Left» V., šiev. 124. V Celjii, četrtek «toe 1. novembra 1923. Pošfnina plačana a gotosinL Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi za. mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezna Stevilltei stane 1 Din. Iztiaja vsalc foreK, celrleK In soboto» UrednlStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65, Uprcrvništvo: Strossmayerjeva u.št 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Dan nirtvili! Zopet se vrača dan, ki nas spo- minja onih, ki so na:n bili v življenju dragi, rnorda najljubši in ni jih več. Smrt — nekaj čudovitega ! Misel na njo, ni nam tuja in vendar, ko stopi nenadoma med nas in nam ugrabi drago bitje — v takih trenutkih nam je smrt tujka. grozna, neizprosna, strah, ki ga nismo nikdar občutili, nas spre- letava, nam pretresa vso notranjost. V trenutku, ko se zapre dvoje oči, v katere smo bi!i vajeni zreti sle- herni dan, dobi vse naše življenje drugo smer. Koliko važnega postane nevažno, koliko, kar sino prej cenili, brezpomembno — Is eno čustvo nas navdaja — kar je bilo do danes, kar se nam je zdelo ssmo ob sebi ra- zumljjvo, iega ni več ... Trdo, pre- tresijivo se v našem srcu ponavlja vedno in vedno: »Biio je, ne vrne se niko'i več !« Nobeno tolažilno čustvo, niti versko, niti neumcrjočnost, bodisi kakršnokon, ne spremeni dejstva, da to kar je bilo, tako ne bo več. To je najglobokejša bol; vse to kar smo zamudili nad onini, ki sedai mirno ncčivs, reäen vse boii, ostane zamu- jeno, kar smo mu storili žalega, ostane storjeno. Kakor udarec za udarcem kladiva odmeva v našem srcu grozna beseda: »A^inulo!« To je največja bridkost smrti; ne bol pa umrlem, ne njega prerani oci- hod, ne osarnelo življenje, toda beseda ki 2ge v duši : »Nevračaioč«. Je-ii tu toJažbe? Preteklost je nam ne nudi, kajti vsaka neizgovorjena beseda Iju- bezni do dragega bitja, ostane neiz- govorjena za vedno, vsako ne^zvršeno dejanje ljubezni, neizvršeno. In vendar je tolažba — tolažba v bodočnosti. Vsak, ki smo mu zrii v ugašajoče oko, je imel za nas kot zaiinjo opo- roko, opomin: »Kar meni nisi storil, kar si pri meni zamudil, to st.ori onim, ki bivajo s tebcj!« Poročilo smrti življenju je: »Deluj z ljubeznijo dokler je dan, pride noc, ko ne rooreš več delovati!« Še je dan, dan mrtvih nji- hova last in ta dan, nam govore: »Skazujte Ijnbezen onim, ki hodijo isto pot z vami! Da, vsi na katerem- koii mestu smo, nimamo prilike ska- zovati Ijubezen s krepkim delovanjem, lastno bol pozabivSi. Torej na delo! SpoStujmo naše rajnke, poslušajmo njih opomine in uresničile se bodo tudi nad nami besede sv. pisma: »Kdor je z solzami sejal, bode z veseljem žel<;, če ne tukaj, tarn kjer nas Caka boljše življenje. Potem bomo tudi mi v naši poslednji uri hrabro zrli smrti v očt. Javna -zahvala. O priliki sokolske tombo'e, ki se je vršila preteklo nedeljo, pokazalo je občinstvo globoko razumevanje naSega de!a. Slovenski trgovski, obrtni in pri- dobitni krogi Celja in okolice so v prekrasni darežljivosti tekmovali med seboj, ter poklonüi toliko lepih dobit- kov, da s^tavijo sokolsko tombolo daleč nad vse dosedajne. Povsodi, ka.nor stno prišli, našii smo odprte roke in prijazen sprejem. Povdarjamo, da so darovali le slovenski pridobitni krogi in s tem glasno in jasno dokazali, kako lepo organizirana in kako močna je slo- venska trgovina in obrt v naSern rnestu. Razprodrivanje tablic voclil je pod spretnim in neumornim vodstvom ge. Marice Sernečeve eel oddelek naših vrlih sester in bratov-, prijateljic in prijateljev. Tudi ti so posebno v nadrobni prodaji v trgovinah in drugih lokaüh tekmovali med seboj, da je uspeh pri- reditve tako velik. Nabiranie denarnih prispevkov v večjih zavodih in obratih \? oožrtvo- valno vodila ga. Marica Turnškova. Pri celem delu smo iipolnjevali naša sokolska gesla »vsi za ednega«, in »eden za vse«. Zavest, da je opravljeno veliko delo, ki bo rodilo mnogo sadu, naj bo vsem vrlim dalavkam in deJavcern za vspeh te prireditve,'jnajIepSa zahvala. Zdravo! Scokolsko društvo v Celju. Poüücne vestL Sestanki JDS. V Murski So- boti se je vr§il v soboto 27. oktobra sestnnek somišljenikov JDS ob veliki udeležbi. Dr. Žerjav ie poročal o po- litičnem položaju, dr. Lipold o strankini organizaeiji. Sprejet je bil skiep, da se ustanovi v Murski Soboti okrožno strankino tajništvo za Prekmurje. V Veržeju se je vrši! v nedeljo 28. tm. ustanovni občni zbor krajevne organi- zaeije JDS ob mnogobrojni udeležbi domačinov iz VerŽeja, Banovcev in Bunčan. Po poročilih dr. Žeriava in dr. Lipolda je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi krajevna organizacija JDS tor je bil izvoljen tudi odbor. V Liu to mem se je vr2;l istega dne sestanek somi51jenikov JDS iz Ljuto- mera in okolice ob zelo lepi udeležbi. PoroČali so dr. Žerjav, dr. Lipold, Pe- poran in dr. Gosak obširno o gospo- darskem in rJolitičnem položaju. Na predlog Fr. Stajnka je bila soglasno spreieta rezolucija, s katero se naproša načelstvo JDS, da se povodom pred- stoječih pogajanj z Avstrijo zavzame za naše vinogradnike. V Dolnji L e n d a v i se je vršHa v nedeljo 28. tm. okraina konferenca zsupnikov iz dolnje lendavskega okraja. Ustanovila se je srezka strankina orgsnizacija in skle- nila se je ustanovitev novih krajevnih organizacij v okraju, predvsem v Bel- Itincih, TurniSčm, Melincih itd- ObSirna razprava se je razvila o gospodarskih razmerah v Prekmurju. Razpravljalo se je tüdi o kreditno zadružni organi- zaeiji