261 262 OBVESTILA ČZS Dobrodelni pohod in prireditev »Korak zase – korak za sladkorčke« Čebelarska zveza Slovenije info@czs.si Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) smo, v soboto, 12. 9. 2020, v sodelovanju s Pediatrično kliniko, Kli­ničnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in bo­lezni presnove ter Društvom za pomoč otrokom s pre­snovnimi motnjami izpeljali vseslovenski dobrodelni pohod in prireditev, s katero smo pomagali sladkorč­kom – otrokom s sladkorno boleznijo. Soorganizator dobrodelne prireditve je bila Občina Lukovica, ki je poskrbela, da je dobrodelni dogodek na odprtem prireditvenem prostoru v Rokovnjaškem goz­dičku pod Čebelarskim centrom Slovenije potekal nemo­teno. Občina Lukovica je tako na prireditvenem prostoru poskrbela za vso infrastrukturno podporo za obiskoval­ce, lokalne ponudnike in druge razstavljavce. Dobrodelni pohod je potekal pod častnim pokroviteljstvom predse­dnika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Z dobrodelnim pohodom in prireditvijo »Korak zase – korak za sladkorčke« smo opozorili javnost, predvsem pa pristojne in odgovorne institucije, na problematiko, s katero se soočajo sladkorčki. Poudarjamo pomen in mo-žnost uživanja čebeljih pridelkov tudi pri sladkorni bo­lezni in hkrati ozaveščamo o zdravem načinu življenja. Poleg tega smoželeli s to akcijo zbrati finančna sred­stva za otroke s sladkorno boleznijo, da bi jim omogočili nakup drage UZ-aparature za oceno stanja ožilja, ki se redno uporablja pri pregledih sladkornih bolnikov, za kar je treba zbrati več kot 30.000 EUR. Že v zgodnjih jutranjih urah so se prvi pohodniki, v podporo sladkorčkom, odpravili na pot v Čebelarski cen­ter Slovenije, Brdo pri Lukovici, kjer je ob 17.00 potekal zaključni dobrodelni dogodek s sprejemom pohodnikov. Dobrodelni pohod je potekal po štirih poteh 1.pot:Boštjan Noč, predsednik ČZS, se je s svojo eki­po odpravil na 58 km dolgo pot ob 2.00 izpred Čebeljega raja s Sela pri Žirovnici. Na startu so se mu pridružili 60 pohodnikov in domače čebelarsko društvo s prapo­rom. Začetek pohoda je naznanila čebelarska himna. Pohodnike je pospremil župan Občine Žirovnice g. Le­opold Pogačar, v Naklem se je pohodnikom pridružil župan Občine Naklo g. Ivan Meglič, v Strahinju župan MO Kranj g. Matjaž Rakovec, v Komendi župan Občine Komenda g. Stanislav Poglajen, v Kamniku pa še župan Občine Kamnik g. Matej Slapar. Del poti je prehodila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Foto: MB Foto: Barbara DimcFoto: Aleš Bozovičar OBVESTILA ČZS Foto: MB Foto: MB Foto: Vlado Auguštin Foto: MBFoto: MB dr. Aleksandra Pivec, ki se je pohodnikom pridružila v Homcu. Na zaključku poti na poti proti Čebelarskemu centru Slovenije se je na območju Občine Lukovica poho­dnikom pridružila tamkajšnja županja mag. Olga Vran­kar, ki je na meji z občino Lukovica pripravila sprejem pohodnikov z lukoviško godbo, okrepčilom, slastnimi trojanskimi krofi in jabolki za vse pohodnike. Pohodni­ke je ob poti pričakal tudi pozdrav več čebelarskih pra­porov. Praporščaki s prapori so naš čebelarski ponos. 2.pot:Nina Ermenc Pangerl, ambasadorka projekta, je z ekipo hodila izpred Gostišča Trojane s startom ob 8.30 (23 km). S Trojan sta se podali tudi vodja služb ČZS ga. Lidija Senič in podpredsednica ČZS ga. Marija Sivec. 3. pot: Aleš Bozovičar, ambasador projekta, je svojo 30 km dolgo pot proti Čebelarskemu centru začel ob 9.00 izpred ŠRS Dobrova. 4. pot: Jože Smrkolj in čebelarji Čebelarskega dru­štva Zagorje so pohod začeli ob 7.00 zjutraj izpred čebe­larskega doma na Izlakah. Dobrodelnega pohoda so se udeležili tudi slepiinsla­bovidni, ki so svoj del poti začeli ob 14.00 v Podgori pri Zlatem Polju in so prehodili 5 km dolgo pot. Invalidi na invalidskih vozičkih so del poti prevozili po svojih zmo­žnostih. Med samo potjo so se pridružili tudi številni drugi pohodniki, ki so prehodili vsak delček poti, po svojih zmožnostih. Ob prihodu na cilj so povedali Boštjan Noč, predsednik ČZS: »Občutki so nori, premagal sem meje lastne kondicije, vendar vsak korak šteje in vsa bolečina izgine, ko veš, da delaš nekaj dobrega, in danes smo delali za sladkorčke – otroke s sladkorno boleznijo. Zopet smo čebelarji dokazali, da znamo stopiti skupaj in da smo najbolje organizirana volonterska organizacija v Sloveniji.« Dr. Aleksandra Pivec: ministrica za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano: »Z veseljem sem se na zadnjih 10 ki­lometrih pridružila tej dobrodelni pobudi čebelarjev in upam, da vnesla v tem ciljem delu nekaj energije in novo motivacijo tistim, ki so bili na poti že od jutranjih ur. Kot po navadi sva se OBVESTILA ČZS Zahvala Beseda HVALA je največ, kar lahko rečem VSEM, ki ste sodelovali na dobrodelnem dogodku ČZS. Pre­več vas je bilo, da bi kogar koli izpostavil, verjamem, da vse sodelujoče greje misel, da smo pomagali slad­korčkom. Obljubim, da bo ČZS naredila vse, da bo vseslovenski dobrodelni pohod 11. septembra 2021 nadgrajen, in že od danes naprej zbiramo predloge za nadgradnjo projekta in seveda vse vabimo k soobliko­vanju skupne dobrodelne zgodbe. Boštjan Noč, predsednik Foto: Vlado Auguštin Foto: Vlado Auguštin Srečkanje – skupinsko praskanje nove srečke ČEBELARKA v sodelovanju z Loterijo Slovenije s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije pogovarjala o števil­nih novih idejah in projektih. Sem resnično ponosna, da imamo tako močno in dobro Čebelarsko zvezo Slovenije, ki je izjemno aktivna pri zastopanju enega najpomembnejših sektorjev zno­traj ministrstva za kmetijstvo. V preteklosti smo izpeljali šte­vilne pomembne projekte. Vesela sem, da predsednik Čebelarske zveze Slovenije, skupaj s svojo ekipo, vedno razmišlja o novih projektih in aktivnostih. Danes sva na zadnjih 10 km poti nani­zala vsaj 10 novih idej, o katerih se bomo pogovarjali in jih tudi izvajali v prihodnje.« Dobrodelna prireditev Na dobrodelni zaključni prireditvi v Rokovnjaškem gozdičku so nastopili: Godba Lukovica, čarodej Toni Me-žan, Miran Rudan, Rok Ferengja, Denis Porčič - Chor­chyp, Patricija Štifter - Riya z Impulz dance studiom ter DanielPopović. CelotenprogramjepovezovalKlemen Bunderla. V okviru zaključnega dobrodelnega dogodka smo: – Pekli »ŠMORN«, ki so ga bili veseli tudi sladkorni bolniki, saj je bil pripravljen iz njim prijaznih sesta­vin. Brezplačno smo razdelili 100 porcij »šmorna«. – Pripravili zabavni program za otroke z ustvarjal­nimi delavnicami izdelave gnezdilnic za čebele sa­motarke s čarodejem Tonijem Mežanom. – Predstavili novo srečko ČEBELARKA v sodelova­nju z Loterijo Slovenije. Za udeležence dogodka so organizirali Srečkanje, skupinsko praskanje srečk, s čimer so zbranim čebelarjem omogočili, da so srečo s Čebelarko lovili med prvimi. – Streglinajboljšo kavo na svetu – kavo z medom. – Podirali svetovni rekord v »POTICI VELIKANKI« v sodelovanju s članicami Zveze kmetic Slovenije. Prvi kos potice sta razrezala Boštjan Noč, predse­dnik ČZS, in dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. OBVESTILA ČZS Razrez potice članic Zveze kmetic Slovenije -Organizirali sejem čebeljih pridelkov, domače obrti, lokalnih proizvajalcev na več kot 15 stojnicah. Vsi sodelujoči na pohodu in na zaključni prireditvi so na koncu prejeli hitro srečko Čebelarka in vrečko semen medovitih rastlin podjetja Hofer. Glavni podpornik do-brodelnega projekta: HOFER Slovenija. Medijska pokro­vitelja dobrodelnega projekta: Radio Aktual in Radio Veseljak.Ogled posnetkov s poti si lahko ogledate na FB­-strani ČZS. Objavljene informacije o čebeljih pridelkih vprehrani sladkornih bolnikov V soboto, 12. septembra, je v Sončni dvorani ob OŠ Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici beseda tekla tudi o uporabi medu in čebeljih pridelkov v prehrani sladkor­ nih bolnikov. Eden izmed ciljev dobrodelne prireditve je bila tudi priprava informacij o čebeljih pridelkih in njiho-vi uporabi pri sladkorni bolezni. Gradivo Čebelji pridelki v prehrani sladkornih bolnikov je brezplačno dostopno na spletni strani ČZS http://www.czs.si/content/x8d. Objavljamo tudi izjavo Damjana Justinka, dr. med., specialista interne medicine, diabetologa: »Moderni način življenja nam je omejil zdravo gibanje in povečal nabiranje odvečnih kalorij v prehrani, s tem pa so močno narasle kronične bolezni, tudi sladkorna bolezen. Ta je še vedno najpogostejša kronična bolezen, med starejšimi prebivalci jo lahko pričakujemo pri vsakem 5. preiskovancu. Hrana je tudi zdravilo, ne le užitek, in pravilna izbira je zelo pomembna. Bolniki s sladkorno boleznijo niso izjeme, prehrana in zdravo gibanje sta temeljni kamen pristopa k zdravljenju. Stro­kovne smernice nas vodijo v uravnoteženo prehrano, kjer imajo tudi med in drugi čebelji pridelki svoje mesto, posebno še slovenski, saj s čebelami delimo enako dobro ali slabo okolje. Ob dobrodelni prireditvi ‚Korak zase – korak za sladkorčke‘ bodo na voljo številne informacije o medu tudi za sladkorne bolnike!« Strokovni posvet ApiSlovenija v malem Ob robu dobrodelnega dogajanja so v času pred za­ključno prireditvijo čebelarji imeli strokovni posvet ime­novan ApiSlovenija v malem v Sončni dvorani OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Na njem so lahko prisluhnili strokovni razpravi:Uporaba cvetnega prahu in čebeljih pridelkov v prehrani ljudi s sodelujočimi – Franc Šivic, Damjan Justinek, dr. med., in dr. Nataša Lilek. Na stro­kovni razpravi so namenili pozornost hranilni sestavi in uporabi cvetnega prahu, ki ga ljudje vse več vključujejo v svojo prehrano.Predstavljene so bile smernice uporabe čebeljih pridelkov pri sladkorni bolezni. Osrednja go-stja posveta je bila dr. Fani Hatjina iz Grčije, predsednica znanstvene komisije o zdravstvenem varstvu čebel pri Apimondii, s temo: Problematika zdravstvenega varstva čebel po svetu in izzivi pri njenem reševanju. Na temo Kaj vse lahko ponudi čebelarstvo je spregovoril čebe­larski mojster Štefan Šemen. Tiste, ki se predavanja dr. Fani Hatjina o zdravstvenem varstvu čebel niste mogli udeležiti obveščamo, da je predavanje posneto ter opre­mljeno s slovenskimi podnapisi in si ga lahko ogledate na spletni povezavi: https://youtu.be/SSpPU6Ahp_E. Foto: Vlado Auguštin Foto: Vlado Auguštin OBVESTILA ČZS Regijski posveti v letu 2020 Letos bodo regijski posveti izvedeni podobno kot lan­sko. Regijski posveti bodo potekali na vseh lokacijah ob 16. uri. Datumi in kraji letošnjih regijskih posvetov: 1. podravska ČD – ZČD Ptuj – ponedeljek, 2. novembra 2020, Sindikalna stavba, Čučkova ulica 1, Ptuj; 2. primorska ČD – sreda, 4. novembra 2020, KS Sol-kan, Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan; 3. podravska ČD (ČZD Maribor) – četrtek, 05. novem-bra 2020, Pohorska vila, Pivola 8, Hoče; 4. dolenjska in belokranjska ČD – ponedeljek, 09. no-vembra 2020, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto; 5. gorenjska ČD – sreda, 11. novembra 2020, Čebelarski center Gorenjske (ČRIC), Rožna dolina 50 a, Lesce ; 6. celjska ČD – četrtek, 12. novembra 2020, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, Ljubljanska cesta 97, Celje; 7. pomurska ČD – ponedeljek, 16. novembra 2020, Prostori društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Noršinska ulica 14, Murska Sobota; 8. ČD notranjskega in obalno-kraškega območja – sreda, 