svo-lepši spomenik v obliki bol niš-1 .,vstah Coughlinovih pristašev, i jem gas0pjsu> nice, ki se zgradi v Saranac, N. Glasom pravilnika, kot obstoji »yaak poskUs vsiliti Y., in ki bo veljala $1,000,000. ,-maj0 samo štiri osebe v Pol milijona dolarjev .je določe-i državj Ohio pravico izbirati Spomenik Rogersu Za spomenik slavnega pokojnega ameriškega humorista Wm. Rogersa se je dosedaj nabralo Berlin, 16 marca.—Erich Wei-, , J . , ... . . ... ,, takoj povzročil, da so mestni de- financ.u urednik rrankfur- J ' , ' lavci poškodovano cesto popravili. Tozadevno nam councilman Mr. Novak^še poroča: "Prosim vse prebivalce 23. varde, ki vedo za kak nedostatek ali sploh za kako zadevo, katero bi imeli radi rešeno, naj se vselej zaupno- obrnejo na councilmana J. Novaka. Stanovanje Mr. Novaka se nahaja na 1125 E. 71st St. Telefon HEnderson 1870. Njegova hiša je ob vsakem času odprta za vse ljudi, ki iščejo pomoči ali nasvetov od njega. Prepričan sem, da bo na ta način s skupnim sodelovanjem ob- V Angliji so prepričani, da Francija ogroža mir v Evropi »»MY1 . J je da bi bile industrije samo za nasim! profit. Industrije morajo v pr-petek večer, vj vrst} ^]edatii da dvigne jo de-s.cer pri tari sv. Vida v sre- lavce jz nižin s pošteno plačo in do večer, in pri fari sv. Kristine urejenimi deIovnimi urami. v petek večer, vselej po cerkve- ____Q ni pobožnosti. Slika .je svetopi- m semska drama, ki nam prikazuje zgodbo o zgubljenem sinu, ki .je zapustil dom dobrega očeta, živel razuzdano življenje, pozneje se je pa vrnil kot najbolj za- Smrtna kosa Po več tednov trajajoči bolezni .je preminul Joseph Novak, star 60 let, Tu zapušča London, 16. marca. — Neverjetno je, da bi prišlo v Evropi do vojne vsaj v kratkem času 6515 Juniata Ave. štiri bratrance in eno sestrično. V Ameriki je bi- val nad 40 let. Doma .je bil iz ; Zagorice, fara Dobropolje, kjer enega brata, sestro in mčevan človek domov. Film je dolg 4900'čevljev in bo vzel poldrugo uro časa. Poleg te slike , , ... . . ... zr>p lisci no nAiefvn ip »in sp Rvrona sil- bo pokazan.h se nekaj resnih m . . ne. uej.stvo je, na se r^iopa sii- 1 , , vec sorodnikov. Ranjki je bil iin'ii nnvih onriivifim- Fran.'kratkocasiuh. tako da no vsakdo .. . .. . , no boji novin spopacio\. nun- , ». , , , ol in društva Glas Cleveland. De- c i.j a sicer indirektno sili na voj- jmel vzitka poln večer. Kdor bo ^ s p y bjl ^ no proti Nemčiji, toda dognala kaj prispeval k vstopnici, bo s1(lj ^^ jzmed u,tanovitelJov nih za vzdrževanje bolnišnice, j kandidate za kongres. Starši škrjančkov V sredo 18. marca se vrši iz- zoper Nemčijo gospodarske sankcije bo Nemčija nemudoma odgovorila s tem, da bo preklicala vse svoje mednarodne dolgove, dočim obstoji sedaj upanje da je, da tudi njeni največji prija tel.j niso navdušeni za oborožen spopad. David Lloyd George, bivši mi-nisterski predsednik Anglije tekom svetovne vojne, se je izja- tern storil dobro za cerkev. Slike bo kazal Mr. A. Grdina. Zveze. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega Lstnica uredništva Zilvod» J(,s- žele i11 Sinovi, 6502 T. ML—Ameriška vlada niti St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida zvezna, državria ali mestna ni- in na Calvary pokopališče. Bo-ma ničesar opraviti z vero. Vjdi ranjkemu ohranjen blag spo-vil, da je edino Francija, k. , Ameriki je Cerkev popolnoma min. Preostalim sorodnikom gre ne, in sicer v šolski dvorani. Pridite gotovo! Dohodninski davki činstva in councilmana imela vsa 23. varda korist in napredek. S spoštovanjem: John M. Novak, councilman 2'i. varde." Mr. Novaku se uredništvo ob tej priliki lepo zahvaljuje, ker je tako točno šel na delo in storil uslugo prebivalcem 23. varde. ,-- -o- Važna seja Vsem zastopnikom in zastop nicam društev za Jugoslov. kul- redna seja mladinskega zbora ; bodo t. dolgov, p acam, turni vrt okrožje sv. Kristine,! Škrjančki. Seje se morajo ude- < Nadalje bo sla Nemčija do kot tudi posameznikom, ki se za-i ležiti vsi starši otrok, ki poha- skrajnosti da izrabi svoje do-nimajo za to plemenito zadevo, jajo na pevske vaje zbora. In mace produkte. Nemčija je zmo-se naznan ja da se vrši jako tudi otroci, ki so se prijavili za, žna in sposobna izdelovati vse važna seja'za okrožje sv. Kristi- kontest. Seja je zelo važna za potrebščine doma in sploh pre-sredo večer ob 8. v napredek zbora. Prične se ob kine vsako mednarodno zvezo 7:30 zvečer v navadnih presto- tozadevno." . rJh -o- Včeraj je bil zadnji dan, da I)eleSatinje Bernstein kaznovan so se ljudje zglasili glede plači- Pri podružnici št, 14 S. ž. Z.. Včeraj popoldne je sodnik la zveznega dohodninskega dav-jso bile izvoljene sledeče delega- I)ay obsodil bivšega blagajnika ka. Kot naznanja predstojnik tinje za konvencijo: Frances Cuyahoga okraja Alex Bern-clavčnega urada se je letos pri-j Rupert, Frances Globokar in steina, ki je bil spoznan krivim, glasilo 50 odstotkov več oseb, ki i Therese Skur. Namestnice so: da .je poneveril skoro pol milijo-plačajo dohodninski davek in da | Ivana Trškan, Jennie Hrvatin na dolarjev iz javne blagajne, znaša kolekta že sedaj dva mili-; in Frances Srpan. Bernstein je dobil zapor od ene- jona dolarjev več kot lansko leto.! Za kulturni vrt ga do 21. let in je bil obsojen v blago v Italijo, katerega Italija Listnica uredništva ! Društvo France Prešern št. 17. j globo. $462,489. Sodnik ga je najbolj potrebuje. Naročnica, Cleveland,'O. — S. I). Z., je prispevalo za Kul-1 prosil, da javno pove, kdo mu jej * 6,000 hišnih uslužbencev se Imate prav, toda dopis brez pod- turni vrt svoto $4.00. Prav is-[pomagal pri tatvini, toda Bern- j je vrnilo na delo v nebotičnikih Nemčija svari Mussolini-! ja glede sankcij Berlin, 16. marca. — Nemška j vlada je poslala jako resno no-j to Mussolini ju, v kateri ga svari! naj Italija nikar ne priporoča lies resno ogroža evropski mir. Francoska vlada je zavrnila nemško ponudbo, da pride zastopnik Nemčije k zborovanju Lige narodov. S tem je francoska vlada naredila veliko napako. Posledice bodo zelo resne. Francija sama mora nositi odgovornosti. Z evropskim mirom se nikakor ne sme tako brezobzirno postopati. -o-— Skupna seja Moški, ženski in mladinski od-S bori demokratskega kluba v 32. jvardi imajo skupno sejo v sredo zvečer, v Turkovi dvorani na , Waterloo Rd. Direktorska seja ločena od države. Noben duhov-; naše globoko sožalje! nik ali š.' manj škof katerekoli Ml*. Mali je doma veroizpovedi ne dobiva absolut- Mr. Fred Mah, naš farmar no nobene plače od vlade. Iz- iz Madisona in Perry, Ohio, se vzeti so seveda vojaški duhovni, je vrnil iz bolnice domov in ga ki redno služijo pri armadi ali; prijatelji zopet lahko obiščejo mornarici. — Pozdrav. na