v Dolnii Lendavi in drugih krajih okraja. Oblastno načelstvo je zastopa! obl&stni tajnik V. Spindler. Trošarinsk! zakon sprejet Na ssji narodne skupščine 29. oktobra se je nadaljevala debata o trošarinski noveli. Nemec dr. Kraft je izjavil, da bo glasoval za zakon. Demokrat Še- čerov je povdarjal, da fiuančni minister prof.ežira legospodarsko močnejše sloje, za konzumente pa uvaja nove neznosne dokiacie. Sladkorna industrija se bo okoristila ne le vsled visekega dobička v prodajni ceni, temveč tudi vsled od- goditve tros'arinskih plačii. Vlada do- voljuie sladkornim tovarnam, da za- služijo pri vsakem kilogramu 8 Din. Vlada mora znižati najprej trošarino na življenske potrebščine, potem se bo lahko govorilo o znižaniu dragin je. Trošarinska novela je bila v zaključnem glasovanju sprejera s 103 proti 47 gla- sovom. Za so glasovali zemljoradniki, džemijet, Nemci in radikali, proti pa demokrati, muslirnani in klerikalci. j Ekspozž finančnega minlstra o j proračunskem načrtu. Na seji finanč- | nega odbora 30. oktobra je podal fi- I nančni minister ekspoz6 o proračunu za leto 1923/24. Da se je proračun zakasnil, je vzrok v volitvah in ker skupgüina nekaj mesecev ni delovala. Splo§na karakteristika proračuna je popolno budžetno ravnotežje v mate- rijelnem oziru, to je prvi iskren pro- račun brez deficita. Novi proračun v dalekosežni meri upošteva upravičene ?:ahteve vseh ministrstev. Njih potrebe so določene po maksimalnih postavkah, tako da finanCni odbor lahko reducira posamezne kredite. Da se je proračun zviäal, ie vzrok povišek plač uradnikom in vojski, kar ^naža za leto 1923/24 500 miüionov dinarjev, za nove želez- niske proge je predvidenih 350 mili- jonov dinarjev, za izvršitev zakona o izrednih kreditih SOOmilijonov dinarjev. Za oboroževanje vojske je določenih 150 milijonov dinarjev. Dohodkov je od lanskega budžetnega Ieta več 3 mi- lijarde 409,530.136 Din, skupno 10 mi- lijard 344 milijonov. Končno je finančni minister .povdarjal realnost proračuna, za kar jamči tudi stabilnost naše valute. Pogajanja rned Ma5o antanto in Madižarsko. Na seji Češke poslanske zbornice dne 30. oktobra je poročal češki zunanji minister dr. BeneS o kon- ferenci Male antante v Sinaji. Na tej konferenci so se zedinile driave Male antante za novo politiko napram Ma- dzarski, za politiko rekonstrukeije in sodelovanja. Zedinile so se s posojilom podpirati Madžarsko, treba pa je fi- nančnega nadzorstva, da se prepreči zloraba dovoljenih kreditov. Rešilo se je tudi vprašanje razorožitve. Med dr. BeneSem in madžarskim ministrskim predsednikorn grofom Bethlenom so se vršila pogajanja in se je glede veüine vpraSanj dosegel sporazum. , V albanskem ministrskem svetu so se streljall. Na seji albanskega mi- nistrskega sveta je prišio do ostrega spopada med ministrskim predsednikom in vojnim ministrom. V razburjenju je potegnil ministrski predsednik satno- kres, ustrelil na vojnega ministra in ga lahko ranil. Vsled tega dogodka zahteva opozieija odstep ministrskega predsednika. Dogodki na Nemškem. Ker je saški kabinet odklonil berlinski ulti- matum, je državna viada odstavila saško ministrstvo. Za državnega ko- misarja je postavljen dr. Heinze. Mini- strski predsednik Zeigner je bii are- tiran. Zeignerjeva vlada je izdala pro- klamacijo, da se ne vda nasilju ter se smatra za edino zakonito vlado. Scci- jalisti izstopijo radi konflikta s Saško iz državne vlade, razpustil se bo naj- brže tudi državni zbor in razpisale nove volitve. Stresemann misli podati demisijo celokupnega kabineta. Bavar- ska nadaljuje pogajanja z državno vlado glede rešitve spora. Cellske novice. 12 SEJE CELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA dne 29. okt. tl. Ob 19. uri otvori Župan dr. Hra- šovec Lobčinsko sejo ter imenuje ove- rovateljem zapisnika obč. odbornika dr. Rusa in Laha. Pri odobritvi zapisnika zadnje seje predlaga obč. odbornik Stern, naj se odslej pošiljajo zapisniki vpogled PETROViČ: „Mi-ak.u V pondeijek in torek, dne 29. in 30. tm. se je uprizorila prvič na slo- venskem oüru Petrovičeva drama »Mrak«. S priznanjem kvitiramo lju- bljanskim igralcem njihovo pozornost, da so prinesli premijero te odlične igre k nam in zlasti Se, da so jo pri- nesli v taki obliki. »Mrak« je temen spomin iz pol- pozabljene proälosti. Je krik iz trpečih duš, je velika drama vojnih strahot, pod katerimi so umirali možje, pro- padale žene, kjer so se rušila ognjlSča in je bilo razgnano in poteptano naj- plemenitejSe v človeku: njegovo člo- večanslvo. In je še vedno aktualen, kajti mi vsi smo otroci one dobe in vsak izmed nas nosi v sebi bolno mesto, ki ga vnovič oživi spomin na one težke dni. Petorica ljublianskih igralcev je dramo na odru živela in rrpela ter vpüvala na nas z globoko resnostjo stremljenja in občutja. Zdelo se nam je, da prisostvujemo komorni igri, ki jo igrajo umetniki iz najglobljega umetnostnega imperativa — »1 art pour l'art«. Kakor da se je akterjem zaho- telo izigrati to, kar je bilo v vsakem najsilnejše in najboljše. G. Gregorin je igral vsekakor najtežjo vlogo slepega VasiJja. Dati 2ivemu rnrtvecu, ki ne vidi več življe- nja, životnost trpljenja, strasti in so- vraštva brez zablode k patosu in pre- tiravanju, je težka naloga, ki jo je g. Gregorin v okvirju možnosti povsem častno rešil. Njegova igra je bila po- čutena, v vseh detajüh in tonih iz- igrana in tudi maska je bila dovršena. Ob koncu dejanja mu je bil poklonjen lep lavorov