18. novembra 2020, dvorana Knjižnice Bena Zupančiča, Trg padlih borcev 5, Postojna; 9. ljubljanska in zasavska ČD– četrtek, 19. novembra 2020, Čebelarski center Slovenije, Brdo 8, Lukovica; 10. koroška ČD – ponedeljek, 23. novembra 2020, Gos­tišče Rifel, Trg 2, Prevalje; 11. posavska ČD – četrtek, 26. novembra 2020, Stavba KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, Leskovec pri Krškem. Prosimo vas, da vsa odprta vprašanja/pobude, ki bi jih želeli obravnavati na regijskem posvetu, pošljete tri dni pred predvidenim regijskim posvetom na e-naslov bar-bara.dimc@czs.si, da se bomo lahko do njih opredelili in se na njih pripravili. Regijski posveti bodo izvedeni v skladu s priporočili NIJZ-ja. Morebitne spremembe lo-kacij bomo objavili na spletni strani ČZS. Barbara Dimc, tajnica ČZS Na ApiSloveniji v malem 2020 smo podelili priznanja najboljšim vzrejevalcem matic v preteklem obdobju ČZS med drugim opravlja vlogo priznane rejske organi­zacije v čebelarstvu, v okviru katere izvaja naloge iz potr­jenega rejskega programa. Pri izvajanju nalog iz programa sodelujejo čebelarji iz Slovenije in približno 30 vzrejevalcev matic iz vse Slovenije. V teh okvirih potekajo načrtovana vzreja matic ter selekcija čebeljih družin, ki je nujna za vzre­jo kakovostnih matic. Testiranje vzrejenih matic organizira in koordinira Kmetijski inštitut Slovenije, ki daje velik pou­darek na testiranje vzrejenih matic v okviru progenega te­sta. Vsako leto na tej osnovi pridobimo rezultate kakovosti posameznih matic in linij čebel. Rezultati za preteklo obdo­bje so bili objavljeni v šesti številki glasila Slovenski čebelar. Na dogodku ApiSlovenija v malem smo 12. septembra 2020 trem vzrejevalcem podelili priznanja za dosežke na področju selekcije kranjske čebele. Priznanje za najboljšo linijo čebel po kriteriju skupnega selekcijskega indeksa smo podeliliJožefu Potisku iz Litije. Priznanje za najbolj medo­nosno čebeljo linijo smo podelili vzrejevalcu Henriku Zale­telju iz Zagradca. Priznanje za najmirnejšo linijo čebel smo podelili vzrejevalcuMitju Nakrstu iz Lukovice. Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO Foto: Andreja Kandolf Borovšak Prireditev Medeni darovi Da naši cenjeni potrošniki ne bi ostali brez prepotrebnih informacij o pestrosti čebeljih pridelkov in o tem, kako slovenski čebelarji skrbijo za nji­hovo kakovost in varnost, ČZS, JSSČ, organizira prireditev MEDENI DA­ROVI, ki bo potekala v soboto, 17. ok­tobra, dopoldne v vseh občinah, kjer se bodo čebelarska društva prijavila za to akcijo. Naloga čebelarskega dru­štva je, da si na ta datum organizira stojnico na lokalni tržnici ali katerem drugem primernem prostoru. Tam naj se predstavi pestrost čebeljih pridelkov in javnost seznani s skrbjo za kakovo­stne in varne čebelje pridelke ter kupce seznani z drugimi zanimivostmi iz če­belarstva. Vsa zainteresirana društva prosimo, da se k sodelovanju zaradi pomoči pri organizaciji in promociji dogodka prijavite in potrdite udelež­bo na e-naslov: vlado.augustin@czs.si. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na telefonski številki: 040/436 516. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ ZDRAVJE ČEBEL Zakonodaja na področju zdravil za zatiranje varoj (Varroa destructor) v državah Evropske skupnosti prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., Alenka Jurić, dr. vet. med. in Lucija Žvokelj, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, alenka.juric@vf.uni-lj.si in lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si Varoja (Varroa destructor) zajeda v čebelji družini in je v čebelarstvu v svetu in pri nas najbolj pereč zdravstveni problem. Po zadnjih podatkih se varoja razen s hemo­limfo prehranjuje predvsem z maščobnim telesom čebel in zalege ter slabi čebeljo družino in prenaša druge pov­zročitelje bolezni, predvsem viruse, tako da čeblja dru­žina brez čebelarjeve pomoči slej ko prej propade. Da bi preprečili hitro razmnoževanje varoj in ohranili biološke lastnosti čebelje družine, je treba število varoj v čebelji družini neprestano spremljati in jih pravočasno zatirati. Varoje so pršice (Acarina) in kot podrazred pajkovcev (Arachnida) skupaj s čebelami (Insekta) spadajo v žival­skem sistemu med členonožce (Arthropoda) (Tabela 1). Razen varoje so v razredu »pajkovcev« še številni drugi škodljivci, prav tako so poleg koristnih žuželk v razredu »žuželke« tudi zajedavske žuželke, ki ogrožajo zdravje ljudi, živali in rastlin. Za zatiranje teh škodljivcev so na voljo pripravki, ki jih imenujemo pesticidi (Tabela 2). Vsi pesticidi lahko škodujejo čebelam, najnevarnejši pa so insekticidi, saj so tudi čebele insekti, in akaricidi, pripravki za zatiranje pršic (varoj), saj so čebele kot pršice členonožci, torej so daljni sorodniki. Posebej nevarni so ti pripravki, če njihov način delovanja in morebitna tveganja niso poznani ali pa njihova uporaba ni pravilna. Pri zati­ranju varoj je poleg dobrobiti čebelje družine kot živalske vrste treba upoštevati, da so čebele proizvodne živali v Tabela 1: Čebele in varoja v živalskem sistemu prehranski verigi ljudi in je treba zato poskrbeti tudi za neoporečnost čebeljih pridelkov. Za zdravljenje živali, ki so vključene v prehransko verigo ljudi, se lahko uporablja­jo le odobrena/registrirana zdravila. V državah članicah Evropske skupnosti (ES) postopek registracije zdravil vodi in izvede Evropska agencija za zdravila (European Medicines Agency – EMA). V agenciji je poleg Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini tudi Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (Committee for Medicinal Products for Veterinary Use – CVMP), ki na osnovi vloge in rezultatov predpisanih raziskav, opravlje­nih v ustreznih raziskovalnih ustanovah, zdravilo odobri ali pa tudi ne. Vsaka članica Evropske skupnosti sprejme svoj nabor odobrenih zdravil, ki so dostopna na ozemlju te države. Za odobritev/registracijo zdravila morajo biti dokazani kakovost in način delovanja zdravila na povzro-čitelje bolezni, morebitni neželeni učinki za potrošnika, čebelarja in za okolje, učinkovitost zdravila na smrtnost varoj ter neškodljivost za čebeljo družino in njen razvoj. Če določeni morda samo domnevno neželeni učinki ob-stajajo, morajo biti ti navedeni, v navodilih za uporabo pa podani ukrepi za zmanjšanje teh tveganj. Za zdravila na osnovi snovi, ki se nalagajo v satju in čebeljih pridelkih, pa mora biti določena maksimalna dovoljena vrednost (Maximum Residual Limits – MRL). Smrtnost varoj po uporabi Smrtnost varoj po uporabi zdravila je treba najprej preizkusiti v laboratoriju, kjer se določi najmanjši od­merek zdravila, pri katerem se doseže primerna smr­tnost varoj in ni škodljiv za čebele. Ko je v laboratoriju ugotovljen primeren odmerek, se zdravilo preizkusi Kraljestvo Animalia (živali) Animalia (živali) Red Hymenoptera (kožekrilci) Parasitiformes (zajedavci) Družina Apidae (prave čebele) Varroidae (varoje) ZDRAVJE ČEBEL še na manjšem številu čebel v terenskih pogojih. Ko so ti postopki uspešno opravljeni, sledi klinično pre­izkušanje zdravila na z varojami močno napadenih različno močnih – vendar ne šibkih – gospodarskih čebeljih družinah. Čebelje družine v poskusu morajo biti nameščene v čebelnjakih, primerno oddaljenih od drugih čebelnjakov, da se prepreči reinvazija varoj. Poskusno zdravljenje mora vključevati čebelje družine v čebelnjakih, razporejenih na področjih z različnimi podnebnimi pogoji in različnimi panjskimi sistemi ter po možnosti tudi različnimi maticami. V vsakem testnem čebelnjaku morajo biti tudi kontrolne če­belje družine, ki se ne zdravijo. Čim prej po testnem zdravljenju, da se prepreči morebitna reinvazija, se vse čebelje družine, vključno s kontrolnimi, zdravijo še s povsem različnim že registriranim zdravilom s preverjeno 95-% učinkovitostjo (follow-up treatment). Učinkovitost preizkušanega zdravila se potem izra-čuna po posebni formuli, rezultate zdravljenja pa sta­tistično ovrednoti. Med potekom zdravljenja je treba spremljati temperaturo in vlago v okolici, razpoložlji­vost čebelje paše ter jakost in vitalnost čebeljih družin. Mrtve varoje in čebele je treba spremljati pred, med in vsaj 14 dni po zdravljenju. Podnico, kamor padajo mr­tve varoje, je treba zavarovati pred mravljami, za spre­mljanje mrtvih čebel pa se na žrelo namestijo posebne pasti. Učinke testiranega zdravila je treba spremljati več generacij, da se ugotovi možnost pojava odporno­sti varoj, in ta možnost in ukrepi za podaljšanje učin­kovitosti zdravila za zatiranje varoj se navedejo v na­vodilih za uporabo. Področje kliničnega preskušanja zdravil za uporabo v veterinarski medicini v Sloveniji urejata Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/2014) ter Pravilnik o vrsti, obsegu in načinu analiznega, far-makološko-toksikološkega in kliničnega preskušanja zdravil za uporabo v veterinarski medicini (Uradni list RS, št. 79/09). Tabela 2: Pesticidi in njihova uporaba za zatiranje neželenih živali, rastlin in gliv ZOOCIDI – sredstva za zatiranje neželenih živali. Insekticidi – sredstva za: zatiranje neželenih žuželk na rastlinah, žitaricah, semenih; uničevanje muh, komarjev; žuželk v gospo­dinjstvu; za zatiranje zunanjih zajedavcev v humani in veterinarski medicini. Akaricidi – sredstva za zatiranje pršic - tudi varoj. Rodenticidi – sredstva za zatiranje glodavcev. Limacidi – sredstva za zatiranje polžev. FITOCIDI – sredstva za zatiranje neželenih rastlin. Herbicidi – sredstva za zatiranje plevelov. FUNGICIDI – sredstva za zatiranje gliv. Varna uporaba za čebeljo družino Vpliv morebitnega novega zdravila za zatiranje varoj na čebeljo družino je treba ugotavljati pri najvišjih zdra­vilnih odmerkih in predvideti tudi dolgoročne posledice na razvoj in donosnost čebelje družine. Najprej se učinki zdravila proučijo v kontroliranih laboratorijskih pogojih na manjšem številu čebel v več ponovitvah, rezultati pa se statistično ovrednotijo. Pri kliničnih poskusih na čebeljih družinah se mrtve čebele štejejo en teden pred zdravlje­njem vsaj trikrat tedensko in štiri tedne po zdravljenju vsaj dvakrat tedensko ter umrljivost primerja z umrlji­vostjo v kontrolnih nezdravljenih čebeljih družinah. Pri zdravljenih čebeljih družinah je treba vse življenjsko ob-dobje spremljati matico in njeno reproduktivno sposob­nost, prav tako tudi številčnost in vitalnost trotov, vedenje čebel in količino hrane. Če je zdravilo za zatiranje varoj predvideno za zdravljenje v prisotnosti zalege, je treba spremljati vpliv zdravljenja na jajčeca, ličinke in bube na višku čebelarske sezone. V test varnosti zdravila je treba vključiti tudi preživetje družin pozimi po več zdravljenjih in razvoj ter donos spomladi. Zatiranje varoj Varoje so pršice (Acarina) in jih zatiramo z akaricidi, ki so pesticidi za zatiranje pršic. Uporabo akaricidov reguli­rata Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, če gre za zati­ranje pršic na rastlinah, in Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19), če gre za zatiranje pršic na proizvo­dnih in neproizvodnih živalih. V omenjenem zakonu je v členu 5 definicija zdravila, ki pravi: (1) Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnost-mi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. (2) Za zdravilo se šteje tudi vsaka snov ali