domu. Upamo, da bo v krat- Doma iz bolnice kom popolnoma okreval. I Iz Warrensville bolnice se je' Vesel dogodek I vrnila Mrs. Barbara Eržen, 1213' Pri družini Anton Vadnal. ! Addison Rd. Dolgo časa se je 385 E. 161st St., se je naselil 8 I tam zdravila. Zdravje se ji je funtov težki sinki, ki bo zasto-; sedaj obrnilo na bolje, tako da pal četrto moško moč pri Vadnal je zopet lahko pri svoji družini, i kvartetu. V družini je vse zdra-ki jo je ves čas težko pogrešala, vo. Iskrene čestitke! Prijateljice jo lahko obiščejo na Pokojna Ana Markušič domu. j () pokojni mladenki Ani Mar- V spomin kušič, katere pogreb se vrši v prve obletnice smrti Joseph'sredo, se še poroga, da je bila Cimpermana se bo brala sv. Članica poleg društva Stri vers izvajanje sankcij proti Nemči^ ji radi kršenja Locarske pogod-' V sredo se vrši važna seja S.ma&a V sredo 18. marca ob 6. uri: tudi članica društva sv. Pavla be. V tem slučaju bi Nemčija I N. Doma na Holmes Ave. Vsi i zjutraj v cerkvi sv. Vida. So- št. 10 II. K. Zajednice. Pogreli nemudoma prenehala pošiljati j J i rektorji so prijazno vabljeni, rodniki in prijatelji ranjkega so! se prične ob 8:30 iz hiše žalosti V bolnici ■ i prošeni, da pridejo. na 885 E. 1371 h St. V Lakeside bolnici se nahaja * Predsednik Roosevelt je od- Najdene knjige Mr. John Pekol, 16316 Arcade r dil, da se dovoli $6,000,000 za Našel se je molitvenik v Ave. pisa roma v koš. krena hvala društvu! stein .je molčal. i v New Yorku. cer- Obiski zaenkrat niso do-J oomofi ljudem v okrajih, ki so kvi sv. Vida. Kdor ga pogreša voljeni. prizadeti radi povodnji. ' ga dobi na 1225 E. 72d Pl. r. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 17th, 1936 i i AMERIŠKA DOMOVINA" ocl 26. februarja. Nisem še či-tal spisa, kjer bi bilo nagrmadenih toliko nepoštenih trditev, kakor ravno v omenjenem spisu. "Res, da jef socijalističnim naročnina• urednikom dovoljeno marsikaj, Z« Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 liar nam navadnim Zemljanom Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3 50 ni; res je tudi, da je treba tej gospodi veliko izpregledati. — AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER lili 8». Clalr A v«. Cleveland. Ohio Published daily except Sundays and Holidays Za Cleveland, po ramašalclh: celo leto, »5.50, pol leta. »3.00. leto, »8.00. Posamezna številka. 3 cente Za Evropo, celo SUBSCRIPTION RATES: D. S. and Canada, »5.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. S. and Canada »3.00 (or 6 months; Cleveland, by mall, »3.60 for 0 month*. Cleveland and Euclid by carriers, »5.50 per year, »3.00 for fl months. Single copies 3 cents. European subscription, »8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d. 1879 83 65, Tues., March 17, 1936 Evropa-blaznica Vendar, tudi od socialističnega časnikarja bi človek pričakoval več časnikarske poštenosti, stvarnosti in resnosti v debati. Na moja stvarna in dovolj jasna vprašanja mi urednik Pro-' svete odgovarja z zavijanjem in podtikanjem in v tonu, kakršnega se navadno ne poslužujejo ljudje, ki izkušajo razumeti nasprotnikovo stališče ter spoštujejo njegov o prepričanje prav tako, kakor svoje. Žal mi je, da moram to ugotoviti. Že več kot dva meseca se pogo- V Evropi se nahaja Westbrook Pegler, ameriški časnikar in opazovalec razmer, ki je poslal te dni clevelandskemu |Varjava in urednik Prosvete še dnevniku "Press" značilen članek o evropskih razmerah. jzdaj ni spoznal, da mi je ta za-V zadoščenje pa nam je kot Slovanom, da dela ta poroče-jdeva več kakor kakšna skrival-valec ki ni naše krvi, veliko izjemo z brati Čehi in ž njihovo inica in da imam resen in trden državo, katero slika še kot edino zdravo državo v tej veliki J namen jo dognati do konca. V zajednici blaznih dežel. Pegler poroča z Dunaju in piše: 'svoji otroški naivnosti meni, "Letos morate priti v Evropo. Potrudite se priti na da me bo strašno ujezil, ako Olimpijado v Berlin in potujte skozi Švico, Italijo, Avstrijo, imenuje moje dopise "čenče." preko Balkana, Rusije in Češkoslovaške. Nato pa pojdite Prav dobro vem, kaj so čenče, spet domov v Ameriko in padite na svoj obraz in poljubite posebno odkar prebiram nje-parnike. . . i gove članke o demokraciji in "Natančno sem si ogledal tukaj carinske inšpektorje, svobcdoljubnosti v SNPJ. Pre-ki prihajajo vsakih par ur na vlake in hočejo videti vaše potne liste preštevati vaš denar, ki vam brskajo po vaši prtljagi in iščejo pisem ,bankovcev, pamfletov, cigaret, žveplenk in suvenirjev. "In poizkusite doumeti, da na eni strani namišljene črte je kriminalni zločin, dvomiti, da v Adolfu Hitlerju nista združeni vsa božanska vednost in znanje, dočim je na drugi strani iste črte kriminalni zločin, če se ne smatra Adol-fa Hitlerja za navadnega blaznega morilca. In poizkusite doumeti ,da v vsakem posameznem teh slučajev je narod, ki da si uri roko, common sense se ponaša s staro civilizacijo in moderno znanostjo prisiljen ipa ima kaj malo opraviti pri verovati v te dogme, ali pa je vržen v ječo. j njegovih duševnih otrokih. Vsi "Pridite semkaj v Evropo, da se boste naučili spoštovati j razumni in nezaslepljeni člani svojo lastno deželo, kjer se lahko peljete skozi 48 držav z SNPJ so si o tem že davno ust- enimi in istimi licenčnimi ploščami, kjer uporabljate vso pot'varili pravilno sodbo. Domi- kaj .&z trdim in vprašujem dobro tudi vem in urednik Prosvete ve to prav tako, da moji spisi niso čenče (njemu zelo neljube čenče), ker si prizadevam, da v svojih spisih rabim, common sense in naj je isti še tako pohleven. Pri uredniku Prosvete pa je precej drugače. On očividno pisateljuje samo zato, Prosvete, so debatirali morda Jurčičevi rokovnjači in slični ljudje. Drugi pa tega ne delajo. Urednik Prosvete zelo nizko ceni duševne sile svojih či-tateljev, da si upa na dan s takimi argumenti. Sicer pa, pri vsem prizadevanju, da bi se izvil, nevede in nehote priznava, da se dela katoliškim članom v SNPJ vnebovpijoča krivica. Kajti, ako bi ne bilo pravilno, da bi katoliška večina v Avstriji silila socijalistično manjšino v cerkev, potem tudi ni pravilno, da socijalistična večina sili na konvencijah SNPJ katoliško manjšino v socialistični tabor. Toda z logiko in common sense-om urednik Prosvete ni v bližnjem sorodstvu. Pripoveduje mi, da nima časa pisati takih dolgih čenč, kakor jih pišem jaz. Meni se pa zdi, da tudi misliti nima časa. Seveda, ako sploh zna, ker iz njegovih duševnih mojstrovin tega dczdaj še nisem mogel spoznati. Da, da, common sense je velika reč, kdor ga ima. Pri uredniku P.r o s v e t e pa ga žal, ni doma. . . Da mi podtika, da hočem škodovati SNPJ (kljub temu, da ob vsaki priliki poudarjam, da proti SNPJ kot zavarovalni