venec. llijo Vujina je podal g. SkrbinSck z izredno poglobitvijo, v maski izboren, manj srečen pa v nastopu, kä presüno podčrtava dernoničnost Vujinove strasti. Tudi v izražanju duševnih afektov je včasih presilen. Vsi dramatični rno- menti so bili skrbno obdelani, a pri vsem tem smo občutili, da doživlja igralec preveč — občinstvo premalo. Morda je to vsa tragika Skrbinškove velike umetnosti- Sijajna in dovrSena je bila Rada ge. Juvanove. Divja, grešna in cinična, a obenem tako gladka in topla, da si slišal še iz njene hoje, njenega glasu in smeha polzeti vročo, pantersko kri v njenih žilah. Tudi njena cigansko- krnetiSka zunanjost je bila v zivem in ugodnem kontrastu z ostalimi tipi. Jelica gdč. Gorjupove je zlato. Iz svoje male, pasivne vloge je storila toliko, da nas spominja — no, kaj bi se bali prirnere — spominja nas Hu- dožestvenikov, ki so iz vsake besede, iz vsake kretnje luščili umetnine. To se pravi živeti, ne igrati. V prvem de- janju nas najbolj pretrese njen spre- jena Vasiliia, v drugem nam njen krik | najbolj predoči grozo pravkar storje- ! nega čina, a v tretjem je le še luč slepega berača, nadvse dobra, vdana tovari^ica. Tudi njena zunanjost je bila v ugodnem skladu s priprostostjo in naravnostjo igre. Gdč. Rakarjeva! Kaj naj pišemo o njej in njeni igri. Bila je ljubeča in trpeča mati, velika v trpljenju, velika v odpuščanju. Režija g. Skrbinška je bila vzorna, scenerija primerna. Dobro so učinko- vale nove kulise, delo slikarja gosp. Holobarja. Iz zadnjega dejanja omenja- mo posrečene sobne efekte, ki so sku- pej z jutranjimi glasovi za sceno za- okrožili dejanje v pesniško harmonijo. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Repert oar: 2. petek. »Mlinar in njegova hči. Izv. Igra se vprizori samo enkrat in sicer izven abonementa ter opozarjamo cenj. abonente, da se jim bodo sedeži re- zervirali do 12. ure predpoldne dneva predstave. S'svan L. > N O V A T) O B A « Siev. 124 tudi njemu in obč. odborniku Leskov- i šeku, češ da je bil govornik iz so- cijalistične stranke izključen in da tudi obč. odbornik Leskovšek pri načelstvu kluba najbrž nima več vpogleda v po- samezne zapisnike. Predlog" propade skoraj soglasno, zanimivo je pa dej- stvo, da obstojajo med celjskimi so- cijalisti celo tri frakcije. V imenupravno-perzonai- nega odseka poroča obč. odbornik prof. Mravljak. Za občinske odbornike se določijo pri službenih potovanjih iste dnevnice, ki jih dobivajo mestni uradniki, to je s prenočnino 100 Din, brez prenočnine 70 Din in povrnjene stroške za vožnjo 11. razreda. V iz- rednih slučajih se predloži stroškovnik finančnemu odseku v odobritev. "iSIedi na to zelo obširno poročilo o mezdah mestnega stavbinskega delav?tva. Me- seca aprila 11. r;e je o priliki reguia- cije plač mestnih uslužbencev dovolil temu delavstvu 40%"' Predujem do onega časa, ko stopi v veliavo nova kolektivna pogodba med Zvezo indu- strijcev in zastopniki delavskih orga- nizacij, na katero je tudi mestna ob- čina vslad svoječasnega r>ačelnega sklepa, ki ga je predlagal obč. odbor- nik Leskovšek, vezana. Dasiravno je ta nova kolektivna pogodba stopila v veljavo že s 30. avg., je zastopniki de- lavstva po dosedanjem običaju niso predložili mestnemu magistratu, ker ne zboijšuje gmotnega položaja stav- binskega delavstva, pri ostalih pod- jetnikih niti za 15% onega predujema, ki so ga dobivali mestni delavci. To neiskreno postopanje, ki reže globoko v mestne finance, je ožigosal, s pri- mernimi besedami poročevalec ter predlagal v imerfu odseka, da se 40%"' predujem s 1. nov. ustavi ter od de- lavstva ne zahteva nazaj, ker ni samo zakrivilo, da bi moralo od svoje na- daljne place Se neprimerno visoke zneske odplaČevati. Od 1. nov. naprej pa se bodo plačevale tudi mestnernu delavstvu iste mezde, ki so določene v posameznih kategorijah po kolek- tivni pogodbi. Določi se pri razmahu, ki ga dovoljuje ta pogodba, minimum in maksimum z ozirom na službeno dobo. Vrhutega se sprejmekompromisni predlog poročevalca in podžupana Žabkarja, po katerem dobivajo z ozi- rom na visoko diferenco med novim in dosedanjimi plačami, ki izpade, mestni stavbinski delavci do prihodnje kolektivne pogodbe Se izredno do- klado od 50 para do 1 dinarja v po- sameznih kategorijah. Proti tern pred- logom so govorili socijalistični govör- niki ter so zahtevali dosedanje place s predujemom. Niso pa mogli ovreči dejstva, da je mestno delavstvo ne- primerno na boljšem kakor pri drugih podjetnikih. Mestni delavci so brez pravega strokovnega nac'.zorstva in so zaposleni celo leto, med tern ko vrsijo delavci pri podjetnikih samo sezijsko deSo in se njih delovnn moČ more čisio drugače izkoriScwti. Pri glasova- nju so bili člani razn:h frakcij socija- lističnega kluba proti vsem predlogom in se ima mestno delavstvo le ostalim občinskim odbornikom, po Leskovše- kovem naziranju seveda samim kapi- talistom, zahvaliti, da dobijo odslej poleg mezde po kolektivni pogodbi še primerno visoke doklade. V imenu finančnega od- seka poroc'atn obč. odbornika dr. Božič in podžupan Žabkar. Slovenski dijaški zvezi na Dunaju se določi enkratna podpora 1000 Din. Po naročilu ministrstva notranjih za- dev bi se naj skrbelo po vseh večjih krajih za primerno telesno in duševno vzgojo osirotele in uboge dece. Naj bi se v to svrho zgradila zavetišča. kjer bi bila deca v prostem času pod pri- mernim nadzorstvom. Ker pa skrbl v Celju za to revno deco krajevna za- ščita