Izpravka patentnega spisa štev. 12394.
Naslov prijave glasi pravilno:
„Varnostni ventil proti nadtlaku in podtlaku pri vinogradnih škropilnicah"; in dalje dan prijave: „Prijava z dne 3. novembra 1934“.
Uprava za zaštitu ind. svojine Kraljevine Jugoslavije
I !—\ I L— 1 i 1^1	i i	i w . w #■
Mulec Matija, klepar, Gornja Radgona, Jugoslavija.
Varnostni ventil proti in podtlakuz nadtlaku pri vinogradnih škropilnicah.
Prijava od 8 dne 3, novembra 1934.	Velja od 1. novembra 1935.
Do sedaj znane vinogradne škropilnice imajo to napako, prvič, da se takočina izliva, čevarno še ni dosežen minimalni tlak (2 atm.) za brizganje in ne pride tekočina na liste vinske trte in se zato izgubi, drugič se pri nadtlaku zračni kotel poškoduje in škropolnica postane neuporabna.
Te napake se s predležečim izumom tako preprečijo, da je na vinogradni škropilnici pred nastavkom tuljca za pršilno cev namešten ventil, v čigar okrovni ventil je, prvič, k pršilniku vodeča izstopna odprtina s peresnim ventilom zaprta, od katerega čez njegov sedež predstojeća ploskev odpira ven til šele, ako je dosežen minimalni tlak, drugič je v isti votlini nameščen drugi peresni odtočni ventil, ki se šele odpre, ako je dosežen maksimalni tlak.
Izvršena oblika tega varnostnega ventila je v predležeči risbi sl. 1 v prerezu in sl. 2 v dveh posameznih delih predočena.
Od zračnega kotla škropilnice prišedša dovodna cev T za tekočino je na, rešeto S nosečem cevnem nastavku R ventilnega okrova B privita in zagoščena. Poslednji ima stransko odprtino C z okroglastim ventilnim sedežem C’, ki vodi k izstopni cevi A. Puščice x značijo prelazno prelazno smer tekočine.
Napram ventilnemu sedežu C’ je v ven-tilnem okrovu B povprečni nastavek D privit in zagoščen, v katerem se vodi izstopni ventil N in ima za poslednjega protisedež D’. Med glavo ventila N in njegovim tanjšim vodilnim delom Nj je nameščen gatilni obroč N’j iz gumija ah usnja.
Glava ventila N ima 4 radialne kanale 0,0 (sl. 2) in aksialni kanal P (sl. 1 in 2), ki vodi do konca ventila. V kanalu P, čigar prerez je merodajen za nadtlak, pelje o-glat svornik K (sl. 2) ventilne ploskve J, na njegov vodilni svornik H je nadeta spiralna vzmet E, katere napetost se da s na poprečni nastavek D privito zaporno kapico F uravnati, katera je s strankim vijakom G zaverovana. Nastavek D ima dve ali več stranskih odprtin M, M. Vzmet E tlači ven-tilno ploskev J na konačno ploskev vodilnega dela Nj izstopnega ventila N kakor tudi poslednjega na svoj sedež C’. Ventil N je vedno pod tlakom tekočine in se nasprotno od tlaka vzmeti šele potem dvigne od sedeža C’, ko je, primeren napetosti vzmeti E določeni minimalni tlak (n pr. 2 atm.) dosežen.
Ventil N se potem potisne na svoj protisedež D’ in ostane na njem tako dolgo, dokler ne pade zopet tlak tekočine pod določeni minimalni tlak; vzmet E potisne zopet ventil N na sedež C’ in se zapre izstopna odprtina C k pršilniku.
Ako se zviša tlak tekočine čez maksimalni tlak, dvigne ta ventilno ploskev J od na sedež D’ pritisnjega ventila N, tekočina izstopi s pomočjo kanalov 0,0, P in odprtin M in zmanjša tlak tako, da se tekočina samo z dopustljivim tlakom škropi.
Uredba varnostnega ventila po izumu se tudi lahko tako napravi, da v povprečnem nastavku D vložena vzmet E direktno učinkuje na izstopni ventil N in je v votlini B’ posebna odrtina in z uravnalno vzmetjo pre-
Din. 10,—
. •	! r»-> V '
. ' T ■■ ;-v '■	, ■-	! .	- jf3"
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
INDUSTRISKE SV03INE
IZDAN 1 MARTA 1936.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 12156
Goederer Josip, šumski upravitelj, Namršelj, Jugoslavija.
Sveder za določevanje prirastka na drevesnih deblih.
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 45 (3).
Prijava z dne 28. novembra 1930.
Velja od 1. junija 1935.