družbi nimam nič) in še kopico drugih stvari, to je čisto naravno in kaj drugega nisem pričakoval. Uredniku Prosvete je stvarnost docela tuja, kakor mu je tuja duhovitost in zelo, zelo po-milujem bravce Prosvete, ki morajo prebavljati nezrele sadove njegovega common sen-se-a. Omenjeni spis od 29. februarja je prežalostno skrpucalo nekaj na kup nametanih časnikarskih fraz, brez zveze in iogike, ne da bi se oziral na to, mo. S svojimi premikajočimi slikami nas tolikokrat popblje čez ocean, v naš mili dom, kjer nam je tekla naša zibelka. Ob vsakem takem pogledu na domovino, čeprav samo na platnu, človeku kar nekam lažje postane pri srcu, ko se spomni nazaj v otroška leta ter vidi hribčke, dolinice in stenice, po katerih je hodil. On je tudi tisti mož, kateri se je prvi zavzel za našo tu rojeno deco, da ji daje veselje in jo vzpodbuja do svojega materinskega jezika v tem, da zadnje čase žrtvuje, da je našo mladino slišati po zraku na radiju, katera tako z veseljem prepeva naše slovenske pesmi ter s tem spoznava govorico, katero smo naseljeni prinesli čez ocean. Ne moremo si kaj, da se ne bi zahvalili tvrdki Grdina in sinovi za obdržavani otroški radio program. Saj je tudi mladina iz naše naselbine nastopila in sicer tako, da smo bili veselo presenečeni. Prva je bila žefrin, čini in vzel v prodajo 200 vstopnic, od katerih mi je odvzel Mr. Marinkovič za Srbe takoj 50. Ostale vstopnice pa lahko kupite pri tajniku Jugoslovanskega kulturnega vrta, Mr. Josipu Grdina. Mislim, da jih bodo vzeli zastopniki raznih naših okrožij in jih prodali med svoje članstvo in drugimi. Vendar nas te vstopnice nič ne obvezujejo. Ce jih ne bomo prodali, jih bomo pa vrnili nazaj. Toda več ko se jih bo prodalo, več dobička bomo imeli, oziroma naš kulturni vrt. Več o tem se Uo še pisalo. Glede jezerske razstave pa za enkrat ni mogoče še ničesar poročati. Organizacija skupnih kulturnih vrtov nima pri tem nič opravka, kot izgleda. Vidi se, da so pri tem zainteresirani bolj posamezniki, ki bodo z razstavo napravili denar. V tem bo naš odbor stal na straži in storil, kar bo prav. Nadalje priporočam bolj* aktivno prodajo tiketov za lede- lci je lepo igrala na piano, potem |mco- da se ta stvar enkrat zaključi. Storimo sedaj vse, kar moremo, da čim prej dosežemo našo kvoto za dovršen je Jugo- sestri Pugelj, ki sta tako ljubko zapeli, ln ali ste slišali ono nedeljo Franka Culkarja, triletnega fantička, ki je v spremstvu očetove harmonike prav ko-rajžno zapel? Končno vsem skupaj hvala, starši pa so lahko ponosni na" svoje malčke. Le tako naprej! Pozdravljamo Mr. A. Grdino slovanskega kulturnega vrta. V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem, ki prihajajo z darovi za naš kulturni vrt. Posebno še onim, ki so dali tako velike vsote, kakor Mr. Cebron, Miss Smrekar in in sinove ter jih toplo priporo-!drugi. Istotako najlepša zahva čarno rojakom. Prosimo, jih naj, la našim društvom, ki se pri- če mogoče, še nadaljujejo s pro- družujejo akciji ter prinašajo gramom, cla bo tako še vsa osta- doneske s tako navdušenostjo la naša mladina dobila priliko in požrtvovalnostjo. Nekaj de-nastopiti na radio. la in truda moramo doprinesti Družine: samo ene vrste denar, kjer govorite samo en jezik in kjerišljavi in ošabni gospod že toliko vam ni treba nikomer dovoliti, da bi brskal po vaši prtljagi časa igra ^vlogo nekakega dik in prebiral vaših pisem. "Avstrija in Madžarska sta bili prej ena dežela, toda danes vas ustavijo na meji in prisiljeni ste, da greste "skozi mlin," kjer vas temeljito premeljejo. Če pridete iz Italije, bo uradnik, ki spada v področje finančnega ministrstva, brskal po vaših stvareh, iščoč iztihotapljene lire. Lira je sicer samo namišljen denar, z vrednostjo, katero ji je določil nekdanji anarhist, po imenu Benito Mussolini, ki je bil svoje dni notoričen mislec. Pod božjim soncem sicer ni razloga, čemu bi hoteli imeti njegov denar, ker kupite manj ž njim zunaj Italije kakor pa v Italiji sami. Pa kljub temu Mussolini noče da bi mu ta denar pobegnil Zato vam njegovi ljudje brskajo po vasi lastnini na meji. ln prav tako vam brskajo po vaših stvareh Hitlerjevi ljudje, ko zapuščale Nemčijo, da jim vaš obraz ni všeč. "V Češkoslovaški pa se boste oddehnili ter zasopli v svežem zraku. Čehi tvorijo več ali manj zdrav in pameten otok v morju blaznosti. V Pragi morete kupiti časopisje in knjige, katere pišejo za in proti komunizmu, za in proti fašizmu. nazizmu ali krščanstvu. Tudi Čehi ne vidijo radi, da bi šel njihov denar iz dežele, toda pri tem niso tako tenko-vestni. "Ako živite v Avstriji, pa pridete domov z igračo ki je, avstrijske sociiaiiste i vredna 50 centov, bo zahteval avstrijski carinar 2 centa kot,,._„.....______ carinsko pristojbino. Če greste v Rusijo, pa je bolje, da imate seznam od vsake niti svoje obleke in da naredite inventar od vseh svojih gumbov, sicer vas bodo zadržali in vam delali sitnosti. "Doma v Ameriki sem se prepeljal preko meje marsikatere naše države, pa celo ko sem vstopil preko meje v državo Louisiano, kjer je bil Huey Long na višku svoje moči, se mi ni sililo, da bi pel slavo njegovi administraciji. Dvomim, da imajo amerikanci, ki prestopijo danes mejo držav Gcorgi-je ali Kansasa, kake sitnosti in težave, če izrazijo svoje dvome glede zmožnosti Eugene Tahnadgc-a ali Alfreda Lan-dona. "Kar predstavljajte si, kako bi bilo v Ameriki, če bi v vseh 48 državah vojaštvo, cariniki in drugi brskali po vaši prtljagi, pregledovali vaše potne liste in zadrževali promet?! predstavljajte si, če bi se v teh 48 državah govorilo z vami v 48 jezikih, pa si boste ustvarili primerno sliko razmer. Na vsak način pa pridite letos v Evropo, in glejte, da ne izpustite Nemčije iz svojega obiska. In če niste še nikdar spoštovali in ljubili svoje dežele, jo boste potem! --o--- REV. MILAN SLAJE: Uredniku Prosvete in njegovim somišljenikom v premišljevanje Urednik Prosvete očividno misli, da se ukvarjam z njim za zabavo in kratek čas, kakor, n. pr., za zabavo in kratek čas žali katoliško misleče člane SNPJ in razdira temelje omenjene or- cein njega in njegove izpreobr-niti. To bi bila prava rešitev zanj in za rdečo gospodo okoli Prcsvete, ker edino krščanska načela, bi mogla narediti iz njih gi.nl lemanc. Vem pa, da bi se ganizacije. Ni mi treba pose-'v Leni pogledu zaman trudil, bej poudarjati, da nimam v mi- Izpreobrniti je mogoče nekoga, slih samo njega, ampak vso j ki ima dobro voljo in išče res-njegove somišljenike v SNPJ, inico. Za resnico pa tej gospo-v prvi vrsti seveda ves glavn||di ni, kar lahko spoznamo iz odbor, ki dopušča takšno kri-[spisov, dopisov in člankov v vidno početje. Urednik Pro- J Pros veti. Klasičen dokaz temu