dece in je v slučaju bolezni tudi javna bolnica na razpolago, se z ozi- rom na slabo finančno stanje rnesta, naročilu ne more ugoditi. Zletom1922 je ugasnila zakupna pogodba glede ri- barske pravice. Najemnik je bil dolgo celjsko ribarsko društvo. V poročilu se ugotovi, da je n em ški občinski svet dne 4. nov. 1918, torej že po preobra- tu, pogodbo s takrat §e nemškim dru- Stvom podaljšal do leta 1945, dasiravno bi bila potekla še le leta 1922. Za- kupnina bi naj znašala ves ta čas 850 K. Ker se je sklep izvršil iz oči- vidnih namenov in v veliko škodo mestnega prebivalstva, ga je pokra- jinska uprava na predlog obč. sveta razveljavila. Ribarska pravica mestne občine obsega Savinjo s pritok; od j Polzele in St. Pavla pri Prebbldu do j Tremerja in Voglajno s pritoki od Sm'arjetskega mostu do izliva v Sa- vinjo. Zunanji okoliš je bil vedno lo- | čen od mestnega, ki se&a od Ložnice do' Grenadirjeve brvi ter vsebuje tudi del Voglajne. Sklene se na podlagi izčrpnega referata oddati ribarsko pra- vico na javni dražbi z najnižjo izklicno ceno z'A zunanji del 8000 K in mestni del 12.000 K. Mestna občina si pridrži gotovo nadzorovalno pravico. Omeji naj se število ribičev, zlasti ribičev- profesionistov, nadalje naj so otroci do 14 let izključeni. — Za drž. trgovsko šolo se določi za leto 1924 ista na- jemnina, to je 2900 K. Odobri se na- bava poučnih slik na dekliški meščan- ski šoli na obČinske stroške. Hermini Kvas v Vojniku se dovoli iz javno- koristnih ozirov napeljava vodovoda v novo parno pekarno. Pri slučajnostih poda magistrate svetnik Šnbic temejjito poročilo o se- stanku župjinov avtonomnih rnest v Alariboru. Omeni najvažnejše določbe o osnutku zakona o državijanstvu in o občinah, ki bodeta, ako se sprejme- ta, pomenila veliko reakcijo v upravi mestnih in podeželnih občin ter odprla široko vrata največjim korupcijam. O poteku seje poda itak še mariborski župan Grčar uradno poročilo. Občinski svet si- pridruži sogiasno sklenjenim resolucijam, ki zahtevajo od vlade pri izvršitvi novega zakona sodelovanje vseh merodajnih faktorjev. V načrtu je zasnovana tudi obširna akcija vseh mest v državi, ki naj vlado resno opozore, da današnji naš državni po- ložaj zahteva rnoderni zakon o držav- Ijanstvu in občinah. K sklepu še opozori župan, da se bo v kratkem vršila proračunska seja ter zaključi ob 22. uri obč. sejo. Ljudsko vseučllišče v CeJju. V pondetjek 5. nov. predava g. urednik Ed. Šlmnic »O umetnosti Babiloncev, Egipčanov in liebrejcev«. Pretiavanje bo izredno zanimivo. Mestno gledaJlšče v Celju. Naša sezona izkazuje s koncem oktobra 20 gledaliških predstav. Velik je to na- predek in razmah p,ledališča v Celju, vetji in fastnejSi kot smo mogli raCii- nati. Z ozirom na to veliko Stevilo predstav moramo reči, da so iste prav dobro obiskane. Gledališče je postalo našemu občinstvu duševna potreba, in da niso življenjske prilike tako težke, bi bilo gledališče redno polno zase- deno brez ozira na to, da ^.ledaiišča mnogi ne poznajo, rnnogi izmed onih. ! ki jirn danes ni trcba računati s težkimi | dnevnimi skrbmi. Za zafetek novetnbra | se pripravijn. zopet vc-c predstav do- mačih in gostovani. Mlinar in njegova hči se igra v izvenabonement 2. in 4. novembra, 6. novernbra je gledaliSki večer nam že znane igralke gospe Ms- ri.je Vere iz Beograda, 9. novembra »Školjka« v abonernent z gostovanje.m gospe Šaričeve in gospe Juvanove iz Ljubljane, nato »Tat« z gostovanjem g. Nučiča in ge. Podgorske iz Zagreba istotako v abonement. Ako pravimo, da smo z razvojem in delom našega gledališča zadovoljni, ne smemo po- zabiti, da se pred petimi leti še ni slišala v na§em celjskem hramu umet- nosti šo naša beseda, da je torej naš napredek v tei kratki dobi kljub ovi- ram in težkočam, s kojimi se ima boriti gledališče, ki živi brez državne podpore, soliden in velik. Ostro pa moramo grajati razvado, ki se začenja udomačevati, da prihaja publika pre- pozno k predstavam in moti z uprav neinteligentno brezobzirnostjo začetek predstav. Temu naj bi giedali§ka uprava nspravila brez pardona konec, pa naj bo to komu prav ali ne. Prav tako bi bi!a nujna skrb uprave, da napravi na galerijah red. Ža soäcolsko tombolo so dnrovale Se naslednje tvrdke, ki dosedaj niso bile objavljens: Ernest Marine, leso- tržec, 2 m3 suhih trdih drv, pekarija VoSnjak, 5 kolačev, Robert Diehl, li- kerje, Anton Fazarinc, buteljko, ga. Robekova (Branibor), 6 buteljk, Drago in Ivo Gams, električno svetiljko, Josip Pelikan, fotograf in Alojz Kroflič, mesar vsak po 100 Din. vgotovini. Vsem tern iskrena sokolska zahvala. Sokol?ke plesne vaje se pričnejo v nedeljo, 4. novembra ob 8. uri zvečer v telovadnici. Eno uro poprej je vpiso- vanje. Ob ti priliki opozarjamo, da je pristop dovoljen le onim, ki se morejo izkazati, da so člani(ce) kakega so- | kolskega društva. Nečlanicam in ne- i članom obisk ni dovoljen in se bode v tern oziru postopalo s sokolsko do- slednostjo. To povdarjamo radi tega, da se izogiiemo nepotrebnim zameram, - če5, da sklep nis.mo pravočasno ob- javili. Zdravo! Plesni odbor. Srbo-hrvatskl tečaj. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Čelju otvori te- korn prihodnjega tedna javen brezplačen učni tečaj srbo-hrvaščine. Podučev^l bode g. učitelj RadiČ. Ustmene prijave se sprejemajo razen četrtka vse dni tega tedna v pi«;arni glavnega zastopr.tva »Slavije«, Razla^ova ulica št. 11 pritličje desno, od 131/2 do 1-4 1/2 popoldne. Pismene prijavo je doposlati na naslov g. Rudolf-a Germ, Celje, Cankarieva ul. St. 11. Vpisnina zuaša Din 10.