kombi­nacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega de­lovanja ali da bi se določila diagnoza bolezni. (3) Snovi iz prvega in drugega odstavka tega člena so lahko človeške­ga, živalskega, rastlinskega, mikrobnega in kemičnega izvora; kemični izdelki, pridobljeni s kemično spremem­bo ali sintezo ali pridobljeni z biotehnološkimi postopki. Akaricidi za zatiranje varoj so kemičnega izvora oziro-ma so pridobljeni s kemijsko spremembo oziroma sintezo (amitraz, flumetrin, kumafos) in nekatere naravne kisli­ne (oksalna, mravljinčna, mlečna kislina) ter eterična olja (timol, evkaliptus, mentol). Za učinkovito zatiranje varoj je nujna uporaba več načinov, ki vključujejo biološko-teh­nološke ukrepe, ko napadenost čebeljih družin nižamo brez uporabe zdravil, zatiranje z uporabo zdravil na osno-vi naravnih kislin in eteričnih olj, ki so dovoljena tudi v ekološkem čebelarstvu, tretji način pa je uporaba zdravil ZDRAVJE ČEBEL Tabela 3: Učinkovine in v Republiki Sloveniji dovoljena zdra­vila (2020) za zatiranje varoj oksalna in mravljinčna kislina VARROMED več eteričnih olj (timol idr.) APILIFE VAR amitraz MRL je 200 µg/kg VARIDOL*, APIVAR kumafos MRL je 100 µg/kg CHECKMITE* * Varidol in CheckMite imata začasno dovoljenje za interventni vnos v RS. na osnovi sinteznih kemikalij. Najučinkovitejša so zdra­vila na osnovi sinteznih kemikalij, vendar pa varoje proti njim sčasoma postanejo odporne, zato je ta zdravila treba občasno menjati. Slaba stran sinteznih akaricidov je tudi, da se njihovi ostanki kopičijo v satju in drugih čebeljih pridelkih. Zdravila na osnovi naravnih kislin in eteričnih olj pa so učinkovita le pri nizki stopnji napadenosti čebe­ljih družin z varojo in ob hkratnih biološko-tehnoloških ukrepih. V letu 2019 v Sloveniji dovoljena zdravila za zati­ranje varoj so navedena v Tabeli 3. Čebelar je vsako zdravljenje dolžan in zavezan vpisova-ti v Dnevnik veterinarskih posegov, zdraviti pa sme le po navodilu veterinarjev in proizvajalca zdravila. Do konča­nega zdravljenja mora hraniti ovojnino, ostanke zdravila pa neškodljivo odstraniti. Viri: Mutinelli, F. (2016): Veterinary medicinal products to control Varroa destructor in honey bee colonies (Apis mellifera) and related EU legi­slation – an update. Journal of Apicultural Research; 55(1): 78–88. doi.or g/10.1080/00218839.2016.1172694. European Medicines Agency (2010): Guideline on Veterinary Medici­nal Products Controlling Varroa Destructor Parasitosis in Bees. EMA/ CVMP/EWP/459883/2008 www.ema.europa.eu. Zakon o zdravilih (UL RS, 17/14 in 66/19). Ugotavljanje napadenosti z varojami v testnih čebelnjakih VF NVI VeterinarskafakultetaUL,Nacionalniveterinarskiinšti-tut, je v programskem letu 2020 v okviru Programa ukre­pov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022 izvajala ukrep »Zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze«. V okviru tega ukrepa smo vzpostavili testne čebelnjake za spremljanje napadenosti z varojami. Rezultate ugotavljanja napadenosti z varojami smo poleti objavljali na vsake tri tedne na spletni strani VF NVI pod zavihkom Zdravstveno varstvo čebel / Spremljanje napadenosti z varojami. Poleg poročil o napadenosti je bilo objavljeno tudi »Navodilo za nujno poletno zatiranje«. Testni čebelnjak VF NVI za spremljanje napadenosti z varojami VF NVI na Gerbičevi ulici v Ljubljani. Novice iz sveta Avstrija V črevesju odrasle čebele je neki fosfolipid, ki preprečuje, da bi čebela zbolela za hudo gnilobo.Bacillus larvae, povzročitelj hude gni-lobe, napada samo čebelje ličinke, ki te obrambne snovi ni­majo. Na žalost fosfolipid iz čebel krmilk ne more prehajati na ličinke, da bi jih ubranil pred boleznijo. Toda raziskovalci graške univerze so v svojih laboratorijih ugotovili, da bi lahko preprečila izbruh bolezni pri ličinkah tudi snov, imenovana lizofosfatidilholin (angl. lysophosphatidylcholin, LPC). Da bi ta najlažje in najhitreje prišla do ličink, so jo vmešali v satnice in metoda je v laboratorijskih pogojih delovala. Ker rezultati poskusov v laboratoriju niso vedno enaki tistim v praksi, so se raziskovalci odločili, da bodo testirali »zdravilne satnice« tudi v izbranih čebelarstvih v Španiji in južnih delih ZDA, kjer gojijo čebele zalego vso zimo in zato tam čebelje družine po­gosteje zbolevajo za hudo gnilobo. Dolgoročni cilj znanstve­nikov je pridobitev dovoljenja za satnice, ki bi jih prodajali kot zdravilo. In v deželah, kot so ZDA, kjer pogosto uporabljajo antibiotike za zdravljenje omenjene bolezni čebelje zalege ter s tem onesnažujejo med, vidijo avstrijski znanstveniki velik potencial za svoj izum. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Spiewok, S. (2020): Mittelwände gegen Faulbrut? Deutsches Bienen Journal, št. 2, februar, str. 5. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ocena čebelarske pašne sezone 2020 Aleš Bozovičar vodja Opazovalno-napovedovalne službe medenja ales.bozovicar@czs.si Letošnjega leta si čebelarji ne bomo zapomnili samo po pandemiji covida-19, ampak tudi po ponovni zelo slabi čebelarski sezoni, ko posamezna območja v Slo­veniji niso bila deležna niti grama medu. Ta območja so si še kako želela lanske kristalizacije medu, ki je vsaj ohranjala dobro stanje čebeljih družin. Podobno kot lani smo bili deležni zelo mile zime z malo padavinami, kar se je nadaljevalo tudi v začetek pomladi. Temperature krepko nad lediščem so že v me-secu februarju prebudile prve znanilke pomladi in čebele spodbudile k nabiranju in razvoju. Toplo in suho vreme se je nadaljevalo vse do druge polovice aprila, kar je ugodno vplivalo na izkoriščanje paše na regratu in divji češnji. Žal ne za dolgo, saj je temu obdobju sladila popolnoma drugačna vremenska slika, ki nam je poleg padavin prinesla tudi nizke temperature, nekajkrat pod 0 °C, kar je močno oteževalo izkoriščanje spomladanske cvetlične paše in paše na oljni ogrščici. Veliko škodo je utrpela tudi robinija (tj. akacija), saj je v času večkratne pozebe bila v fazi brstenja, kar je najbolj kritičen in občutljiv čas. Močno prizadeta je bila robini­ja skoraj po vsej Sloveniji. Nekoliko bolje je bilo edino na višjih legah Primorske, kjer pozeba ni bila tako izrazita in primarni brsti niso bili prizadeti. Kljub temu donosov, kot smo jih vajeni pri medenju robnije, nismo bili deležni, saj je slabo vreme trajalo več kot mesec dni, skoraj do sre-dine meseca junija. To je vplivalo tudi na cvetenje javorja, ki je letos poleg velikega števila cvetov gostil tudi veliko število listnih uši in tako napovedoval odlično bero. Zelo dobro je v tem času kazalo tudi medenje hoje, saj so se izredno dobro razvile hojeve brstne uši, ki izločajo v mesecu maju in lah­ko ponudijo nekajdnevno pašo. Žal od tega čebele in čebe­larji nismo imeli kaj dosti. Vreme preprosto ni dopuščalo izkoriščanja paš in čebelarji smo jih bili prisiljeni krmiti. Hkrati bi v tem času morali govoriti o povzročiteljih medenja na smreki, vendar smo jih letos beležili v zelo majhnem številu. Sploh je bila slaba prisotnosti velikega in malega smrekovega kaparja, ki sta nazadnje omogoča­la pašo leta 2017 in ju od takrat opažamo v zelo majhnem deležu. Enako je bilo letos tudi z ušicami in donosov s smreke ni bilo. Čeprav bi si jih še kako želeli, v takem letu tudi tiste, ko med hitro kristalizira že v satju. V nadaljevanju pašne sezone smo pričakovali pašo na kostanju, lipi in lipovcu. Prav tako kot javor so tudi te ra­stline imele obilo cvetja in vse, kar smo potrebovali, je bilo 14 dni suhega vremena. Česar tudi v tem času nismo bili deležni in o izkoriščanju paše in donosih v panj so odloča­le lokacije, kjer je vreme s časom cvetenja najbolje sovpa­dalo. Izredno lep začetek medenja je pokazal kostanj, saj je tehtnica v prvih dneh cvetenja pokazala tudi do petki­logramski donos na dan. Žal je bilo tako samo en dan, saj je nato dež čez noč dodobra spral in poškodoval cvetje. Tako so bili povprečni donosi na območjih s kostanjevo pašo pod 10 kg na panj, kar je za kostanjevo pašo ob veliki količini cvetnega prahu zelo skromno. Boljše je bilo sta- Češnja po pozebi Cvetoč javorjev cvet Veliko število cvetnih nastavkov na ozkolistni lipi Foto: Aleš Bozovičar IZ ZNANOSTI IN PRAKSE nje na lipi in predvsem lipovcu, ki sta na padavine manj občutljiva. Najboljše je bilo na južnem in zahodnem delu države, kjer smo beležili zelo dobre donose, tudi do 30 kg na panj. Kljub temu da sta lipa in lipovec po Sloveniji do-bro razširjena, pa so vseeno območja Gorenjske, Koroške in mestoma Notranjske in Osrednje Slovenije ostala brez omembe vrednih donosov. Enako je bilo tudi v nadaljevanju s pričakovanjem izlo-čanja zelene hojeve ušice. Njeno izločanje se je zelo osre­dotočilo na območje vzhodnega dela Javornikov in Loga­ške planote – Menišije. Vendar tudi tam donosov nismo dočakali. Najdaljše obdobje stanovitnega vremena smo letos žal bili deležni šele v septembru in zato je sezona pri marsikaterem čebelarju ocenjena kot katastrofalna z zelo veliko vložka, truda in dela. Če jo strnemo v številke, nam te prikažejo, da je veliko čebeljih družin v času najbolj medovitih mesecev vse do lipove paše potrebovalo pomoč in oskrbo čebelarja, saj bi brez krmljenja zaradi lakote propadle. Ponovno smo bili deležni skromne bere s pridelavo 8,9 kg medu na panj. Preračunano na celotno državo je letošnja pridelava medu znašala 1293 ton. Podpovprečno? Ob donosih zadnjih pe­tih let niti ne. Ob donosih, ki smo jih bili vajeni v prete­klosti v prejšnjem desetletju, pa absolutno da. Zato lahko le upamo, da to ne bo naša stalnica in da bomo prihodnje desetletje govorili o samih presežkih. Na koncu upam, da ste bili uspešni v borbi proti varojam, in vam želim prave zime z velikimi količinami snega, ki bo vztrajal vse do za-četka meseca marca, in da bi imeli odlično pašno sezono 2021. Naj medi! Strokovna razprava o ekološkem čebelarstvu Ekološko čebelarjenje predstavlja obliko in način čebe­larjenja, ki le počasi pridobiva večji pomen v slovenskem čebelarskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne da­nosti z bogato krajinsko členitvijo, avtohtono kranjsko čebelo, različnimi tipi pokrajin in podnebji ter ima tako odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina čebelarjenja. Ta pomembno prispeva k zagotavlja­nju neoporečnih čebeljih pridelkov in ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti. O ekološkem čebelarjenju je tekla beseda v Stični 9. septembra 2020, kjer je ČZS, JSSČ, organizirala strokovni posvet o ekološkem čebelarstvu. Mitja Zupančič, svetova­lec specialist za področje ekološkega kmetovanja, je pred­stavil temo: Zahteve in prednosti ekološkega čebelarjenja. V temi so bili poudarjeni izzivi za v prihodnje v smislu uvr­stitve ekološkega čebelarstva v novo programsko obdobje programa razvoja podeželja, katerega obrisi se že kažejo, podrobnosti pa bodo opredeljene v prihodnje. Poudarjene so bile tudi nekatere novosti, ki jih prinaša nova zakono­daja na področju EU, kot je npr. skupinsko certificiranje, ter tudi nekatere za zdaj manjše novosti glede pravil za ekološko čebelarstvo. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ, je sodeloval s temo: Prehod iz alternativnega v ekološko čebelarjenje s poudarkom na kakovosti propolisa in voska, kjer je bila predstavljena tehnologija prehoda iz konvencional­nega v ekološko čebelarjenje, s katero lahko iz notranjosti čebeljega panja odstranimo s kumafosom in amitrazom onesnažen vosek in propolis. Po predavanjih se je raz­vnela živahna debata o težavah, s katerimi se srečujejo čebelarji pri ekološkem čebelarjenju. Na koncu smo pri­šli do sklepa, da pri tem načinu čebelarjenja predstavlja največjo težavo zatiranje varoj s sonaravnimi sredstvi. Uporaba teh zahteva veliko znanja in prakse. Prav zara­di tega bo treba v prihodnje veliko več pozornosti in časa posvetiti usposabljanju čebelarjev iz te teme. Na koncu še zahvala vodstvu ČD Stična za odlično organizacijo posve­ ta, ob upoštevanju higienskih priporočil NIJZ-ja za pre­prečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-19. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Foto: Franc Šivic Foto: Vlado Auguštin Zakaj nastane trotovec Vprašanje: Zakaj postane družina trotovska, kakšen je smisel, zakaj raj-ši takoj ne propade? Odgovarja: dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, Kmetijski inštitut Slovenije Čebelja matica je v čebelji družini edina plodna samica, ki zalega oplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki so spolno nerazvite samice. Matica zalega tudi neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo samci troti. Svojo prisotnost matica izkazuje s proizvajanjem in oddajanjem matičnega feromona in zaleganjem jajčec, kar vzdržuje normalno delovanje družine. Družina postane trotovec kadar matica zaradi po­manjkanja semenčic, preneha zalegati oplojena jajčeca in zalega le še neoplojena, obenem pa delavke iz nekega razloga matice ne zamenjajo pravočasno. Drug razlog je nenadna izguba matice. Delavke izgubo prepoznajo zelo hitro (odsotnost matičnega feromona) in že v 10 do 24 urah začnejo graditi zasilne matičnike, če imajo na raz­polago jajčeca. Na brezmatično družino posumimo že za­radi spremenjenega obnašanja čebel, ki nervozno šumijo. Nepokrita zalega oddaja feromon zalege, ki preprečuje razvoj spolnih organov pri delavkah. Odsotnost zalege je ključni trenutek, ki pri večini delavk sproži razvoj jajčnikov in nekatere postanejo t. i. lažne matice. Na aktivacijo jajčni­kov pri delavkah vplivajo tudi zunanji dejavniki (prehrana, temperatura). Največ lažnih matic se pojavlja v poletnem času, manj v jesenskem in zelo malo spomladi. V brezma­tični družini se okolje v panju sprevrže v nered in v treh te­dnih delavke (takih je do 24 %) začnejo zalegati neoplojena jajčeca. Na začetku nekatere delavke odstranjujejo ali po­jedo jajčeca, kasneje prevladajo lažne matice z zaleganjem vse več neoplojenih jajčec. To je mogoče opaziti tako, da je v celicah prisotnih tudi po več jajčec hkrati, celice so razšir­jene, pokrita zalega je presledkasta in precej izbočena. Vse več delavk je zaposlenih z zaleganjem jajčec, moč družine upada. Izlegajo se manjši troti, kasneje delavke prenehajo krmiti trotovske ličinke, ki razpadajo in gnijejo. Brezmatič­na družina po mukotrpnem procesu prej ali slej propade. Izleženi troti, ki preživijo propad družine, so potenci­alni tekmeci za oprašitev matic. Žal so ti troti prenašalci gena, ki v novi družini aktivira več lažnih matic. Z drugi-mi besedami, v novi družini se bo izlegalo več delavk, ki bodo tekmovale z mlado matico z zaleganjem neoploje­nih jajčec in v družino vnašale nered. Pošljite vprašanja Bralce vabimo, da nam na naslov uredništva (mar- ko.borko@czs.si) pošljete svoja vprašanja s področja čebelarstva, mi pa bomo poiskali odgovore nanje. Uredništvo IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Sladkorji v medu dr. Andreja Kandolf Borovšak andreja.kandolf@czs.si svetovalka JSSČ za varno hrano Med je izjemno zapletena in raznovrstna zmes slad­korjev in drugih sestavin. Sladkorji spadajo med oglji­kove hidrate ali saharide in predstavljajo glavno se­stavino medu, kar 95 % suhe snovi. Poleg dveh glavnih sestavin glukoze (okrog 31,0 %) in fruktoze (38,5 %), ki predstavljata do 85,0 % vseh ogljikovih hidratov, se v medu najde še okrog 25 drugih oligosaharidov, tako di- (saharoza, maltoza, turanoza, izomaltoza, maltu­loza, trehaloza, nigeroza, kojibioza), tri- (maltotrioza, melecitoza) in celo tetrasaharidov (stahioza). Monosaharidi ali enostavni ogljikovi hidrati (glukoza, fruktoza, galaktoza, manoza, riboza) so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov. So najpreprostejše oblike slad­korjev in so ponavadi brezbarvni, topni v vodi in v kristal­ni strukturi, nekateri imajo sladek okus. Monosaharidi so osnovni gradniki disaharidov (povezana dva monosaha­rida skupaj), trisaharidov (povezani trije monosaharidi), tetrasaharidov (povezani štirje monosaharidi), oligosa­haridov (do 12 monosaharidnih enot), polisaharidov (več mono- in disaharidov povezanih z glikozidno vezjo). Naj­bolj znana polisaharida sta celuloza in škrob. Sladkorji v medu so odgovorni za nekatere njegove lastnosti, kot so viskoznost, higroskopnost, energijska vrednost. Med torej sestavlja veliko sladkorjev, njihova sestava pa je večinoma odvisna od botaničnega in geografskega izvora medu, klimatskih razmer, pa tudi od shranjeva­nja medu. V medu so naravno prisotni in niso posledi-ca dodatka sladkorja kot krme za čebele. Dodatek krme za čebele pogosto ne vpliva na samo sestavo sladkorjev v medu, zato je treba za ugotavljanje nepristnosti medu opraviti veliko bolj občutljive analize, ki ugotavljajo samo atomsko (izotopsko) sestavo sladkorjev v medu. Večina sladkorjev v medu je posledica delovanja en-cimov, ki jih izločajo čebelje žleze med zorenjem medu. Encim ..-glukozidaza pretvarja saharozo iz nektarja ali mane v glukozo in fruktozo in v reakciji transglukozida­cije proizvaja glavne disaharide v medu (erlozo, maltulo­zo, maltozo, nigerozo, turanozo, kojibiozo, trehalozo in izomaltozo). Tudi večina trisaharidov in tetrasaharidov je posledica delovanja omenjenega encima. Sestava sladkorjev se med shranjevanjem medu spre­minja. Če med shranjujemo pri temperaturi 4 °C, se vseb­nost saharoze v 24 tednih zmanjša za 14 %, pri tempera-turi 20 °C pa za 79 %, medtem ko se vsebnosti fruktoze in glukoze povečata. Če med vsebuje več saharoze, je bil morda prehitro iztočen in čebele niso uspele razgraditi saharoze do fruktoze in glukoze. Medovi iz mane v primerjavi z nektarnimi medovi vse­bujejo tudi oligosaharide, kot so melecitoza, rafinoza in maltotrioza. Razlike v sestavi sladkorjev v medovih na­stanejo zaradi vsebnosti sladkorjev v samem nektarju in mani ter zaradi encimov sesajočih žuželk. Med, ki vsebu­je melecitozo, trdi že v satju. Medovi iz mane morajo imeti vsaj 45,0 % fruktoze in glukoze, medovi iz nektarja pa 60,0 %. Količina in razmer­je med fruktozo in glukozo sta uporabna za razlikovanje med vrstami medov, medtem ko drugi sladkorji, ki so v manjšini, pri določanju vrste medu nimajo velike vloge, razen za razlikovanje med medom iz mane in iz nektarja. Navadno je v medu več fruktoze: povprečno razmerje fruktoze in glukoze v medu je 1,2, prav tako v cvetličnem, v gozdnem pa 1,3. Veliko fruktoze in tako visoko razmer­je med fruktozo in glukozo imata akacijev in kostanjev med, med oljne ogrščice in regrata, lahko vsebujeta več glukoze in zato hitro kristalizirata. Slovenski med ima v povprečju razmerje med fruktozo in glukozo 1,3, sicer pa akacijev 1,5, cvetlični 1,1, gozdni 1,2, smrekov 1,4, lipov 1,6, kostanjev 1,6, hojev 1,4 in med oljne ogrščice 1,2. V 63 vzorcih medov slovenskega porekla (akacijev, cve­tlični, gozdni, smrekov) so našli 12 ogljikovih hidratov, in sicer glukozo, fruktozo, saharozo, palatinozo, turanozo, maltozo,izomaltozozgentobiozo,panozo,erlozo,rafino­zo, melecitozo in maltotriozo. V vseh vzorcih je bilo več fruktoze kot glukoze. Najpogostejši trisaharid v akacije­vem in gozdnem medu je bil erloza, v smrekovem medu melecitoza. Vsebnost posameznih sladkorjev je bila ra­znovrstna tako med vrstami kot tudi znotraj vrste medu. Vsebnost disaharidov se med vrstami medov komajda razlikuje, večje pa so razlike pri trisaharidih. Kljub temu, da med vsebuje veliko sladkorjev, je cenjen v prehrani lju- IZ ZNANOSTI IN PRAKSE di, saj vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale, ter fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Povprečna energij-ska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g, ena žlica ima 64 kcal. Zaradi koristnih snovi, ki jih med vsebuje, ga pri­poročajo tudi diabetikom, seveda v skladu z njihovo pre­hransko dieto in upoštevanju ostalih ogljikovih hidratov, ki so jih zaužili. Glikemični indeks medu znaša od 32 do 87 odvisno od vrste medu. Medovi, ki vsebujejo več fruk­toze imajo nižji GI glikemični indeks (akacijev, kostanjev med). Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Svež med ima podobno antioksidativ-no učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Vsebnost teh sestavin je odvisna od vrste ter geografskega porekla medu. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativ-no učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi. Viri: Bogdanov, S., Ruoff, K., Persano Oddo L. (2004): Physico-chemical me­thods for the characterisation of unifloral honeys: a review. Apido­logie, 35: 4-17. Doner, L. W. (2003): Honey. V: Encyclopaedia of food sciences and nutrition. Vol. 5. 2nd ed. Caballero B., Trugo l., Finglas P. (ur.). Amsterdam, Aca­demic Press: 3125-3130. Justinek, D. (2008). Čebelji pridelki in sladkorna bolezen. Slovenski če­belar, 4: 121-123. Korošec, M., Bertoncelj, J., Pereyra Gonzales, A., Kropf, U., Golob, U., Golob, T. (2009): Monosaccharides and oligosaccharides in four types of Slovenian honey. Acta Alimentaria, 38, 4: 459-469. Korošec, M., Kandolf Borovšak, A., Božič J., Bertoncelj, J., Justinek, J., Lilek, N, Jurc M. (2016): Končno poročilo projekta Karakterizacija sloven-skega medu v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014-2016 (Uradni list RS, 6/14). Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta: 62 str. Mateo, R., Bosh-Reig, F. (1997): Sugar profiles of Spanish unifloral ho­neys. Food Chemistry, 60, 1: 33-41. White, J. W. Jr. (1979): Composition of honey. V: Honey: a comprehensive survey. Crane E. (ur.). London, Heineman: 157–206. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Posebne nalepke za Slovenski med lahko naročite pri gospe Renati Žnidaršič, renata.znidarsic@ tcr-inpro.si (pisno naročilo). Rok dobave nalepk je pribl. sedem dni. Obvezne podatke na nalepki vam natisnejo kar v tiskarni. Nalepke so preproste za odstranjevanje s kozarcev (ne puščajo lepila). Dobavljive so za vseh sedem zaščitenih vrst oz. tipov medu. Kolut nalepk (100 kosov) Cena Nalepke za velike kozarce (720 ml) 7,5 EUR + DDV Nalepka za srednje kozarce (370 ml, 212 ml) 5,2 EUR + DDV Nalepka za majhne kozarce (98 ml) 4,7 EUR + DDV Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2017), morate vnovično notranjo presojo opraviti letos. Prosimo, da stopite v stik s terenskim svetovalcem iz svojega okoliša. Število novih članov SMGO-ja marca–avgusta 2020 Število članov, ki so izstopili marca–avgusta 2020 Število vseh članov SMGO-ja avgust 2020 18 7 441 Za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo navežite stik z go. Natašo Lilek po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. po e-pošti: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, in sicer v rubriki SMGO. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kaj embalaža sporoča potrošnikom Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si Vloga embalaže že dolgo ni več le hranjenje in varova­nje izdelka ter omogočanje dostave izdelka do uporab­nika. Embalaža predstavlja zelo pomemben prodajni adut, saj vsebuje tako vizualne kot vsebinske elemen­te, ki potrošnika obveščajo o izdelku, ki ga kupuje. Največkrat je embalaža najpomembnejši element pri sporazumevanju s potrošnikom. Dokazano potrošnik kupuje izdelke, ki jih ne pozna, k nakupu pa ga motivi­ra prav embalaža s pomočjo vizualnih komunikacijskih elementov. Embalažo lahko zelo spretno uporabimo za oglas, ki bo kupca pritegnil, da bo naš izdelek tudi kupil. Kaj je pomembno kupcu v primeru nakupa medu? Če hočemo, da bo naša embalaža učinkovito sporočala po­trošniku in bo potrošnik že na prvi pogled dobil vse zanj po­membne informacije, moramo najprej raziskati, kajpotrošnik želi in kaj ga najbolj prepriča o nakupu. O tem, kaj je pomemb-no slovenskemu potrošniku v primeru nakupa medu, smo že večkrat pisali, zato naj ponovimo samo nekaj izsledkov razi­skav, ki so bile opravljene na slovenskem trgu v preteklih letih. Raziskava Potrošniški monitor, Valicon 2018: – Slovenski potrošnik v primeru nakupa hrane na prvo me-sto postavlja kakovost. – Trendvečje skrbi za zdravje in kulta večne mladosti je pri Ključni elementi prepoznavanja SMGO-ja Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo potrošnik prepozna prav po prelepki, na kateri so naslednje informacije: – Slovenski med – ime, iz katerega je dobro razvidno poreklo medu; – EU-znak zaščitena geografska označba– simbol in garancija kakovosti; – serijska številka za zagotavljanje sledljivosti – števil­ka, po kateri lahko za vsak kozarec medu izvemo, kdo ga je pridelal. Uporabniki sheme SMGO lahko dodatno podkrepijo poreklo še z uporabo slovenskega kozarca in nalepke, ki potrošnikih vzbudil večjo željo po iskanju preverjenih se­stavin in izdelkov, čemur se je prilagodila tudi potrošnja. – 31 % anketirancev navaja, da so pri izboru hrane selektivni. – Navajajo tudi t. i. trend »nazaj k naravi«, ki poudarja po-men lastne pridelave, obenem pa se v javnosti pogosto pou­darja, kako pomembna je sledljivost izdelkov. – Živila slovenskega porekla imajo pri slovenskem potro­šniku utrjeno mesto! Več kot polovica vprašanih pred na­kupom preveri poreklo. – Delež kupcev, ki so zaradi slovenskega porekla pripravlje­ni plačati več, se je v primerjavi s preteklimi leti povečal (28 % vprašanih je pripravljenih plačati do 10 % višjo ceno)! Raziskava ČZS 2017–2019 – Več kot 85 % potrošnikov kupuje med pri čebelarju. – Glavna razloga za nakup medu in čebeljih pridelkov sta kakovost in poznavanje čebelarja. – Poglavitni razlog za nakupu medu in čebeljih pridelkov je kakovost, cena je pomembna zgolj 2 % vprašanih. Test cvetličnega medu Zveze potrošnikov Slovenije 2019 – Potrošniku je pomemben okus: Med 11 vzorci je bil največ­krat izbran za najboljšega prav slovenski med. Kot ugota­vljajo na Biotehniški fakulteti, kjer je potekal senzorični del testiranja, je potrošnik navajen na okus, s katerim je pogosto v stiku, kar se je potrdilo tudi v primeru medu. Izkoristimo nalepko in prelepko za obveščanje potrošnika Del obveznega označevanja čebeljih pridelkov in izdelkov je je namenjena izključno za označevanje Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, na kateri morajo biti na­vedeni vsi zakonsko predpisani podatki za pravilno ozna-čevanje medu. Na embalaži so sicer natisnjeni podatki, ki so za kupca pomembni zato, da ve, kaj kupuje, kakšna je kakovost, do kdaj naj izdelek uporabi, kako naj kupljeni izdelek pravilno uporablja in reciklira. Izkoristimo torej embalažo za podajanje najpomembnejših informacij o svojih pridelkih in izdelkih. Slovenski čebelarji imamo, vsaj kar se tiče prodaje medu, enkratno možnost v medo­vih višje kakovosti. Le izkoristiti jo moramo! IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Tanja Magdič tudiprelepka, ki jo čebelarji seveda lahko izkoristimo za obve-ščanje potrošnikov. Pri oblikovanju imejmo v mislih, katere so tisteključne informacije, ki jih želimo izpostaviti in s katerimi bomo pritegnili pozornost potrošnika. Pri tem ne pozabimo, da je pritegnitev potrošnikove pozornosti eno glavnih vodil podje­tja v boju za kupce in da imamo za to na voljo zelo malo časa. Družba Valicon opozarja tudi na pomembnost verodostoj­nosti v kombinaciji s poreklom. Dolgoročno zaupanje namreč Priporočene cene za čebelje pridelke 2020 Komisija UO ČZS za ekonomiko je na svoji redni seji 18. septembra 2020 sprejela sklep o priporočenih cenah čebeljih pridelkov za leto 2020. Pripo­ročene cene so zgolj priporočilo čebe­larjem. Pomembno je, da se zavedamo pomena svojega dela in dela svojih pri­dnih čebelic in s prodajo po primernih cenah poskrbimo za ekonomičnost svojega čebelarstva. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ * Cvetni prah: Svež cvetni prah – osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen. Sušen cvetni prah – osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in obdelan s sušenjem na toplem zraku. Cvetni prah – izkopanec pomeni cvetni prah, ki je prido­bljen z izkopavanjem iz satnih celic. ** Propolis: Propolis (10 g)pomenipropolis,očiščen vseh primesi, brez vidnih delov voska, navadno strgan iz posameznih delov panja. Propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah, pomeni propolis,očiščen vseh primesi, pridobljen s tehnologijo dobre čebelarske prakse z lovilnimi pripomočki: plastičnimi mreža-mi, posebnimi plastičnimi vložki, platnom ... Pri nakupu embalaže (pokrovčkov, kozarcev in ste­klenic) v trgovini pridobite Izjavo o skladnosti embalaže, zaradi morebitnega nadzora UVHVVR. lahko ustvarimo zgolj s kombinacijo obeh. Seveda ni dovolj, da embalaža sporoča višjo kakovost ali znano poreklo, pomembno je, da je to tudi verodostojno. Slovenski čebelarji imamo pri tem v rokah adute, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označ­bo in Kraški med ter Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla.Poreklo je namreč razvidno že iz imena, v ozadju pa se poleg porekla skrivata še kontrolirana kakovost in zagotovlje­na sledljivost. Poleg tega imamo slovenski čebelarji prednost pri izbiri embalaže, tj. posebnega kozarca in steklenice, ki je name-njena izključno čebeljim pridelkom in izdelkom iz čebeljih pri­delkov slovenskega porekla. Kozarec prepozna več kot 80 % an-ketiranih. Čebelar, ki ima vse to, tako na prvi pogled z embalažo potrošniku sporoča vse tisto, kar je potrošniku najpomembnej­še: višja kakovost, zagotovljena sledljivost in znano poreklo! čebelja družina (sat pokrite 13,9 18,2 zalege s čebelami) Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! Za primerjavo smo preverili cene Povprečne cene so izračunane po meto-da svojega medu ne prodajajo pod ceno medu slovenskega porekla na naših tr-dologiji povprečja na vzorcu ponudbe 48 medu na trgovskih policah slovenskih govskih policah. Povprečna cena medu različnih medov in preračunane na 1000 trgovcev in s tem poskrbijo za ekono­slovenskega porekla pri trgovcih znaša g in 900 g. Upoštevan je samo med sloven-mičnost svojega čebelarstva tudi ob sla­15,67 EUR/1000 g oz. 14,10 EUR/900 g. skega porekla.Čebelarjempriporočamo, bih letinah. ČZS IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 1 Ime živila OBVEZEN PODATEK 2 Neto količina OBVEZEN PODATEK 3 Rok uporabnosti lahko zapišemo tudi na spodnji način: Uporabno najmanj do konca decembra 2021 Uporabno najmanj do konca 2021 OBVEZEN PODATEK 4 Navodilo za uporabo NEOBVEZNO 5 Ime ali naziv podjetja in 6 Država izvora OBVEZEN PODATEK 7 Serija (lot) živila (NE) OBVEZEN PODATEK Obvezen podatek, kadar rok uporabnosti ni zapisan z besedami »uporabno najmanj do«, čemur sledi točen datum 8 Prelepka OBVEZNO nosilca živilske dejavnosti OBVEZEN PODATEK Obvezne informacije morajo biti označene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi gradiva manj opazne. Velikost črk, označena pod številko 6 (na zgornji sliki), mora biti vsaj 1,2 mm. Ime živila in neto količina morata biti zapisana v istem vidnem polju. Botanični vrt 210 let varuh biološke raznolikosti – tudi čebel Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje v okviru Bioteh­niške fakultete Botanični vrt ljubljanske univerze, ki deluje v okviru biotehniške in ga vodi doc. dr. Jože Bavcon, je 11. julija praznoval častitljivih 210 let obstoja. Vrt se ponaša s 5000 raz-ličnimi rastlinskimi vrstami iz Slovenije in sveta. Med rastli­nami, ki v vrtu rastejo že 210 let ali nekoliko manj, so rumeni dren,Hladnikov volčič,hladnikija,Fleischmannov rebrinec in še 447 drugih vrst flore. Prvi predstavniki domače flore so bili v botaničnem vrtu zasajeni že leta 1810. Kot znanstvenorazi­skovalna institucija se botanični vrt ukvarja tudi z medovitimi rastlinami glede na zelo dolgo tradicijo čebelarjenja v Sloveniji. »Opazili smo potrebo po tem, da se naši čebelarji seznanijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Vse preveč je v našem oko­lju invazivnih rastlinskih vrst, ki so sicer medovite, a za naše okolje predstavljajo resno grožnjo izginjanju naših rastlinskih vrst. Zato smo se usmerili v preučevanje medovitih avtohtonih rastlinskih vrst,« je pojasnila raziskovalka Blanka Ravnjak. Po-leg nabiranja semen in rastlin na terenu za svojo zbirko se po njenih besedah posebej posvečajo opazovanju tistih avtohtonih rastlin, ki jih obiskujejo čebele. Ustvarjajo tudi interno bazo av-tohtonih medovitih rastlinskih vrst, med drugim pa so zasadili tudi medoviti vrt na strehi nekdanje SKB banke. Glede na to, da je na vrtu tudi čebelnjak, ki ga oskrbuje dr. Janko Božič, že­lijo v prihodnosti z analizami medu preveriti, katere rastline se dejansko pojavljajo v samem medu in kolikšna je ta količina v odvisnosti od letnega časa. »S tem znanjem bi lahko čebelarjem in drugim, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, svetovali, kako z za­saditvami ustvariti čim prijetnejše okolje za čebele in pašo vse od zgodnje pomladi do jeseni,« je dodala. Priredba MB Vir: STA IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Andrej Šalehar: Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva Ljubljana: Buča, 2019 173 strani ISBN: 978-961-6704-89-2 Pred 250 leti je cesarica Marija Terezija za prvega čebelar­skega učitelja in potovalnega učitelja za čebelarstvo imeno­vala Antona Janšo, ki je svoj nauk utemeljil na znanju starih gorenjskih čebelarjev in velja danes za začetnika modernega čebelarstva ter organiziranega čebelarskega izobraževanja v svetovnem merilu. Cesarica je bila prepričana, da je čebelar­stvo skriti vir za nacionalno blaginjo, ki ga ne prekaša nobena kmetijska panoga. »Ob prebiranju knjig o naravi je Marija Terezija spoznala neizčrpne koristi, ki so bile dane čebeli ob ustvarjanju, njeno koristnost za ljudi v naravni povezavi, in prizadevala si je z vse-mi razpoložljivimi sredstvi ta živi primer reda, pridnosti, sloge in skromnosti omogočiti za skupno korist vseh podložnikov. Vodena s temi načeli in prepričana, da je čebelarstvo zaposlitev, ki za dober uspeh zahteva temeljito usposobitev, je ustanovila čebelarsko šolo,« je zapisal Anton Pfalz v knjigi Janša in njegov čas, ki je izšla na Dunaju leta 1889. Prvo cesarsko-kraljevsko (c.