svete nemara celo misli, da ho-j je članek "Zlet višjega razuma'" tatorja v SNPJ, da je pri tem izgubil ves smisel za fair-play in sedaj kar ne more spoznati klavernega položaja, v katerem se nahaja. Dolga leta je bril norce iz katoliškega članstva v SNPJ in ker se mu je vsikdar imenitno obneslo, meni, da se mu bo še sedaj. Kako zna ta gospod presukati resnico v laž in kakšnih čudnih metod se poslužuje v svojem glasilu, naj podam samo en zgled iz njegovega spisa od 26. februarja. Urednik Prosvete je zapisal dne 2. januarja t. 1., da se mora manjšina pokoriti večini tudi v slučaju, ako gre za svobodo mišljenja in verskega prepričanja. Jaz sem mu pojasnil, da bi po njegovem nauku mogla avstrijska vlada, ki ima večino, n komuniste, da se enkrat na te-iden izpovejo. Dobesedno sem zapisal to-le: ". . . katoliška vlada v avstrijski republiki bi lahko prisilila avstrijske soci-jalisto in komuniste, da si enkrat na teden okrtačijo svojo rdečo vest. . . Tudi avstrijska vlada ima večino in potemtakem bi bilo tudi to v redu (namreč: po zatrjevanju urednika Prosvete, da ima večina vsikdar prav). Kaj, vi ugovarjate? Prav imate, nikdo, ki ima za ščepec pravičnosti, bi se ne strinjal s takimi sklepi večine" itd. Tako sem jaz zapisal. Vsakdo lahko uvidi, da se tudi jaz ne strinjam s podobnim prisilnim čiščenjem. In kako mi odgovarja urednik Prosvete? Da bi priznal, da se je zaletel (kar je I pri njem sicer običajna stvar) in, da kar ne gre v Avstriji, tudi ne gre v SNPJ — to bi pomenilo dati zaušnico vsej dolgoletni praksi, na katero je od sile ponosen. Zatorej mi jo je pa kar po domače zabelil, ko je zapisal: "Saj piše (jaz namreč), da bi katol. Avstrija lahko prisilila socijaliste in ateiste, da »i enkrat na teden okrtačijo rdečo vest — in to bi bilo po njegovem mnenju popolnoma pravilno." Sodbo si naj naredi čitatelj sam. Resnica je, da bi bilo po Molekovem mnenju in njegovi dolgoletni praksi to popolnoma pravilno. Jaz samo. vse pa na debelo polito z zavijanjem in neresnico. Neprestano se vprašujem: ali ti ljudje sploh vedo, kaj je časnikarska etika, fair-play in gentle-manstvo, torej stvari, brez katerih duševen delavec, kakor je urednik, v civilizirani državi ne more izhajati! Gospod od Prosvete mi neprestano pripoveduje, da že toliko in toliko let preobrača kozolce po hrbtih katoliških članov in da' so bili ti hrbti vedno voljni. In akoprav I niso vsikdar voljni, se vendar j on na to pokašlja. Brez dvoma misli, da bo tudi zdaj samo malo ropota od moje strani, potem pa bo zopet vse tiho in da bo on, g. Molek, tisti, ki se bo zadnji smejal. Morda se bo (dasiravno zelo dvomim), toda, povem mu, da ne brez velikih težav. Ker enkrat le hočemo dognati, odkod si jemlje pravico, da napada vero in smeši prepričanje katoliških članov v SNPJ. Dosedaj tega še ne vemo, ker dokazi, ki nam jih je podal, so vse drugo, le dokazi niso. O, nikakor se ne bomo zadovoljili z njegovo razsodbo, ali celo razsodbo kakega Bar-biča in Jonteza. Nisem bil tako naiven, da bi ne bil vedel, da sem pred sodnjim stolom te troj ice pravdo izgubil, pred no sem jo bil začel. Vseeno pa sem jim hotel dati priliko, da spoznajo, na kakšen nečuven način kršijo svoja lastna pravila. Ako tega nočejo uvideti, tem slabše za nje. To priliko dam uredniku Prosvete še enkrat. Stavil bom čisto kratka in jasna vprašanja, da jih bo mogel tudi on razumeti. Poskrbel bom tudi, da bodo ta vprašanja obenem z njegovim odgovorom dobili v roke, po možnosti, člani SNPJ in ostali. (Dalje prihodnjič.) —---o- Lep radio program Cleveland, O. — Da Slovenci vedno bolj napredujemo na radio zvočnikih, se imamo zadnje čase posebno zahvaliti našemu zavednemu rojaku Mr. Antonu Grdini in njegovim sinovom. Koliko je že ta mož žrtvoval za ..turn-namLv Ameriki. Toda žal, Frank Tomažič, Frank Stemberger. John Dolinar, Peter Pizjak, Rudy Cergol, Joe Cergol, Frank Lukač, Mary Mafko, Nettie Clark, May Bates. -o- lin ko bo to delo dovršeno, se |ne bo dalo preceniti v svoji veliki vrednosti. Vsem prijateljski pozdrav in zahvalo izreka Anton Grdina, predsednik. -o-- Odprto pismo Jakatu Centralna organizacija kulturnih vrtov Cleveland, O. — V torek 10. marca se je vršila redna mesečna seja vseh zastopnikov, ki so včlanjeni v organizaciji kulturnih vrtov. Take seje se vr-še enkrat na mesec v županovem uradu V City Hall. Danes je že 22 narodov, ki so se zavzeli za kultuime vrtove. Večino- Jutrovo. — Dragi Jaka! — ! Čudno, zelo čudno se mi vidi, i ker ima Tone Vatovec toliko [zaupanje v Te. Ti si mu moral dati nekaj poduhati, ali pa ga je kaka ciganka premotila s 'svojim šloganjem. Entweder, oder! Kajti on se je celo v receptom po zdravila v moje prostore, dasi vedno kričimo — "Svcji k svojim!" Pika. Še nekaj bi rad razongavil, moj predragi Jaka. Boga zahvali, da nisi zdravnik, ker zaslužil ne bi niti za šnof tobak, ker si prepočasen. Za recept, ki ga napraviš Ti vzame po štiri in več dni, a v tem času bi se lahko marsikateri Tvoj paci-jent poslovil s tega sveta, ne da bi videl ali kaj slišal o Tvojih receptih, a potem ga lovi, kjer hočeš. Tudi Tone Vatovec je čakal za svoj recept zoper kašelj cele štiri dni in samo svoji trdni naravi se ima zahvaliti in mojim že poznim, toda ne prepoznimi arcnijam, da bo tu in tam še katerega predihal. Jaz se jako bojim kašlja, dasi imam pri rokah takojšnjo pomoč. Jezen bi pa na njega ne bil, ker sem videl Tvoj nad vse zadovoljiv recept zoper kašelj, namreč teran in domače kislo zelje. Za prihodnjo zimo se je treba temeljito pripraviti za boj zoper kašelj. Jaka, ali ne bi bil Ti tako flatkan in dober in bi mi povedal, če smejo biti v domačem kislem zelju tu in tam tudi sveža svinjska reberca? Po mojih mislih bi ne škodovalo, če bi se jih te> meljito zalilo s teranom. In take areni je bi se dobile poceni, jako poceni. Vsedlo bi se na strickaro in se zapeljalo do našega Franceta s hriba, ker on ima v zalogi teran in domače kislo zelje, a po sveža svinjska reberca naj bi stopil do najbližjega slovenskega trgovca. Ako boš ugotovil, Ti naš zlati Jaka, da bi bilo dobro, tedaj poročaj in jaz Ti obetam, da predno se me bo lotil oslovski kašelj ali pa Toneta Vatovca, se bova zglasila, oziroma se bova pogosto oglaševala za taka zdravila pri našem Francetu s hriba. So long, Jaka! Tone — na 10814 Prince Ave. zdravstvenih ozirih za recepte zoper \ašelj do Tebe obrnil navzlic temu, da mu je dobro znano, da si samo urednik časopisa, ne pa tudi doktor, kar sam pripoznaš. Čudim se, ker že ne dežujejo protesti nate od naših dernačih zdravnikov dr. Perko-ta in dr. Folina. Gotovi vzro- ma pošljejo na te seje po dva i ki morajo biti pri tem in eden zastopnika. To sejo je pose- j glavnih je ta, ker