— Dan pričetka in učni prostor se objavi pravočasno. 0—2 Onrostftev vajencev. V mesecu oktobru 1923 se je pri obrtaih za- drugah v Celju oprostilo 52 vajencev in sicer: 9 mizarjev, 6 krojačev, 5 Čevuarjev, 5 pekov, 4 klučavničarji, 3 kovači, 3 kleparji, 3 šivilje, 2 livarja, 2 avtomehanika, 2 zlatarja, 2 klobu- čarja, 1 mehanik, 1 sodar, 1 barvar, 1 kipar, 1 slaščičar in 1 sedlar. Razven tega so se podvrgli pomagalski pre- izkuSnji iz pomočniškega stanu 3 peki, 1 kolar in 1 urar. Skušnjt podvrženi so dosegli v tem oziru deioma dober, deloma prav dober uspeh. Zgubll se je v soboto 27. okt. zvečer črn h"r:>unast damski plaSč od Brega do Najodnega doma. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda n:i policiji. Ustavitev tedenskih prešičjih sejmov. Ker se slinovka (kuga na gobcih in parkljih) v celjskem okraju močno širi in je celjsko okrajno gla- varstvo z ozirom na to ustavilo živinske sejme v okraju, se do daljnega usta- vijo tudi tedenski preSiČji sejmi v mestu Celju. Za te sejme, kakor za vse druge, ki bi se imeli vršiti 0 političnem okraju, tedsj mestni magistrat n-o bo izdajal do preklica živinskih potnih listov. Za izvensejmski promet pa izdavanje ži- vinskih potnih listov v mestu Celju ni podvrženo nikakim zadržkom. Obrtno-nadaSjevalna Sola v Ce- lju je pričela šolsko leto 1923/24 z mesecom oktobrom; otvorili so se 4 deSki in 2 dekliška razreda ter 3 deške pripravnice. V prirneri z lanskim letom se je obisk deklic zmanjšai, dočim je števiio vajencev porastlo. Vpisanih je 302; gospodje mojstri se opozarjajo, da je sola postavno obvezna ter da občutno Skodaiejo njih vajencjm ako niso vpisani, ker ne smejo brez Sole postati prosti. Strokovna šo!a za hoteiirje, ka- vamarj'i hi gosiHniČarje se otvori v Celju. Šola je obvezna za deške in ženske vajence, kateri hočejo postati prosti v tej obrtni stroki. Ker se bodo v bodoče koncesije podeijevale v prvi vrsti le strokovno izobraženim osebatn, se obisk sole priporoča tudi nastav- ljencem, ki so vajeniško šolo že cio- končali. Posečanje sole je omogočeno tudi zunajSnjim nastavljencem, ker je pouk ob pondeljkih in torkih od 14. do 16. (2.-4.) ter ob četrtkih in petkih od 15.—17. (3.—5.) ure. Sola je dvo- razredna ter traja vsako šolsko leto 7 mesecev (od oktobra do konca aprila). Letošnja leto traja i/cjemorna le 6 me- secev. Prvi soiski dan je v pondeliek, dne 5, novembra, ob 14. uri vpisovanje v pisarni ravnateljstva drž. deške me- Ščanske Sole. — Vodstvo. Zaplsnik občnega zbora podr. sv. C. in M. za Gab^rje, kateri se je vršil dne 29. X. 1923 ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Ob mnogo§tevilni udeležbi otvori predsednik g. Škcf ivan zborovanje, pri kateri priliki pozdravi vse navzoče, ter očrta delovanje tega dru:>tva v tekočem letu. Iz njegovega, kakor tudi iz poročila gdč. Mare Po- glajenove kot tajnice in ge. Dore Nerat kot bla^ajnice je razvidno, da je društ- vo kljub težkočam, katere je imelo, delovalo in odposlalo večje zneske družbi v Ljubljano. Razven tega pa se tudi ni pozabilo obdarovanje otrok revnih starišev, kateri so bili po mož- nosti obdarovani in ten je bilo nad sto. Za ves tmd in požrtvovalnost gre v prvi vrsti gdč. Poglaienovi, katera je je pridno skrbela za vse v te svrhe potrebne priprave, ravno tako gre pa tudi zahvala celemu vodstvu in vsem, ki so na kakeršenkoli način pomagali in podpirali. Nato se voli za dobo enega leta nov odbor in sicer: g. Škof Ivan kot predsednik, g. Zidanšek Josip kot podpredsednik, Franc Špegličkot tajnik, ga. Gobec Tereziia kot blagajničarka, Vučko Martin in Železnik Ivo köt od- bornika ter g. OmladiČ Jakob in Nerat Franc kot preglednika ^ačunov. K tej izvoJitvi se pripomni, da je bila kot tajnica enoglasno izvoljena že dose- danja, vedno marljiva in vestna gdč. Mara Poglajenova, katera je pa izvo- litev odklonila, Češ. da je pripravljena kljub ternu Še vedno pomagati i:i se bode radevolje odzvala, kadar se jo bo klicalo. Odbor ji izreče nato zahvalo, kakor tudi ostalemu prejšnjemu odboru. Nüto se pri dobri in zidani vclii za- ključi zborovanje, pri kateri priliki so se zborovalci takoj ra?:šli. Podružnica C. M. v^Gaberju, dne 30. oktobra 1923. Tajnik Špeglič, predsednik Škof. Tvrdka Ferd. Pellejeva vdova, Celje vljudno pros.' vse p. t. stranke, da blagüvolijo plačevati r?.čune s pri- loženimi poštnimi poloŽnicami, ali pa v pisarni pri blagajni, ker se na cirug način potrjeni računi ne bodo priznali. 1492 1 Turistika in sport» Kombinirana Illrija : Š. K. Celje komb. 2:4 (0:3), koti 6:10 za Ilirijo. V nedaljo je igraI Š. K. Celje v Ljubljani kot gost proti prvaku Slovenije Š. K. Iliriji. Potek igre: 2e v prvi minuti napade llirija vrata gostov, Celje od- bije — eden leži. Tekrna postane ojstra, napadi na obeh .