-kr.) čebelarsko šolo so odprli maja 1770 v Augartnu na Dunaju, brezplačno jo je lahko obisko-val vsakdo, ki se je zanimal za čebelarstvo. Šola je kmalu zaslo-vela, ne le na Dunaju, temveč tudi drugje po Evropi. Zanimanje za Janševe čebelarske nauke je bilo veliko, pouka pa so se poleg kmetov udeleževali plemiči in meščani. Janševa predavanja je pogosto poslušala tudi cesarica. O Antonu Janši (1734–1773) so bila napisana številna dela, ki so izšla v Sloveniji in v tujini, vendar nobeden od avtorjev njegovega življenja in dosežkov ni predstavil celovito. To praznino sedaj zapolnjuje monografija zaslužnega profesorja dr. Andreja Šaleharja, ki je knjigo po­svetil Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je opravil večino svojega uspešnega pedago­škega, raziskovalnega, strokovnega in organizacijskega dela. V knjigiAnton Janša, prvi učitelj čebelarstva,ki je izšla pri založbi Buča, predstavlja avtor celovit in poglobljen oris življenja in dela te izjemne osebnosti. Digitalizacija arhivskega gradiva je avtorju omogočila vpogled v sicer težko dosegljive zgodovinske dokumente, na podlagi katerih je v knjigi predstavil tudi doslej neznane biografske in bibliografske podatke o Janševem življe­nju in delu. Krstni oziroma rojstni dan Antona Janše, 20. maj, so Združeni narodi na pobudo slovenskih čebelarjev leta 2017 razglasili za svetovni dan čebel. S svetovnim dnevom čebel želijo opozoriti na ogroženost ter pomen čebel in drugih opra­ševalcev, od katerih sta odvisna ohranjanje biotske raznovr­stnosti v naravi in kar tretjina svetovne pridelave hrane. Delo, sistematično razdeljeno na enajst poglavij, predstavlja v uvodu Janševo otroštvo in mladost na Breznici na Gorenjskem, v oko­lju, kjer je bilo čebelarjenje zelo razvito. Njegov oče Matija je bil odličen čebelar. Anton se je rodil kot tretji od devetih otrok in je kot najstarejši sin po očetovi smrti prevzel skrb za čebele. Na podlagi svojih opazovanj je dopolnjeval postopke gojenja in oskrbovanja čebel po gorenjskem načinu čebelarjenja, iznašel pa je tudi več čebelarskih pripomočkov, med drugim lovilno vrečo za roje. Janševo dobičkonosno čebelarjenje je temeljilo na uravnavanju rojenja in pomlajevanju družin, pri čemer je poudarjal, da se ob odvzemu pridelkov čebele ne smejo moriti. Janša je tudi učil voziti čebele na pašo, česar v nižjeavstrijskem čebelarjenju niso poznali. V naslednjih poglavjih opisuje Šalehar Janševo delovanje na Dunaju ter vpis in šolanje na c.-kr. akademiji likovnih umetno­sti, ki jo je leta 1704 ustanovil cesar Leopold Veliki. Na pobudo cesarice Marije Terezije so leta 1766 slavnostno odprli nov odde­lek, c.-kr. bakrorezno risarsko akademijo, kamor sta se istega leta vpisala Anton Janša in njegov brat Lovro, naslednje leto pa še njun brat Valentin. Vsi trije so bili uspešni slušatelji in nadar­jeni slikarji. Leta 1769 se je Anton Janša prijavil in bil sprejet na razpisano mesto čebelarja in učitelja na novoustanovljeni čebe­larski šoli, ki je bila prva avstrijska kmetijska šola in prva čebe­larska šola na svetu. Tam je opravljal svoje delo vse do prerane smrti septembra 1773. Med njegovimi učenci so bili številni ka­sneje znani čebelarji, pisci čebelarskih knjig in učitelji na novih čebelarskih šolah, kjer so poučevali po Janševem čebelarskem nauku.Sledita poglavji o dveh Janševih knjižnih delih, Razpra-vi o rojenju čebel, ki je izšla leta 1771, in Popolnem nauku o če­belarstvu, ki ga je dve leti po Janševi smrti izdal njegov učenec in naslednik v čebelarski šoli na Dunaju Josef Münzberg. V za­dnjih dveh poglavjih Šalehar poglobljeno obravnava vpliv, ki ga je imelo Janševo delo narazvoj čebelarstva, in mesto, ki ga nje­govi knjigi zavzemata v svetovni čebelarski literaturi. Posebno pozornost namenja avtor izdaji Čebelarskega patenta leta 1775 in dodani odredbi Navodila za čebelarske mojstre, ki temeljita na Janševih predlogih Mariji Tereziji v načrtu za ustanovitev čebelarske družbe v Avstriji. Cesarica jeoba dokumenta posla-la v spodbudo vsem svojim vojvodinam in zraven priložila po šest izvodov druge Janševe knjige, kar je prejela tudi tedanja Kranjska kmetijska družba. Monografija dr. Andreja Šaleharja je pomemben prispevek k boljšemu poznavanju in razumeva­nju legendarnega delovanja Antona Janše in takratne visoke stopnje čebelarske kulture slovenskega kmeta. Mojca Vizjak Pavšič Vir: Delo, 5. 3. 2020. DELO ČEBELARJA Temnokrili zemeljski čmrlj (Bombus argillaceus) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Temnokrili zemeljski čmrlj ima podobno kot vrtni čmrlj dve rumeni progi, ki pa sta pri temnokrilem nekoliko širši. Konica zadka je bela. Veliko prepoznavnejša je sicer matica, ki je zelo velika in drugače obarvana kot delavke. Ima pov­sem črn zadek ter temno rjava krila, kar je vrsti tudi dalo ime. Matice in delavke so sicer pri večini vrst obarvane ena­ko, samci pa so ponavadi podobnih barv, vendar so proge manj izrazite, zato je barvni vzorec bolj zabrisan. Temnokri­li zemeljski čmrlj je pogost na Primorskem, drugod pa pred­vsem v nižjih oziroma toplejših predelih. Gnezdi pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, družine pa so velike in lahko štejejo več sto osebkov. Čebelarjeva opravila v oktobru Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Barvitih pročelij čebelnjakov v oktobru ne krasijo več polne brade čebel, tako kot so jih poleti. Posebej zju­traj, ko se megla še ni razblinila, jih bomo na žrelih panjev zaman iskali. Ven jih bo privabilo šele sonce, ki pa ta čas že občutno skopari s toploto. Opazno krajši dnevi zadržujejo v panjih čebele, ki se že pripravljajo na zimo. Skorajda bo napočil čas, ko ne bomo mogli več preverjati stanja v panjih, in samo ugibali bomo lahko, ali smo pokrmili zadostne količine sladkorja in ali smo bili zares učinkoviti pri ukrepih proti varozi. Nemalokrat nas bodo prevevali dvomi, ali imajo vse družine dobro matico in če so dovolj močne, da bodo kljubovale bližajoči se zimi, ki nam bo sama še najbo­lje povedala, kako smo poskrbeli zanje. V tem času izločamo staro satje, ki ne prepušča svetlobe (plodiščno in mediščno) ter skladiščimo mediščno satje, ki ga bomo uporabljali v prihodnjem letu. Voščena vešča je v tem mesecu še vedno dejavna, zato moramo biti pozorni tudi na to nevarnost, ki nam lahko v skladišču uprizori pravo kata­strofo. Mediščno satje shranjujem na hladnem in temnem mestu v pomožnem objektu. Med vsak shranjen sat vstavim časopisni papir, ki služi kot fizična bariera. V moji praksi preizkušeno preprečuje napade voščene vešče, saj tako shra- Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan EsenkoFoto: Mojca Pibernik njujem satje že desetletja. Ker ga na ta način zlagam tesno, potrebujem za skladiščenje manj prostora, kot če bi ga shra­njeval z razmiki. Takšno skladiščenje zdrži od oktobra do aprila, ko satje zopet najde svoje mesto v panjih. Edini pogoj za to je, da je temperatura vedno nižja od 10 °C. Med aktivno čebelarsko sezono takšen način skladiščenja seveda ne zdr­ži oziroma samo deloma. Čebelarji, ki prezimujejo čebele na vseh satih, seveda s skladiščenjem jeseni nimajo posebnih težav. Večinoma shranjujejo le viške satja, ki bodo prišli prav prihodnjo sezono pri oblikovanju novih družin. Če prezimu­jemo čebele na vseh satih, velja opomniti, da plodišč in me­dišč ne sme razdeljevati matična rešetka. Čebelji družini, t.j. delavkam in matici, mora biti dostopno vse satje, da se lahko zimska gruča nemoteno pomika na zalogah medu, ki so lah­ko v posamičnih panjih zelo različno razporejene. Morebitna matična rešetka v panju bi jih lahko pri tem močno ovirala. Mediščno satje sem odstranil iz panjev po tem, ko sem druži­nam pokrmil približno polovico sladkorja. Po končanem zimskem krmljenju čebel nas lahko neprije­tno presenetijo padci družin, ki so še pred kratkim kipele od moči in tudi uspešno oblikovale zimske zaloge. Varoza nas lahko vedno preseneti, zato v tem predzimskem obdobju še posebej preverjamo testne vložke, ki nam prikažejo naravni odpad varoj. Varoje se uspešno prenašajo tudi z ropanjem, ki je ta čas nenehna nevarnost, zato bodimo previdni pri rokovanju s satjem, ker ga lahko hitro izzovemo. Zalege je zdaj v panjih vedno manj, kar nam lahko pride prav pri od­krivanju še ene bolezni, ki je strah in trepet v čebelarstvu, to je huda gniloba čebelje zalege. Zdaj najlažje odkrivamo spremenjeno zalego, ki ostaja na plodiščnem satju, potem ko se je zdrava in neoporečna zalega že polegla. Ker je letošnja jesen v znamenju os, velja opomniti na­nje, pri čemer izhajam iz razmeroma sveže izkušnje. Nem­ške ose (Vespula germanica), ki so ob navadnih osah pri nas najpogostejše, so v pozni jeseni leta 2018 v velikem številu napadale moje panje, v katerih so se zaradi tedanjih nizkih temperatur čebele že strnile v zimske gruče. Zaloge medu, ki so bile izven gruče, so bile osam lahko dostopne, zato so nezadržno plenile. Pred bradami panjev jih je bilo toliko, da sem jih s tleskanjem z dlanmi v petih minutah pobil za deci­litrski kozarec. Dlani sem imel pri tem mastne od medu, kar je potrdilo, da so jih zanimale sladke zaloge, ne pa čebele. Čebele so se težko branile, ker so bile v gruči, vendar sem z naletne deske kljub temu vsakodnevno pobral veliko mrtvih os, med njimi pa tudi nekaj čebel, kar je govorilo o boju v panjih. Ose, ki jih čebele največkrat uspešno ustavijo že na žrelih, so lahko torej ob njim prijaznih pogojih zelo učinko­vite roparice. V oktobru se lahko v čebelnjaku pojavijo glodavci. Po-sebno pogosti sta gozdna in rumenogrla miš, ki sicer živita nemoteče v živi meji ali gozdu, jesenski čas pa ju privede v bližino človeka, kjer jima poslopja nudijo zavetje pred zmr­zaljo in plenilci. Čebelnjak je zanje priročen objekt, obenem pa tem živalim nudi tudi obilo hrane, še posebej če je bil če- DELO ČEBELARJA belar nedosleden pri pospravljanju. To se pa ob obsegu dela pri čebelah lahko kaj hitro pripeti tudi boljšim in izkušenim čebelarjem. Pred glodavci zaščitimo predvsem satje, saj jim zelo tekne. Miši ob tem, da vznemirjajo čebele, tudi pone-snažijo prostor in satje, ki ga obžirajo. Spretne so pri iskanju hrane, zato je satje pred njimi vedno v nevarnosti. Tudi tisto v panjih, ker vdirajo tudi vanje, kajti čebele v zimski gruči jim ne pomenijo posebne nevarnosti. V izogib težavam z glodavci uporabimo žrelne zapore. Če imamo v čebelnjaku kakršna koli večja dela, jih opravimo v tem mesecu, ker bo v prihajajočih zimskih dneh vsak ropot čebelam moteč ali jih bo celo ogrožal. Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Društvo Urbani čebelar prejelo plaketo glavnega mesta Ljubljana 2020 Avgusta 2020 je ljubljansko društvo Urbani čebelar, ki je bilo ustanovljeno pred šestimi leti z namenom združe­vanja posameznikov, ki delujejo na področju čebelarstva, čebelarskega turizma, okoljevarstva, kmetijstva, bioteh­nologije, kulture, arhitekture in oblikovanja, krajinske arhitekture in urejanja okolja ter sorodnih področij v Lju­bljani in Sloveniji, prejelo plaketo glavnega mesta Ljublja­na za leto 2020. Ljubljansko urbano čebelarstvo je društvu uspelo s po­močjo partnerjev v samo nekaj letih postaviti na svetovni zemljevid, dejavnost urbanega čebelarjenja pa je najbolj razširjena prav v Ljubljani. Društvu je s svojim delovanjem med drugim uspelo povečati število medovitih rastlin v Ljubljani ter izboljšati stopnjo domače samopreskrbe z medom in čebeljimi pridelki ter izpeljati predstavitev pro-jekta Najemi panj. Na mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču leta 2019 je gozdni med predsednika društva Gorazda Trušnovca prejel zlato priznanje, leta 2018 pa je urbani cvetlični med iz BTC-ja člana UO društva Franca Petrovčiča prejel zlato priznanje na sejmu Agra. Mestne lokacije, na katerih so nameščeni panji, so vedno bolj pri­ljubljena točka turistov in obiskovalcev z vsega sveta. S tem se ljubljansko urbano čebelarstvo še intenzivneje pri­družuje trendu rasti priljubljenosti apiturizma. Društvo tako s svojim delovanjem prispeva k varstvu in razvoju urbanega okolja in omogoča rast bivalne kakovosti. Povzel in priredil MB Vir: www.ljubljana.si. Foto: Gorazd Trušnovec Analize kakovosti medu v laboratoriju ČZS Skrb za kakovost čebeljih pridelkov je naloga vsakega čebe­larja. Kakovost medu lahko preverimo tudi v laboratoriju Če­belarske zveze Slovenije. Opravljamo analize kakovosti medu, ki jih opredeljuje Pravilnik o medu (Ur. l. RS 4/11, 9/15). Pri oddaji vzorca je treba oddati tudi prijavni obrazec, ki je objavljen na spletni strani ČZS, in sicer na podstrani Laboratorij ČZS (najdete ga na desni strani prve strani v meniju barvastih kvadratkov). Vsak vzorec, ki pride v labo­ratorij v analizo, naj bo v ustrezni embalaži, ustrezno čist in ustrezno označen, takšen, kot ga čebelar daje v promet. Svetovali vam bomo tudi pri odpravi morebitnih napak pri označevanju medu. Dr. Andreja Kandolf Borovšak Vsebnost sladkorjev v medu 18,18 Diastazno število medu 18,12 Električna prevodnost medu 9,25 Vsebnost prostih kislin medu 10,42 Senzorična analiza medu 5,34 Pobarvajmo panjske končnice Na Čebelarski zvezi Slovenije imamo na voljo pobarvanko POBARVAJMO PANJ­SKE KONČNICE. Pobarvanka je primerna za odrasle in za otroke. Da pa bo barvan­je še bolj zabavno, je pod vsako sliko tudi opis posamezne panjske končnice. Cena pobarvanke znaša 9,99 EUR. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS OBVESTILA ČZS Ansambel Saša Avsenika posnel video Čebelarske pesmi – himne čebelarjev Avgusta 2020 je ansambel Saša Avsenika, v sodelovanju s ČZS, pred­stavil novi video Čebelarske pesmi v narodnozabavni preobleki. Čebelar-ska pesem, ki je tudi himna sloven-skih čebelarjev, je sicer nastala leta 2003, ko je Franc Šivic napisal besedi-lo za Čebelarsko pesem, Slavko Avse­nik in Slavko Avsenik mlajši pa sta zadevo glasbeno uredila ter posnela v godbeni oziroma zborovski verziji – ta verzija velja kot čebelarska himna. O sodelovanju v skupnem projektu je Boštjan Noč, predsednik ČZS, pove­dal: »Veseli nas, da sodelovanje na­daljujemo in nadgrajujemo z Ansam­blom Saša Avsenika. Združujemo skupne zgodbe, saj se zavedamo, da smo Slovenci v marsičem edinstve­ni in s tem prepoznavni doma in v svetu, in to sta zagotovo Avsenikova glasba in kranjska čebela!« Posnetki v videospotu so nastali v okolici Čebe­larskega centra na Brdu pri Lukovici ter na Jurčičevi domačiji na Muljavi. »Veliko mojih spominov na otroštvo sega na domači vrt, kjer je imel star ata Slavko postavljen čebelnjak in v njem kar nekaj panjev. Na ta način sem spoznal svet čebel, čebelarstva, hkrati pa občutil tudi prvi pik čebele. Z aktualno skladbo želimo med dru­gim na nek način ozaveščati Sloven-ce o pomenu čebel za naše življenje, o tradiciji slovenskega čebelarstva, hkrati pa želimo s pomočjo pesmi po­učiti o vsem tem tudi naše najmlajše poslušalce« je povedal Sašo Avsenika ob izidu novega videa. MB Foto: YouTube kanal SASOAVSENIKofficial Seminar o pridelavi in predelavi voska ČZS, JSSČ, razpisuje seminar o pri­delavi in predelavi voska. Na seminarju bomo spoznali čebelji vosek, se naučili, kako pridobivati vosek, spoznali načine taljenja voščin, predstavili bomo upora­bo voska in se naučili, kako pridelati ne­oporečen vosek. Seminar bo potekal v sredo, 14. oktobra 2020, ob 17. uri v Selu pri Otovcu v Čebelarskem domu ČD Črnomelj. Na seminar se lahko prijavite (potrebna je poprejšnja registracija) na e-naslovu: vlado.augustin@czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefonski šte­vilki lahko dobite tudi dodatne infor­macije. Prijave zbiramo do 10. oktobra 2020. Ker je število udeležencev omeje-no, pohitite s prijavo! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Dan apiterapije v Mariboru V soboto, 24. oktobra, ob 9.00 vas vabimo v Konferenčno dvorano City A+B+C Hotela City Maribor (Ulica kneza Koclja 22, Maribor), da se udeležite tradicionalnega dneva apiterapije, ki ga pripravlja ČZS, JSSČ, v sodelovanju s ČZD Maribor. Osrednja tema letošnjega simpozija bo S čebeljimi pridelki krepimo svojo odpornost. Zaradi situacije glede covi­da-19 se je na simpozij treba predhodno prijaviti, in sicer na e-naslov: ines.zunic@czs.si, ter upoštevati smernice in priporočila NIJZ-ja. Dogodka se udeležite le zdrave osebe! Vljudno vabljeni! Vstop je prost! Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 9.00–9.30: Pozdravi 9.30–9.45: Novosti s področja apiterapije v tem letu – dr. Andreja Kandolf Borovšak, ČZS 9.45–10.15: Čebelji pridelki in odpornost organizma – Polonca Fiala Novak, mag. farm, Pomurske lekarne 10.15–11.00: Vpliv matičnega mlečka na sistemsko vnetje – dr. Zala Jenko Pražnikar in dr. Ana Petelin, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju 11.00–11.30: Terapevtski potencial kostanjevega medu – Jasna Cerlini, Tosama 11.30–11.45: Odmor 11.45–12.30:Polifenolna vsebnost in antimikrobna aktivnost nekaterih slovenskih vzorcev propolisa – dr. Bratko Fili­ pič (Hrvatski Institut za Eksperimentalno in Translacijsko Onkologijo v Zagrebu), mag. Lidija Gradišnik, dr. Adriana Pereyra, mag. Dunja Exel Gregorič, prof. dr. Hrvoje Mazija 12.30–12.45:Predstavitev knjižice apiterapevtov – Vlado Pušnik, ČZDM 12.45–13.00: Liofilizacija čebeljih pridelkov – Tjaša Starčič 13.00–13.15:Encimi, vitamini, hormoni v medu – dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod Maribor 13.15–13.30:Inhalacije za preprečevanje prehladov in obolenj – Alojz Sok 13.30–14.00:Podelitev priznanj OBVESTILA ČZS Kozmetika iz čebeljih pridelkov Pred vrati je sezona, ko čebelarji v prodajo dajemo svoje pridelke in izdel­ke iz čebeljih pridelkov. Zaradi pope-stritve svoje ponudbe nekateri izdelu­jejo tudi mila in podobne kozmetične izdelke. Uredba (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih ne določa no-benih izjem za manjše proizvajalce kozmetičnih izdelkov. To pomeni, da mora kdor koli, ki izdeluje kozmetične proizvode v Republiki Sloveniji, opra­viti pisno priglasitev dejavnosti na Uradu RS za kemikalije (MZ, Urad RS za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Lju­bljana). Kozmetični izdelek je treba na portalu CPNP priglasiti tudi na Evrop­sko komisijo (EK) (http://ec.europa.eu/ Foto: Nataša Lilek growth/sectors/cosmetics) in pridobiti vso potrebno dokumentacijo. Še pose-bej pomembno je, da je pred dajanjem kozmetičnega izdelka na trg izdelana ocena varnosti kozmetičnega izdelka za človekovo zdravje in sestavljeno po­ročilo o varnosti kozmetičnega izdel­ka. Vsi, ki izdelujete tovrstne izdelke ali vas to zanima, vabljeni na posvet, ki bo potekal 12. novembra 2020 ob 16.00 na sedežu ČZS, kjer vam bomo predstavili, kaj potrebujete za legalno prodajo tovrstnih izdelkov, izdelke pa lahko prinesete tudi s seboj. Prosimo, da svoj interes predhodno najavite na e-naslov: natasa.lilek@czs.si in sporo-čite, katere kozmetične izdelke proi­zvajate in dajete v promet. Dogodek bo izveden v skladu s priporočili NIJZ-ja. Vabljeni! Dr. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Masaže z medom Čebelarska zveza Slovenije je v so-delovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor v preteklem letu začela pro-jekt raziskovalne naloge analiziranja izločkov po masaži z medom. Raziska­vo bi radi še nadgradili in razširili, pri tem pa potrebujemo strokovno pomoč. Prosimo vse zainteresirane z ustre­znim znanjem (zdravnike, univerzite­tne profesorje) za pomoč pri nadgra­dnji naloge. Pišite nam na: andreja. kandolf@czs.si. Dr. Andreja Kandolf Borovšak Strokovni posvet o določitvi vrste medu Določitev vrste medu ni vedno pre­prosta naloga. Kadar ima med izrazite lastnosti za posamezno vrsto medu, potem naloga ni težka, ampak naša na­rava je raznovrstna in za čebele so isto-časno lahko zanimive različne rastline. Zaradi podnebnih sprememb se spre­minjajo viri medenja, kar vse vpliva na senzorične lastnosti medu. O lastno­stih slovenskega medu ter določanju vrste medu bomo spregovorili na stro­kovnem posvetu, ki bo v ponedeljek, 19. oktobra 2020, ob 16.00 v prostorih Čebelarske zveze Slovenije. Na raz­pravi bodo poleg predstavnikov ČZS sodelovali Eva Cukjati, vodja strokov­ ne komisije za senzorično ocenjevanje medu pri KIS-u, ter dobra poznavalka slovenskega medu mag. Malči Božnar. Zaradi situacije glede covida-19 se je na strokovni posvet treba predhodno pri­javiti, in sicer na e-naslov: andreja.kan­dolf@czs.si, ter upoštevati smernice in priporočila NIJZ-ja. Vljudno vabljeni! Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Zbiramo predloge čebelarskih turističnih spominkov za spletni katalog Na trgu obstaja pestra ponudba tu­rističnih spominkov in izdelkov v da­rilni embalaži, zato je ČZS pred dvema letoma pripravila spletni katalog, kjer objavljamo prispele predloge in po­nudbo spominkov in daril, povezanih s čebelarstvom in čebelarsko tradicijo v Sloveniji. Izbor čebelarskih spominkov je pester, zanimiv, domiseln in razno­lik in hkrati ponuja možnosti obdaro­vanja za različne namene. Spletni kata-log je dostopen na spletni strani www. czs.si/spominki. Želimo si, da bi se katalog dopolnjeval z novimi izdelki, zato vabimo vse ponudnike, da nam na naslov ČZS pošljete spominke iz svoje ponudbe oz. svoje izdelke, pove­zane s čebelarstvom. Če bo komisija ocenila, da so primerni, jih bomo do-dali v ta spletni katalog. Več informa­cij na e-naslovu: tanja.magdic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Priprave na nizacijo ApiSlovenije 2021, ki bo pote-seznanili v prihajajočih številkah Slo­kala 13. in 14. marca 2021 na celjskem venskega čebelarja. Strokovni program ApiSlovenijo 2021 sejmišču. Podroben program strokov-in prodajna razstava bosta organizira-Čebelarska zveza Slovenije in Celjski nega posveta in spremljajočih dejav-na po priporočilih NIJZ-ja. sejem začenjata z dejavnostmi za orga-nosti je v pripravi in z njim vas bomo Dr. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ OBVESTILA ČZS Iščemo čebelam najprijaznejšo občino v letu 2020 ČZS, JSSČ, v partnerskem sodelovan­ju s Semenarno Ljubljana išče čebelam najprijaznejšo občino v letu 2020. Namen natečaja je izboljšanje delovanja med lokalnimi skupnostmi in čebelarskimi društvi. Projekt, ki traja že vrsto let, je prinesel naziv čebelam najprijaznej­ša občina že številnim občinam, ki so sodelovale na razpisu. Vljudno smo povabili občine k sodelovanju. Predla­gatelji so namreč lahko izključno obči­ne. Prijavni obrazec dobite na spletni strani ČZS. Na prijavnem obrazcu se navedejo vse dejavnosti, ki jih občina izvaja v korist ohranjanja čebelarstva v dotičnem letu, ki jih lahko podkrepite tudi s fotografijami. Izpolnjene prijav­ne obrazce posredujte na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, najkasneje do 31. oktobra 2020. Predsednike čebelarskih društev vabimo, da spodbudite občine, da se prijavijo na razpis. Semenarna Ljubljana bo čebelarskim društvom iz najboljšihobčin podarilavrečkesemen medovitih rastlin. V primeru dodatnih Foto: Arhiv ČZS vprašanj se lahko obrnete na Natašo Klemenčič Štrukelj (natasa.strukelj@ czs.si, 040/436 518, 01/729 61 04). Skupaj bomo prispevali k povečanju prepo­znavnosti občin, ki se zavedajo pomena ohranjanja čebel in okolja. Razglasitev čebelam najbolj prijazne občine bo 6. novembra 2020 v Kristalni palači, BTC City ob 11.00 uri. Dogodek bo potekal v sodelovanju Čebelarske zveze Slovenije z Mestno občino Ljubljana, ki je lansko leto prejela prestižni naziv čebelam naj­bolj prijazna občina. O podrobnostih dogodka vas bomo seznanili v prihod­nji številki Slovenskega čebelarja in na spletni strani www.czs.si. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Delavnica o osnovah trajnostnega razvoja za čebelarje in apiterapevte ČZS bo v soboto, 7. novembra 2020, ob 9. uri v prostorih ČZS organizira-la delavnico o osnovah trajnostnega razvoja za čebelarje in apiterapevte. Trajnostni razvoj je beseda, ki jo slišimo že na vsakem koraku. Poslu­šamo o podnebnih spremembah, po-menu trajnostnega razvoja za naše zanamce in oblikovanju proizvodov, ki varujejo okolje in naravo. Vendar je trajnostni razvoj še mnogo več od tega. Na delavnici bomo spozna­li, kaj pravzaprav je trajnostni ra­zvoj, kakšna so načela in merila, ki jih moramo spoštovati, in ne naza­dnje, kako oblikovati proizvode, da lahko rečemo, da so trajnostni. Del delavnice bo namenjen tudi komu­niciranju trajnosti našim strankam. Spoznali bomo, kako lahko povemo svojim strankam, da spoštujemo na-čela trajnosti, in kako to obrnemo v svojo konkurenčno prednost. V prak-tičnem delu bomo skupaj oblikovali proizvode udeležencev in zanje nare­dili komunikacijski načrt, ki ga bodo lahko takoj uporabili v praksi. NA DELAVNICI BOMO OBRAV­NAVALI NASLEDNJE TEME: kon­cept trajnostnega razvoja, trajnostni razvoj in zakaj je to priložnost za manjše lokalne ponudnike, merila trajnostnega razvoja, oblikovanje trajnostnih proizvodov, komunici­ranje trajnosti strankam, praktično delo. DELAVNICA JE NAMENJENA ČE­BELARJEM IN APITERAPEVTOM, ki bi radi svoje čebelnjake odprli tu­ristom, ki bi želeli svojo ponudbo prilagoditi sodobnim turistom, ki bi radi ustvarili in ponudili avtentične proizvode, ki želijo s svojo ponudbo prispevati k trajnostnemu razvoju, ki si želijo prodora na domače in tuje trge, ki se zavedajo pomena dobre zgodbe za uspešno trženje, ki želijo z uspešno interpretacijo navezati traj­ne odnose z gosti. Delavnica, v izvedbi Maje Čam-pelj s.p., traja šest ur in je razdeljena na teoretični in praktični del, kjer udeleženci že oblikujejo osnutek za svoj proizvod ter ga ocenijo skupaj z mentorjem. Cena za člane ČZS znaša 26,84 EUR z DDV, za nečlane pa 36,60 EUR z DDV. Prijave zbiramo na e-naslov barbara.dimc@czs.si ali 041/370 409. Prijave so obvezne. Za izvedbo de­lavnice mora biti prijavljenih vsaj 30 oseb. Barbara Dimc, tajnica ČZS 10/2020 letnik CXXII 285 OBVESTILA ČZS Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v oktobru Obiskovalce prosimo, da ravnajo v skladu s smernicami in priporočili NIJZ. Dogodka se lahko udeležijo samo zdrave osebe, uporaba zaščitnih mask je obvezna. Pridelava medu in kakovostne sheme, Čebelnjak Dolž-Lipnica 15 22. okt. 16.00 Franc Kobe g. Kobe 041/940 606 izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ (pri g. Kobetu) Urnik usposabljanj v oktobru Vsausposabljanjaso namenjenavsemslovenskimčebelarjem.Udeležence prosimo, da ravnajo v skladu s smernicami in priporočili NIJZ. Dogodka se lahko, ob predhodni prijavi, udeležijo samo zdrave osebe, uporaba zaščitnih mask je obvezna. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Priprava čebeljih pridelkov za Nataša Klemenčič Gasilski dom Velike Lašče, g. Boršnik 5.okt. 17.00 prodajo in čebelarska zakonodaja Štrukelj Na postajo 10, Velike Lašče 031/336 905 s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič g. Zidarič 7.okt. 15.00 Izdelava razvojnih načrtov Kulturni dom Apače, Apače 36, Apače Štrukelj 040/587 675 Center biotehnike in turizma – Grm g, Kobe 7.okt 16.00 Izračunavanje lastne cene Tanja Magdič Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 041 940 606 Kulturni dom na Skaručni, 7.okt. 17.30 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin g. Gosar 041/767 595 Skaručna 42, Vodice Tehnologija pridobivanja Taborni prostor Laze, Rod Sotočje, g. Podrižnik 8. okt. 16.00 Tomaž Samec propolisa Kokarje 041/420 821 Vzreja matic in ohranjanje Fakulteta za kmetijstvo g. Vogrinec 8.okt. 17.00 dr. Peter Kozmus kranjske čebele in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče 041/818 705 OSNOVNE Smernice dobrih dr. Andreja Društvo paraplegikov Prekmurja in 9. okt. 9.00 g. Slana 040/777 394 higienskih navad v čebelarstvu Kandolf Borovšak Prlekije, Noršinska ulica 14, Murska Sobota Trženje čebeljih pridelkov Nataša Klemenčič Čebelarski dom Slivnica pri Mariboru, g. Lipnik    14. okt. 16.00 in izdelkov Štrukelj Mariborska cesta 10, Orehova vas 041/760 567 dr. Andreja ga. Kandolf Predstavitev raziskovalnega dela Kandolf Borovšak, Čebelarski center Slovenije, Brdo pri 15. okt. 16.00 Borovšak ČZS v letu 2020 dr. Nataša Lilek in Lukovici 8, Lukovica 040/436 514 Simon Golob Vzreja matic in ohranjanje g. Rozina 15.okt. 17.00 dr. Peter Kozmus Ribiški dom Litija, Savska cesta 3, Litija kranjske čebele 031/480 055 Nataša Klemenčič g. Poljanšek 17.okt 16.00 Izdelava razvojnih načrtov Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri Štrukelj 041/589 860 Trženje čebeljih pridelkov KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, 21.okt 16.00 Tanja Magdič g. Kerin 040/438 148 in izdelkov Leskovec pri Krškem Nataša Klemenčič Restavracija Galaksija, Podjetniška ulica 22.okt. 17.00 Izdelava razvojnih načrtov g. Koželj 031/619 961 Štrukelj 13, Trebnje Vzreja matic in ohranjanje Družbeni center na Krki, 29. okt. 17.00 dr. Peter Kozmus g. Volaj 030/996 007 kranjske čebele Čukovina na Krki, Krka 1a OBVESTILA ČZS Novi izdelki iz umetnega kamna Na ČZS imamo novost v ponudbi: izdelke iz umetnega kamna. Izdelki so unikatni in so lahko lepo darilo ali pa si sami z izbranim izdelkom lahko polepšamo prostor. Na izdelku je možen napis po naročilu. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Čebela v okvirju (19 ×19 cm ): Čebela na satju (10 × 11 cm): Čebela v krogu Čebelar, kipec (pribl. 12 cm): Čebelarjeva črna kuhinja Čebelarski panj, relief Sveti Ambrož, relief 30,50 EUR 14,64 EUR (premer 12 cm): 19,52 EUR 19,52 EUR (16 × 20 cm): 24,40 EUR (11 × 14 cm): 24,40 EUR (20 × 37 cm): 61,00 EUR Oktobrska ponudba – AKCIJA Septembra imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. –Knjiga Najboljši poklic – čebelar Jopice M/Ž 35,00 EUR – 10 % = 31,50 EUR 14,90 EUR – 10 % = 13,41 EUR OGLASI OGLASI - OGLASI Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.0014.00–16.00 DEBEVEC info@apis-med.si Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 www.apis-med.si tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 v oktobru je trgovina ob sobotah zaprto KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,90 EUR PREDELAVA VOSKA V PLASTI°NA POSODA 25KG NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI SATNICE SAMO 1,45 EUR/KG TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED °EBELJE POGA°E LASTNA KAKOVOSTNA PITALNIK PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠ°E (LR) PROIZVODNJA CENA 1,35 EUR/KG PRAŠIL°EK NAD 100 KG CENA 1,30 EUR/KG AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM RSF-TO°ILA IN POSODA 5 l ZA AŽ-PANJE Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. V SPOMIN ˇ ˇ V SPOMIN že mimo, čebele so se priprav­ljale na zimo. Nas čebelarje pa je presenetila vest, da nas je zapustil Jakob Končan. Rodil se je v Polhovem Gradcu, tam odraščal in obiskoval osnovno šolo. Pridobil je poklic kovača, cenjenega za tiste čase. Kasne­je se je preusmeril in bil zapos­len v Ljubljanskih mlekarnah. Kot velik ljubitelj narave se je lotil tudi čebelarjenja, imel je 20 čebeljih družin. Zanje je v Mačkovem grabnu zgradil lepo domovanje, kamor je rad zahajal. Bil je vedno priprav­ljen pomagati s svojim znan­jem, cenimo njegov prispevek društvu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Dolomiti Polhov Gradec MATEJ OSTERC 1989–2020 Mnogo prerano smo se čebelarji ČD Veržej v mesecu juniju poslovili od svojega člana Mateja Osterca. Že kot otrok je spremljal dedka pri delu s čebelami in že takrat ugotovil, da bo tudi on čebelar. Matej ni bil samo dober čebelar, ampak tudi mlad kmetova­lec. Kmetijstvo in čebelarstvo Izšla knjiga Medovite rastline je povezal z ekološkim na­sadom prave sivke, v katerega je postavil tudi enega izmed svojih čebelnjakov. Čebelarji ČD Veržej ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Veržej IVAN SETNIKAR 1940–2020 Bilo je sredi poletja, vse paše so bile že mimo in čebele smo Čebelarske zveze Slovenije kot založnik z veseljem sporoča, da je izšla obsežna knjiga avtorja dr. Trajčeta Nikoloskega z naslovom Medovite rastline. Knjiga na 366 straneh podrobno opisuje skoraj 200 medovitih rastlin, ki jih najdemo v Sloveniji in so z vidika čebelarstva zelo pomemb­ne. Knjiga je shematično urejena glede na čas cvetenja rastlin od spomladi do jeseni. Poleg opi­sa rastlin knjigo bogatijo slikovite fotografije cvetočih rastlin, kar nam bodo v veliko pomoč pri njihovem prepoznavanju v naravi. Cena knjige je 24,99 EUR in jo lahko naročite v tajništvu ČZS (ines.zunic@czs.si ali 01/729 61 00). Tajništvo ČZS NOVO V PRESTRANKU TRGOVINA S ČEBELARSKO OPREMO Vse za čebelarstvo: panji, satnice, zaščitna oprema, embalaža, pogače, čebelarsko orodje, oprema za točenje ... Lepo vabljeni. Urnik: pon.–pet.: 8.00–12.00 in 13.00–16.00. tel. št.: 031/339 287 Api Kon-takt d.o.o. Reška cesta 18a, 6258 Prestranek (ob črpalki MOL) e-naslov: apikontakt2@gmail.com začeli pripravljati za zimo, pa nas je pretresla žalostna novica, da nas je zapustil Ivan. Pred 80 leti se je rodil na Dobrovi pri Ljubljani, tam je preživel mladostna leta. Kas­neje se je ustalil v Polhovem Gradcu, po poklicu je bil ključavničar. Kot velik ljubi­telj narave je imel še dva lepa hobija, bil je lovec in čebelar. Čebelaril je z 20 čebeljimi družinami, čebelarjenje je bila že družinska tradicija. Bil je vesten član ČD Dolomiti Pol-hov Gradec in vedno priprav­ljen pomagati pri delovnih akcijah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Dolomiti Polhov Gradec Trajče Nikoloski MEDO VITE RA S TLINE Z veseljem naznanjamo ki bo potekal med 20. in 22. novembrom na celjskem sejmišcu! Sezona prehladov je pred vrati in ~as je za prodajo ~ebeljih pridelkov in izdelkov - naravnih živil, ki pomagajo ohranjati zdravje v popolni kondiciji skozi celo zimo. V okviru tridnevnega dogodka Altermed – telo v harmoniji, bo zato potekal prvi Vseslovenski medeni sejem. K pred˛avitvi vabimo vse slovenske pridelovalce medu, ki bodo svojo ponudbo lahko pred˛avili v za to namenjenem delu dvorane E. S Celjskim sejmom smo se dogovorili za posebno ponudbo za najem ˛ojnic, ki velja samo za ~lane ˝ZS!