sta oba — v til tudi župan Burton, ki je iz- j kolikor ju jaz poznam — do- razil svoje zadovoljstvo nad ide- brega srca in tudi nista zavid- jo kulturnih vrtov. Navzočih ljiva, ako v njiju karieri tudi je bilo tudi več mestnih direk- kak nedektor nekaj zasluži — torjev. seveda v njiju škodo. j ! Na tej seji se je predvsem j Jaka, iz globine svojega sr-razpravljato o vprizoritvi pred-j ca sem Ti hvaležen, da si se stave od strani The San Car- spomnil tudi na moje medici-lo Opera Co., ki se bo vršila v I ne in na moj štof, ker to Tvorne strte m avditoriju zadnje dni j je. priporočilo je več vredno kot aprila in od katere opere bi do-[tisoče oglasov v časopisih, kjer bili dobiček tudi kulturni vr-'se udriha po naših lastnih roja- tcvi. Zaključilo se je, do se organizacija kulturnih vrtov zavzame za prodajo vstopnic za kih. Sedaj vse vre k meni in tudi Tone Vatovec je bil te dni prikrevljal, prikašljal in prikre- Vstopnice so po hal v moje prostore, kjer ga je to opero. — $1.50 in več. Podpisani sicer nisem veščak v operah, vem pa, da jih mnogo naših ljudi poseti, kadar so v prizor j ene v Clevelandu. Jaz se nisem strinjal z načinom o dobičku od te predstave za kulturne vrtove. Bil sem sam v opoziciji in sem svoje stališče ali mnenje tudi zagovarjal. Ugovarjal sem, ker niso vnaprej določili odstotkov kulturnim vrtovom od prodanih vstopnic. Ostali so pa trdili, da je njih račun boljši, namreč, da dobi operna družba 60 dstotkov, kulturni vrtovi pa 40 odstotkov in sicer vsaki narodnosti enako. Meni se .je zdelo bolj pravilno, če bi dobil vsak toliko odstotkov, kolikor bi vstopnic prodal, torej, če bi jih več prodal, več bi dobil in bolj bi se potrudili pri prodaji. Toda ker sem bil sam v opo- jvse to kmalu zapustilo. To pa samo tb sebi umevno, da šele potem, ko je predihal en copak, pri čemer sem mu pomagal tudi jaz. Upam, da se prihodnjič ne bo zatekal po recepte zoper kašelj na St. Clair in še celo telegrafičnim potom, pač pa se bo obrnil tja, kjer je izgubil sedaj svoj kašelj. — Jaz ne povprašujem, kakšne vrste kašelj je, oslovski ali navaden, ker arcnij imam dovolj zoper oba in še kakšnih! Kdor trpi na kašlju, naj se zglasi pri meni ali pa tudi pri Andrejcu in ozdravljen bo. Ako bi pa moje ali Andrejčeve arcnij e ne pomagale, kar bi bilo nekaj izrednega, potem pa seveda se skidajte do dr. Perkota ali dr. Folina, če vam je kaj na tem, da boste še hodili po tej revni solzni dolini. Po mojih skromnih mislih mora biti pri teh dveh naših Uohtarjih tudi nekaj narobe. Pripomba Jakata. Dragi Tone! Zdaj si me spravil na novo polje: kislo zelje in prašičeva reberca v službi človeštva za odpravo kašlja. To je pa čisto druga njiva, katero bo treba preorati. Ker pa jaz ne dajem receptov kar tako, kot bi delil karte pri marjašu, si bom stvar dobro premislil, to stvar najprej na sebi poskusil, potem pa Ti povedal o uspehu. Serbus, Tone! Vstopnice za k Andrikovim premikajočim slikam so že v piedprodaji Kot smo poročali, da kakor hitro bodo vstopnice za h kazanju premikajočih slik Theodore Andrice od Cleveland Press-a gotove, bomo naznanili v listih, kje se dobijo. Vstopnice so po 10c za osebo, enako za otroke in jih dobite sedaj v slaščičarni pri Mrs. Makovec 6415 St. Clair Ave. v S. N. Domu; v uradu tajnika S. N. Doma in pri vseh društvenih zastopnikih Prosvetnega kluba, kot tudi pri tajniku E. Gorshetu, 1030 E. 66th Place. Kjer je komu bližje in priložne-je, tam naj si nabavi svoje in za svojci prijatelje vstopnice. Slike se bodo kazale v petek, 27. marca, ob 7:30 zvečer v avditoriju S. N. Doma, 6417 St. Clair Ave. Ob tej priliki bo Mr. Andrica razdelil tudi posebne karte, katere boste lahko izpolnili kot je predpisano in še to poletje, ko ponovno Andrica odpotuje v Evropo, tudi v Jugoslavijo, bo obiskal po možnosti vaše znance in prijatelje, če mu boste dali točen naslov. Zato ne zamudite te prilike. Pridite v S. N. Dom in obudite z drugimi spomine na domovino. E. Gorshe, tajnik. -o- * Laški parnik Machigliano je eksplodiral v Sredozemskeni morju. 8 oseb je zgubilo življe- ae dostavljam :~"TčaKor uretTiUK da včasitrto premalo upošteva--zicijr; *-seur se moral podati ve- ker še nihče ni prišel niti z enim nje. KRIŽEM PO JUTROVEM Po Mmikem trrlrmJLka K. Kays Skočil sem pokonci in pohitel za njim? Od vseh strani so pokali streli, pa srečno sem prišel b vasi. Po tleh se je vlekla krvava sled. Moj Rih je bil zadet —! Nisem več mislil na tovariše, še ozrl se nisem za njimi, sploh na nič druga nisem več mislil kc na ranjenega vranca. V dolgih skokih sem hitel za sledjo. In hvalabogu, kmalu sem ga našel. Ob robu hrastovega gozda je stal in se oziral za menoj. Krogla ga je oplazila na vratu trdo nad tilnikom. Rana sicer ni bila nevarna, pa skelela ga je. Preiskal sem jo in medtem so me tovariši došli. Nekaj strelov sc poslali Kurdom v odgovor, zadet pa ni bil nobeden, le Anglež je krvavel. "Je nevarno, sir?" sem ga vprašal. "Ne. Krogla je šla skozi meso. Pa Veste, kdo je streljal?" "Kdo?" "Nezanum." "Ni mogoče!" "Da! Na strehi je ležal, čisto dobro sem ga videl." "Torej so nas prehiteli po bližnjicah in nam v vasi pripravili zasedo. Sreča naša, da niso vsi šli na strehe! Izgubljeni bi bili! Iz oken se ne da dobro meriti na ljudi, ki naglo mimo jezdijo." "Sijajno ste zakolobarili s konja, sir!" me je podražil. "In zanimivo vas je bilo gledati, kako ste jo ubirali za svojim klju-setom!' Yes!" "Privoščim vam vaše veselje, sir! Sedaj pa moramo brž dalje!" "Dalje —? Mislil sem, da se jim moramo naj prvo nekoliko zahvaliti za sprejem!" "Podajali bi se v novo nevarnost in povrh vam moram še tudi rano obvezati, kar tu v neposredni bližini sovražnika ni mogoče." "Well! Pojdimo!" Mali hadži Halef Omar pa ni bil zadovoljen. "Gospod," je dejal, "ali bomo kar dalje jezdili?" "Kaj pa?" "Ali bi ne bilo dobro, če bi temle Kurdom dali lep nauk in jim onemogočili zasledovanje?" "Kako boš to storil?" "Kje misliš da imajo svojq konje?" "Eni so jih gotovo vzeli s seboj v hiše, drugi pa so jih pustili zunaj vasi na varnem kraju." "Torej poiščimo tisti varni kraj pa jim vzemimo konje! Nas ne bodo mogli zasledovati! Težko to ne bo, konji se pasejo gotovo kje zunaj na polju in nam si Kurdi ne bodo upali blizu, ker poznajo naše puške, močnih .straž pa tudi niso pustili pri čredi." "Ali si šel med konjske tatove, Halef?" "Zakaj, gospod?" "Ker misliš Kurdom konje vzeti." "Ne, gospod! Saj ni tatvina, kar sem nasvetoval!" "V našem slučaju bi to bil se-ve le silobran. Pa obenem tudi velika neprevidnost. Mnogo časa bi izgubili z iskanjem, straže bi bilo treba napasti, vse to bi ne ANTON GRDINA: Naše pionirske trgovine so nameravali zadnje. Na ravnini, še precej daleč