-rraneh se odbijejo. V 11. minuti doseže llirija vodilni gol. V 15. min. po kornerju cirugi ter v 21. min. tretji •go). Nato postane igra do konca prvega polčasa odprta. V drugi polovici igre je bilo Celje ne- koliko v premoči. V 12. min. pošlje Čančar po lepi kombinaciji žogo v mrežo in doseže s tem časten s:ol za Š. K. Celje. V 15. min. poŠIje Žerovc žogo drugič v vrata llirije. V 21. min. se posreči domačinom doseči po desni zvezi 4. gol. V 30. min. diktira sodnik nekorektno enajstmetrovko, katero pošije llirija nalaSč v postranski aut. Celje je igralo lepo in požrtvovalno do konca igre. Sodnik pa Se precej dober. — h rezultata se vidi, da Celje na- preduje in da bo prihodnje leto po- stavilo še buljše moštvo v polje, ki bo tekmovalo z najboljSimi klubi Jugo- siavije. Dopisi Mozirje v Sav. doürii. Z dnem 15. novernbra 1923 otvori v Mozirju v hiSi šcev. 13. gospod Hinko Čop iz Št. Jurja pri Radečah svojo' sedlarsko. tapetno in pleskarsko delavnico in se priporoča cenj. občinstvu za obilen poset. Z imenovanim pridobi nsš irg potrebnega spretnega in solidnega obrtniks. v vej stroki in ga vsem toplo priporočamo. Ormož. V smislu pozlva akcijske- ga odbora so priredila pod inicijativo tukajšne podružnice Jugoslovenske matice vsa ormoška prosvetna in stro- kovna drustva in vse poiitične stranke skupno javen shod, na katerem se je ob številni udeležbi meščanov ter oko- liške«j;a ljudstva sklenil odločen protest proti nasilju, pod katerim ječe naši bratje v zasedenem ozemlju. Zboro- vanje je otvoril predsednik tukajšne podružnice g. nadučitelj Josip Rajšp, nakar je govoril g. Peter Zadravec, posestnik mlina v brmozu. Oba go- vornika sta v kratkih jedematih bese- dah naslikala trpljenje podjarmljenih bratov. Nato je g. ravnatelj J&nko Grivec prečital resolucijo, ki vsebuje glasen in oster protest proti italijan- skim nasjlstvom ter objednem pozivlja kraljevsko vlado v Beogradu, da se zavzame z vsemi razpoložljivimi sred- stvi za na§ narod v Primorju. Resolu- cija je bila sogiasno sprejeta. G. Josip Rajš? je nato zaključil dobro uspelt shod. Resolucija se je odposlaia vladi v Bäogradu in akcijskemu odboru v Ljubljani. Dnevna kronika. Stojan Protič f. Dne 28. okto- bra popoldne je umrl po kratki ago- niji bivši ministrski predsednik Stojan Protič. Stojan Protič se je rodil 16. fe- I bruarja 1857 v KruŠevcu kot sin ma- [ lega trgovca. Posvetil se je filozofske- rnu študiju in postal profesor, a je krenil kot radikalni omladinec na žur- nalistično pot in postal 1882 urednik »Samouprave«. L. 1887 je bil prviČ" >rv. 124. »NOVA n O B A « Stran 3. izvoljen za narodnega pcvslanca in je bil od takrat do zadnjih volitev nepretrgoma poslanec. Povodom zarote proti kralju Miami je bil ob- sojen v 20-!etno ječo v okovih. Vsled spremembe režima pa je bil ie čez leto dni osvobojen. Poieg PaSiča je imel Pi otlč najoriličnejše mesto, splošno se je rnislilo, da postane-PsŠičev na- slednik v vodstvu stranke. Protfč je postal prvič minister 1903. leta in sicer za notranje posle, dvakrat je bil fi- nančni minister. Po ujedinjenju ie po- stal Protič prvi predsednik jugosloven- skega koncentracijskes?. kabineta. Med njim in Pašičem so se pojavljala že dalje časa osebna in politična neso- glasja, ki so se tako poostrila, da je izgubil Protič celo svoj parlamentarni mandst. Po smrti svoje soproga 1920, leta ie Protič neprestano bolehal. Spori 2 dolgoletnimi prijatelji so ga zelo bo- leli. Vodil je neizprosen boj proti ko- rLipciji Pašičevega režima. Pokojnik, ki je žrtvoval najlepše cvetove svo- jega znanja in energije radikalski stranki, je bil odličen novinar in pu- blicist, veliko njegovih političnih član- kov in broSur ima trajno vrednost. V nedeljo se je počutil še prav dobro, popoldne pa mu je postalo naenkrat slabo. Ko mu zdravnik hotel dati in- jekcijo je dejal: »Dosta je, ništa ne pomaže,« se je obrnil in umr). Nje- gova smrt je izzvala v Beogradu splošno sočustvovanje. Truplo rajnega se pokopljO z največjimi častmi na dr- žavne stroške. Slava mu i Vjtčna Parnjat!« Nečuvena itaiijanska nasUstva nad našimi brati v Ita.liji so izzvala v vseh krajih Slovenije v nedeijo veli- častne protestne manifestacije. O celj- skem protestnem zborovanju smo po- ročali že v zadnji številki. Kakor pri nas v Celju je pozabila tudi Ljubljana na vse medsebojne prepire ter je tisoč- giava množica obsojala italijanski bar- barizem. Kljub vladni prepovedi se je razvila po lfubljanskih uiicah mogočna povorka, ki je manifestirala za svobodo naših zasužnjenih bratov. Tudi svobodo- ljubna Amerika je imela svojega pred- stavnika v osebi publicista Le Meri-- wetherja, ki je izvajal na protestnem shodu sledeče: »Čeprav sern kratekčas rned Vami, sem vzljubil Vašo domo- vino in opazil veliki duh svobode, ki živi v vas. Že Nemci so vas skušali germanizirati in udušiti vaš razvoj. Toda Cesar niso dosegli oni, to se bo še manj posrečilo Italiji. (Viharno ploskanje.) Zgodovina uči, da uspe tiranstvo vedno Je za kratek čas. Končno pa rnora uspeti ljudstvo in tudi bo uspelo. Žal ne morem govoriti v vašem je/.iku, toda srca naroda, Cigar jezik trr-vorim, bijejo za vas. Nocoj govori v Ljubljani Amerika svoj jezik s srcem v vašo korist. Vztrajajte trdno pri principih nezavisnosti in svobode. Imenom svoje domovine vam želim vso srečo in po- poln uspeh « — V istem sniisli» in z enakim ogorčenjem so se vršiii pro- testni shod! v Mariboru, Ljutomeru in Dolnji Lendavi. Naj se zav^dajo Itali- iani, da so zadeli na krepko strniene vrste, ki stoje kakor en rnož za obrambo pravic in svobode bratov onkraj Soče. Glavna skupščina Zveze industrlj- cev za Slovenijo. V Ljubljani se je vršila 28. oktobra v dvorani universe IV. glavna skupščina Zveze industrijcev za Slovenijo. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze Vinko Majdič, po- zdravil navzoče predstavnike oblasti, Trgovske in obrtne zbornice, univerze, železnic in druge odlične zborovalce ter prediagal, da se pošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru udanostna brzojavka. Po- ročilo o poslovanju Zveze industrijcev je podal tajnik Zveze inž. Šuklje. O postanku in delovanju Centrale itidus- trijskih korporacij je poročal predsednik Centrale dr. Fr. Windischer. 