Priprava je namenjena pred vsem za pridobivanje valjastih izrezkov iz lesa, osobito iz stoječih dreves, na katerih izrezkih je mogoče izvesti meritve glede obsega prirast-nih letnic, Priprava pa je porabna tudi za pridobivanje izrezkov iz drugih tvarin, ki v obče dopuščajo vdiranje kakega rezila.
Slika 1 načrta predstavlja jeglico v podolžnem prerezu, katera služi spojitvi priprave pri shranjevanju in izbijanju izrezkov iz cevi svedra.
Slika 2 predočuje sveder v narisu.
Slika 3 predočuje sveder v podolžnem prerezu.
Slika 4 kaže v podolžnem prerezu jeklen tulec, v katerega se vtiče pri shranjevanju oziroma pri izbijanju izrezkov iz svedra spodnja cev svedra.
Slika 5 kaže v podolžnem prerezu jeklen tulec, kateri se natiče pri shranjevanju oziroma pri zabijanju svedra v les ali v drugo tvarino na gornjo cev svedra.
Priprava je sestavljena tako — le:
Sveder je jeklena cev, ki ima skozi vso svojo dolžino enak notranji premer, č. Spodaj je cev na način kakor luknjano priostrena, a. Nad rezilom je cev opremljena s strmovijugastim vijakom zelo topega robnega kota, b. Nad vijakom je cev gladka, c, nato ojačena v nastavek d. Nad nastavkom je cev zopet gladka, f. Nastavek nosi v sredini prečni svedrini e in er
Tulec po sliki 5 je jeklena cev s sved-rino 1’, ki dopušča, da se ga more nasaditi na gornji del svedra f. Tulec nosi nad svedrino matični vijak c’, ki služi spojitvi delov pri ohranjevanju.
Jegliča bj je jeklena palica, ki nosi na eni strani glavo a’, na drugi strani pa vijak c”, ki se ujema z vijakom v tulcu c’.
Tulec po sliki 4 je jeklena cev s svedrino c1, ki dopušča, da se ga more nasaditi na dolnji del svedra (c, b).
Priprava se uporablja tako-le:
Tulec po sliki 5 se nasadi na gornji del svedra f. Nato se nastavi sveder z ostrino a pravokotno na deblo. Vsled udarcev s kladivom na čelo tulca a”, ki se prenoso preko roba na tulcu g na rob nastavka na svedru g’ in dalje na rezilo svedra, vdira rezilo v deblo ter požira pri tem v svedrino valjast košček lesa v premeru svedrine č.
Čim je sveder dosti globoko v deblo zabit, se vtakne jegliča bj^ v prečno svedrino svedra e ali er Z jeglico se nato sveder zasuče kakor z vzvodom okoli njegove osi, pri čemur se sveder vsled delovanja vijaka izvija iz debla, noseč seboj valjast izrezek lesa oziroma tvarine, v katero je bil zabit.
Ko je sveder iz debla izvit, se ga vtakne z rezilom naprej v tulec po sliki 4, od rezilu nasprotnega konca svedra se potisne v njegovo podolžno svedrino jegliča bj potom ko je s svedra snet nabojni tulec po sliki 5. Sveder se s tulcem po sliki 4 nastavi na kako trdo podlago na pr. na kak paro-bek ali korenino ter se z lahkimi udari s kladivom na glavo jegliče a’ izbije valjast izrezek lesa iz svedrine svedra. Pri izbijanju se naslanja sveder z robom h na rob h’ tulca po sliki 4.
Priprava se shrani tako-le:
Tulec po sliki 5 se natakne na gornji del svedra f, spodnji del svedra pa se vtak-
Din. 10.-
ne v tulec po sliki 4. Skozi svedrino v tulcih se nahajajočega svedra č se potisne jegliča bi ter se zavije v matico c’, ki se nahaja v nabojnem tulcu.
Patentni zahtev:
Sveder za določevanje prirastka na drevesnih deblih, označen s tem, da je prirejen v obliki jeklene cevi, priostrene na enem
koncu kot okroglo luknjalo, (a), zajedno o-premljene neporsedno nad priostrenim koncem z vijakom (b) strmega vspona in tako topega robnega kota, da vijak ne more ovirati pri zabijanju vdiranja cevi v les in opremljene med obema koncema z nastavkom (d), ki omogoča, da se udari s kladivom na cev pri zabijanju ne izvajajo na njeno, na rezilu nasprotnem koncu ležeče čelo, ampak, da nastavek udarce kladiva s pomočjo posebnega nabojnega tulca prestreza ter jih prenaša na cev in rezilo (a) svedra.
Ad pat.br. 121b6

^______
Z£c/La, Z
.1