zunaj, so vstajali obrisi samotne skale, ki na njej stoji grad Gumri. Trdnjava je, sicer samo z opeko in blatom zidana, kakor sem pozneje videl, pa Kurdi so ponosni na njo in jo imajo za svojo najmočnejšo trdnjavo. Približali smo se trdnjavi na poldrug kilometer. Hrastov gozd je spremljal našo pot ob levi, ?osto grmovje ga je obrobljalo. Opazovali smo zanimivo kurdij-iko trdnjavo pred seboj, na vse irugo smo mislili ko na naše sovražnike. Tedaj pa je zašumelo v gošča-/i, divji krik in vik je zaclonel, la so se nam konji splašili, in /eč sto oboroženih Kurdov je planilo nad nas. Koj sem opa-ril, da so. tudi naši znanci iz Ti-ie med njimi. Kurdi so se zgnetli med nas trgovci doprinesli v dobrobit n nas ločili, v hipu je tičal vsak vsem ustanovam in napravam, sase v gostem klopčiču sovraž- j toda v tem ne gre za nobeno glo--likov. Grabili so za vajeti, za rijo, ampak gre le za dejstvo in •oke in noge, za puške. Niti ge- j resnico, da se kot zaveden in i siliti se skoraj ni&mo mogli. obrazen narod izkažemo vsaj Mlad človek je planil nad me- hvaležne enim in drugim in da le, mi stopil na nogo v streme- s'e prepriča še one, kateri še da-iu in zamahnil z bodalom. i nes ne vidijo koristi zase in za Iztrgal sem mu orožje in vr- narod v tem, da bi šli k svojemu jel na tla, pa pograbil drugega trgovcu pa svoje potrebščine. :a roko. Da to stvar lažje razumemo, se "Ti bodi moj zaščitnik!" sem moramo zamisliti v prve čase, ko Naj cenjeni čitatelji dovolijo, da napišem par vrstic tudi o trgovinah, katere nikakor ne smemo prezreti, že večkrat sem povdarjal zasluge naših trgovin, ki so narodu mnogo pripomogle do tega, kar kot narod lastuje-mo. Brez lastnih in tolikih trgovin bi se ne mogli dvigniti na tako stopnjo, kakor stojimo danes, pa naj bo to v društvih in organizacijah sploh, cerkvah ali narodnih domovih. Naše pionirje spoštujemo zato, ker so polagali temelj naši veliki metropoli. Našim trgovinam moramo pa dati priznanje, ker so bile vsem ustanovam, kar jih imamo, v podporo. V naše trgovine so se zatekali, ko so ustanavljali prva društva in vse ustanove. K trgovcem so prihajali rojaki vselej v eni ali drugi potrebi za pomoč. Preobišrno bi bilo naštevati vse to. Napisali bi lahko cele knjige o vsem, kar so naši mu zaklical. Odkimal je. "Oborožen si!" "Oddam ti orožje! Tule, vze- jso naši pionirji prihajali v Ameriko in pričeli orati ledino za 1 stavbo naši metropoli. m Mi vsi vemo, da niso bili naši Vzel je orožje in položil roko tr}?ovci nikoli učeni tr^vci- «f" ia mene ^di smo Pr'dni kmetski de- "Tale je moj za ves dan!" je lavci' P°šteni in Pollli ener^'t To smo videli že v prvih naših bila stari ;aklical tovarišem. "In moji tovariši tudi!' midjal. "Niso me prosili za varstvo! se je branil. "Pa te jaz prosim mesto njih ! j \re znajo kurdijski." "Naj odložijo orožje, pa bom udi nje vzel v varstvo." Zaklical sem tovarišem naj odložijo orožje. Začudeni in ne- Jr sem; t"u""J'"' je Stene, Joseph Turk, ki je imel , pionirjih, kakor Stene, Jo že pred 50 leti kar tri ali štiri prodajalne: salun, grocerijo, j mesnico in še trgovino z obuvalom. Prav tako se je odlikoval med nami John Grdina, ki je ! imel trgovino za ženske obleke, Frank Rus prodajalno s čevlji. Nič ni zaostajal ranjki Frank /oljni so me pogledali, pa ubo-; Zakra->šek (Gričar), ki je imel ]j ]e vse in tudi mlekarijo. še mno- _0____go drugih je, katerih delovanje v Tako smo si zaenkrat vsaj živ- i trgovini sega nazaj nad 40 let. jenje rešili in pa krvi nam ni1 Ravno ti začetniki so tudi povilo treba prelivati. zročili, da so ljudje v trumah j fino posušeno robo, kot vidimo v Sicer pa Kurdom, kakor sem prihajali v Cleveland. Zakaj ? oglasih v Ameriški Domovini, videl, ne bi bilo toliko za naše'Zato, ker so bili ti rojaki-pionir- V mnogih slučajih so bili sa- iivljenje ko za naše konje. Le .ji v resnici očetje svojim roja- luni združeni z grocerijo in me- ;isti, ki je mene napadel, naj-i kom. K njim so se zatekali prvi snico. Takrat je bilo vse bolj Drž je bil osvetnik, ni bil zado-naši naseljenci. Pri njih so do- podomače. Trgovec je šel kar na /oljen z uspehom napada. Divje bili pravi gostoljubni sprejem in trg, pripeljal teleta ali del vola ne je gledal in ker mene ni smel pomoč, mnogokrat hrano in sta- in razsekal doma ter prodal na- napasti, je planil z bodalom nad ■ novanje zastonj in tudi denar, šim gospodinjam. Družine, ki so Dojana. da so ga za prvo silo poslali hi- imele po 15 ali več bordarjev, so Pa Dojan je bil hitrejši. Uma- tro nazaj za karte v Ameriko, potrebovale veliko mesa. knil sc je sunku in pograbil na- Mnogo je takih slučajev bilo ta- ln ena trgovina je rodila dru- imigranti vračali nekako v dveh etih, mnogi še prej, nazaj v stari kraj, so vsi pripovedovali o .eh naših gostoljubnih trgovcih, ln ker se je večina zopet vračala nazaj v Ameriko, so vzeli seboj kar v trumah nove izseljence, ki so prišli v Cleveland, se ;u nastanili. Ti so potem zopet pošiljali denar domov za pot svojcem, ki so prišli sem. Prvi pionirji so kmalu uvideli, da je vedno več naših rojakov naseljenih tukaj, pa so tudi uvi-ieli, da naš človek potrebuje tudi svoje trgovine, kjer bo lahko v svojem jeziku kupil potrebščine. Do takrat so pa vedeli samo za mestno tržišče, kamor so hodili naši ljudje nakupovat večinoma peš, ker naša naselbi-la je bila takrat največ od 12. lo 35. ceste na St. Clairju. Zato -io lahko hodili na mestno tržišče peš s košarami. Takrat je bilo vse poceni. Pionirji so nam pripovedovali da so takrat kupili za polno košaro za pet centov pljuč in jeter odprašiča. In ker oni, ki so imeli na stanovanju mnogo bordarjev, za katere se je potrebovalo vsak .dan mnogo živeža, so imeli voz in konja, s katerim je bilo treba vsak dan ali vsaj parkrat na teden na mestno tržnico. Tam se je kupilo na debelo za nizko ce-10. Ko je podjeten gospodar videl, da se izplača iti na trg z vozom, je pripeljal več in od tega prodal še sosedom za par centov dobička. Tako so si ti prihranili čas in pot v mesto. . . In tako so se porodile prve naše trgovine. Med pionirske trgovce moramo prišteti tudi Frank Zavir-ška, kateremu moramo biti hvaležni, da se je začela tukaj sedaj tako razvita trgovina s kranjskimi klobasami. On je bil pravi mojster v izdelovanju klobas. Kmalu so vsi naši rojaki izvedeli, cla se nahaja na logo. Tako se je pričela tekma kdo bo imel boljše in kdo bo privabil več odjemalcev. Največ je bilo takrat salunov. Seveda, kdo bi ne bil lahko gostilničar, saj je bilo s tem najmanj dela in največ dobička, če so ljudje delali, so bili radi veseli. Pivovarne so stare hiše pre uredile za salun in gostilničarju ni bilo treba drugega kot seliti se notri s svojo armado bordarjev. Žid