0 socialni zakonodaji in socialnem zavarovanju je poročal tajnik dr. Golia. Kcncem ie prediagal inž. Remec protest proti ita- lijanskim nasilnim odredbam, nakar ie predsednik V. Majdič zaključil zboro- vanje. Kongres narodnih železničarjev v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu kongres narodnih -železničar- jev, katerega so se udeležili 104 dele- gatje, ki so zastopali 50.000 organi- ziranih železničarjev. Zborovanje je otvoril predsednik centralnega o'dbora Lukič, ki je poročal o dosedanjem de- lovanju centralnega odbora, ki je delal zlasti na to, da se izvede čimpreje po- večanje draginjskih doklad članov. Liub!jan9ki zastopnik Finžgar je na- I glašal, da naj novi odbor posveti vso svojo pozornost ureditvi gospodarskega položaja železničarjev. j Uradnlška razvrstitev končana. Na seji ministrskega sveta dne 28. oktobra je bila konCana razvrstitev uradništva po kategorijah in grupah. Uredba bo 1. novembra razglaSena in predložena narodni skupščini. Nove place bi se začele izplačevati 1. cle- cembra. Pravica do novih plač teče od 1. oktobra, a se ne ve, če namerava vlada plačati diferenco do 1. decem- bra. 7, novimi plačami se pa namerava zmaniSati draginjske doklade, zato je uradništvo po pravici razbi:rjeno, ker mu na ta način z novimi plačami ni nič pomagano. ¦ ŽglezniŠka nesreča. Nocoj ob 24. uri je zavozil v Teznu brzcvlak St. 221 iz BudimpeSte v \z premikal- nega kolodvora vozeči tovorni vlak. Od brzovlaka sta poškodovanadva voza in službeni voz, od tovornega pa veC)e Stevilo voz. Žrtev ni drugih kakor da si je vlakovodja od brzovlaka zlomil roko. Sumi se, da je bil vzrok nesreče gosta megla, tako da strojevodja ni opa- zil na »stoj« stoječi signal. Bonar Law f. Dne 30. oktobra je umrl v Londonu najodličnejši angleški državnik Bonar Law. Kemala paša je proglasila angor- ska vlada za predsednika turške re- publike. Obl^tnlca. 12. XI. dan naSe ne- sreče, poclpis tapallske pogodbesebliža. Pol milijona naših bratov je biio ob- sojenih v suznost, ki se ravno sedaj z vso krutostjo udejstvuje. Rodoljubi, ali mislite na to? Viden znak vašega čustvovanja bodi vsaj te dni žalni ko- lek, ki se dobi v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Itallja nam odstopi del ^aple- njenlli ladij. Naš poslanik v Rimu Antonijevič je obvestil finančnega mi- nistra, da je italijanska vlada priprav- ljena odstopiti del ladij, ki jih je pri razsulu Avstrije zaplenila. Zaenkrat je odstopila dve ladji »Split« in »Dubrov- nik«. FinančnJ minister je obvesii! brzojavno finančno oblast v Splitu, da odpošlje potrebno osobje v Kraljevico, ki naj prevzame ladje. V vinu utonil. Posestnik Her- manc v Antunovcu je poslal svoje tri hlapce naj stopijo v veliko kad in tamkaj dobro pregazijo tropine, da bo lažjv odtočil mošt. Hiapec Andraž Kiš je stopii pregloboko v kad in v njej utor.il. Ko sta mu prihitela tovariša na pomoč, je bil že mrtev. Silen požar. V četrtek je izbruhnil v skednju pose.stnika Franca Kisnerja v Gabrovki požar, ki se je razSiril tudi na druga poslopja in uničil tako 13 gospodarskih poslopij. Po ognju po- vzročena Skoda znaša 2,535.000 kron. Prvi slovenski častnl doktor. V Zagrebu so se vrSile 27.okt. na vete- rinarski visoki šoli prve promocije. Navzočr so bili zastopniki vlade, za* stopniki najvišjih kulturnih institucij in mnogo odličnega občinstva. Kot prvi so bili promovirani za doktorje vete- rine honoris causa Janko Rajer, bivši poslanec, dr. M. Rojc, bivSi poverjenik za prosveto v Zagrebu in Anton Vu- kovič, veterinarski inšpektor v Sara- jevu. Nato so bili promovirani redni absolventi. Narodno gospodarst vo. »Jugoslavenski Vinogradar i Vočar«. Primili smo 16. broj ove dobro Liredjivane stručne smotre sa slijedečim sadržajem : Poziv svim jugoslovanskim vinogradarima. — Što je eponit. — Kopanje vinograda sa plugom. — Vino ima metalni tek, pa se osječa galica. — O berbi. — Tko najviže škodi vino- gradu i vočaru kao producentu narav- nih napitaka. — Naša Sljiva. — Uvoz i izvoz. — Na dalje donosi razne vi- jesti sa domačeg i stranog tržišta- -- Iz književnosti itd. — Pretplata iznosi na godinu Din 50'—, na krače vrijeme razmjerno, a šalje se na: »Jugoslav. Vinogradar i Vočar«, Zagreb, Petrinjska ulica 28. Mednarodna razstava v HavanJ. Od 9. do 24. februarja 1924., se bo vršila prva mednarodna razstava v Ha- vani (Kuba). Prospekti za rastavo so interesantom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo- gled. Razne vestL Pretresljiv roman. Jožef Szabo, j reven mladeniČ iz Absa, se je zaljubii v edino hčerko bogatega kmeta Bar- talyja, ki mu jo pa radi prevelike rev- ščine ni hotel dati. Ubogi Szabo se je izseiil v Argentinijo z namcro, da si tarn pridobi premoženje. Na izvanreden način je tarn obogatel, po devetletnem delu je v nekem tamkajžnjem podjetju ponesrečil in dobil zato odškodnino 24.000 dolarjev. Postal je bogat, a po- lomljen. Ljubezen do deklice se še ni ohladila in ona tudi Se ne poročila. Vrnil se je v domovino, 5el prosit očeta za roko njegove ljubljenke, ka- l tero mu ie oče kot bogatinu takoj obljubil. Deklica pa je odklonila, ker ni hotela imeti pohabljenega moža. Ne- srcčni ljubimec si je to tako vzel k srcu, da je ustrelil najprej deklico, nato pa sebe. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celiu Cenjene gospodinjri ; obveSčamo, da je Žika, tj. žitna kava kakor svoj- čas Vydrovka, na prodaj v sledečih tr- govinah: Božič, Hönigmann, Kunej, Pe- tek, Stiger, Zidanšek, v vseh kozu- mih in Nabavljalni zadrugi javnih na- meščencev, kakor tudi v vseh večjih trgovinah okolice. 3—3 Usojam si cenj. občinstvunsz- naniti, da je na novo urejena krojaška delavnica v Gosposki ulici Stev. 13, ki prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna! Cene nizke! Se vljudno priporoča Alojzij Spur, modni salon za dame in gospode. priporoča svojo bogato zalogo ste- klenega in porcelanskega'blaga ter svctilke, 5:pe itd.Stavbeno]in umet- no steklarstvo en gros - en detail. 6-6 Poslw I Dotični gospod, ki je bil v torek, dne 30. oktobra v bnvnici gosp. Ma- tije Bukovčana na Kralja Petra cesti pri striženju, je pornotoma zamenjal klobuk ter se prosi, da istega takoj vrne. 1 Ogžnižfarna ]g§. JpgnJBll Kralja Pe- tra c. 15. Celje Biv5a Graška ul. priporoča svojo bogato zalogo dež- nikov domačoga izdelka po najpižiih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 26 11 nimaslschnei1, draguljar, Celje, Gosposki uBica 14. Pozlatitt! Posrebriti! Zaloga zlatnine in srebrnine, China srebra, ur itd. Lastna popravljal- nica. Poročne prstane po meri tekorn štirih ur. Kupuje se staro zlato in srebro. 1116 6—4 Djvoljujcm si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujcjo se vse vrste uniform, čepic, kakor zavojake, železničarje, policijo, orožnike, finančne stražnike, poš- tarje, ognjegasce ltd.: istotako vsakovrstne Športne čepice za gospode. dame in otroke, | Velikanska zaloga kožuhovine in kožuho- vinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadiijoča naročila ter izdelujem ista točno in po najnižji ceni. Sville kožuhovine se prevzamejo v snaženje. kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shratnbo. Kože vseh vrst se provzamejo v ustrojenje. Surove icože kupujem po dnevni ceni. krznarija in izdelovanjc čepic, 12 Celje, Kraija Petra cesta 11. 4 Priporoča se fotografski in umetno slikarski atelje za modern portret in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveča in slika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Slika in založi raz g led ni- ce od 1000 kom. naprej v eno- in tribarvnom tisku. Restavrira stare slike, umetnine za muzeje, galerije, cerkve. privat, !td. Pridem tudi na dom. (Za fotografe popust). Slike za legi- tiinacije se dobe najhitreje! 18—8 Posobnost A. Černe, patent slikarstvo. Drž, uradnitillmajo znaftn p»pust. Ustanov. leta (899. w*^, V (NflRODNI D0W) OgFomna zaloga vsakoursfnib up, zlatDine, sre- brnine, briljanfov, opfike, očal ttd. Hajnižje kon« kurenčne cene. Popravila fočno in zanesljivo. Kupujem sfaro zfalo id srebro. Dve meblirani sobi event, z uporabo kuhinje in hrano, iščeta zakonska z edinirn otrokom (inozemca) za daljšo dobo. Ponudbe na upravo. 2-1 OuUflv^nlilO takoj po dnevnih cenah iz skladiiča Zagreb vse stroje in orodje za mizarje, tuornicc pohištua, hoiarje, žage, M*H*BOTnlčariBt mehanifis In delaui-icc za popraoila, hleparje, tmmt p!oc. in feovinsiiili ppedmetou. Bogat« skBadidöe ti*»nsmisijy «up>owooSj«9ih in bencin- motcMvjeWy kakor napfsvc 2« wap&ni® an aeSe kovieve, Orodje in stroji deln. društvo ML WMSill Zagreb Ulüsfia ul. 25. Stran '4. ;NOVA DOB A« Stev. 124 Telefon Štev. 75 ?k 76 Podružnica Poštniček>rač. 10.598 Delniška glavuica in rezerve približno Din 45,000.000 — CenfraSa v LjuSsljani Delniška glavnica in rczcrve približno Din 45,000.000*— Ustanovljena leta 1900 3E* o dl i:> "sä sä el L e o Brežlce,' Č3*uome!j, Gorier Krai&j, Marlbor, Meikovžč, NovtSad, Piuj, Sarajevo. Spm, Trsf. Pripcpočam so xa izdelovanjje modernega poMgfra iz vsakovrstnega tuzemskega, kakortudi inozemskega lesa. Brza in. solidna po- strežba. lOletna garancija in veliko znižane cere. SpaBne sobe wed- no v zsxSogi! Franjo Kopun {Waggnes») Št. Ju-šj ob Taboru (S. tä.). Priporočam svojo zalogo ženskih. moš- kih in otroških čevljev, kakor doko- lenic in suknenih gamaS. Prejem vseh vrst čevljev po meri ter hitra izvršitev popravil po zmernih cenah. Oglejte si izložbe in zalogo! 3—3 Štfofan StB°aš«k| Kovaška ul. 1 l ÖSRAM ' • v kdairia ^l rassvetljava vpoveča ostpino in hitpost j vida. A OS RAM NiTRA _______ _-. ____ ^^^^^^ .... ^num^ !¦¦!! -n. ^? ^ OBM» ^^^ IMMIIIIL ¦¦¦II ¦¦¦¦¦I i .MiTUM. ___- reglstrovana Kredlfna fin sfavl>etta za&r*»ga z omeleno zavezo, Presernova Ml. 15« Sprefema teran. vloge in JJh o&r. po öVa'/o to Je 6*50 Din od »to, proii odpovedi do 8 Din «d sio. Prl veejlh nafložbah podogovoru Rentnl davek placa zadruga ter se ne zaračuni vlagaieljem! toxxcBtnotdJJo /e otr&eo üx u&cfacr enci kor dotmor. Priporočam svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. | Marija Baumgartner^i ¦ Celje, Gosposkaulica štev. 25. I I Licifacija Iisšja v mestnem pai°ku se vrši v četrtek, dne 1. novembra tl. ob 9. uri dopoldne. Interesenti naj se zberejo pri vremenski hišici v parku. 2 Olepševaino društvo v Celju. 2 I Ant LeMk O ue*ai* in juweiit* O I Ceije, Blayni trg St. V j (sw»*e| PaccSnlaffo)- 70 ceiiDSKfl posojihmcfl Slati^fe turanilnllt vlog Cex K 70^00.000-- Ilarodiri dom (na oglu u pritličju) Stanje HrftntTnlH vlofy Cex K 7O,00OsO00-— Sprejema hranslne vloge na hranilne Rnji^ice in tekoči račun ter Jilt obrestuje cxl l.ai^ip.t^U iraprcf po 6%brez odpovedi, 6%% clo &% z odpo- vc^ljo, Tcčje steübne n