iz Payne Ave. mu je pripeljal 15 ali 20 starih postelj in odprla se je nova gostilna. Pivovarna je bila pa vesela, da se je odprl zopet nov prostor, kjer se je točilo dobro pivo. In ker so se pojavljale razne vrste trgovin, so si začeli izmišljati še druge. Ranjki pionir Frank Zakrajšek (Gričar), si je cmislil pogrebni zavod in trgovino s pohištvom. Spočetka je imel gostilno, potem grocerijo in mesnico, zatem mlekarijo in končno še pogrebni zavod ter prodajalno pohištva. Iz Calumeta, Mich., je poklical rojaka, ki je bil izučen v pogrebniški vedi. ž njim je pričel pogrebniški zavod, pa ni šlo. Takrat je bilo pač še malo smrtnih slučajev med našimi ljudmi, ki so večinoma mladi in zdravi prihajali sem. Potem je pa nakupil postelje in modroce in začel trgovino s tem. Ni bilo dolgo, ko je poklical mene in me vprašal, če hočem to kupiti od njega in se podati v te vrste trgovino. Prostor je bil tam, kjer je danes brivnica in pa pekarija, 6218 St. Clair Ave. Bil sem zadovoljen in decembra meseca, leta 1903, je bila razglašena trgovina Anton Grdina. Trgovskega podjetja sva se s soprogo oprijela tako, kakor se oprime deske oni, ki se potaplja. Osebno sem hodil k družinam in jim priporočal domače podjetje. Gospodinjam sem ponujal peči, ker sem vedel, da je za gospodinjo peč glavni pomočnik pri gospodinjstvu, ker so vse pekle kruh doma. Če ni peč dobra za kruh, nima mesta v kuhinji. Da sem mogel kaj doseči pri j gospodinjah, sem jim vse oblju-Lake St. rojak, ki dela prav bil. Vse sem bil pripravljen sto-okusne kranjske klobase, želod- riti in jim tudi povedati, da sej ce in drugo mesnino, katero vso razumem na peči in vem, katera j peče dober kruh in katera ne. j Takrat so imele gospodinje vse železne peči, ki so se kurile z drvmi ali premogom. Ponujal sem peči, ki so imele ob strani tudi kotel za vročo vodo. "Ali bo pa taka peč tudi dobra za peči kruh?" so hotele vedeti. "Seveda, vsako peč jamčim," sem zatrjeval. Bil sem pripravljen postaviti peč v kuhinjo tudi na poskušnjo in če ne bo spe-kla dober kruh, bom vzel peč nazaj in nobenega denarja ni treba plačati gospodinji za to. Poskusil sem tudi na druge bovali kar lojtarne vozove postelj in raznih omar. Žid iz Payne Ave. je bil s svojim vozom dnevno pred hišami naših ljudi. Jaz bi bil pa našim ljudem tudi rad prodal. Toda žid je dal lepe nagrade onim, ki so pripeljali kupce v njegovo prodajalno in to je vleklo. Zato je bilo treba vse storiti da se narod prepriča, da smo domačini vredni trgovskega upoštevanja in da ni pri nas nič dražje. Delati sem moral po 18 ur na dan in tudi žena z menoj. Hodil sem po hišah in popravljal peči, ki niso dobro kuhale in pekle. Večkrat sem vzel staro peč v mojo trgovino in jo doma ponoči osnažil in preuredil, da je dobro kuhala in pekla. Začasno sem postavil v hišo drugo peč in na ta način prepričal ljudi, da hočem ljudem pomagati v vseh ozirih. Tako sem pridobil družino za družino in naša trgovina s pečmi je zaslovela za najboljše peči. (Dalje prihodnjič) -o- DNEVNE VESTI Zvezna pomoč potrebna za odpravo linčanja Atlanta, Georgia, 16. marca.— Komisija, sestavljena iz belih in črnih državljanov, je prišla do enoglasnega sklepa, da linčanje v Zed. državah ne more biti drugače odpravljeno kot z ljudsko vzgojo. Tekom zadnjih petih let je bilo v Zed. državah linča-nih 84 oseb, večinoma zamorcev. Južne države, kjer se je pripetilo največ linčanj, ne dajejo potrebne vzgoje ljudem, pravi poročilo komisije. Zvezna vlada bi morala nastopiti na poseben vzgojevalni način, da prepriča ljudi, da je vlada močna dovolj, da kaznuje vse zločince, namesto da bi ljudje bili sami sodniki' in krvniki. doma posuši, prav kot so delali v starem kraju. Iz te trgovine se je potem zaneslo isto v druge trgovine po naselbini in danes jih imamo na stotine, ki prodajajo padalca za zapestje, čuli smo, krat. Mussolinija ne poznajo v Addis Ababi Addis Ababa, 16. marca.—V glavno mesto Abesinije je bilo poslanih iz Italije mnogo pisem z naslovom: "Signor Mussolini,] Addis Ababa." Abesinska po-i šta je zavrnila vse te pošiljatve, češ, da je Mussolini v Addis, Ababi nepoznan. Da so laška' pisma prišla v Addis Ababo so! krivi laški časopisi, ki so poro-1 čali, da je laška armada že zasedla abesinsko glavno mesto, j go. Vsak je hotel napraviti še; načine, da bi si pridobil odjemal- kako so pokale kosti pod njegovim strašnim zobovjem. Kurd je od bolečin zakričal in spustil bodalo. Koj ga je vrgel hrt na tla in ga prijel za grlo. Nekaj tucatov pušk je pomerilo na pogumno žival. "Proč puške!" sem zaklical. "Sicer je po njem!" če bi ga bila le ena sama krogla zadela, bi bil Dojan čisto gotovo Kurdu vrat pregriznil, pre-j den bi bil poginil. Kurdi iz Ti-je so že poznali Dojana in nje-j govo navado, zaklicali so tovarišem in puške so se pobesile. "Pokliči psa proč!" je eden In ker so se takrat skoro vsi i malo boljše in imeti še večjo za- ce. Naši ljudje so takrat potre- bilo brez nevarnosti in je čisto nepotrebno, ker bomo mislim j zapovedal. kmalu v Gumri ju. In tam se nam "Tale zverina je tisti, ki je Kurdov ni treba več bati." j umorila mojega soseda!" je te- daj nekdo dejal. Občinski predstojnik je bil, iz bližnjega grma je stopil. Bil j Jezdili smo torej dalje. Kurdi so prišli spet za nami. Pa naučili so se spoštovati naše puške, ostali so tako daleč za na- je vsekakor pogumen človek, daj mi, da smo bili popolnoma varni drug pred drugim. Na ovinku ob nekem potoku so izginili. Zelo smo se začudili ko smo jih črez nekaj časa zagledali ga je med napadom tako lepo; ostal v varnem zavetju—. "Prav si povedal, nezanum!"! sem dejal. "In pregriznil bo tudi temule človeku vrat, če mu pred seboj. Spet so nas torej zapovem." prehiteli mislili so morebiti na "Pokliči ga v stran!" je zapo-nov<; zasedo ali pa so iz kakr- vedal prejšnji, šnegakoli vzroka hoteli priti "Povej mi najprvo, ali je ta-j pred nami v Gumri. j l'e človek osvetnik?" Prepričali smo se kmalu, da' (Dalje prihodnjič) Amerikanci plačujejo ogromne vsote davkov Washington, 16. marca.—Vlada pričakuje, da bodo znašali letos dohodninski davki večjo svoto kot kdaj prej. Računa na skupno svoto $432,000,000, a nekateri so mnenja, da zna biti vplačanih celo $500,000,000! lansko leto je znašal dohodnin-j ski davek v marcu mesecu samo j $321,000,000, v leta 1933 pa celo samo $228,000,000. Visoka svota dohodninskega davka pomeni, da so se razmere izdatno izboljšale. ---o- Po štirih letih je priznal umor družine Athens, Texas ,16. marca. — George Patton, 55 let star, je povedal danes šerifu zgodbo o umou družine McGhee. Patton, ki je farmar in ima 16 let staro ženo ,je izjavil, da je McGhee pred štirimi leti se začel prepirati z njim radi neke koruze. Patton je bil tako razjarjen, da je ustrelil McGheeja, njegovo ženo in dva mladoletna sina, nakar je njih trupla zakopal. Včeraj je peljal šerifa na lice mesta, kjer so trupla ležala štiri leta. Dobili so same kosti. priskočili na pomoč sorodniki, prijatelji in znanci, da so nam olajšali gorje, ki je zadelo našo družino. Posebno zahvalo naj na tem mestu izrazim John Pa-peshu sosedu ter bratu John Kinkoph za trud ker sta nabrala za pogrebne stroške $42.75, ter Mrs. Bradach in Mrs. Kinkopf ki sta nabrali $20.35. Iskreno se zahvaljujemo sledečim darovalcem : Fisher Body Employees; Mr. in Mrs. Baucher, Mr. Hren, Mr. in Mrs. Martin, Mr. John Hrovatin, Mr. John Perk, Mr. in Mrs. Banoza. St. Clair Rifle and Hunting Club člani: Mr. John Novak, Mr. Anton Novak, Mr. John Urankar, Mr. John Peterka, Mr. Anton Urankar, Mr. Leopold Kushlan, Mr. Anton Tomažič, Mr. Jakob S use I, Mr. John Papesh. Posamezniki: Mr. in Mrs.. Papesh, Mr. in Mrs. Kinkoph, Miller. Ave., Mr. in Mrs. Robeck, Mr. in Mrs. Ur-bas, Mr. in Mrs. Pangle, Mr. in Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Hribar, Mr. in Mrs. Globokar, Mr. in Mrs. Gerchman, Mr. in Mrs. Godec, Mr. in Mrs. Juratovec, Mr. in Mrs. Kinkoph E, 222nd St., Mr. in Mrs. Bradač, Miller Ave. Mr. in Mrs. Smaltz, Mr. in Mrs. Lustig, Mr. F. Slappish, Mr. in Mrs. Katorac, Mr. in Mrs. Mi-sich, Mr. James Longer, Mr. Frank Vesel, Mr. Joe Ivančič, Mr. in Mrs. L. Wess, Nick Man-zi in Maekahile, Miller Ave., Mrs. E. Epich, Mr. in Mrs. J. Rogelj, Mrs. J. Witchett, Mr. in Mrs. Klun, Mr. in Mrs. Kordish, Mr. in Mrs. F. Kosten, Mr. in Mrs. Zimperman, Mr. in Mrs. Malovašič, Mrs. Rose Zdesar, Mr. L. Petrich, neimenovan, Mr. Jerry Leskovec, Mr. Frank Mr-zlikar, Mr. in Mrs. Cinco, Mrs. Brundič, Mr. in Mrs. Russ, Miller Ave., Mr. in Mrs. J. Russ Jr. Mr. in Mrs. E. Kotnik, Mr. A. Logar, Mr. in Mrs. Schneider, Mr. in Mrs. J. Nosse, Mrs. Jennie Intihar, in šolski otroci Roosevelt šole. Iskrena hvala vsem onim, ki so položili cvetje ob krsti blago-pokojnice, kakor tudi onim, ki so darovali za svete maše. Iskrena hvala šolski mladini za spremstvo svoje součenke na zadnjem potu v večnost. Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. A. Bombach za brezplačne pogrebne obrede, ter pogrebnemu zavodu Avgust F. Svetku za veliko naklonjenost, vsestransko največjo pomoč ter izkazano velikodušnost ob času nesreče in pogreba. Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnico kropit, so pri nji čuli, nas tolažili ali so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Iskrena hvala sosedom, ki so nam stali ob času največje tuge in žalosti vsestransko ob strani. Bodite prepričani, da vsi oni, ki so med darovalci in oni, ki so nam kaj dobrega storili ob času velike nesreče, so v naših srcih nezabno v hvaležnosti zabeleženi. Storili ste siromaku veliko delo usmiljenja in hvala Vam tisočera. Ako je kako ime izpuščeno, naj oprostijo. Družina Herman Kinkoph, 20631 Goller Ave. MALI OGLASI ZAHVALA Ob p r i I i k i nepričakovane mrtne nesreče naše hčerke Ruth dne 29. februarja t. 1. so nam "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH—ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjali sem ga morala, da ju Jedci, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi je povedala o Trinerjcvem grenkem vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerodnostmi in navda a življenjem oslabeli teli. Dobite ga lahko v vsaki lekarni. TRINEKJEV EL1KSIR GRENKEGA VINA Joseph Trtoer Company. Chicago WW i zadeva. Francoza sta." "Francoza?" Bloodove oči so prebodle Levasseurja, nato pa se je ozrl na jetnika. "Včeraj ste me presenetili, ker ste napadli prijateljske Ho-landce. Danes pa vidim, da celo vaši lastni rojaki niso varni pred vami." "Ali nisem rekel, da je to, — da je to moja osebna zade- Levasseur je jezno zarezal: "Kolikokrat pa vam moram še povedati, da je to moja ostb-na zadeva? Jaz sam bom odgovarjal za svoja dejanja governor ju Tortuge." "Tako? . . . Kaj pa dvajset tisoč zlatih osmakov? Ali je to tudi vaša osebna zadeva?" "Tako je." (Dalje prihodnjič.) Oglasi v "Ameriški movini" imajo vedno ber vspeh. DVE UGODNI PLOVBI VULCAN1A (najhitrejša svetovna motorna ladja» 21. MAItCA Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. IIEndcrson 3113 DOBEIJ PREMOG IN T O C NA POSTREŽBA Se priporočamo CONTE di SAVOIA 28. MARCA preko Genove, 15 ur do vaše domovina Veselite se velike noči letos v vašem rojstnem kraju. Plujte na enem izmed teh veličastnih parnikih in uživajte luksuzno udobnost, prijazno postrežbo in fina jedila. Vprašajte pri kateremkoli pooblaščenem zastopniku ' ali na 1000 Chester Ave., Cleveland. Ohio. F. J. CIMPERMAN J J FRERICKS Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v msstu Joliet, Illinois. POSLUJE ZE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street. Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JED NOTE ZNAŠA NAD 100';. K. S. K Jednota ima okrc« ,35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 našjh krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K Jednota izplačala tekom svojega 42Jetnega obstanka nad $5,900000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočsš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zsvaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jcdnoti, kjer ee lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K.(Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250: $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mese&ii prispevek v mladinski oddelek je zelc> nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "3" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razrec'u "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v-razredu "B" se plača do $1000 00 posmrtnine. Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD Vsak Potegi jaj Manj KMoben BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $100 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jedncta ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovanfS) pri K. S. K. Jednot't kot pravi materi vdov in sirot. Cr še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacija potrudi se m pristopi tako i. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16 do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 1004 No. Chicago, Street. Joliet, Illinois. bogatega; zrelega dela tobaka Petindvajset let jc preiskovalni Stub The American Tobacco Company stalno delal, za proi/.veclo razmeroma finejšo cigareto - namreč cigareto, hi ima najmanj rezkih sestavin, z izboljšano bogatostjo ohusa - "LAHKO K i JO". Po našem mnenju vključujejo Lucky Strike Cigarete Število pristnih temeljnih izboljšanj, in